I„D*d d*llj	Ssturi«ys.
Sundajra rad Holidajn.


PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

UrvdnlAkl ta upravnkikl p rt* torti MAT 8. Lawnd«U A v«
Offic« of Hubltcation M67 South UwndaU Avo Toiophono. Rockw«U 4904
^kto-tea« uvul
lieta J« HJS
t UToSJIT^bSJT '££ chicago, ilu petek. 20. decembra (dec. 20), i»»&
Butecrtotloo IS.00 Tearly.
STE V.—NUMBER 248
▲ee^taase ter meilinf et epoelel rete of poeU«e prorided for In ••ctioa 1103. Aet of Oet. I. 1S1T. authoHied ob Juoe 14. ISIS.
Francosko-angleški mirovni načrt pokopan
Delegat Anglije v Ženevi mu je sam obrnil hrbet. Laval je tudi obupal nad svojim otrokom, ki mu vsekakor požre premierski stolček prihodnji teden. Angleški zunanji minister Hoare se je žrtvoval, da resi Baldwinovo vlado. Mussolini odgodil svoj odgovor. Vsa demokratična Evropa se je dvignila proti izdaj-skemu Lavalovemu "miru"
Ženeva, 19. dec. — Svet Lige uradov je danes pokopal La-val-Hoarejev "mirovni načrt" in zaključil, da ekonomske sank. rije se morajo nadaljevati proti Italiji.	(
London, 19. dec. — Premier Baldvvin je danes priznal v zbor-lici. da je njegova vlada storila velike napako, ker je odobrila Uvalov mirovni predlog. Obljubil je, da odslej se bo vlada držala Lige narodov in na temelju te obljube mu je parlament dal zaupnico.
l/mdon, 19. dec. — Škandalozni mirovni načrt, s katerim sta Laval in Hoare izdala Ligo narodov in hotela nagraditi, Mussoli-nija z dvema tretjinama Abesi-nije za njegovo roparsko vojno, se zdaj bridko maščuje nad svojimi roditelji. Včeraj je prinesel politično smrt angleškemu zunanjemu ministru Hoareju, prihodnji teden jo pa bržkone prinese jlivatu. ko francoska zbornica o-bračuna z njim.
Hoare jt včeraj resigniral. NI mogel prenesti sovražne kritike, ki je deževala nanj z vseh strašni angleške javnosti, tudi iz vrst njegove lastne stranke, zaradi izdajstva Lige narodov in Abesi-nije. S tem korakom je Hoare re-ftil Kaldvvinovo vlado nezaupnice v parlamentu, kajti odgovornost za mirovni načrt je prevzel nase, Kdo bo njegov naslednik, še ni znano, pričakuje pa se, da bo Anthony Eden, angleški diplomat v Ženevi in avtor sankcijskih odlokov proti Italiji, ki je velik nasprotnik Lavalovega mirovnega načrta. Baldvvinova vlada bo morala spremeniti svoje stališče, Če hoče dobiti nazaj zaupanje, ki ji Ka je zapravil Hoare.
Ženeva, 19. dec. — Laval-Ho-
*	reje v "mirovni načrt" za končanje Mu h sol i ni je ve vojne v Afriki je te pokopan. Nihče v Ženevi ga resno uj>ošteva. Angleški delegat Anthony Eden je včeraj na seji »veta Lige narodov ta načrt e-nostaviro ignoriral, kakor da ga ni. CVlo Laval, avtor načrta, je priznal, da nima dosti upanja, j trajal pa je, da Liga "mora nekaj storiti za ohrano miru v E-vr"pi". Hoarejeva ostavka je La-v*»la zelo poparila in mu vzela v*> korajžo.
Vsi demokratična Evropa s ■ovjetako Rusijo vred je odločno proti kravji kupčiji, katero sta "kovala Laval in Hoare na račun Ats-.Hinije. Ze dolgo let ni bilo v &r" v i take ogorčenosti in tako trd i h, pikrih besed kakor baš vtoaj. Vsi delegat je demokratl-držav izjavljajo, da forsira-nJ'' Lavalovega "miru" bi pome-n"> mrt Lige narodov; niti ena ^niokratična država ne osUne ' Ligi, če bi jim hoteli usili-kaj takega.
K«r je delegate še posebej raz-je bila prvič nota Abesi-r " l.igi narodov, v kateri abe-•"•Ka vlada sporoča, da je o ">«ko-angleškem mirovnem fu izvedela šele potem, ko '"j objavljen v evropskem ti-ne Anglija niti Francija ni ribala Abeeinije, kaj misli o
*	'"jih, Drugič je pa bila vest 7 K»ma o Mussolinijevem govo-
»'ontiniji. kjer je grmel, da 'i* ni zadovoljna s takim mi->n nikdar se ne bo pustils
prevariti po "sleparski stari E-vropi". •
Delegatje so včeraj pokazali, da so za nadaljevanje strogih sankcij proti Italiji. Priznajo pa, da je Laval-Hoarejev manever dosegel, kar je Francija hotela— odgoditev petrolejskih sankcij.
Pariz, 19. dec. — Edouard Her-riot, vodja stranke socialnih ra-dikalcev, najmočnejše stranke v francoski zbornici, je sinoči odložil vodstvo te stranke, ko je uvi-del, da v stranki ni enotnosti glede Lavalovega mirovnega načrta. Herriot sam je proti načrtu, toda ostali voditelji so razcepljeni. Herriot hoče, da se stranka socialnih radikalcev zedini proti načrtu in prihodnji teden strmoglavi Lavalovo vlado, ko pride načrt na dnevni red v parlamentu. Vse pa kaie, da tega ne bo treba, kajti načrt bo prej ubit v Ženevi.
Rim, 19. dcc. — Fašistični veliki svet, ki je včeraj zboroval tri ure, ni zaključil, kaj naj odgovori na mirovni načrt Francije in
Anglije. Prihodnje zborovanje bo
v soboto in takrat bo'odgovor de-finitivno sprejet. Vse pa kaie, da Mussolini ni zadovoljen z Laval-Hoarejevim načrtom. Včeraj je Mussolini v svojem govoru v Pontiniji izjavil, da — Italija si bo morala sama priboriti, če hoče dobiti to, kar hoče imeti. Italijanski tisk poroča o novih 'zmagah' v Abesiniji. Italijanski tanki in bombe iz zraka so Razpršile Abesince na severni fronti južno od Makale.
Addis A baba, 19. dec. — Abe-sinski poveljnik IJedžazmač Aja-le danes poroča, da je njegova armada izvojevala veliko zmago nad Italijani na desnem bregu reke Takaze na severni fronti. Italijani beže v velikem neredu nazaj proti Aksumu.
#1 . « V le	>»
tast razžaljenega sodnika rešena
Kaznovan je bil delavski organizator
Potosi, Mo. — (FP) — "Petdeset dolarjev kazni in plačilo stroškov," je rekel okrožni sodnik Frank Kelly, ko je obsodii Joe Morrisa, organizatorja rudarjev "tiffa" (kleja), ker je v zadnji stavki kritiziral okrajnega sodnika E. M. Dearinga. Slednji je proti stavkarjem izdal injunkcijo, vsled česar je Morris na nekem shodu rekel, da bi moral biti odpoklican.
Sodnik Dearing se je vsled tega čutil — "užaljenega" in tiral Morrisa pred svoj tribu-nal. Na pomoč mu je prihitel tudi H. O. Smith, odvetnik Natl. Pigment & Chemical kom-panije, pri kateri je bila stavka. Da pa ne bo izgledalo preveč "nedemokratično" (kapitalistični sodniki znajo vedno poiskati primerno krinko), je zadevo prepustil svojemu kolegu i Kellyj<u.
| "Človek lahko kritizira kon-gresnike, župane in governerje," je rekel na sodišču Morrisov zagovornik Victor Harris, odvetnik Civil Liberties unije v St. Louisu. "Zakaj ne bi smel reči, da bi moral biti obtožen in odpoklican tudi ta ali'drugi sodnik. To je ustavna pravica. Kako drugače pa naj odstavimo nekom petentne sodnike? Sodniki bi morali stati na lust-nih nogah in prenesti kritiko."
Morris bo vzel priziv na višje sodišče največ radi nevarnega precidenta, ki je zapopaden v tem slučaju.
< Domače vesti
Nov grob v Michiganu
Calumet, Mich. -r Tu je umrl Jos, Goršf, star 66 let in domu od Črnomlja v Beli Krajini. Bil je med pionirji te naselbine, kajti prišel je sem kot mlad fant. Stanoval je 35 let na VVest Ta-maracku. Zapušča ženo in enajst odraslih otrok.
Clevelandake novice
Cleveland. — Zadnje dni je bil pri avtomobilski nezgodi pobit John Bohinc, ko se je vračal z društvene seje. Nahaja te v bolnišnici Glenville. - V po-boljševalnici v Mansfieldu se nahaja te leto dni slovenski mladenič Fr. Basaj, star 25 let, ki je bil obsojen od 10 do 26 let iapo-rs ns obtožbo rops, mnogo prič je ps izjavilo, ds je fsnt nedolžen, Policij s ni prijels prsvega zločinca, ko Je aretirala njega in pred več meseci je že bila predložena prošnja za novo obravnavo, toda governer se ne gane. da bi dal fantu priliko z.i dokaze nje nedolžnosti.
Zlata porok i
Flint, Mich. -- Rolek Joe Lo-vrenčlč in njegova ž*ra st* zadnje dni proslavila 50-Vt-ic< njunega zakona. Lovrenčic je doma z Vrhs pri Vinici v Beli Krajini1 in prišel Je kot mlad fant v a-meriko. Oženil se Je prH petdesetimi leti v Calumetu, Mich. ]
Ruski jetniki zgradili novo železnico
Moskva, 19. dec. — Nova fr strategično usmerjena železnica v Sibiriji, katero so jetniki gradili zadnje dve leti, je dogotov-Ijena. Nova proga, ki je dolga 1365 milj, vodi od Karima blizu Cite, severno od Mongolije, do Kabarovska. To je pokrajina, ki je velike vojaške važnosti, če pride do vojne sovjetov z Japonsko.
Gomez, diktator
Venezuele, umrl
Caracas, Venezuela (Južna A-merika), 19. dec. — General Juan Gomez, predsednik republike Venezuele zadnjih 26 let, je včeraj umrl v starosti 7d let. Gomez je bil pravi diktator. Vlade ne je polastil s silo leta 190H in od takrat je bil nepretrgoma "Izvoljen" za prezidenta.
Unije podprle industrijski odbor
Zborovanja te udeležili vsi predsedniki pridruženih unij
Waahington. — (FP) — Odbor za industrijski unionizem solidno i>odpirajo vse pridružene linije, osem po številu, kakor tudi mnoge druge delavske skupine, je poročal njegov direktor John Brophy na prvi seji, ki se je vršila te dni.
Seje so se udeležili predsedniki vseh osmih Ufiij. ki tvorijo odbor. Ta je ponbvno zaključil, da ni njegov namen nič drugega kakor ojačenje Ameriške delavske federacije z organiziranjem delavcev v masnih industrijah. Odbor je prejel mnogo apelov od krajevnih unij ADF v avtni, kavčukarski in jeklarski industriji, kakor tudi v več drugih.
"Ti apeli pokazujejo veliko željo med neorganiziranimi delavci v teh industrijah za formiranje močnih in enotnih u-nij," pravi Brophy. "Naloga tega odbora bo, da jim nudi vso z a s 1 o m b o pri organiziranju močnih unij v okvirju ADF in v njih borbi proti mogočnim korporacijam, ki akušajo znižati plače, podaljšati delovnik in odpraviti relif."
Na apel avtnih delavcev je bil v okrožje Dettoit-Cleveland poslan Adolph Germer. Odbor je zaključil, naj Germer ostane v avtni industriji, kjer deluje za zbližanje obstoječih unij. Zadnji teden je bil na isti misiji v Detroitu tudi Norman Thomas, ki je v julereau stav-karjev pri Motor l*roductš kom-paniji konferiral s Francisom Dillinom, predsednikom avtne unije ADF. Ko je zapustil De-troit, so bili boljši izgledi za sodelovanje te unije v stavki pri omenjeni družbi.
Skoraj isti čas, ko je zboroval Odbor za industrijski unionizem, je Green odgovoril l^ewi-*u in odklonil njegovo ponudbo, nanj se "vrne v hišo svojih očetov" in prevzame vodstvo tega odbora. "Ves čas avojih aktivnosti v ADF, ki znašajo nad 30 let, se nisem še nobenkrat družil z organizacijami, ki so dišale po dualizmu ali seseciji (od-stopitvi) in se tudi zdaj ne bom," pravi Green v pismu Levvisu.
Iz tegu pisma je razvidno, da Green Še vedno smatra ta odbor za dualno ali sešecljiko gibanje kljub številnim izjavam njegovih članov, v katerih pobijajo to domnevo.
Malo gradbenega
dela v Chicagu
Chicago. - Kakor poroča državni delavski department j«* o-brat*.valu gradbena industrija v novembru letf.H'. od normalno-*ti v Chicagu. Navadno znaša v tem mesecu 90'/< od normalnosti. namreč v "dobrih" letih.
