PROT|K AVT0M0B|LSK0 Si član zadrug? Posebni popusti KRIZI: ZAVAROVANJE NA OBROKE S KONVENCIJO lEgaCOOPFVg Primorski št. 304 (20.932) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 29. DECEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Možnosti so izredne, potrebna je volja Marko Marinčič Pristanišča, energetski načrti, železniške povezave. Pa še turizem, kulturno in znanstveno-razi-skovalno sodelovanje, reševanje okoljskih problemov in usklajeno upravljanje teritorija. Skupnih vprašanj je na skrajni severovzhodni obali Jadranskega morja, ki si jo delijo tri države Italija, Slovenija in Hrvaška - danes povezane v članstvu v EU - res veliko. Zato je pobuda za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje dobrodošla in polna izjemnih razvojnih možnosti. Želeti je, da jo bodo krajevni upravitelji čim prej uresničili in da bo tudi včeraj odsotna (ne vemo, če zgolj naključno) hrvaška stran prepričano pristopila. Za novo kvaliteto v regionalnem, nekoč bi rekli »čezmejnem« sodelovanju, a pravih meja v skupni Evropi naj ne bi bilo več, je namreč potrebna predvsem politična volja, ob tej pa strokovnost v poseganju po evropskih instrumentih. EZTS je prav to, instrument, in sam po sebi še ne zagotavlja, da se bodo iz Bruslja cedili med in vreče z evri. Izkušnja goriške regije, ki je nekoč bila v evropski špici čezmej-nega sodelovanja, danes pa - 4 leta po ustanovitvi EZTS-ja - stopica za desetinami drugih evropskih obmejnih con, je poučna. Za integracijo se je treba odločiti prepričano, brez fige v žepu, ki jo nekateri še držijo, ko v sosedu vidijo resda zaveznika v iskanju evropskih sredstev, obenem pa tudi konkurenta. Nekateri poudarki z včerajšnje predstavitve v Miljah dajejo misliti, da se upravitelji tega zavedajo. Čas bo pokazal, če bodo sposobni ta vtis podkrepiti z dejanji. MILJE - Včeraj srečanje pobudnikov Snuje se Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje na severnem Jadranu Vesele praznike in srečno v letu 2014 Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 MILJE - Po goriški izkušnji se želja po oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) seli tudi na obalno območje severnega Jadrana, ki naj bi segalo od Tržiča preko Krasa na obeh straneh meje in Trsta vse do slovenske in hrvaške Istre. Postopek naj bi uradno stekel konec januarja oz. v začetku februarja prihodnjega leta, do uradnega priznanja novega EZTS-ja pa bi lahko prišlo že okoli božiča prihodnjega leta. Tako upajo pobudniki novega združenja, ki so se včeraj dopoldne srečali v Miljah, kjer so tudi predstavili ambiciozne cilje EZTS-ja, ki sestojijo v skupnem upravljanju, koordiniranju, vrednotenju in promociji čez-mejnih infrastruktur in prometnih povezav, energetskih in okoljskih politik, integrirane turistične promocije, sodelovanju znanstvenih ustanov idr. Na 2. strani STANDREZ Januarja dvojezični kažipoti ŠTANDREŽ - V Štandrežu bodo enojezične kažipote in table nadomestili z dvojezičnimi. Nalogo, da do konca januarja poskrbijo za slovensko-italijan-ske napise, je občinskim uradom poveril župan Ettore Romoli, ki je v prejšnjih dneh sprejel vabilo goriškega predsednika SKGZ Livia Semoliča, da se skupaj odpravita v Štandrež in sestavita evidenco vseh enojezičnih smerokazov in tabel. Nove table bodo postavili v Ulici Carso, v Ulici San Michele, na trgu pred cerkvijo in na avtocestnem krožišču. Na 9. strani POTOVANJA Izleti Primorskega dnevnika TRST - Za leto 2014 je Primorski dnevnik v sodelovanju s potovalnima agencijama Aurora Viag-gi in First & last minute Adriati-ca.Net ter krožkom Krut pripravil štiri izlete. V izvedbi agencije Aurora Viaggi bosta potovanji v Nepal in Francijo (prvo bo od 21. do 31. marca drugo pa od 2. do 6. maja), agencija First & last minute Adria-tica.Net je organizirala potovanje na Nizozemsko in v Belgijo (od 29. aprila do 4. maja), krožek Krut pa v Umbrijo (od 4. do 8. junija). Izbira je pestra, tako da bodo tradicionalni izletniki Primorskega dnevnika (pa najbrž tudi kateri novi) lahko prišli na svoj račun. Vpisovanje na izlete bo potekalo 7. januarja 2014 od 9. do 13. ure. Za prva tri potovanja bodo prijave zbirali tako v Trstu (na sedežu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, v sejni sobi v 4. nadstropju) kot v Gorici (Kulturni dom, Ul. Brass 20), za potovanje v Umbrijo pa samo v Trstu. Od 13. do 16. strani Škedenjska železarna: storili so korak naprej Na 4. strani V Trstu manj kaznivih dejanj, a več tatvin Na 4. strani ^a IVI | v• •v v Goriška občina iSče slovenskega prevajalca Na 9. strani Novogoriška ponudba za »zahodne« sosede Na 10. strani Marino Andolina obtožuje ministrstvo Na 19. