Cerkvene zadeve. Zidanje nove cerkve. Predmestna farna cerkev sv. Magdalene v Mariboru je stara nad 300 let in poprave zelo potrebna. Ostrešje je perelo in zimski sneg ga hoče polomiti, zid v prezbiteriju je počil od zgoraj do zdol in bati se je, da se prej ali slej poruši. Pred vsem pa je ena težava velika, namreč, da je cerkev v primeru k ogromneniu številu župljanov mnogo premajhna. Vsakdo, ki je videl, v6, da je v njej komaj za 300 ljudi prostora, ko vendar župnija šteje črez 11.000 duS in se vsled vednega naseljevanja in pritiskanja ljudij v tukajšnjo veliko železniško delavnico silno množi od leta do leta. Učenci ljudskih šol (nad 1300) nimajo prostora v cerkvi in je mogoče le višje razrede v različnih tedenskih dnevih voditi k šolarskim raašam. Na tisoče prebivalcev mora ob nedeljah in praznikih v zunanje fare zahajati k božji službi ali pa ostajati brez nje, kar je veri in nravnosti vidoma silno v kvar. Tesnoba v cerkvi in nevarnost za otroke ob večjih praznikih je velika; pa tudi odrasli ne morejo biti nikakor z ono pobož- nostjo pri sv. opravilih navzoči, kakoršne je treba pri službi božji. Vsled tega je nova prostornejša cerkev v resnici nujno potrebna. Ali od kod vzeti potrebnih pomofikov? Večina župljanov sestaja iz revnih delavskih družin. Kmečki in obrtni stan sta ubožala vsled žalostnih časovnih razmer. Patron cerkve, štajarski verski zaklad, če bi dal veliko, prevzame le komaj tretjino stroškov, potrebnih za zidanje tolike cerkve, kakor je sedanja. Glavnic nima župnijska cerkev nikakih; tudi kapitalistov nima fara takih, ki bi mogli zdatno k stavbi pripomoči. Krajearska družba bi pri obstoječih okoliščinah ne imela zaželenega vspeha; pobira se pa itak pridno. Edino upanje pridobiti potreben denar za zidanje nove cerkve je v ustanovljeni efektni loteriji, katere pokrovitelj so naš premiloslljivi knez in škof dr. Mihael Napotnik, in katero je Njih Velič. Franc Jožef I., uvaževaje navedene okolščine odobril in katero je vsled tega vis. c. kr. finančno ministerstvo dovolilo. Tudi kn. šk. lavantinski ordinarijat v Mariboru je dne 18. aprila 1898 St. 1394 priznal, da je nove farne cerkve nujna potreba, da pa ni mogoče dogledati časa, da bi se za zidanje potrebni denar pridobil po drugem potu kot po efektni loteriji. Milo Vas torej prosim vse bralce in bralke, usmilite se te božje hiše in pomagajte meni v visoki starosti stoječemu zlatomašniku k izvršitvi mojega podietja, katerega bi se zdaj, ko že stojira ob robu groba, gotovo ne bil lotil, če bi ne bilo v resnici nujne potrebe. Prav lepo Vas prosim zavoljo Boga in božje sv. reči, da bi mi po dopisnici ali kakor že naznanili, koliko srečk bi smel poslati. Ena velja 1 krono. Dobitkov bode 400. Prvi je en par težkih volov, ki so jih darovali mil. knez in škof, pokrovitelj loterije; drugi dobitek dvoje molznih krav, tretji srebrno namizje za 6 ljudi, potem 10 dobit. vsak po en polovnjak dobrega starega vina. Trdno se zanašam, da mi ne bote zavrnili moje mile prošnje; Bog in njegov sin Jezus Kristus naj Vam na proSnjo ljube Matere božje in sv. Marije Magdalene poplača trud, za katerega se Vam tudi jaz uže naprej kar najlepše zahvaljujem. Dokler mi ljubi Bog še ohrani življenje, molil bom sam in s svojimi župljani vred, da bi ljubljenka Jezusova, sv. M. Magdalena, ki je izprosila svojemu bratu Lazarju obujenje od mrtvih, tudi blagim podpiralcem tega sv. podjetja izprosila blagoslova, milosti in bogatega preobilnega vsmiljenja Božjega srca Jezusovega; v ta namen se bo vsako leto, dokler živim, obhajala slovesna sv. maša z dvema blagoslovoma na god svete Marije Magdalene za p. n. dobrotnike, ki so pomagali staviti novo župnijsko cerkev. Predmestni župnijski in dekanijski urad sv. Magdalene v Mariboru. Toraaž Rožanc s. r., častni korar, kn. šk. konz. svetovalec, odlik. z zlatim križem s krono, župnik in dekan.