LA GUARDIA SE KLANJA ITAUJAN-SKIM FAŠISTOM
Ignoriral je proteste in se udeležil njih shoda
LIBERALCI RAZO CARANI
New York. — (FP) — Tukajšnji župan Fiorello H. LaGuar-dia je definitivno obesil svojo liberalno suknjo na klih, ko as j« oni dan udeležil velikega shoda italijanskih fašistov v Madison Sguare Gardenu kot časten gost in tudi spregovoril nekaj beaed v interesu Mussolinijevega "Rdečega križa".
Od tega koraka so ga skušali napotiti newyorški liberalci in radikalci, ki so do njega poalali pred shodom deputacijo proml nentnih meščanov |w>d vodstvom Normana Thomusa. Toda zaman so ga urgirali, naj kot Župan naj večjega mesta ne daje potuhe In podpore Mussolinijevcmu barbarstvu. Njemu je bilo več za I talijanske glasove v New Yorku.
Dasi je bil navidezni namen tega fašističnega shoda, katerega se ie udeležilo 20,000 Italija nov, za gmotno podporo Italijan skemu Rdečemu križu, je bil pravi namen te priredbe peni prt Je Mussolinijevega fašističnega režima. To je jasno povedal Gene-roso Pop, izdajatelj tukajšnjega italijanskega fašističnega lista
"Shod v Madison Square Gar denu mora pokazuti, da j« vsak rojak (Italijan) pripravljen da ti vae za podporo ItaUjanitfm vojakom, ki so v Afriki, da na pišejo novo stran epičite glorije v zgodovini civilizacije" — seveda fašistične "civilizacije".
Italijanski antifašisti pravijo da je MusHolinl odklonil pomoč mednarodnega Rdečega križa ker bi m* mogel kontrolirati de narja, ki bi bil nabran na podobnih shodih kakor so ga fašisti priredili v New Yorku* LaGuar-dia je na shodu sleer govoril le
0	"plemenitem delu" Rdečega križa, toda na drugi strani ni pokazal niti najmanjšega zanimanja za zbiranje prispevkov za pomoč Al>eslncem.
In med tem, ko je on govoril Mussolinijevlm podanikom, Je newyor*ka policija razganjala
1	n t I fašistične demonstracije »red dvorano.
"Priaoatvuvanje župana La-Guardis na tem shodu tako zva-lega 'italijanskega Rdečega krila' pomeni velik udarec za liberalno ln progresivno misel," Je rekel Luigi Antonini, podpred-' tednik krojaške unije ILGW In *a v na tel j krajevne unije št. M2, '<i ima 42,000 italijansko govore-Wh članov.
"Kot človek, ki stojim trdno roti Mu**oli;tiju in njegovi fresivnl vojni tako v Etiopiji ka (or doma proti italijanskemu de-(Delj* ne .1. sireni.)
Calles se posta vil ZAKAJ SO BRIT-po robu oblastem SK1 IMPERIAL1-
STI IZDALI LIGO
Izjavil je, da ustanovi novo stranko
Mežico CHy, 19. dcc. — IMu-tarčo Klias (Calles, bivši predsednik Mehike, je včeraj povedal t-nozemskim poročevalcem, da bo ustanovil novo revolucionarno stranko, kar ni proti mehiškim zakonom. Mehike ne zapusti, kajti Mehika je njegova domovina, in če se ga hoče Cardenas znebiti, ga mora izgnati s silo ali pa ubiti.
Calles je to lzjuvil nekaj ur i>o-tem, ko ga je mehiški senat izključil iz nacionalne revolucionarno stranke, katero je on sam ustanovil pred štirimi leti. Iz-djučen je bil kot "izdajalec revolucionarnega programa In zarotnik zoper mehiške ustanove", Calles je rekel, da agitacija proti njemu s strani predsednika CardenasS nima nobene podlage. Njega so zasovražili iz razloga, kur noče biti tako radikalen, da bi z njimi vred tiral Mehiko v — komunizem, ki se ne more prilagoditi mehiškim razmeram. Cardenasov režim je imenoval diktaturo.
Luis Morones, predsednik Mehiške delavske federacije in Cal-lesov prijatelj, je bil včeraj tudi obtožen "izdajstva in hujskanja na revolucijo."
Časopisje v Mehiki je danes pod strogo cenzuro. Niti eden mehiški Ust ni umel objaviti gornje Callesove izjave.
Klika kaže del Hlasitokega dUtrikta v Itrooklvna. N. V., ki ga dili rešena dela veka atanovanja.
Akcija za osvoboditev rtidarjev v Ky.
Obrambni odbor urgira poplavljenje gover-nferja z apeli
Frankfort, Ky.— (FP) — Odbor za obrambo kentukyških rudarjev urgira vse liberalce in delavce, naj odplavijo gover-nerja A. B. Chandlerja z apeli za božično pomilostitev štirih rudarjev, ki so v zaporu radi hi. storične bitke v Evartsu leta 1981.
TI rudarji so: 7H-letnl VV. B. Jones, Chester Poor, Al Benson in Jim Keynolds, ki so bili v o-kraju Harlam omreženi, češ, da so umoril nekega kompauijske-ga gardista. Na dosmrtno ječo je bilo olmojenih sedem rudarjev. Tri je zadnjič pogojno po-milostil bivši governer Laffoon, ko so mu bili (predloženi dokazi o nedolžnosti. Osvoboditev o-stalih žrtev pa je prepustil avo-iemu nasledniku, governerjd A. B. fhandlerju,
Kako se živi ob Rooseveltovi"zaščiti"
Toledo.N). — Kako se godi ve. likim družinam ob ltoo<seveltovi "zaščitni" plači, je razvidno iz pisma n«ke matere, ki ga je prinesel neki tukajšnji IM. "Mojemu možu so dali rellfuo delo a pla>'e na mesec. Od nas pričakujejo, da iz tega zaslužka plavamo stanarino, živež, kurjavo in obleko za 12 'hu^j, Zda i mo brez premoga in me ekthi kako ga bom kupila. Vsi moji itnsi mo podhranjelll, v kliniki VVPA tnl pa pravijo, naj jim da-I« m ribjega olja. Kada bl vedela, da bi mi kdo |s>vedal, knko naj prsekrbim vse te stvari s na mesec, ne da b^ govorila o obleki iu zdravniški (»krili."
Pričetek zime
Prihodnjo m diljo. dn* 22 de rembra. solnee doiež<- naibolj » f dslteno t« k' na Jugu iu olu ne na/aj proti «<-veiu To ji začetek zim-k«gn čsss, k«# je naj* fMwi. -	krajši dan In najdaljša no^ v le
I Mido podrli in na pn/m išču zgra tu Odslej t ki duri narai al litino k' ti š«'«t mesec« v.
Proti Italiji »o bili, dokler so zmagovale njene armade
ZDAJ SE BOJE RE-VOLTE V KOLONIJAH
Now Vork. — (FP) — Zadnji dogodki v Evropi so ponovno pokazali, da gleda vladajoči razred v Angliji v prvi in zadnji vrsti le za svoje Interese, l eta 1914 Je bilo priročno politično geslo angleških imp rialistov "uboga Belgija", letos pa je "uboga Abesl-nila" to gealo, oziroma je bilo, dokler ni bil znan volilni rezultat.
V prvih dveh mesecih italijanskega prodiranja v Alieslnijo je angleška buržvazija ogorčeno protestirala proti "kršitvam mednarodnih pogodb", "teptanju Lige narodov" in proti "velikim krivicam", ki se gode Etlopljcem. Navduševala se je prvič v moderni zgodovini za "kolektivno ohrano miru" in pod temi gesli poslala na Sredozemsko morje velik del svoje mornarice — 150 bojnih ladij,
Ce bl Italijansko armade še prodirale v Abesiniji, bi angleški državniki, sluge vladajoče bur-žvazlje, najbrž še vedno igrali vlogo svetovnih moralistov, zagovornikov "svetosti mednarodnih pogodb", "kolektivne ohrane miru" in braniteljev Lige narodov. Tudi s pritiskanjem s sankcijami za olje bi najbrž ne bili odnehali.
^ Toda v Afriki ae Je nekaj zgodilo. Italijanske armade so bile ustavljene ln angleškim Imperia-llstom ni več pretila nevarnost s te strani. Nevarnega tekmeca so videli Je toliko čssa, dokler je izgledalo, da bo Muasollni prišel do svojega cilja In ošvojll A-besi ni Jo brez ali pa celo proti privoljenju najmočnejšega Imperla na svetu.
Za angleški imperializem pa Je minila ta nevarnost, ko je izgledalo, da s«' bo bojna sreča obrnila na stran napol barbarske Etiopije v napol lisrbarakl Afriki, katero evropski imperiallstl "civilizirajo" že vel generacij. In ker Je niso še "civilizirali", si Je to nalogo nadel fašistični prvak Mussolini, ki je bil do svoje "ci-vJlizatorlčne misije" v Afriki do-bro zapisan pri vseh imperiali-stih in modernih roparjih in posebno še v Londonu.
Večjo ali vsaj ensko veliko nevarnost ua so zagledali bivši Mu*MollniJ<*vi prijatelji v l^on-dotiu, v zmagoviti armadi napo! barbar»kih aliesinsklh narodov. V tem slučaju, če bi Abesinci napodili Mussolinljevo "clvlllzatorl-čno" armado in Jo namlatlll kakor so jo že purkrat prej, bi se zmagovitim Abesincem lahko pridružili tudi drugi afriški narodi In na|Msllli vhc evro|wke im-perialinh' i* Afrike ter se pričeli sami civilizirati bodisi po kapitalističnem ali po sovjetskem receptu. General Jan Mmuts je že večkrat svaril na to nevarnost. Tudi zadnji nemiri v R-giptu mo kazali na to možnost,
Id \ MluCaju, če bi ne Afrika dvignila proti svojim evropskim "civjllratorjem", bl l«kra revol« te iMhko priskočila tudi Mlieški prekop ter Indijski ocean in zabela indijsko ljudstvo v novi re-voltl proti angleškemu Imperl-, silimo. Prt angleški huržvazijl, ki Je izurjen« v eavajanju trri-j torijev, m in denarja ter prav nič pripravljena »e ločiti isl svojega bogastva In rnsčl, pa ni ni-česar manj zateljesega kakor na l rim' r ti*|M^nii revolta v Afriki in rriog« s* v Indiji. l*jerna"Je m< |i* ('fluviike rmsga doma, kNtero 11« zna pri prečiti.
V»e to vi ne v 'da le špekulacije T'da na teh špekubrijsh Je /grajena vsa angleška bojna lldlji h« 4. •tram.)
PBOSTZTA
PROSVETA
THE EN LIG IITEN M KM ulasilo im lastnina tulvknskt kaboohb
rOUfORMK JBDNOTB « W	V» U
ItaMAki*«. a* l4r.U+* 4>U>t <i>«N CUeoft *
N M - Ma». II N u tou. »14« m
1« CiMr« I7.M M W*a. |»7» - p* -
^Irfl "'i----- ratal for Um 0»iw4 «M	Ckn—rnt
mod ConoOo $4 04 M'	CM«#»
lurdfi MtitUl« $$.04 po* r**r
0w	po 4vmvoru Baha»lal 4opUo* to mi
4l**k»> m m vr*««^ IMmvmi latu*™« »nUm (drli*. *»• P—» 'U.) m »ru«to po4ttl*\*\* b t *L>t*)u.
4p to »rttoiu p«*Mii»o	.
JKrMinhn im« m. MfW»»t-liMi>i«riH« «*muhI-MtllfM uM«UctUd orueim »UI na* to frtjfMi «tkar UMripk. *Mk M	to*	' ' '
•oir »k*«	to Mtr '
Nafto« m »aa kar i»a at* a
PROSVETA
ti« koo^
mkmiu ob TRK rbdkftatko mim
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležk«
<		
		
Socializacija ali inflacija— katera?
Amerika ne pojde nikdar več nazaj v dobo, v kateri je bila do leta 1928, to je v dobo svobodne, neomejene in divja Špekulacije, ki je izzvala katastrofalno krizo, katere še dane« ni konec.
Zaman ao vsa hrepenenja, vsa upanja in vsi napori burtooncev, da bi ustavili razkroj privatnega kapitalizma v Združelflh državah in <>otegnili deželo nazaj v tinte sleparske "srečne čase". Nikdar več, nikdar več ne ne vrnejo!
Zgodilo »e bo baš narote. Cim lx>lj bodo ovirali razpad privatnem kapitalizma in ga na vae smešne in deaperatne načine krpali — tem alabše bo zu Ameriko. Cim prej in hitreje Amerika utrpi amrtni udarec za stari sistem, ki je neizbežen — tem bolj« bo za njo.
Vsako zavlačevanje tega udarca pomeni nadaljevanje krize in nadaljevanje strašnega trpljenja milijonov ameriških delavcev in farmarjev.
Rooaeveltovo eksperimentiranje z "okrevanjem" starega sistema gre h koncu. Splošnega okrevanja še dane* ni in ga — ne bo. Tudi *l«p«c lahko vidi, da vse to "nevvdealsko" eks-parimentiranje nič ne pomaga. Nemogoče je ozdraviti na »mrt foolno mrho. Nemogoče je aharmonizirati tisoč kontradikcij v propadajočem sistemu.