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 9771124666007 / TRST Nedelja, 29. decembra 2013 2 BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu MILJE - Srečanje v okviru priprav na ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS: zelo ambiciozni cilji sodelovanja na ozemlju treh držav Želja po oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) se po goriški izkušnji seli tudi na obalno območje severnega Jadrana, ki se nahaja na ozemlju kar treh držav - Italije, Slovenije in Hrvaške. Pobudniki »obalnega« združenja so se včeraj dopoldne zbrali v konferenčni dvorani turističnega naselja Porto San Rocco v Miljah na uvodnem srečanju pred uradnim začetkom postopka za oblikovanje EZTS-ja, ki se bo začel konec januarja oz. v začetku februarja prihodnjega leta z mednarodnim posvetom, na katerem bodo tudi podpisali priložnostno spomenico. Omenjenemu dogodku naj bi sledile konvencije med občinami ter posredovanje predloga nacionalnim vladam, na koncu pa bi - tako upajo pobudniki - okoli božiča prihodnjega leta moralo priti do uradnega priznanja EZTS-ja. Včerajšnjega srečanja se je udeležilo več krajevnih upraviteljev ter predstavnikov politike, gospodarstva in znanosti na čelu z župani Milj, Kopra in Trsta Neriom Nesladkom, Borisom Popovičem in Robertom Cosolinijem ter rektorjema Univerze na Primorskem in Univerze v Trstu, Draganom Marušičem in Mauri-ziom Fermeglio, ki so nagovorili prisotne. Srečanje je uvedel domači župan Nesla-dek, za katerega ima EZTS kot instrument Evropske unije predvsem dva pomembna cilja: po eni strani iskati finančne vire za specifične projekte, po drugi pa oblikovati skupno upravljanje ozemlja, ki bi v tem primeru segalo od Tržiča preko Krasa na obeh straneh meje in Trsta vse do slovenske in hrvaške Istre. S tem bi imeli ekonomsko korist, prišlo pa bi tudi do obnove skupnega upravljanja območja ter do obnove tkiva in vezi, ki se resnici na ljubo niso nikoli pretrgale. Cilji te pobude, je dejal Nesladek, so zelo ambiciozni, saj gre za skupno upravljanje, koordiniranje, promocijo in krepitev čezmejnih infrastruktur in prometnih zvez, energetskih in okoljskih politik ter razvojnih politik za urbana območja, komunalnih in primarnih storitev, kot so voda, plin in ravnanje z odpadki, dalje za integrirano turistično ponudbo, ovrednotenje kmetijstva in ribolova, promocijo znanstvenega raziskovanja, prenosa tehnologij in inovacije v sodelovanju z znan-stveno-raziskovalnimi ustanovami in univerzami, pa tudi za oblikovanje in krepitev integriranega tržišča dela ter sodelovanja med zdravstvenimi ustanovami. Za koprskega župana Popoviča EZTS nudi večjo in boljšo priložnost za vse tesnejše povezovanje. Denar je, treba je narediti vse, da se ga dobi in dobro uporabi, je dejal koprski prvi občan, ki je poudaril zlasti pomen sodelovanja med pristanišči na severnem Jadranu, ki so vzeta posamezno premajhna, da bi bila lahko konkurenčna. Podobnih misli je bil tudi njegov tržaški kolega Cosolini, za katerega je EZTS pomembno ne samo za promocijo pri višjih oblasteh, ampak tudi zato, ker bo omogočilo neposredne in konkretne ukrepe, kar je pomembno tudi zato, ker je danes potrebno pohiteti za čim boljše koriščenje značilnosti edinstvenega ozemlja. Začetek postopka oblikovanja združenja sta pozdravila tudi rektorja Marušič in Fermeglia: prvi je poudaril, da je raznolikost tukajšnjega ozemlja tudi edina prednost pred drugimi ter izrazil upanje, da je to prvi korak vsaj na poti oblikovanja območja sodelovanja na vseh znanstvenih področjih, drugi pa se je za EZTS zavzel, ker je treba nekaj storiti, saj to od nas zahte- vajo tako Evropa kot krajevni občani. Treba je narediti vse, kar je mogoče, da bo denar, vložen v znanstveno raziskovanje, lahko obrodil vrednost ter da bodo mladi ostali doma in zgradili tukajšnjo Silicijevo dolino, je dejal Fermeglia. Čeprav bi moralo območje snujoče-ga se EZTS-ja kot že rečeno obsegati tudi hrvaški del Istre, je na včerajšnjem srečanju prišla do izraza predvsem prisotnost predstavnikov iz Slovenije in Italije, ne pa tudi tistih iz Hrvaške. Odpadel je tudi sicer napovedani nastop predsednika Istrske županije Valterja Flega, glede jezika pa je kljub zagotovljeni možnosti simultanega