Kakor dane« a to J i atvar, ima Amerika pred aabo Mamo dve poti. Ena vodi v socializacijo s rezultatom splošnega napredka, največje demokracije in najvišjega Življenjskega stan-darda, kakršnega He ni bilo. Druga pot pa vodi v katastrofalno inflacijo in — fašizem.
Na katero pot krene Amerika? To je odvisno od tega, kako so široke delavske in farmar-ske mam* pripravljene in organizirane in kako Be odločijo. Odvisno je največ od tega, če te mase vedo, kaj je za njih dobro in kaj je škodljivo.
Rooaeveltovo razalpavanje denarja, katerega največ požrejo "grafterji", njegovo kopičenje dolgov v visoki milljardski piramidi, mora voditi v divjo inflacijo. Enkrat mora priti do točke, na kateri bo konec federalnega kredita — in takrat berno vsi skuhaj drveli v dolino, ki bo brez dna. Kaos in fašistični "od-rešeniki" bodo naravna posledica.
Amerika se lahko obrani te katastrofe, če se takoj odloči za socializacijo naturnih zakladov, naturnto monopolov in temeljnih industrij. Socialno prevzetje in socialna kontrola tega temeljnega kapitala Amerike bi hitro po-mogla k blagostanju širokih ljudskih množic. t Dohodki, ki se danes stekajo k peščici ljudi na vrhu, bi dosegli široke množice na dnu A-merlke. Ta proces bi v nekaj letih izenačil sloje: ekonomski vrh hi Jh* sesedel na dno in dno bi ne dvignilo. Nikjer ne lx» preveč« in nikjer premalo.
letošnji skupni dohodki v Združenih državah se cenijo na 55 milijard dolarjev. Ta vsota — katera relativno predstavlja vsoto pro-duciranih |s»trel>ščin — lahko zadostuje za vse ameriško prebivalstvo, toda ali bo zadostovala? Ne, ne bo zadostovala, kajti ogromno večji del teh dohodkov je vzela neznatna manjšimi ljudi, dočim je ogromna večina prebivalstva ('.if> odstotkov) dobila tako majhen dei teh dohodkov, da bo komaj eksistlrala. Poleg tega pa je leto« bilo v Ameriki okrog 12 milijonov Mudi, ki so brez zaslužka in torej brez vsakih dohodkov.
Dokler bodo v Ameriki take ekonomske razmere, je nemogoče govoriti o blagmlanju vsega ljudstva. Hlagoatanje je privilegij le majhne pikice!
Socializacija pomeni, da je kapital. ki'služi prodrkeiji potrebščin, skupna last vsega ljudstva in ta kupital mora slu/.ih U* produkciji *<i porabo \ V* dobiček j«> aorialen, t» ie, gre vsem"X obliki neprestanega ulmljsavanja dobrin in |M»streflbe.
lWta je dalies * do nek« meje nocializirano podjetje, da»i ni pod socialno kontrolo, t«mveč pod kontrolo vladajoče politi.be strank«. Kljub temu (Mišta Vrši t«ično in ceneno poMrHtbo. Ce bi bila (»ošta privatno podjetje, kakor ao že-letnice, brzojav, telefon itd . bi imeli v Zdru-» ženih državah najmanj 50 |*»*tnih dnižb iu poštnina za navadiu> piimo bi bila najmanj ditet centov.
To le priiif^ra, ki nam pove veliko razliko med privatnim iu ftotializiranim podjetjem. Privatni kapital prinala dobiček le privatnemu lastniku, aoetalizirani kapital pa mora no-siti dobiček v »emu ijuiUtvu.
ščil in podob«ih dobrih ieija, ki •o običajne vsako leto ob zafclju-' čku starega in oaatopu novega leta. Naše dobre želje pa bo do-sedaj vrelej splavab po vodi Armada brezposelnih še v?dno šteje 10 milijonov. Mnogo je lačnih in raztrganih. Mnoge matere s solznimi očmi gledajo na *voje o-troke, katerim ne mortjo kupiti kar si poželijo in česar potrebujejo.
Naša lanska voščila »o bila brez pomena, kajti našj žepi so spet ostali prazni, kakor ao biji prazni prejšnje leto. Imamo le še več grenkih izkušenj, več trpljenja in pa to, da smo za eno leto bliže groba. To je vse! N* drugi strani si pa delavski krvosesi in veleindustrijci t^r finančniki in drugi izkoriščevalci proletariata smeje delijo mastne dividende — na račun nevedne in brezbrižne mase. Oni si pač lahko voščijo srečno novo leto, ikt),jK,trebov»li kot urno pred i-»«Jvedo,<U Jim bo v resnici »pet
rJ. Par dni v tednu, pa bo vae	"ako dolgo »e pa bo to
ponavljalo, je vprašanje, na katero mora odgovoriti zavedno delavstvo samo.
Taka je slika leta, ki je minilo. Delavska masa pa si bo morala zabiti v glavo enkrat za vselej, da z voščili ne pridemo nikamor. Delavstvo se bo moralo prijeti svoje delavske stranke ter voliti za socialistične kandidate. S tem bo zdrobilo glavo gadu, ki bruha strup in lavo. Dalje bo moralo delavstvo spoznati in si zapomniti, da v kapitalizmu, "kjer ahko vsak postane bogat" na račun drugih, ni rešitve za nas de-avce. Skrajni čas je že, da naši možgani pričnejo funkcionirati v našo lastno korist. Poslušajmo natega pokojnega voditelja Karla Marksa, ki je dejal: "Delavci vsega sveta, združite se!" —. Odsekajte glavo kapitalističnemu gadu — z glasovnico! Potem boste deletni sadu svojega dela in si boste lahko voščili srečno novo leto!
Jon. Fllaa, 472.
Ven t o umoru užitkarja Johnstown, — Frauk .LjvJL Član druStva št. 82	i*
stare domovine prejel žalostno vest, da je njegov oče Jože Uvk, posestnik in pozneje užitkqr na Gorniji v vasi MalkoVec pri Mokronogu, dne 27. nov. v starosti 78 let v bolnišnici v Kandiji po tridnevnem mučnom t^plj^rju vsled zadobljenih ra.i umrl. Na padel ga je z nožem neki Re-povž, ki se je priženii na Livkn vo posestvo po smrti Livkovega sina Antona, kateremu je stari Livk izročil posestvo, ki je potem prišlo v tuje roke.
Pokojni Jože Livk je bil splošno znan kot miroljuben človek. Vsled sovraštva /ljegove sinahe in njenega drugega moža Repov-ža, se je moral izseliti iz domače hiše ter prebivati pri drugih lju dch. Nekega dne pa ga je Repovž izvabil z lepimi besedami na dom kjer ga je potem zavratno napadel z nožem in mu prizadjal smrtne rane. To se je zgodilo v momentu, ko se je starček pripog-nil, da poveže vrečo kot odmerek svojega preužijtka.
Ta umor je bil brezdvomno dobro preračunjen mod 'Repovžem in njegovo ženo Marijo, katere dekliško ime je bilo Polanc, ki je bila vdova po Livkovemu sinu Antonu in Ketiaj poročena c Repovžem. z namenom, da se starčka, čigar zasluga je bila, da je bilo lepo posestvo ohranjeno in dobro oskrbovano — od*t runi.
Naše razmere in a«4a igra
Pueblo. Culo. — Tukajšnji listi poročajo o veseli novici za le-to — prosperiteta se je prikazala izza ogla! Delavci, pripravit* svoje hrbtenice! §aj ste 1-meli dolg počitek, ki je trajal celiti šest let! Vsaj tako bi čitatelj •klepal, da se bo zgodilo, ko či-ta omenjena poročila.
Koliko bo resnice v dotičnih poročilih, se ne ve, zato je naj-boljfce, da počakamo. Kar se mene Jtče, sem gfcde tega pravi neverni Tomaž, pokler ne bom videl, da se kolesje tukajšnje je-klarite v resnici ne prične vrteti, je vsako tako poročilo kapi-talfštičnih časopisov le navadno zavajanje lokalnih delavcev. V jeklarni ao resnično v teku velika popravila. Kaj mislijo s ten; jek^rski baroni, je navadnemu delavcu pač težko reči. Naše že-odCf so precej skrčili v tej de-preaiji, tako da ne bomo več to-
okej. Vsaj tako si mislijo oni, ti so vsega presiti.
Dk ne bodo mislili čitatelji Proavete, da nas je, sedanja dolgotrajna kriza popolnoma ugonobila, naj povem, da smo še ne-koftlto pri življenju. Vsaj pri društvu Orel št. 21 SNPJ se opaža, da smo še vedno fantje od fare, pušeljcev za klobukom nisem še opazil pri nikomur. Obenem pa naznanjam, da se Orel pridno pripravlja, da uprizori igro Sfeiibači" dne 29. dec. ob 8. zvečer/Snov te igre je vzeta iz življenja ameriških Slovencev. Tu gre za bogato vdovo, kdo jo bo dobil. Podedovala je 12,000 co-pakov po svojem pokojnem mo-u, Snubač Lojze Greenhorn, ki , e pred kratkim prišel iz starega traja, bo nemara imel še največ sreče pri nji. Drugi je štacunar, (i jo bi tudi rad zasnubil, pa ne ve kako. Tretji snubač se pa ve-ik« ne zanima za vdovo; on le misli, kaj bi vse pojedel. Četrti tandidat je delovodja v tovarni, Judi njemu ni za vdovo; gleda Je, kje bo dobil steklenico, da se ga pošteno nasrka.
Kateri izmed teh kandidatov bo dobil bogato vdovo, boste videli.dne 29. doc. v Orlovi dvorani,* Vabijo se vsi rojaki iz vseh blišnjih naselbfn, da nas poseti-jo, kakor seveda val puoblski Slovenci in Hrvati. Pridite vsi in gotovo. ne bo nikomur žal. Orlove prireditve so s« še vselej dopa-dle posetnikom, tako se bo gotovo tudi ta.
Na seji 8. dec. je članstvo vze-o v pretres vprašanje svobodno-miselne šole, o kateri se precej piše v Prerfveti. Da bi se o -tem obširneje razmotrivalo, ni bilo časa. Zaključilo se je le toliko, da društvo Orel podpira to akcijo z namenom, da se ta ideja uresniči. Nadaljnja razprava bo na prihodnji seji.
Frank Boltezar. 21.
-ftontS Plcturaa.
Podpisovanj« froteatne peticij« preti olimpija* v
Nemčiji.
=
Pokojni Jože Livlc je bil eden I taJiatične vlade imajo pod svojo prvih naseljencev v Ameriki. De- kontrolo vso vojno mašinerijo, s (al je v Colcradu in Clevelandu,
Brezpomembna voščila Harmarville, Pa. — Tukajšnji premogorov Consumers Mining ('o. sedaj še i*eeej dobro obratuje. Dela se od 4 do 5 dni na teden. Toda vsaki dan se slišijo govorite, da ImkIo rov zaprli. N« vym koliko re.inice je na teh govoricah, vendar pa nikomur ne svetujem, da bi fem prišel za delom, ker fc ga itak sploh ne dobi. kajti rov je uapoiiijen v res-niei mIo zadnjega kotička, ' Belič je tu in »a njim »'pride novo leto, doba izmenjavanja vo-
Ohio, po petih letih bivanja v Ameriki pa se je vrnil na svoj dom. V Ameriki zapušča sina Franka v Johnstownu in hčer Mary Slabe v Clevelandu ter mnogo sorodnikov in znancev. Ta žalostni slučaj naj bo zrcalo splošne klerikalne vzgoje, ki se ravna po znanem reku: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.	Andrew Vidrich.
Tudi mi štejemo ... Finleyville, Pa. — Najboljše je, da pričnem kar pri delavskih razmerah, ki so tako sijajne, da bolj ne morejo biti. Kar po dva dni skupaj delamo, štiri dni smo pa doma! No, operatorji pa imajo baš sedaj obilo dela, ob koncu leta, ker štejejo profite In dividende. Ogromne profite štejejo, ki so jim jih nagromadili ubogi delavci. Seveda, mi delavci pa i-mamo spet opravka s štetjem, namreč s štetjem dolgov, koliko dolgujemo.	^
Prosperiteta se nam obeta že zadnjih šest let, da se bo vsak čas vrnila izza ogla. A z njo je še vedno smola. Nekje se je spaka vsedla in se ne premakne, če bi s topGm streljal vanjo. Gotovo je zmrznila, kakor so zmrznile številne banke. No, pa imejmo upanje, da bo v novem letu boljše. Saj so še v starem kraju govorili, da trpljenje je božja mast. Izgleda pa, da vsi oni, ki se z njo mažejo, so še vedno reveži. Jaz ne mažem s to mažo že celih pet aH šest let. Če se bom mazal še nadaljni dve leti, potem ne bo res na meni nič drugega ostalo kot kost in koža, tako da se ne bom mogel več mazati.
Kot že omenjeno, se pri nas slabo dela. Po pravici povedano, če človek dela dva ali tri dni v tednu in zasluži kakšdn dolar, se mora neumnega narediti — drugače ni nič. Premog je z vsakim dnem lahkejši — tako tudi rudarji — vozički so vsak dan redkejša prikazen. No, naši gospodje že vedo kaj delajo. Na vse to pa želim vesele praznike in srečno novo leto vsem našim delavcem !
Frank Pernlahek.
katero se nameravajo obdržati na površju. Toda pri tem se bodo pošteno vštele. Ljudje bodo spoznali, da miru in dobre volje ne bo toliko časa, dokler se ne bo denar, katerefea kapitalistične vlade trošijo za klanje, porabil za ljudsko blagostanje. Takrat bodo kapitalistične vlade strmo-glavljene, pa ne z orožjem, temveč z glasovnico!
J.oseph Ule.
fe. Iz 4 'Mgf ' 4 fi ' 'v	
■ I	\ ■ • i
Hiv*J .mulcAki premier Karnaev Mrllonalil <d*«*o) Iti «»egm
-m Mak <tlm. Oha hI a bila poražena pri aadnjih parlamentarnih
Volil Mih	i
"Mir ljudem .. Miluaukee, Wfe. — Se par dni in spet se bo praznoval božič, ua katerega se mnogi ljudje pripravljajo. Kupujejo božična dre-] venca, električne lučke in rame okraske, ki se bodo bleščali na božični večer z dreves v stoterih barvah. Po cerkvah in it radijskih prejemnikov ne bo slišalo o-bičajno petje; "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji. ki ao dobre volje". V zvonikih bo potrkavalo . . .
Miru in dobre volje pa ne bo med narodi, dokler nam bo vlar dal kapitalizem, ki dopušča, da se v njegovem imenu in v njegovo slavo morijo nedolžni ljudje v Abesiniji in drugod. Kapitalistični vlade reano ogrožajo mir. Z mrzlično naglico se oboroiuje-jo in grade morilni materijal. Munkijskc tovarne obratujejo noč in dan. Dobro voljo, ki Jo narodi ljubijo nad v*e„ jim kapitalistične vlade jemljejo potom denarja, ki ga moramo plačevati v obliki davkov, da ga vlade trošijo v ogromnih vaotah za vojne liripcave in vsdricvanje armad. Te armade bodo ob gotovem času nagnali, ne toliko proti zunanjim sovražnikom, ampak proti delavskim masam. 1 To «e lahko zgodi, kajti kapi-
PETEK. 20. PFr^Vi■„.
fiapika v zadnj& letihl
V nekem predavanju je znani raz,,kov J prof, Haas Hirring aovoril o najvazj. ,„h1 zikalnih odkritjih zadnjih let.	h f
Posebno plodovita so bila leta 1932 u , i<n
tavodu vJParifu, r laboratoriju lorda KuthJ forda v Cambridgeu in Fasaden i v KalifoS ji, pa tudi drugod odkrili takorekoc now , m& frnmklMki. Poie* dveh novih meljnih kamnov materije (pozitrona in trona), «« odkrili težki vodik z atomsko t. *! ij veliko število novih prvimkih spre me j jih spremlja razpadanje atomov. PokailJ ? je, da je Teliko število novih prvin radioaktil no, in sicer tako, da ima večina znanih lahki prvin radioaktivne izotepe, to je enačice z i&t mi kemičnimi laatnoetmi, toda z različnimi atomekimi težami	1
Tako so odkrili radioaktivni kisik, ailicH trij i.t.d. Največ znanstvene koristi so imel z radionatrijem, ki nastane z bombardiranja kristalov kamene soli z atomskimi jedri težka ga vodika. Pri Um uporabljajo električen to| Z napetostjo 2 milijona voltov. Dalje so ekl perimentalno dokazali, da se svetloba lahki spreminja v snov. Žarki gama zelo kratki! valov ao se spreminjali v dvojice pozitroj elektron. Einstein je že pred tridesetimi let na podlagi relativnostne teorije sklepal, da *ta si materija in energija ekvivalentni. To trdi tev so sedaj tudi eksperimentalno dokazali Nova odkritja so kakor svoječasna odkritji Roenigenovih in radi jevih žarkov sposobna, dl otvorijo vsej fiziki nov vek.
Božični večer SND
Detroit, Michigan. — Letna seja ženskega odseka S. N. D. ge je vršila na 12. dec. in je bila jako dobro obiskana. Razdale so »e knjige Prosvetne matice, h kateri spada tudi naš odsek. Izvoljen je bil sledeči odbof: An-na Klarič, predsednica, France« Gorup, podpredsednica, Mary Jurca, tajnica, Kate Junko, zapisnikar ica. Nadzornice: Mary Maisel, Mary Obranovič, Elsie Skoda.
Naš odsek bo priredil v prostorih na John R božični večer dne 22. dec. Delila se bodo darila o-trokom pod 12. letom starosti. Navzoč bo seveda tudi Miklavž in njegov spremljevalec. Vabljeni ste vsi, da se udeležite te sa*-bave. Pripeljite svoje otroke. Po programu bo ples in prosta zabava ter dobra domača hrana. O-benem apeliram na žene in dekleta, da pristopijo v naš odsek, ki deluje v prid SND. Seje «e vršijo vsak četrti četrtek v mesecu na 17149 John R. Omeniti moram tudi to, da smo v tekoči nezoni na roko sešile in izdelale lepo posteljno odejo ali quilt, ki ne bo oddal na 22. dec. na boži-ttčni prireditvi. KdorV> srečen, ga bo dobil za 10 centov.
Članice ženskega odseka SND so prošene, da se bolj redno in v večjem številu udeležijo rednih nej. Vsaka članica naj se potrur di, da izpolnjuje svoje dolžnosti napram odseku. Me ženske se moramo zavedati, da je naša dolžnost, da se moramo tudi me organizirati kakor moški. Saj vsi enako trpimo in smo enako izkoriščan L Naše breme je prav tako težko kot naših modi. Torej naprej! Organizirajmo se, kajti le v akupnosti je moč!
Mary Jurca.
USTNICA UREDNIŠTVA
( leveland. O., F. F.:—Pošljite glaailu sveže.
'tu
Razgibano aolnce
Fifib rekord za Chicago
Chicago. — Cikaška trgovska zbornica je v svojem glasilu t velikimi črkami objavila svetu novico* da nI ve^k »vtotruk, ki pelje v Chicago aH ii Chicaga,, napaden po c««tnih roparjih in, blago odpeljano. Pravi, da so se aadnje čase t« vr«te ropi precej amanjšall, kar je doka« pocenitev zavarovalnine preti tatvini te vrste. To ao doaegli % "izobraževalno" kampanjo med l>odi«ttilki, katerim svetujejo, po katerih cestah naj vosijo njih truki, namreč po bolje i »tri»Mnlh.
Delavska šola zakljm J čila uspešen termin
.OikKtf.. Prvi jenennki termin je t velikim uspehoaš ia-kljufiJa tukajšnja d4av«ka šo-Ia CfeJcago Labor Colleg«. katerega so ustanovile unij« in «o-(ialiatl. Redni tečaj j« V tam terminu poaečalo H50 slušateljev in 150 v tečajih posameznih unij.
Letos v juliju* so svetovne zvezdarne poro! čale, da divjajoča solncu izbruhi in magnetij) ni viharji. Ertaka poročila so prišla tudi pre ti koncu avgusta. Zdek) se je že, da ne sre h običajne pojave na solnčni površini, tem v t da «« zopet pripravlja ena izmed dalje čm trajaječtti serijskih moteni, ki so za zgodovin^ solnca tako pomembne. Cesto si slede motnji v pravilnih, 27 dni trajajočih presledkih. Ta| ka perijoda poepešenega delovanja solnčne po[ vrline pa lahko traja tudi več let. Da se zdaj re« pričenja nova perijoda izredne živahnost) na solročni površini, priča opazovanje ameri| ške mornarične zvezdarne.
Od ta«! poročajo, da divja od konca sep tembra na solncu nov izredno močan vihar, je izbruhnil na ekvatorju 22. septembra, ni južni solnčni poluti pa 26. septembra. Ogrom) ne protUberance, daljše od šestine solnčne« premera, se dvigajo nad solnčno površino, eni najdaljših nepoeredno nad ekvatorjem. Njen<| dolžino ceni ameriška zvezdama na 2.S0,(MK1 km. Na severni pohiti se premika skupina vej likih -peg v običajni smeri od vzhoda proti za J padu. Na južni poluti se je pa pojavilo naenj krat pet velikih staupin solnčnih peg. MagneJ tiČni viharji, ki so ee radbesneli obenem z naj raSčajočimi pegami so po opazovanjih mornaj ritnega geodetskega zavoda največji, kar jih
je <bik> zadnja leta.
»i,.......
te pridobiva kaviar
Kaviar je tudi zdravilo, ker je koncentriraj na, lahko prebavljiva hrana. Zato ga zdravj niki pripisujejo zlasti rekonvalescentom. Najj boljši je iz Rusije izvirajoči črni kaviar, nemj ški in emerižiki je znatno dražji. Ce hocerru dobiti deber kaviar, moramo ujeti pravi trej nutek zrelosti ribjih iker. Ikra mora biti svH Ia. ' Ri<bič takoj spozna, če je primerno sUral Če ujamejo ribo hudo ranjeno ali mrtvo, j< kaviar iz njenih iker slabši. Ikre je treba v« ti ribi takoj, ko jo ubijemo, še predno otrpne, jo njene mišice. In takoj je tudi treba ikre olujčitl, kar delajo tako, da jih tro na situ in pri tem padajo skozi sito čista jajčeca, potem nasole ali namočijo v slani vodi.
Sveži kaviar je najdražji. Sveže ikre nasoU v kadeh in ta kaviar «e imenuje malosol. u jih posole bolj, se imenuje kaviar "zernistaj« Ikra". iPosoljeno ikro mešajo poldrugo uro i leseno žlico, potem pa napolnijo ž njo pločew| našte Akatlice. Ta kaviar se drži samo pri ^ ploti ,pod 20 stopinj C in zato le redko pride u Rusije. Iavaža se Ukozvani varšavski kaviar Tm Namočijo 4«kre 5 minut v koncentriran solni raztopini« potem raztopino odlijejo, u vlar pa »pravijo v pločevinoste škatlice ali lipove sodčke. Tretja vrsta Je tako zvana P* jusnaja ikra". Oluščene ikre polože za Z5 mj nut v 26% raztopino kuhinjske soli. l**«n raztopino odHJejo in ikre počasi pa« raj«.Jj kaviar je najboljši.
Spet "amrtni žarki"
V Malbournu v Avstraliji neki intenir, ki trdi. da je adknl "smrtne Žark«". Na podlagi tega je mornariški urad Združenih držav ^ baje važno m««te v «vojem poskusm-o. ia
Odkritelj tfdi. da mu je tjo Jte m « pomočjo svojih Urkov dr^.t,
*rc* to hruške elektrlčnih Umn v P^
Frav tako mu je mogoče vplivat. naprave motornih vozil i« »eveda » Me«H da mu je mogoče brez nadaljnje**
"t^r^van;,	^
O odkrltelju pravijo, da je btl «%oieas
larec nekega ameriškega	^ ^ I
- i« ^ tT
•brali tudi d« aek.«a	>
bridcu. ki dela» v Jfgaattfc • " baje dajal. d. b, bik. aajM^j* " rate uakil ia akrivaoit obdrlal f'
PETEK,
20. DECEMBRA
^^ ...................rr— --------------------rt ftt................
1 Vesti iz Jugoslavije
.jjUf rf .............*................ -........rrrrrrr,jjj
(lariraa porodil« U Jugoslavija.)
se je na zavodu zadnja leta stalno višalo. V letu 1919-20 j* imela slovenska 'kočevska gimi-nazija le 88 dijakov, leto« jih ima »20! Ko pa je bila nemška gimnazija, je bilo dijakov v viš-jih razredih le kakih 50, leto« je v višjih razredih 106 dijakov? Za to popolno gimnazijo so za-interesirane vse okoliške občine, ki «o po večini zelo revne in bi bilo dijakom onemogočeno, da bi išli študirat v Novo mesto ali celo v Ljubljano. Predaleč je ia drago. Zaradi tega bodo vse te občine poslale zdaj spomenfct vladi in banski upravi ter za-htevale, da ostane kočevska gimnazija popolna. *
Nova slov. opereta.—V Mari. boru je gledališče uprizorilo krstno predw£5Vo nove slovenske operete "Majda."
Ljubljana.
Kdsj IhkIo volitve?—Na konferenci banovinakega odbora no-' V|adne stranke, Jugoslovan-ike radikalne zajednice (okraj-i,nu JKZ) v Ljubljani je govoril tudi notranji minister dr. Ko.
o« Dejal je med drugim, da bodo volitve takrat, kadar bo irZ dobro organizirana in ka-Agr bodo razmere v državi urejene tako, da bodo ob volitvah Mo orožniki spali in da ne bo več nezadovoljstva med ljudmi. »Delavska politika" se pravilno pononuje iz te izjave, češ, potemtakem volitev »ploh ne bomo nikoli več dočakali, kajti naloga orožnikov je, da 6ujejo, ne da ipijo, popolnega zadovoljstva pa ne bo nikoli. Dr. Korošec je tudi poudaril—kar smo poudarili tudi že mi—da se vlada glede
notranjepolitičnih viprašanj drži ukonov in uredb, ki ao jih iz-dali prejšnji režimi. Pripravljenih ima vlada res več osnutkov novega volilnega zakona, ki ga lahko vlada izda v 14 dneh, ka-dar bo pač treba. Za zdaj so vladni ljudje še zadovoljni z zakoni, ki so bili sestavljeni za Časa najhujše diktature.