prevajanja odločno prevladovala italijanščina, ki sta jo v svojih nastopih uporabila tudi predstavnika iz Slovenije. Slovenščina in hrvaščina sta prišli do izraza le pri priložnostnih pozdravih, tako da se je slišal le kak »Dober dan« oz. »Dobar dan« ali kako božično voščilo. Ivan Žerjal Pobudniki »obalnega« EZTS-ja (z leve župani Kopra, Trsta in Milj Popovič, Cosolini in Nesladek) si od snujočega se združenja veliko obetajo foto damjan OBČINA TRST - Napovedali pestro silvestrovanje na Velikem trgu Novo leto na prostem Tisti, ki bi radi najdaljšo noč preživeli na prostem, bodo to lahko storili v družbi tržaških glasbenikov. V novo leto nas bodo s silvestrskim koncertom na Velikem trgu popeljali tržaški glasbeniki in tržaški DJ, podrobnosti novoletnega programa pa je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus. Odbornik je uvodoma povedal, da je Občina Trst bogat decembrski program prireditev začela izvajati že konec novembra, vrhunec pa bodo praznične prireditve doživele na silvestrov večer, ko bo mogoče prisluhniti dobri glasbi, ob polnoči pa bo na sporedu tudi veličasten ognjemet, ki bo trajal približno 15 minut. Slišali smo, da je izvajanje glasbenega programa Občina prepustila zadrugi Cinquantacinque cooperativa sociale Černetova nagrada za šolske sestre V Zavodu šolskih sester v Ul. Docce 34 pri Sv. Ivanu bo danes ob 16. uri slovesnost ob podelitvi 26. Nagrade Dušana Černeta tržaški provinci šolskih sester za dolgoletno, plodno versko, vzgojno, šolsko, kulturno in socialno delo. Diplomo in nagrado bo prevzela s. Doroteja Rupnik, ki je predstojnica province, ki obsega redovne skupnosti na Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini ter v Kairu in Aleksandriji v Egiptu. Izročila ju bo sestra Dušana Černeta Boža Černe Mervic. Slovesnost bosta povzdignila mladi pianist Federico Gu-glielmo Ficiur in ženski kvartet iz Ajdovščine pod vodstvom prof. Jerice Rudolf. Srečanje bo v imenu odbora pri Knjižnici Dušana Černeta, ki podeljuje nagrado, vodil časnikar Saša Martelanc. Pri okrogli mizi o Dušanu Černetu in o knjigi Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud bodo sodelovali njen urednik Ivo Jevnikar, Černetova nečakinja Ana Marija Prijatelj in knjižničarka Lučka Kremžar De Luisa. Prof. Tomaž Simčič, ki bo podal utemeljitev nagrade, bo v pogovoru s sestrama Gabrijelo Koncilijo in Valentino Rupnik obnovil opravljeno pot in sedanje delo tržaške province šolskih sester, kar bodo obogatile še slike, ki jih bo prikazala s. Andreja Kete. Izmed dosedanjih 25 Černetovih nagrad, ki se podeljujejo od leta 1976, jih je šlo doslej 12 posameznikom in ustanovam, ki delujejo ali imajo glavni sedež na Tržaškem. Po kronološkem vrstnem redu so jih prejeli: revija Zaliv, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Zveza cerkvenih pevskih zborov, zbor Fantje izpod Grmade, šolski almanah Izvestje, revija Mladika, prof. Martin Jevnikar, Klasična gimnazija, Marijina družba Marije Milostljive, dirigent Ivo Kralj, prof. Stanislav Soban in Sklad Mitja Čuk. Dosedanjim nagrajencem bodo danes simbolično poklonili prej omenjeno knjigo Zvestoba vrednotam. (Scuola di musica 55), ki bo v sodelovanju z Giemmeallestimenti poskrbela za žanrsko raznolik glasbeni program. Za rock, funk, disco, soul in rhythm&blues zvoke bodo poskrbeli člani tržaške zasedbe S.I.P. Band. Glasbeniki bodo na odru pred Mestno hišo igrali od 22.30 do pol ene ponoči, pred njimi in za njimi pa bo ozračje segreval DJ Daniele Dibiag-gio. Glasbeniki so nam včeraj obljubili prav nič »mainstream« ponudbo, saj nas bodo zabavali s skladbami glasbenih velikanov. Osrednja prireditev na Velikem trgu se bo sicer začela ob 22. uri, zaključila pa se bo okrog 1.30. Občinski odbornik Edi Kraus je tudi dejal, da bo s publiko na Velikem trgu v novo leto z najlepšimi željami vstopila občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari, ob polnoči pa bo nebo nad pomolom Audace razsvetlil 15-minutni ognjemet, ki ga bo tudi letos pripravilo podjetje Bernardi. Dobrodošel pa je tudi podatek, da je vremenska napoved ugodna, saj pravi, da bo silvestrska noč jasna in ne preveč hladna. Temperature bodo nad lediščem. Za miren in prijeten prehod iz starega v novo leto pa bo občinska uprava poskrbela tudi s posebnim odlokom, ki uvaja poseben prometni režim. Ulice okrog Velikega trga bodo zvečer zaprte za promet (Riva 3 Novembre, Riva Ca-duti per L'Italianita in Riva Del Man-dracchio), obenem pa občinski odlok vsem okoliškim lokalom prepoveduje prodajo alkoholnih pijač v steklenicah ali steklenih kozarcih. S tem ukrepom želijo preprečiti nezgode, so zatrdili na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je odbornik Kraus, ki meni, da je silvestrovanje na prostem postalo tudi ugodna turistična tržna niša, apeliral na vse udeležence novoletnega rajanja, naj bodo zmerni in preudarni pri uporabi pirotehničnih sredstev. In temu apelu se pridružujemo tudi mi, saj si vsi bržkone želimo, da bi novoletna noč bila mirna noč tudi za zdravnike, policiste in gasilce... (sč) Zbirajo prijave za work experience Work experience je način za vstop ali ponovno vključitev v trg dela in priložnost za strokovno in osebno rast v izbranih podjetjih. 6 mesecev, 720 ur izobraževanja ob delu, za katerega je predvidena štipendija v višini 4,80 evrov na uro. Na Ad formandumu v Trstu je v teku vpisovanje za 8 različnih poklicnih figur. Uradnik v zavarovalni agenciji se bo izobrazil v zavarovalni agenciji Unipol, pri podjetju Euroservis bodo izobrazili odgovornega pri upravljanju evropskih projektov. Pri podjetju Sudano bodo izvedli poklicno usposabljanje za pomočnika pri upravljanju varnosti na delu, medtem ko bo v Zadružnem centru v Trstu usposabljanje za sodelavca pri izvajanju socialnih dejavnosti. Inštalater električnih napeljav in naprav za obnovljive vire energije bo opravil delovno prakso pri podjetju RB v Trstu, medtem ko bo pri podjetju Termo-servis delovno prakso opravil vzdrževalec kurilnih naprav. V podjetju Marn & Partners bodo usposobili odgovornega za trženje, pri Založništvu tržaškega tiska pa pomočnika v založniškem podjetju. Za vse poklicne figure je potrebno predložiti prijavo, rok le-te pa je odvisen od posameznega poklicnega profila. Prijave sprejemajo na sedežu Ad formanduma v Trstu (Ul. Gin-nastica 72, tel. 040.566360, ts@ad-formandum.org). Izbor predvideva motivacijski razgovor in oceno življenjepisa. Za sprejem na izbor je potrebno izpolniti pogoje, ki so predvideni za vsako posamezno pot poklicnega usposabljanja. Glavne zahteve se tičejo izobrazbe (diploma višje srednje šole ali univerzitetna diploma, odvisno od poklicnega usposabljanja); glede na posamezne poklicne profile so predvideni dodatni pogoji; dopolnjeno 18. leto starosti; stalno ali začasno bivališče na ozemlju dežele Furlanije Julijske krajine in status brezposelnosti. Za več informacij je na voljo spletna stran www.adformandum.org / TRST Nedelja, 29. decembra 2013 528 KONCERT - Magnifico z Orkestrom srbske vojske v Kulturnem domu Zabava in kakovost Glasbeniki so se spretno poigravali s folklorno glasbo, plesnimi ritmi, pop-om in z narodnozabavnim stilom »Pred ustvarjanjem glasbe za film Montevideo, bog te video, mi je režiser Dragan Bjelogrlic dal samo en napotek: 'Naredi nekaj novega, ampak mora zveneti, da je staro in da bo hit.' Odvrnil sem mu: 'Hudo, res si se dobro spomnil!' Začela se je tako lepa glasbena zgodba, ki se je po filmu nadaljevala na evropskih koncertnih odrih. Z Magnificom tokrat ni potoval samo bend, saj je koncertni projekt nastal v sodelovanju z Orkestrom srbske vojske Stanislav Binički. Ta zasedba je po velikih uspehih v slovenskih dvoranah osvojila v petek tudi publiko tržaškega Kulturnega doma. Jedro abonentov je okrepilo lepo število obiskovalcev, ki so v polni dvorani preživeli zabaven, iz glasbenega vidika pa kakovosten večer. Nekaj mesecev po zadnjem nastopu pred tržaško publiko se je pevec ponovno pojavil s poškodovano nogo, kar sploh ni bil štos: tudi tokrat pa je profesionalno dokazal, da obvezno statičen po- ložaj v njegovem primeru ne prikrajša občinstva in ne pretirano omejuje izvajalca. Na sporedu se je balkan-vintage glasba iz kulise filma prepletala s priredbami znanih Magnificovih hitov kot so Avanti popolo, Hir aj kam hir aj go ali Sil-vija. Od pesmi »o balkanskih težavah pri izražanju čustev« Ubiču te do vodilnega hita I think, od Marša na Drini Stanislava Biničkega, ki ga je Magnifico spremenil v čačača, kot da bi »iz paelle naredil navaden rižot«, do pesmi Kdo je čefur iz glasbene kulise Vojnovičevega filma ali zaključka uradnega programa s samoi-ronično Magnifico je peder, so se glasbeniki zabavali pri izvedbah, kot da bi šlo za prvi koncert, a s povezanostjo in obvladanjem programa, ki izhaja iz koncertne kilometrine. Izbrane popevke bi po izjavi samega pevca lahko porazdelili na različna vsebinska področja: osebnoizpovedne, ljubezenske in »kar tako«. Med temi so bi- le pesmi o »malem rdečkastem plemenu ciganov«, »o času, ko smo mislili, da je Dubrovnik še zmeraj naše mesto« ali tiste, ki spadajo v njegov »feministični opus« in govorijo o dolgočasni neodvisnosti samostojne Slovenije. Spretno poigravanje s folklorno glasbo, plesnimi ritmi, pop-om in tudi z narodnozabavnim stilom je v dvournem programu pritegnilo poslušalce vedno z novimi vsebinami in kontaminacijami. Magnifico se je kot vedno izkazal tudi v vlogi duhovitega povezovalca glasbenega programa, ki ga je začinil s šaljivimi predstavitvami skladb. Za smehom pa stojijo dobra glasba in izkušeni glasbeniki, kot je ob sproščenemu pevcu dokazal navdušujoči šestčlanski bend odličnih instrumentalistov (nepogrešljiv tru-bač, klarinetist, kitarist, violinist, basist in bobnar). Komična žilica pevca se je nalezljivo prijela orkestra srbske vojske, ki ga je vodil major Igor Mitrovic (pevec jih je Magnifico na odru Kulturnega doma v Trstu foto damjan predstavil kot »Moji gostje, ki prihajajo tokrat v miru«). Kdor misli, da je orkester vojske telo, ki mu vojaška disciplina narekuje strogo resno držo, se je prav gotovo premislil, saj so se nasmejani glasbeniki vživeli v izvedbe in so med koncertom tudi tiho peli in se gibali v tempu. Projekt je čakal več let na uresničitev, a se je splačalo čakati na tako bogato in uigrano celoto. ROP termo Svojim današnjim in bodočim strankam se zahvaljujemo za zaupanje! Voščimo vam srečno, veselja polno in razigrano leto 2014! Geom, GtANCARLO FORAUS ClMÉtlIfcll 8M 813420 Ogrevanje - alternativne energije - sončni sistemi in toplotne črpalke Obrtna cona Dolina 547/1 (TS) info@termoideale.Lt www.termoideale.Ét PROVINCIA * TRIESTE Mala e le Arti 8. december 2013 2. marec 2014 DE PISIS, MARTINI, MORANDI IN VELIKI TRŽAŠKI MOJSTRI V Trstu v razstavnih prostorih Skladišča Idej - Magazzino delle Idee Na Korzu Cavour (vhod s strani morja) od 8. decembra 2013 do 2. marca 2014 BREZPLAČEN VSTOP INFO www.provincia.trieste.it - tel. +39 040 3798 500 n i i i i * * * n ÉÉÉ&41X I H d D E L L E I P i F URNIK torek in sreda 10-13 - (Četrtek 10-17 petek, sobota in nedelja 10-13 in 15-19 ob ponedeljkih zaprto IZREDNA ODPRTJA 1. januarja in 6. januarja 15-19 S SODELOVANJEM '-mv; S PRISPEVKOM Foodazione ■«■Mr>*M M'P'llíl ¡^ 4 Nedelja, 29. decembra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / KVESTURA - Letni obračun kvestorja Giuseppeja Padulana: več tatvin, manj kaznivih dejanj Tržačani dobro sodelujejo s policijo »Najprej se moram zahvaliti Tržača-nom, ki so nam bili v tem težkem in zahtevnem letu v veliko pomoč. Razumeli so sporočilo, da je s skupnimi močmi lažje zagotoviti varnost.« S temi besedami se je na včerajšnji novinarski konferenci začel letni obračun tržaškega kvestorja Giuseppeja Padulana. Poudaril je, da vsi skupaj preživljamo težko obdobje, ki ga zaznamuje gospodarska stiska, policija pa je ponosna nad svojimi dosežki in še zlasti nad zaupanjem, ki ji ga izkazujejo prebivalci. Na dobre odnose z občani je vplivala tudi politika »odprte kvesture«, saj so razstave in drugi kulturni dogodki v teh prostorih pogosti in zelo cenjeni. Padulano je navedel tudi podatke, ki kažejo, da se je število tatvin v tem letu povečalo, vseh kaznivih dejanj pa je bilo v skupnem seštevku manj kot v letu 2012. Kvestor je poudaril, da v okviru varčevalnih ukrepov tudi policija razpolaga z manjšimi sredstvi, »kar pa ne zmanjšuje naše vneme. Prisotnost policije na ozemlju se ni ošibila, poudarek dajemo tudi poznavanju tega ozemlja«. Edine vidnejše posledice varčevanja so avtomobili, saj tržaška kve-stura trenutno ne more nabaviti novih. Tudi letos so se v težkem ekonomskem in družbenem kontekstu zvrstile v Trstu številne demonstracije, do večjih izgredov pa ni prišlo - tudi zaradi učinkovitega dialoga med policijo in organizatorji protestnih shodov. »Ko bo socialna stiska nekoliko manjša, bo tudi manj kriminalitete, začenši z majhnimi tatvinami,« je dejal kvestor. Do včerajšnjega dne je policija v letošnjem letu zabeležila v tržaški pokrajini 4342 kaznivih dejanj, medtem ko jih je bilo v letu 2012 4616. Danes je predvsem za obmejno območje značilen pojav čezmejnega kriminala, a tudi »nomadskih« kriminalcev, ki se stalno premikajo po ozemlju italijanske države. Dragoceno je sodelovanje s slovensko in hrvaško policijo, ki je že ustaljeno in prinaša lepe sadove. Tržaška in koprska policija sta letos na primer razbili združbo preprodajalcev mamil. V Trstu pa so letos stopili na prste 2-3 skupinam raz-pečevalcev. Kvestor je v zvezi z uživanjem alkohola in drog med mladimi optimist: »Pravih podatkov nimamo, vtis pa je, da se med mladimi počasi širita neka ozavešče- nost in večja pozornost. Mi še naprej sodelujemo s šolami, manjka pa neka kapi-larna komunikacija s starši, ki lahko najučinkoviteje pomagajo svojim otrokom. Marsikaj se da izboljšati.