PR08!E T A
iovac prekrsti v Zriujski grad. Ni pa povedal, kakšna je razlika med cesarjem Karlom in Zrinj-skem. Bjelovučič je pač mnenja, da sta bila £rinjski in Franko-pan dva hrvaška revolucionarja, nacionalna borca, kakor je tudi o« flcielno predpisano. Toda Zrinj-ski in Frankopan sta bila dva fevdalna graščaka, ki so jima hrvaški kmetje tlačanili, in njuno "nacionalno revolucionarstvo" je bil le upor cesarju s ciljem razširiti svojo oblast, da bi imela še več tlačanov pod sabo. Zrinj-ski in Frankopan sta toliko hrvaška nacionalista in tdrej davna borca za Jugoslavijo kakor znani celjski grofje: vsi so zatirali kmete, svoje tlačane.
Vesti iz Primorja
Relifna situacija in brezposelnost
Brez masnega pritiska •i ne bodo izbol j- * tali položaja
[jltABAvilAV Ankara v	▼ itv ™ wwvi H
k obrambi rudarjev
Boril te bo za osvoboditev treh omreženih rudarjev v flovi Mehiki
SloiMSki Narodna
Izginil je.-Od nedelje 24. no>Y.,lneiireea Mirmski župan Bule je
ie {»grešajo v Litiji predijni ikega mojstra Ivana Janežiča.
V	nedeljo popoldne je odšel v
neko gostilno kvartat in je vzel g (sabo menda celo plačo za 14 dni, ki jo je dvignil prejšnji dan. Zadržal se je v gostilni do polnoči, potem ipa se je napotil domov. Doma pa so ga čakali zaman, ni ga bilo od nikoder. Ko »o šli vprašat in so zvedeli, da se je napotil ponoči domov, se je domačih polastila skrb. Doma ga je čakala žena in pet otrok. Ko se je vračal Janežič ponoči domov, je moral čez savski most, zato «e domači boje, da ga je morda kdo zaradi denarja napadel, mu vzel listnico s 1500 Din ter Janežiča, ki je bil morda vinjen, pahnil z mosta v Savo. Lahko pa seveda tudi, da je Janežič sam omahnil 6ez ograjo v Savo. Dokler ne najdejo Janežiča živega ali mrtvega, je iseveda vise le ugibanje.
V	nekaj dneh se bo stva^ gotovo poja-snila. Star je Janežič 50 let in je že 30 let v predilnici uslužben.
Končan štrajk. — V rudniku Stanovskem pri Poljčanah se je Hrajk končal. Dosežen je bil sporazum. Podjetje se je uda-lo, da sprejme nazaj v službo onih šest rudarjev, ki jih je odpustilo le zaradi tega, ker so bili v pripravljalnem odboru za ustanovitev podružnice strokovne organizacije, Zveze rudarjev. Enako se je podjetje zavezalo, d« plača takoj mezde za septem-
r, za oktober pa do konca meječa eno tretjino. Dne 26. nov.
šli rudarji spet na delo v rudnik.
Kočevje izgubi višjo gimnazijo.- Nova vlada je obdarila tudi kočevski okraj z odredbo, da bo ukinila višjo gimnazijo v Kočevju. <'cs, da ni dovolj dijakov. Ko-frvje naj bi torej imelo le štiri razr« de, .potem pa naj bi šli dijaki študirat v Novo mesto ali Ljubljano. V Kočevju so bili nad to uredbo zelo začudeni, saj J4' celo Avstrija vzdrževala v Ko»Vvju .|M>polno nemško gimnazij« simo zaradi tistih nemAkih družin na Kočevskem. Sedanja »lovenska gimnazija pa ima mnogo več dijakov kakor nekdanja nemška in število dijakov
redil Delak po J. Fr. Knafličevi komediji "Kmečki teater," uglasbil pa je napeve ravnutelj mariborske Glasbene matice Marjan Kozina, ki je študiral glasbo v Pragi. Opereta je imela baje lep uspeh.
Po nesreči ustrelil sestro
V Kuimfolju ipri Mirni se je dogodila 24. nov. nenavadni
Poročali smo ie o aretacijah borznih agentov in drugih fh^n-Čnikov v Trstu. Govorice o teh aretacijah so krožile po mestu že prejšnji teden. Pravili so, da Tekst je prl^! J* bil P°le* drugih aretiran tudi
priredil to nedeljo lov. Psi so podili diviaf ino. Pocestnica Marija Bizj^aova iz Cirnika je šla dopoldne k maši. Ko se je vračala, je videla imnogo zajcev, ki so jih prepodili psi iz gozda. Domov grede se je Bizjakova, stara 24 let, oglasila , na svojem domu v Kumpolju, pri posestni, ku Zupančiču. Tamkaj je povedala svojemu bratu Jožetu, da je .videla več zajcev. Jože je bH strasten divji lovec, brž je pograbil svojo pufiko, da gre nad zajce. Pri vratih pa se mu je ptuška nenadoma sprožila in ves naboj je zadel Jožetovo sestri) Marijo v prsi. Sestra je še zakričala: "Kaj »si naipravil, Jože?", nato je izdihnila. Obvestili so njenega moža, ki je pri/ šel in našel ženo mrtvo. Mož in pokojničin brat sta se spogledala, prijela «ta se nato za roko ter odhitela proti vodnjaku, da bi oba izvršila samomor, kar pa so sosedje tpreprečili.
Jožeta Zupančiča so aretirali in odvedli v zapore v Trebnje.
Vaa družina v smrtni nevarnosti. — Na Lavi v Celju bi kmar lu zahtevalo nesrečno naključja smrt cele družine. Trgovec Trav-ner je namreč opazil, da je stanovanje v njegovi hiši stanu joče-ga delavca Jakoba Zupanca ves dan zaklenjeno. Javil je to stražniku, ker se mu je zdelo sumljivo nakar sta s stražnikom udrla v stanovanje ter s tem rešila celo družino smrti. Kajti delavec, njegova žena in sin so ležali na posteljah onemogli sicer še pri zavesti, a tako omamljeni od plina, ki se je razvijal iz premoga v pe-
da si niso mogli nič pomagati. Naglo so prezračili sobo, nakar sta se oče in sin kmalu zavedla, delavčevo ženo pa ko morali prepeljati v. bolnišnico, a je seveda tudi rešena smrti.
Karlovac je treba prekrstiti.— Zagrebška banska uprava je u-kazala mestnemu županstvu mesta Karlovac, da mora v kratkem spremeniti svoje ime, češ, da i-me Karlovac n1 nacionalno. Iz Karlovca pa so predstavniki trgovine, industrije in obrti protestirali proti temu, češ, da bi to povzročilo le škodo. Pred dvema letoma že je znani publicist dr. Bjelovučič predlagal, naj se Kar-
baron Ecconomo. Kakor pa kažejo poročila, ki so jih objavili tržaški hati, govorica o njegovi 4* retaciji ni bila utemeljena. V vsem ostalem pa so listi potrdili nafte informacije.
Po italijanskih poročilih so bili aretirani lastniki menjalnic in borzni senzali Fulvij In Anton Rooco, Josip in Renzo Bolaffio, Diego De Henrkjuez, Herman Maeerata, dalje Riociotti, Josip Jakšek, Bruno Liebl, Marij Dic-ker, Emanuel Wolf, Simon Hol-lander, Josip Zudenigo, Abraham Weisbart, Emanuel Kerbes, Julij Pollak, Joaip Levi In Klein grub Fiachl.
Vse kaže, da bodo zaradi pre povedanih kupčij s tujimi valu tami konfinirani, kakor ao biti že nekateri borzni špekulanti iz Genove, Rima in drugod. Listi u gotavjjajo v svojih komentarjih, da so začele oblasti postopati tu di s takimi metodami proti elementom, ki skušajo Izrabiti sedanji kočljivi položaj države svojo korist.
V Sempasu so karabinerji aretirali Antona Peršiča, ki je bi osumljen, da se ni odzval pozivu k vojakom.
Akcija proti aankcijam Is poli cljaka ura. Na sestanku predted nikov trgovskih sindikatov v Trstu je bilo sklenjeno, da se bodoče kavarne in drugi Javn lokadi dnevno zapro ob 12. mesto ob 1. odnosno 2, uri. Kakor vse kaže, bo prefekt v kratkem izdal odredbo o novi policijski ur v smislu tega sklepa. Nadalje je bilo sklenjeno, da se bodo trgovine zapirale dnevno ob 6.80 odnosno ob 7. uri. Ti sklepi so v zvezi z akcijo proti sankcijam.
Ljudsko gibanje na Tržaškem. — Po poslednjih uradnih podatkih je znašal naravni prirastek prebivalstva meseca oktobra v Trstu 81, v ostalih delih pokrajine pa 139 oseb, meseca septembra pa 107 odnosno 186. Ce upoštevamo, da šteje podeželje le dve petini tržaškega prebivalstva, morajo znova ugotoviti, da je naravni prirastek povprečno Štirikrat večji kakor v Trstu.
Prihranki de*vc*v v vzhodni Afriki, ki so jih poslali svojim družinam na Goriškem, so znašali v mesecu oktobru celih 18,-865 lir, kar znaša približno 8 odstotkov vseh njihovih dohodkov. Vsega skupaj so doaiej poslali domov 132,48| lir. •
Onoraka občina ja najela 109,-tXX) milijonov lir posojila za javna dela.
Občina Veliki l^šlnj je darovala državi večje zemljišče pri 8v. Petru na otoku Iloviku za šolo, ki jo nameravajo tam v kratkem zgraditi.
Stauton, III. — Odgoditev stavke relifnih delavcev v Illinois«, kjer se je imala prtoeti prošli pondeljek. 1B. decembra, ima svoj glavni vzrok v bojazni brezposelnih pred izgubo relifa. Deloma pa je vplivale tudi to, da je zveza bresposelnib v Iowi določila 2. j a nikar za pričetsk stavke v omenjeni driavi.
Zastopniki brezposelnih, ki ao na konferenci prošlo nedeljo a veliko večino odflaaovaji za odgoditev stavke, ao smatrali as-danji čas neujpden as stavko, ker Ui dobila odsiv le v nekaterih krajih. Na zmago pa ja nemogoče misliti, dokler ni masnega razpoloženja in masne reyolte proti "saščitnim" plačam. S strani organitiraneca delavstva je sicer prišlo nekaj obljub, da bodo podpirali rellf-no stavko, toda v glavnem bi bili sUvkarji navezani le sami nase.
Na drugi strani pa se eliti, da Je drtavits WPA pripravljena zvišati relifne plače za deset odstotkov. Stična vest Js prišla tudi od WPA v lowi. Toda brei večje zahteve brezposelni, ki delajo pri relifnih delih, tudi tega ne bodo dobili. Vsaj to Je mnenje nekaterih relifnih uradnikov, ki simpatkirajo s brezposelnimi. Ti pravijo, da bodo Roo-a* vel ta prisilili na spremembo sedanjih mizernih plač pri relifnih delih edino z velikim masnim pritiskom.
Neka vieoka relifna uradnica in Hopkinaova zastopnica, ki potuje po deželi kot svetovalka relifnim uradnikom, se je ali6no izrazila pred funkcionarji WPA v Illinoisu in Wlsconainu.
"Ce bi bili ljudje, ki so na re-lifu, bolj militantni in bolj nemirni, bi bilo od kongreaa lahko dobiti več denarja za njih potrebe."
Ker so ponižni, kot kužek in ae zadovoljujejo k beraškim re lifom, ali vsaj nimajo volja, da bi z mogočnim glasom zahtevali svojih pravi« do doatojnega življenja, ki je mogoče le ob red nem stalnem delu in dostojni plači, pa propadajo fizifcno in mentalno. Kapitalizem jim dela seveda ne more dati, toda do vačjega relifa tudi sigurno ne bo pritlo, dokler tega odločno ne zahtevajo od vlade.
Ko je priSlo vprašanje relifa prvič v ospredje v Illinoisu leta 1*30, je takratni republikanski governer Emmerson rekel, ko ao mu povedali, da bo priflo do resnih izgredov, če lačni ljudje ne dobe podpore: "Zakaj pa imamo milico?" Pozneje pa je spremenil svoje mnenje In odobril apropriacije, ker bi bila milica več stala.
Pokojninski zakon sprejet v Springfieldu
Springfleld, TH. — IUinoiska zbornica j« v aredo končno apre-jela zakon starostne pokojnine, katerega je mrrvarila osem tednov. Zakon je bil sprejet brez bistvenih sprememb. Zbornica h spet snide v januarju, da določi upravo za izvajanje starostnega zavarovanja. Zakon zavarovanja zoper brezposelnost Je pa oatal na polici.