« Število tatvin v trgovinah je ostalo približno na ravni prejšnjega leta, letos pa je bilo bistveno več tatvin v hišah in stanovanjih: 474 proti 386. Pozitiven je podatek, da policija zaloti 40 odstotkov storilcev. Ključen dejavnik so alarmne naprave, ki jih Tržačani premalo uporabljajo, neposredna zveza med alarmom v stanovanju in kvesturo je med drugim brezplačna. Padulano je še napovedal, da se bo sedež prometne policije spomladi preselil v preurejene prostore komisariata pri Sv. Soboti, kamor naj bi v prihodnosti preselili še druge urade in tako oblikovali nekakšno »policijsko mestece«. (af) Na kvesturi je na voljo koledar policije (na temo varnosti in solidarnosti). Izkupiček bodo tudi letos namenili organizaciji Unicef, in sicer projektu za otroke v Bangladešu. Italijanska policija sodeluje z Unicefom od leta 2001, v teh letih je nabrala že 1,8 milijona evrov. foto damjan ŽELEZARNA - GSE sprejel zahtevo družbe Elettra glede t.i. Cip6 Pomemben korak naprej za prihod skupine Arvedi Družba za energetske storitve GSE je sprejela zahtevo po predčasni razpustitvi t.i. konvencije Cip6/92, ki jo je vložila družba Elettra glede lastnega obrata v škedenj-ski železarni, ki proizvaja električno energijo s pomočjo plina iz železarne. To pomeni, da bo lahko družba Elettra zdaj sklenila novo pogodbo s skupino Arvedi, ki namerava prevzeti tovarno pod Škednjem. Storjen je bil torej pomemben korak naprej za obnovo tega območja. Vest je posredovala včeraj popoldne deželna predsednica Debora Serracchiani in poudarila, da se je razvozlalo eno izmed najbolj zapletenih vprašanj na poti do dokončne rešitve. Jasno je, da so pri odločitvi upoštevali dejstvo, da je nadaljevanje proizvodne dejavnosti odvisno od izida pogajanj z morebitnim kupcem, je dodala Serracc-hianijeva in poudarila konkreten in pozitiven pristop, ki ga imajo vsi do problema v vidiku izdelave dokončnega programskega sporazuma. Ta bo določal vse ukrepe, ki bodo potrebni na območju železarne, in vseboval razne postavke, ki jih bo moral nov podjetnik upoštevati in izvajati. Med pogoji, ki so jih postavili domala vsi dejavniki, so namreč strogo upoštevanje okoljevarstvenih normativov in zakonodaje ter ustrezne naložbe v posodobitev naprav. (ag) Pri Fernetičih prijeli izkušenega žeparja V petek ponoči so nabrežinski karabinjerji med nadziranjem nekdanjega mejnega prehoda pri Fernetičih prijeli 21-letnega romunskega državljana Alexandruja Iliesa, za katerega je sodišče v Rimu 11. novembra letos odredilo pripor. Osumljen je poskusa tatvine v oteževalnih okoliščinah. Odvedli so ga v tržaški zapor. Šlo naj bi za izkušenega žeparja, ki je bil v Rimu večkrat aretiran po tatvinah na račun turistov in priletnih oseb na podzemni železnici. Kraja in prijetje v Rojanu Mlada hrvaška državljana sta v petek popoldne odšla iz rojanskega supermarketa Pam (v Ulici Stock) s polnim vozičkom, ne da bi plačala. V prodajalni sta v gneči ukradla več živilskih izdelkov v skupni vrednosti 310 evrov, opazila pa sta ju direktor in uslužbenec. Ko sta ugotovila, da kraja ni uspešna, sta 24-letni S. B. in 23-letni A. S. zapustila voziček ter zbežala vsak v svojo smer. Direktor in uslužbenec sta tekla za njima in obenem poklicala policijo, ki je ustavila dvojico. Storilca sta si prislužila kazensko ovadbo. Policisti našli ukradeni motorni kolesi Policisti so v petek vrnili lastnikoma ukradeni motorni kolesi. Do obeh najdb je prišlo po zaslugi občanov, ki so poklicali na telefonsko številko 113 in sporočili, da sta v ulicah Pindemonte in Gatteri zapuščeni motorni kolesi. Prvo je bilo nepoškodovano, ukradli so ga pred nekaj dnevi. Izginil je ključ. Drugi motor pa je bil ukraden pred petnajstimi dnevi. KROŽEK MIANI - V zadnjem obdobju hudo onesnaževanje Fogar: Tožilec Frezza mora zapreti železarno Državni tožilec Federico Frezza, ki je v zadnjem obdobju sklical nekatere tiskovne konference glede onesnaževanja škedenjske železarne, mora zapreti tovarno. Frezza je namreč povedal, da železarna onesnažuje in da vodstvo obrata torej krši zakonodajo. Glede na dejstvo, da je koncentracija prašnih delcev PM10 v zadnjih dneh krepko prekoračila od zakona predvideno mejo, morajo zato javni upravitelji takoj zapreti železarno. Tržaški župan Roberto Coso-lini in miljski župan Nerio Nesladek morata izdati ustrezni odredbi, javni tožilec Frezza pa mora zapleniti plavž oziroma zapreti železarno. To je povedal predsednik krožka Miani Mau-rizio Fogar včeraj na javnem srečanju, kjer je ob udeležbi glasnika organizacije »Servola respira« (Škedenj diha) Romana Pezzette seznanil javnost z nekaterimi podatki glede zračnega onesnaževanja v pred-božičnem obdobju. V dneh med 21. in 23. decembrom, je povedal Fogar, je količina delcev PM10 izrazito poskočila. Merilne naprave deželne agencije za okolje Arpa so v Ul. Svevo 23. decembra izmerile, da je bila povprečna koncentracija prašnih delcev 728 mikrogramov na kubični meter, se pravi krepko nad dovoljenim pragom 50 |g/m3. V Ul. Tor Ban-dena so isti dan izmerili 100 |g/m, v Miljah pa 136 |g/m. V dneh pred 23. decembrom so izmerili na teh območjih rahlo nižjo koncentracijo, vendar še vedno precej nad predvideno mejo. Podatki so bili objavljeni na spletni strani agencije Arpa, a so jih kmalu odstranili, je razložil Fogar. Skratka, železarna hudo onesnažuje in še hujše bo, sta poudarila Fogar in Pezzetta. Zakonodaja veleva, da mora župan po 3 dneh neprekinjenega onesnaževanja ukrepati. Toda v primeru, da je onesnaževanje dve tretjini nad dovoljenim pragom, mora javna uprava ukrepati v roku 24 ur, sta dodala Fo-gar in Pezzetta in vprašala, zakaj nista Cosolini in Ne-sladek nič storila. Sicer je Fogar tudi kritiziral tožilca Frezzo in svetovalce, ki jih je izbral, češ da so opravili le delne preiskave. Za zmanjšanje škodljivih oziroma strupenih emisij iz železarne je potrebna naložba 15 milijonov evrov, je povedal Frezza na zadnjem srečanju z novinarji. Skoraj polovico denarja bo treba vložiti v koksarno, ki bo morala tudi upočasniti proizvodnjo, je dodal Frezza, tretjina denarja pa mora biti namenjena za tlakovanje celotnega območja tovarne. Fogar je bil zaradi tega zelo kritičen do Frezze. Namesto navajanja škode, ki jo povzroča železarna, in morebitnih rešitev, bi moral Frezza nasprotno takoj ukrepati in zapreti železarno, je poudaril Fogar. A.G. Na KZ prijave vina 2013 Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijave zapade v sredo 15. januarja 2014. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kvadratnih metrov vinograda in - ali pridelajo več kot 10 hektolitrov vina, tudi če tega ne nameravajo prodati. Za prijavo je potrebna veljavna osebna izkaznica. Člane vinogradnike prosijo, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. Esatto: skupščina osebja Iz družbe Esatto S.p.A. so nam sporočili, da bo v torek, 31. decembra, sedež na Trgu Sansovino odprt za javnost od 12. ure naprej, saj bo pred tem skupščina osebja. Zaradi tega družba ne more zagotoviti rednega urnika delovanja uradov v ulicah Genova in D'Alviano med 8.45 in 12.15. Decembrske klepelutke Zmajčica Teja si za rojstni dan želi nekaj posebnega. Praznik v pižamah je dolgočasna zadeva. Vse svoje prijatelje iz Parka Paprika bo zato raje povabila na plesno zabavo v maskah. Vabljeni, da se nocojšnjega praznovanja s Klepelutkami pridružite tudi vi! Polurno otroško tv oddajo bo kot ponavadi popestrila risanka in bogat izbor prispevkov. V uredništvu Žive Pahor, je oddajo pripravila Deva Pincin. Papirnate lutke je izdelala Magda Martinci. Izvirna animacijska oddaja v produkciji Slovenskih Programov Rai bo na sporedu danes ob 20. uri, s ponovitvijo v soboto, 4. 1. 2014, ob 20.50. Festival gorniškega filma Samo še do 31. decembra je čas za sodelovanje na 24. festivalu gorniškega filma Alpi Giulie Cinema, ki ga prireja združenje Monte analogo in bo zaživel 6. februarja v gledališču Miela. Festivala se lahko udeležijo režiserji dolgometražnih in kratkometražnih filmov z gorniško tematiko. V knjigarni Knulp bodo 20. februarja podelili tudi nagrado Scabiosa Trenta, ki nosi ime po imaginarnem alpskem cvetu, ki ga je vse življenje iskal Julius Kugy; zanjo se potegujejo filmi, v katerih so avtorji obdelali gorniško, okoljsko in kulturno dediščino Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Hkrati pa bodo podelili nagrado Hells Bells - Speleo Award tistemu filmu, katerega protagonistka bo speleolo-gija oz. jamarstvo. Razpis