Najaaneufjlvejše dnevne dela v ske vastl as v dnevniku Troavt
ti." Ali J Mi tasU vaak da«?
r | <Hm9K it*
Napi« "Mnrikki lovor," •"lerftete v lioMonu, Man*.
ki mi ga neznane imebe »belile na tovorni/vagon, nalolen a »tarlm )MrtAm trn Italijo, je Razburil
New York. — Za obrambo treh mehiških rudarjev v (Jallupu, N. M., kjer ao Uili omreženi in obaojeni od 46 do 60 let jede na obtožbo umora šerifa Carmi-cliaela. je bil ia proviaoričsega sestavljen stalni obrambni odbor. Načeluje mu W. K. Kuah-nel, predaednik centralne unij« v Hartford«, Conn. Odbor tvori 80 krajevnih in centralnih linij v rasnih krajih dežele.
Ta odbor js bil formiran na permanentni podlagi, ker ae o-bata daljši boj za osvoboditev teh rudarjev, ki so bili omrats-nl na prizadevanje Gallup A-merican Coal kompanije. To so Juan Ochoa, Manuel Avitia in Lsandro Velarde. Sedam drugih obtoftencev je bilo oproščenih.
Šerif Carmichael je bil ubit 4. aprila med križnim atreljstijsm svojih laatnih deputijev, ki so streljali in metali plinake bombe na večjo skupino breapoaal nih rudarjev. Potem je bilo s-retiranih nad 40 oseb, od katerih je bilo deset rudarjev, ki ao bUl najbolj aktivni v akciji ustanovitev unija UMW, obloženih umora šerifa.
Odkar je prišlo do izgrsdov in posebno Še po zadnji obrsv navi v Gallupu, ao kompanJJak vlgilanti razvili velttco represivno kampanjo, ki je predvasm naperjena proti organiziranju rudarjev v UMW. Nicholsa Fontecchio, mednarodni organi zator te unije, je apeliral na novomehiškega guvernerja Tin gleyja, naj uatavi to terorietlč-no gibanje in zaičitl civilna svobodAČlne. Rudarsko unijo podpira v tem priisdavsnju tudi splošni odbor za obrambo gallupških rudarjev.
Pred višjim sodiščem, kjer bo vloien prisiv proti drakonakl obsodbi omenjenih treh rudar jev, bo vodil akcijo Wllliam J Donovam, bivši pomoftni avean juatični tajnik, ki Je zagovarja obtožence tudi pri prvi obravnavi. Pomaga M mu bodo štirje drugi odvetniki, med njim John iHimma, bivši član dršav nega vrhovnega sodišča v Nov Mehiki, in Hugh Woodward bivši zvezni (Jistriktni pravdnik.
Obranubni odbor je imel pr prvi obravnavi	stro-
škov, dohodkov pa $6878.02. Od te vsote še dolguje na posojila $4*60. Deficita ima $4608.60. Tajnik-blagajnik tega odbora Je znani delavski turnaliat Frank Paimer.
Zakaj »o britski imperi-alisti »dali Ligo
(Nsdaljavanjs s 1. itranl.)
mornarica in fundamentslno u-amerjena vaa njena zunanja politika.
In ko se Je pokazala moinost, da Muaaolini ne bo movel tako lahko zgraditi svojega Imperia v Afriki kakor je sanjal ter bi s tem postal velik tekmec Los-dona, na drugI strani pa bi zmaga abealnskih sulic, pšlc In starih (Milk mogoče ne ostala kon-flnlrana le v mejah nefulevega kraljestva, nego hI lahko postala Iskra revolte v vseh kolonialnih državah In teritorijih, so angleški državniki takoj pozsblli na svoja velika gesla, s katerimi so nastopili proti "krivdni" Italiji in kateri so jim tudi prav prišli pri zadnjih volitvah.
Takoj, tako rekoč čez noč so bili pripravljeni dati Muaaolini-ju dve tretjini Ktlopije, in sicer ne samo puttav In kam«mjs, marveč tudi ozemlja z bogatimi naravnimi zakladi. CMt) ozemlje z oljem ao mu pripravljeni dati ? Ta korak ao rtoHli, ko je bil Mua-sojinfte skoraj na kolenih In njegov režim v nevarnosti padca.
Da tudi slednje igra večjo vlogo pri zaktilisnei spletkah In Iz-<Ja)«tvu Abealfdje, Je vsaj fran-eoeki premier dovolj odprto namignil. f rr padar Mussollnljeve-ga režima bi lahko pretresel vao Kvropo |n mogoče užga! splošno antifsiiati/no in antikapitsJiati-črio r«volto. In ker tega ne marajo riakira4i ne angleški ne franronki kapitalisti, ao MuaMili-nI Jev režim pripravljeni podpreti Z razkosattjem n^guševega kra-l^eatva In v tem proeoau sava-dihati tudi Mgo narodov.
•atT-aa Uvadals At^. čakata, lit
(SLAVNI ODBOR 8. N. H. J. UPRAVNIOUSBKi /IHCKNt CA IN K AR, prednik.... IS8T S. UwndaU A?«„ Chkaeo, III PMU> A. VIDKK. «1. tajatk.... k.... g. U«ml»li Avt., Chioafo, m. LAWRENClfi GRADISHBK, taj.bol.odd. 26fit B. Uendal* A v«., Chka«a. »L
I0BN VOORICH, gU klagajntk.......8057 S. UwndaU A?«., Chicago, ni.
riLIP G0D1NA, upravitelj glatils... .MBT 8. UvndaU A v«
IP04
Fojporni Jidiol>
17.J«a«a las?
v dri* vi USmU
Tal. H«ckw*U «W4
IOHN KOIJCK,
Chicago, IU. Chloago, UI.
urodatk glastls.,....S«6T S. LawndoU Avo. ODBORNIKI:
rRANK SOMRAK, prvt podprodoodntk.....»»a K. 74th 8t. Clovoland, O.
IOHN B. LOKAH JR^ drugI podprodtvdnlk. 1IDI E. 170th 8t.. CUvoiaod. O. (jOMKODAKMKI OUSBKi
HATH PICT ROV IC H, prodtodnik............&M E. Uttth Ai., O.t tlaad, O.
ANTHONV CVETKOVK U..............m Sonoca Avo., Brooklya, N. Y.
IOHN OUP....................U» 8. Prospoot Avo., Claroadoa llllls. 111.
POBOTNI OUSBBi
IOBN UOBfiEK, prodaodaik..............414 W, lUy 8t., Springftold, to
\NTON ftULAR...................................Bos t7, Arsi, Kaos.
lOm TRČELJ...................................Bos 867, Btrabano, Pa.
PRANK PODBOJ..................................Bos 61, ParkhUl, Pa.
PRAN K UARBlCll....................18611 Mutkoka Avl, Clovolaad. O.
NADZOBN1 OD8BK:
PRANK IA ITI, predsednik............v...166» W. 8flth 8t, Chicago. IU.
PRED H ALG Al..............................86 Contral Park, Por«, HI
9ACOB AMBROZ1CH......................411 Ploroo Rt., Evoloth, M lan.
vaa
i-smi
tšmm i itontal
M	e fli WiiBi te tfll %ake4si
U m th—Vrt- ao lak S >»aia*». a*J m umU«« m »tiSiaiHn M»aiet*« la at^M. M aa U4*|e al. aoea^Maa Umkm la Maela vaM*
aa d*
Uha|e4a aa lilallli m*»w». aa| ae HH*S aa kai tolaUHe. a a«aal e kla«aio||klial »aeN. aaj ae »UStaJe aa Ma«a|aUtw.
v ai aatanMaa e*em mJ ee »etaieje VeaeO I
aa a«, aefaial edeA ee aaj aaiajale aa laka OerUa.
spUft, BtlilBMi« e^laeli M9Nl|il Is	VMi Ml p t
aaj ae aatnja aa "raOaVBTO,H Hit S Le«a4aU Ate.. CMeaoa. W.
ke
LaGuardis se klanja italijanskim fašistom '
(Nadaljevanja s 1. atranl) lavskemu razredu ter sem valad terfa postal tarča grdih napadov, vaaeno raaumem nekatere opravičljiva okoiftčine. LsGuardia je politična figura in išče ponovne izvolitve. Mnogo Italijanov tukaj kakor v Italiji je napitih fana-tlciama is ai ne morejo niti aa trenotsk predstavljati, da to nI vojna italijanskega ljudstva proti Etiopiji, marveč le vojna Mua-solinija In njegovij) oprod." In radi voUtev se "liberalni" l^Gu-ardla ne mara zameriti fašistom I "Politika Je čuden |>okllc," Je do-stavil Antoonini, ki Je bil dolgoletni prijatelj LaGuardije.
Ampak to ni edino znamenje, da je I*&uardlR slekel svoj "pro-gresivizem" in se oblekel v plaAO velikega oportunizma, pod katerim Je pripravljen služiti reakciji, larekal aa ja za nadaljevanje, nakupnega davka, ki Je največje breme za revne sloje. Njegova policija vedno bolj rweganja "nevarne" elemente,
Nedavno ja policija udrla brez poatavnega dovoljenja v privatno atanovanj« in aretirala skupino srednješolskih študentov In članov Ameriške študentov rte u-nije. Liga ampriških plsatelev pa obtožuje njegov šolski odbor, ker ao bile is dveh srednjih šol odstranjena vse antlfašiatične knjiga. V tretji šoli pa šolski odbor vodi tajno preiskavo, ker je v njej zborovjtla akupina učiteljev In profesorjev, ki so bili prošlo poletje v Rusiji.
V Brooklynu Je njegova poMci-ja aretirala prodajalke, ki so aa-atavkale pri May kompanljl, N*, da je pikstiranje te veletrgovine "zarota proti bizniau". fo bi ta obtotnlca obveljala, bi bila absolutno vsaka stavka nepostavna. In vae to ae dogaja pod administracijo "liberalnega" UGuardi-Je, ki se jd za glasove pripravljen prodati lOfnda tudi — hudiču.
DRINK MORE IMILK
And Smr* On rooo
MONBY
Mita muMtiM,
f r - *
iUJ HALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM Cf POGLEDALA"
"Nagovarjali •*>•< aa Hfirili, da |a Jedel, ia m t, ker je pojedel, ni uoMia* galo, da bi pnd'/l»»l na	Vadne
Ihxm h»«le»na dali inaUfl, lil mi je povedela o Trinrricuin grrnl<»in aieu "
Triner)««a grrnk« »in« )e »lam, »a-n»al)i»o dr«uiia»lu> rdra»H", ki odpfev. |ji uprti«, plin', neaprlnoal, iUI"i aapa, aaMalaal k"ia in fe#avr, rdn<-4ee*a a pr«4ia»nioii iiei«d*i^ainii, in nevSe a J* IK "k"' oalaUlt lek l'<d>iie g4 le tik" v »taki J*k«fd.
TRINfcRJtV ELIKSIR
GRENKEGA VINA
Juipk Trtne* Cmmp»nf. Clmaga


Kako ikuhate dobro kavo
|>a dobite la vale priljubljena kave boljšo aromo, okua in barvo, prldanilt
Frank9! Chicory
"Pranrkovo rlkorljo" v Ion ar ali perkidalor.
To Je okimna selenjad.
He dobi v vneh grorerijah.
MIINRfPANCK Sfme.
ruiae« h v
PROSVETA
Dolina meseca
ROMAN
Spiaal J ACM LONDON—Pealoveall Vladimir Levstik
Pijan ni bil, toliko je videla; po njegovem blebetanju je *|x>znala, da *e mu nekoliko blede."
"Ta človek jfe bil presenečenje," je nadaljeval, ko ga je spet zabela rflačiti; ie po drobtinicah Hi je senUvljala. kaj ne je bilo zgodilo. "Neznanec je bil, iz Chicaga. Obesili ao mi ga iznenada. Tajnik "Klitnega kluba" me je opozoril, da bom imel polne roke jxmla z njim. Ta bi ga btf amogel, če bi bii v formi. A petna jat funtov manj teže in nič vaje, to ni forma. kaj? Ne glede na to, da aem zadnji ča* dokaj redno pil in nisem imel nape."
A Saxon, ki mu je zdaj slačila srajco, ga ni več posluAala. Kakpr prej njegovega obraza, Uko zdaj ni mogla spoznati njegovega krasnega mišičastega hrbta. Bela površina svil-nate kote je bila raztrgana in krvava. Večina odrtin je bila vodoravnih, čeprav ae tudi pokončnih ni manjkalo.
"Kako ai dobil vse to?" je vprašala.
"Od vrvi. Tolikokrat nem priletel nanje da ae nerad spominjam. Hej, ta mi jih je naložil! A prevaril nem ga vendarle. Ni me mogel užugati. Zdržal sem vseh dvajset roundov — in povem ti, dobil jih je nekaj takih, da ai me bii zapomnil. Starec naj bom, če ho ostali vai členki njegove levice celi. — Na, potiplji mojo glavo, tu potiplji. Otekla, kaj? Tolikokrat je udaril nemkaj, da mu je zdaj gotovo žal. — A kakšne bunke, oh! Kakšne bunke! Take reči Ae nisem doživel. 'CikaŠki strah' mu pravijo. Odkrijem ne mu. To ti je medved! A jaz bi ga bil ugnal v kozji rog, če bi bil v formi in bi bil imel avojo napo. — Oh! Aj! Tako je, kakor da bi imel bulo!" -
Iščoč njegovega pasu, ne je bila Saxon z roko dotaknila žarko vnete line, večje od krožnika za juho.
"To je od leyičnih udarcev," je pojaanil BIHy. "V teh je bil pravi vrag. Skoraj pri slehernem clinchu mi je zaaolil enega, kakor ura. Tolikanj me je bolelo, da nem ne kar zdrzoval . . . dokler ninem postal činto omotičen in me ni minila do malega vna zavest. Taka reč ti preteto »mehča koati."
Ko mu je razgalila kolena, je Saxon videla, da je bila tudi koža na jabolkih raztrgana in poaneta.
"Koža ne zdrži tega, da bi padala tako težka žival na kolena," je pripomnil. "In vsta-janje na jadrovini reže kakor nto vragov."
Saxon je imela aolzne oči; razjokala bi ne bila nad vbitim telenom nvojega lepega, bolnega dečka.
Ko je neala njegove hlače v drugi konec zobe, da bi jih (Ajesila, je v njih zažvenketal denar. Poklica) jo je nazaj in vzel iz žepa prgišče arebra.
"Potrebovala sva denarja, potrebovala sva denarja," je mrmral npet in npet, zaman ne trudeč, da bi preštel novce; in Saxon je videla. da ne mu ignova zadnja bleati.
Srce jo je Zabolelo, zakaj nehote ne je spom-nila grenkih miali, ki ao ven minuli teden ogra-žale njeno vero v Hillyja. Billy h avojo čudovito moško telesnostjo je bil vendarle namo deček, njen deček. - Zaradi nje, /.aradi hiše in pohištva. ki Hta bili hiša in pohištvo njiju dveh, ne je bil ii|>ostavil tej ntraAni kazni in jo pre-Htal. To je nam priznaval, zdaj, ko ne je komaj zavedal, kaj govori. "Potrebovala ava denarja," je ponavljal. Ona tedaj ni bila tako izbriHana iz njegovih minil, kakor je domnevala. Tu, v |x>lnezavestnem položaju, ko ae je odkrivalo golo ogrodje njegove duše, je ato-pala misel nanjo *|>et navrh. Potrebovala ava denarja. Sva — midva!
Solze ho jI polzele |m> licih, ko ne je nklanjalu
nad njim* in zdelo ne ji je, da ga ni Ae nikoli tolikanj ljubila kakor zdaj.
"Na, ti preštej." S temi besedami je opuatil naporni ponel in ji podal denar. "Koliko je po ~ tvojem ?"
"Tako je . .. toliko dobi premagani . . . dvaj-net dolarjev. Popil nem kozarec ali dva in nekaj drugih aem pogontil, ne vštevši električne. Ce bi bil zmagal, bi jih bil dobil sto. Zato sem se tudi bil. Potem bi bila nekaj časa rfšena skrbi. Vzemi in spravi. Bolje je ko nič." T V postelji od bolečin ni mogel zaspati* uro za uro se je trudila z njim, mu obnavljala tople obkladke na oteklinah In lajšala skelenje od-trtin s tem, da jih je a konci pnitov na vso moč nežno mazala s kremo. On je med tem blebetal in blebetal, čeprav ga je*večkrat premagalo, da je zastokal, in vnovič preživljal boj, iščoč olajšanja v tem, da je pripovedoval 8axoni svoje gorje, tarnal nad izgubo denarja in dajal duška boli, ki jo je trpel njegov ponos. Zakaj ta užaljeni ponon ga je nkelel veliko huje od vneh telesnih ran.
"Končati me pa le ni mogel. S polnim zamahom je udrihal po imeni, kadar sem bil v takih škripcih, da nisem mogel vzdigniti rok. Množica je kar norela. Pokazal sem jim, kaj je vztrajnost. Bili so tudi trenutki, ko me je komaj pripravil, da sem se zamajal, zakaj dp-Hti pare mu je bilo izpuhtelo že v prvih roun-dih. Sam ne pomnim, kolikokrat sem padel. Megla ne je delala okoli mene, kakor v sanjah . .,
"Nekajkrat, proti koncu, sem ga kar trojno videl v-kr ingu, tako da ninem vedel, katerega naj udarim in katerega naj pustfrm . . .
"Ali ukanil sem ga. Kadar nisem več ne videl ne čutH in so ne mi kolena tresla in se mi je v glavi vrtilo kakor vrtiljak, Hem si pomagal s tem, da sem planil v clinch. Stavim, da sodnika roke -bolijo, tolikokrat naju je vlekel vnaksebi . . .
"A kak£ bunke! Kake bunke! — Cuj, Sa-xon v .. kje pa ni? Oh, tukajle, kaj? Zdi ne mi, da s«m sanjal. A ve*, vzemi ni to za nauk. Prelomil sem besedo in nem ne šel borit; zdaj vidi*, kako se mi je obneslo. Mene poglej in zapomni, da ne ponoviš napake in t*> ne lotiš spet ročnih del, ki bi jih potlej prodajala . . .
"Toda ukanil sem jih — vse. Izprva so bile ntave enake. Med šestim roundom so ta modra zijala ponujalo dva proti enemu zoper me, ne. Tepen som bil, kakor hitro sem prvikrat cepnil iz škatle, to je vsak lahko videl; ugnati me pa vendar ni mogel. Med desetim roundom so celo ponujali stave, da niti tistega ne zdržlm do konca. Med enajstUn so stavili, da ne 'bom zdržal petnajstega. A jaz sem jih zdržal vseh dvajset. Toda dobil sem jih, povem ti, to ti je bilo kakor kazen . . .
"Saj so bili štirje roundi, ko ves čas nisem vedel, kje som , . , «amo stal sem- in se bil, ali pa vsaj toliko, da aem se pobral, kadar je naštel do osmih, se postavil in zakril in udaril. Kaj sem delal, sploh ne vem, le sodim, da sem moral tako delati, zakaj zavedal se nisem. Od trinajstega rounda, ko me je z glavo treščil na žimnico, pa do osemnajstega se ne spominjam prav ničesar . . ."
"Kaj sem pripovedoval? Oh, že vem. Odprl sem oči, to je, eno oko, zakaj samo to se je še odpiralo. In sem ae našel v svojem kotu, brisače so bile na delu. amonijak mi je dišal v no« in Bili Murphy mi je držal kos ledu zadaj na tilnik. In Um, na oni strani kroga, je stal '('ikaški strah' — zagledal sem ga in se tru-doma spomnil, da se bijem z njim. Tako mi je bilo, kakor da sem se pravkar vrnil od nekod drugod. "Kateri round je ta, ki zdaj pride" vprašam Billa. "Osemnajsti," de on.
(Dalj« pr'hodnjld.)
Janezov Janez:
Volk v ovčjem kožuhu
(Nadaljevanji* In konec.)
"Misliš? . . ," je naivno zazijala Aiik«'Is, ki se ji je začelo daniti pod laaini. "Saj sta vendar |*oAtena -—"
"Kakor maček pri klobasi..." jo je ann-je prekinila Minka, č«*A. ona dobro potna lake ptički« in vidi njihove miali. "Sv smeva jima zaupati, Angela. In whi"key- \m«H, kar mene |hv Hiicmaj!"
zarčke. Minka ne j« pri tem izkazala za zelo npretno preve-janko, kajti vnelej je znala obrniti njuno pozornost drugam, da sla z Angelo lahko zlivali whis-key za zofo, ne da bi dična možaka to opazila.
Minilo je pol !ure. Lukini prsti ho iHistali po Angelinim mnenju že kar nesramni in jedva *e jim je mogla odmfrati. Ti-i leto v i prsti niso bili nič boljši in Minka ga je že nekajkrat krenila |h> njih, pri tem pa se smejala, kakor bi bila tudi ona tv v rožicah.
««»ni m vročičnimi očmi ne je
v lužo ta lofor se J, navihaimlMrnlJlemt^jA^ tJ" /uh i h it a !n "Kj, n. In, me d.4„|	V <k!
Tin,. ii,...i..-t, ... i............ u nebesa, č«*, tudi Hiiirel
svojega kozarčka aa zofo. "Stj. ri kozarčki* gu je že nabralo
Tini* tinetaatj nn I ima niče, pre neumen je r. Lukom sred!"
Angelu Mnznila ter zlila svoj u hiok<*> za Zofo. * tem
menoj, ti
ata ae l.uka in Tin dekleti ata brž lle« 11 za ti kn «|o uat ter vtnak. l.iiV« a«- je zarezal:
"Tako, punčke, tako, grlu / njim n| zato gn M kuha!"
potem..-»ta priaedla, Luka l Angeli, Tine k Minki. ler in<» \a začela polniti in praznili Ko-
\ rmla .in pražim ko« ae nagnili zado\ oh n« t
|Mt kil
.lige I i
niso |epai od nje:
Angelca, 1101 d j x b« m nehaj |H»v<*tlal .
'VMnI je. prijel Angelo za rosi« ler jo potegnil k sobi.
"Kur tukaj |Mi\ejte!"
NV maram, da bi tale cepca "li-ala . . n* odgovoril Luka ter' ji ponovno zabičal, naj ga tika in. kliče |*i kmtnem imenu.
Angela s,- je obotavljala. Luku jo je nestrpno vleM proti stopnicam v prvo nadstropje.
Ihz ne grem <h| Minke?" ae )*- uprla mladenka. "Gori ne
grom! Če ml imate kaj povedati, lahko to storite v kuhinji."
"Gori v spalnici je bolj mirno in naju ne bo nihče motil," je a suhimi usti spregovoril Luka, ki se je začel tresti od strasti kot moker kužek. "Minka in Tine se bosta p« že sama pozabavala. brez skrbi glede tega!"
Tedaj se je začul glasen plosk, Tlnotovo levo lice je postalo krvavordeče in Minka je bila na nogah sredi sobe,
'Ti, Babnik, kaj pa vidva prav za prav mislita? Saj vendar ne miailta, da sva prišli aenv da naju bosta otipavala kakor mesar telico in kaj še! Govori!"
Babnik je uvidel, da je Minka spregledala njegove karte, "t nu, malo ne bomo poigrali, ko ae imamo pa radi , . ." ne je cinično zasmejal in njegovi prsti ao pri tem povzročili, da je Angi la rahlo vzkriknila ter rdeča kot pirh odskočila od njega ' t vzklikom: "Vi ,. .t Tako pa j ni lepo!"
"Tako!" se je strupeno nasmehnila Minka ter srdito po-gledala Tineta. ki ni št* priAH k sebi od pravkar prejete gorke klofute "Zdelo ae mi Je, da mata nekaj takega v mislih . . . I^epa reč! In župnHt vaju hvali. da je malo tako poštenih zakonskih mol v naši fari kot sta
vidva! Lepo zakonsko poštenje !" je dekle zaničljivo zategnilo ustnice. "Doma imata žene in otroke, pa lazita za drugimi in jih zapeljujeta! Se nič ne bojita greha T'
Luka se je cinično zarežal. "Greh gre v meh, meh poči, greh pa škodi! . . . Greh je za otroke in bedake! Kaj moremo za to, če se imamo radi?"
"Rcj je Uko!" je pritrdH Tine, ki se mu je pričela vračati zavest in z njo vred atara predrznost. "In naposled živimo samo enkrat, pa moramo hiteti, dokler smo živi. Po smrti bo prepozno, punčki! Oh, le nikar se ne delajU tako sveti ... Le k meni se vsedi, Minčica moja, pa pridna bodi, ti ne bo žal, boš spoznala, da sem kot kak mlad fantič . . .n
In Tine je zopet stegnil svoje dolge, debele in neokretne prste po Minki.
Minka ga je brcnila a čevljem ter se umaknila njegovim rokam, nato pa se začela na moč smejati. "Hahaha, poglej o-prešnika sUra, kako se jima cedijo sline tpo sočni jagnjetini ! Doma pa ju čakajo žene! Hahaha! Oh, fanta gologlava, kako neizrekljivo smešna sta videti!"
Luka jo je užaljeno zavrnil: "Kaj pa je smešnega na tem, če si pošten možak poželi ženske, ki jo ima rad? . .
Zdaj šele ae je Minka smejala, dočim je Angela debelo gledala zdaj tega zdaj onega in ni vedela, ali bi se še ona začela smejati ali bi zbežala ven.
"Poištena ' možaka, poštena možaka!" se je smejala Minka ter se tolkla z rokami po kolenih. . "Poštena, pa kako poštena!"
Polagoma pa se je Minka u-mirila ,se nehala krohotati ter posmehljivo vprašala:
"Pa bi vaju nič vest ne pekla, če bi naju zaipeljala?"
"Saj ni nobenega žandarja navzočega! . se je cinično zarežal Luka, ki je zopet začel upati ter se bližati Angeli.
"O tako?" Mfnka ga je ošvrk-nila z zaničljivim pogledom. "Ce ni žandarjev, potem tudi vesti ni! Ce grešiš brez nepotrebnih prič, potem £reh ni več greh in vest miruje? Haha, imeriiten filozof!"
Potem se je Minka zresnila. . "No, če vama gre kaka ženska na Uke Ihnanice, naj le gre, naju ne bosU dobila! Ce se bo nama hotelo takih užitkov, si jih bova poiskali drugje, ne pri starih oženjenih oprešnikih! Kar pozabita in pridna bodiU, če hočeta, da vama bo dobro. Angela, naUkni si klobuk, bomo odrinili."
Luka, videč, da se je njegova nakana docela izjalovila, se jo nenadoma razsrdil:
"Veš, Tine, najrajši bi Uko napravil z njima, kakor sva napravila z onima puncama is Akrona . . . samo je hudič, ko smo si sosedje in bi Minka preveč otresala svoj strupeni jezik! Da bi jo zlodej, coprnico!"
Tine je prikimal, rekel pa nič.
Minka je posUla radovedna. "Kal^o pa sta napravila z onima dvema?"
"Trideset milj od doma sva jih vrgla iz avtomobila!" je bleknii Tine in Luka ga je zato grdo pogledal, češ, treba je vae izblebeUU! ^
"Oooo!" je zategnila Minka. "taka možaka sU torej! Saj pravim, Uko moško poštenje! Pri tem pa obračaU oči kot ne bi znala do pet šteti! Da le mo-raU biti tako hinavaka! No. pa naju ne bocU metala iz avU, saj bo kmalu John tukaj — saj ga pocnaU, mene rad vidi in precej trdih pesti je . . ."
"John pride sem?" je plašno vprašal Luka. Johh je bil Min-kin fant, krepak dečko utrjenih pesti, s katerim bi Luka nič rad ne sob«| črešonj. "Saj ne ve. da smo tukaj!"
"Pa Ae kako dobro!" se je lagala Minka. "Zdelo se ml je, da naju bosU zavlekla semkaj, pa sem mu naroflla. naj pride sem l>ome . . ."
Kot za naUsšč se je tedaj na dvorišču ustavil neki avto in malo pozneje je nekdo potrkal na vežna vraU. Luka in Tine sta se spogledala V njunih o-čeh je bil strah. In nenadoma sta se olia domislila:
"Treba bo odriniti, čisto sem l>ozabil, da imam nocoj še važne opravke!" je dejal Luka ter
si nataknil na napol plešaato glavo svoj slamnik.
"Tudi jaz!" je prikimal Tine ter se takisto pripravil na hiter odhod.
"No da, vaju bo {M že John spravil dom >v," je dejal Luka med vrati iu ker je zijal nazaj, je pri tem butnil v — Johna.
Luko je oblil mrzel pot "O si ti, John? iPa že tukaj! Uh, kako je vroče nocoj! No da, pa mnogo zabave in lahko noč! Nama se mudi . , . opravki . . . business!"
John ju je debelo gledal in v njegovih rjavih očeh je ležalo začudenje.
"Vroče?" se je dudiJ. "Saj je vendar čisto hladno nocoj, sko-ro kakor v jeseni! In tako ae vama mudi! Hm . .
Potem je ugledal dekleti ter se široko zasmejal: "No, kaj pa vidve počneta tukaj ? Kdo bi si mislil, da bom naletel tukaj na vaju?"
Luka in Tine sU se spogledala, po tihem zaklela ter jo ja-drno ubrala ven. John pa je debelo gledal za njima in polagoma ae mu je začelo nekaj jasniti v glavi. "Hm . . . Minka, kaj pa ste imeli, možaka sU videti hudo poparjena . - ."
Minka se je veselo zasmeja-la: "Haha, Škoda, da nisi videl i rt sliAal vsega! Mačkoma se je zahotelo piščet, haha!" In potem mu je povedala vso zgod bo in vsi trije so «e prisrčno smejali poparjenima Donžva-noma.
"Ampak kaj pa je tebe pri vedlo semkaj" je nazadnje hotela vedeti Minka. "Niti sanjalo se mi ni, da boš prršel!"
John se je veselo nasmehnil.
"Domov gredoč me je za že j a-lo, pa sem se ustavil, da dobim kozarec piva, that's ali. Tebe sem mislil najti doma . .
PETEK, 20. DECFVr.n ^
Razgovor s pisateljem Tret jakovim
Kakšna pota hodi literatura novega človeka v Sovjetski Ru-< siji
Sovjetski pisatelj S. M. Tretja ko v «e je mudil c delegacijo sovjetskih novinarjev i rt pisateljev na Češkoslovaškem. Rojen je bil leta 1892, študiral je na moskovski univerzi pravo in leta 1926 je napravil izpite. Literarno se je začel udejatvovati kot futurist in spadal je k skupini Majakovskega. Po revoluciji je bil profesor ruščine na ki tajski univerzi v Pekingu. Pozneje je začel pisati v prosi in večkrat se je oglašal v sovjetskih listih. Poleg romanov in gledaliških iger, izmed katerih je dosegla največji uspeh igra •Tuli, Kitajska" piše v glavnem reportaže in esejistiko nove vrste. Tretjakov je zelo tipičen pojav inteligenta in liUrata, slu-ižečega komunizmu in njegovi državni izgradnji. V Pragi so mu zaoUvili nekaj vprašanj, nanašajočih se strogo na literaturo in umetnost.
—	Kaj smatrate za temeljno linijo sedanje sovjetske literature?
Temelj tvorbe posUj a zdaj živi človek in njegova zveza z daljnimi gesli. Prej, v prvi petletki, posebno v njenem začetku, je igrala glavno vlogo gradnja. V Uko zvanem "proizvodnem" romanu ali povesti je bil človek eden izmed neznatnih sestavnih delov kraj same sUvbe, materiala. energije itd. Zdaj. imamo novo etapo na tej poti. SUlin jo je nam formuliral na splošno tako, da je najdragoc|nejši kapl-Ul človek. Iz tega jaeno izvira tudi naziranje, da se dela vse xa človeka Hi v Človekovo korist. Zlasti dobro se vidi ta (sprememba na reportaži in ese i {stični literaturi, ki ne podaja več samo gole zgodovine gradnje, temveč življenje človeka In njegov preporod pri izgradnji nove družbe.
—	Ali imate kljub vsemu nove stikalne točke s starejšo, predrevolucijonarno literaturo?
Prej so bili ti stiki precei slabi v reportažni literaturi, močnejši pa v beletristični. Zdal preživljamo etapo temeljitega proučevanja starejše literature In umetnosti. Ruski pisatelj, naravnost študira klasike, išče pri njih oporo. Stendhal, Balzac in
Lev Nikolajevič Tolstoj so Uki primeri. Lahko bi rekli, da ima-1 mo dve liniji sodobne proze: e-na iahaja iz Puškina, druga od Gogolja. Prva je nedvomno aktivnejša, prozornejša, druga subjekti vnejša in avtor ima v nji mnogo večjo vlogo. Puškin pa ni popularen samo med pisatelji, temveč tudi med najširšim občinstvom. Za primer hočem navesti dečka, ki je čistil v Kislo vodstvu čevlje, v prostem času je pa na glas čitai Puškinove pravljice.
— Kako se oblikuje novi ruski popisni genre, izvirajo iz neposrednega stika z življenjem?
Od začetka je bil čisti popis, toda nepresUno naraščajoči tema "človek" • sili posvečati mu vedno več prostora in sujeU. Moramo tudi pustiti na stran
George N. Peek, bivAi predstd.
malenkosti, podrobnosti in iskati nik vladne E*Port-li"P»rl hankr, tipične stvari, to, kar daje
re-
portaži dramatičnost. Največja kar bi rad omeni|. Je vaša bogata stvar te vrste je^norda Kara —1 narodna umetnost. Za narodna Bugaz, Poustavskega, kjer gre umetnoat 8e zdaj zelo zanima-v bistvu za solno industrijo, kjer mo\ Narodi Sovjetske Rusije i. po dolgem času zopet najdemo majo zdaj mož"«»t ustvariti liriko in celo lirični popis kra- - 8Vojo narodno in '^»ko umet jjne>	i nost, ki more biti edina temelj
— Kaj zahteva od pisatelja ^ 1um€tnOHti vobče- Mislim novi sovjetski čitatelj? - . i da velJa lsto tudl Za na
CiUtelj hoče v prvi vrsti, da __-
bi bila podana njegov proble-
matika, rast človeka fm ustvarjanju novega življetja. Prej je čitaUlja zanimal bogat popisni material, ki ga je našel v knjjr gi m ki mu je mffcel razširiti njegovo znanje in tyzorje, zdaj se pa obrača njegov (pogled bolj na notranje življenje vodilnega tipa, v katerem išče sebe! S tem si lahko pojasnimo ogromen u-speh Solohovove "Razrvane zemlje" in tudi spor in debate, ki so se razvile med mladino okrog Ehrenburgove knjige "Brez oddiha".
—	Kakšni so vaši osebni najbližji literarni načrti?
Držim se krepko esejistične dmeri, čeprav tudi na lastni tvorbi opažam razvoj in i spremembo genra. Opisal sem življenje kolhozov, toda že v začetku tega dela sem opazil, da pisatelj ne sme biti samo opazovalec, temveč mora biti udeleženec, celo odgovorni udeleženec. Delam po metodi operativne skice, torej akivne literature. V kratkem i-zide moja knjiga o inozemskih protifašističnih čini tel jih umetnosti, ki se bo imenovala "Ljudje z enega ognjišča". Zdaj delam na velikem življenjepisu pilota I. Mihejeva, ki je našel smrt pri katastrofi leUla Maksim Gorki. To je težfco delo, ker je bilo njegovo življenje običajno in ni imelo romantičnih dogodkov.
—	Videli ste vsaj površno našo umetnost; kaj more po vašem mnenju na nji zanimati sovjetskega državljanj^?
Marsikaj. Navesti hočem samo pefmere. Nedvomno imate visoka razvito arhitekturo Uko staro Acakor tudi novo. Presenetilo me je, kako znate adaptirati in kako ne pretiravate z u-tilitarizmom. Videl sem preurejeno magistratno poslopje v Brnu in občudoval sem ga. Drugo,
RADA BI IZVEDELA kje se nahajata Jakob in Tomaa $mardel, po domače (Fuštorjt va) iz vasi Stana, na NotranjJ *kem. Svoječasno sta živela Clevelandu, O., a sedaj ne vem kje sU. Pri meni leži hudo bolan njih brat Tone Smardel in želi iz-vedeti za njih naslov, ter ju pro-si, da se mu prijavita na moj naslov: Ivana Dekleva, Box 524, Kitzmiiler, Md.	(Adv.)
PROTECTIVE FOOD
Dr. Henry C. Sherman say», "Milk is both the cheapest and the surest proteetion from the nutritional dt ficiencie« vvhich open the way to di»-eases and life-long injuries to health, happinesa and workin^ efficiency."
The Journal of the Amcrican Medi-cal Aaaociation Hay*: "The«* areu-mulating evidence« of th«> many wayi in which milk funetion* in nutrition' have aerved to emphaMze itn indin-i penaability, not only in the diet of the child, but al»o the adult. N<» other food can ao well n«rve ah thr foundation of an adequate diet, lie-cauae no other reinforre* it at «» many pointa. It ia for thi« rea*on that the term "Protactive Food" i« aptl.v applied to milk."
Ali ste naročeni na dnevnik •Prosveto'? Podpirajte svoj list!
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Pa aklap« lt. reda« koaveadfa aa lakko aara« aa llat Prometa la prt »taja •dan, dva. tri, Miri ali pat tlaaor Is «na drnllae k eal naročnini. LW Proaveta atane aa vaa »tako, aa llaaa al Mflaaa S«.#0 ta eno letno aarof nino. Kar pa tlaal la plačaj« pri aaaaaiaata flJf u tednik, ae Ji" ta p* Ha|a k naročnini. Torej aadaj ai vsrafca, ra«. d« Je list predrar »a S N. P. J. Uat PraavaU Je vala laatalaa la gatova Je v raaki drollnl aeUe. ki U rad «tal llat vaak daa. Caaa Mata Proaveta lat U ZdraL drla va la Kaaado MN Za Olaar« la Ckleaga ie.
1 tednik la................4M	1 todalk la.............
S tednika la............... IM	I tadalka la............
S tadalka la............... III	S tednik«- la............
4 tednike In............... 1J§	« tadalka la............
• todnJkov la............. mU	• tadalkov la.........
Za Kvrope |a..............H.N
lapolalta apadajl kapa«, prllollle potrebno *m«o denarja ali Ordor v plesa la ai na rotite Prooveto. Ikrt. ki )e vala lastnina.
PoJaeniio j—Vae'eJ kakor hitra katar! Uh flaaoe preneha biti fU« ali H ae praaall proi od draiine ia bo tahto^al aa svaj Hrt todn.k. b«ij moral tlati lian Is dotKna drvllna, ki ja tako akopno naročena na dnevni« Proaveta, to takoj nasnaalti apravaUtvo llata. la «b~>om	d***
vaoto I lata Proaveta. Aao t«ge ae atoro. tedaj aaera apravaiAt*« datum sa ta vsotn naročnika.
..ri* . di
.. M* .. 1H
.. 179
..
MeaeT
I) Imo.
PR08VFTA. SNPJ. MS7 80. Ubadale Aea- Ckkage 111
polil|am aoročalao aa llat Praoeeto vasla I ......
........Cl. draltva «
Naolov
Uetavite tednik la ga pripiUte k mo|. aar^alal «d eJedr/lh
«) S) I) I)
Cl a
Cl Cl
Dvlara
Nov

dr«Hm	it.
draltva	H
4rm*rw	M..
drpllra	H .
i,,,, »'