je na voljo na spletni strani www.montea-nalogo.net. Ogleda po muzeju Schmidl V gledališkem muzeju Schmidl v palači Gopčevic v Ul. Rossini 4 bosta danes ob 10.30 in 11.30 vodena ogleda, od katerih bo drugi namenjen otrokom od 6. do 10. leta (največ 15 udeležencev), vodila pa ju bo Marta Finzi. Vstopnine znašajo štiri evre za odrasle in tri evre znižane, medtem ko je za otroke, stare manj kot šest let, vstop prost. Prireditev Trieste mia V dvorani Tripcovich bo danes ob 17. uri komično-glasbeno-satirična prireditev Trieste mia... Bone feste!, ki je nastala na podlagi spisov znanega kabaretista Angela Cecchelina, ki jih je priredil Alessio Colautti, ki je tudi podpisal režijo, prireja pa jo združenje L'Armonia-F.I.T.A. v okviru božičnih pobud Občine Trst. / TRST Nedelja, 29. decembra 2013 5 SREČANJE - Predstavniki Kmečke zveze in Zadružne kraške banke V fokusu kmetijstvo V novem letu se bo najbrž treba soočiti z upravljalnimi načrti Natura 2000 za Kras Po že ustaljeni tradiciji so se ob izteku leta srečali predstavniki Zadružne kraške banke in Kmečke zveze. Za bančno ustanovo so se srečanja udeležili predsednik Sergij Stančič, podpredsednik Adriano Kovačič, direktor Aleksander Podobnik, Sabina Cuk in Nico-letta Sossi, Kmečko zvezo pa so predstavljali predsednik Franc Fabec, podpredsednik Andrej Bole, tajnik Erik Masten in deželni tajnik Edi Bukavec. Po uvodnih pozdravih se je Franc Fabec zahvalil sogovornikom za tvorno sodelovanje in podporo, ki jo Zadružna banka namenja Kmečki zvezi in tržaškemu kmetijstvu. Fabec je predstavil razčlenjeno delovanje kmečke organizacije in pri tem podčrtal plodno sodelovanje z ustanovami v Italiji in Sloveniji, v prvi vrsti z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Predsednik je napovedal, da se bo v kratkem Kmečka zveza selila v nove urade, kar nedvomno predstavlja velik korak in obenem nove gospodarske izzive. Udeleženci srečanja so si bili edini tudi glede problema teritorija, predvsem, kar zadeva zaščitena območja Natura 2000. Dežela Furlanija Julijska krajina dokončuje upravljalne načrte za območje Krasa, zato je pričakovati, da bodo v novem letu odobreni in bodo sto- Predstavniki Kmečke zveze in Zadružne kraške banke na srečanju pili v veljavo, kar bo zagotovo predstavljalo velik problem za ohranjanje in razvoj tržaškega kmetijstva. Obenem se na Deželi pripravlja nov Program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, pri katerem bo ključnega pomena, da se v največji možni meri upoštevajo območja s težkimi naravnimi danostmi, med katere spada tudi tržaško. Predsednik Zadružne kraške banke je po priložnostnih zahvalnih bese- Prisrčna božičnica na srednji šoli Srečka Kosovela Tudi letos so se na zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki na nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah učenci zbrali na prisrčni božičnici. V šolski veži, praznično okrašeni z risbami in okraski, ki so jih ustvarili pod mentorstvom prof. Ani Tretjak, so se s petjem, glasbo in v svojih besedah skupaj vživeli v vzdušje božičnih praznikov. Šolski pevski zbor je pod vodstvom prof. Rosande Kralj doživeto zapel več slovenskih in drugih božičnih pesmi, od tradicionalnih do sodobno razigranih napevov. Učenci posameznih razredov so tudi v instrumentalnih skupinah poustvarili znane božične melodije in prispevali ubrano glasbeno spremljavo petju šolskega zbora. V verzih, ki so jih sami napisali in podali učenci prvih razredov, pa so še v njihovih besedah med šolskimi stenami zaživeli zasnežene pokrajine, praznično osvetljeni zimski večeri, toplina doma zbrane družine, nestrpno pričakovanje božičnega obdarovanja, a tudi doživljanje globljega bistva božičnega praznika, Jezusovega rojstva, ter vrednot srčne topline, dobrote in miru, ki naj bi bile za vse nas njegovo sporočilo, in to ne le enkrat v letu, ampak na vsakem koraku našega vsakdana. Predaja prapora med trebenskimi 50-letniki Tudi letos so se trebenski 50-letniki zbrali sicer že pred časom na tradicionalni predaji prapora. Kratka slovesnost je potekala pred vaškim spomenikom, kjer so lanski petdesetletniki predali prapor letošnjim sla-vljencem in ob zvoku harmonike zapeli vaško himno. Sledila je družabnost v Ljudskem domu. dah izpostavil vlogo Kmečke zveze, ki ne nudi le pomembno pomoč kmetijstvu temveč vsej slovenski narodni skupnosti kot dosledna braniteljica teritorija, brez katerega bi skupnost izgubila svojo identiteto. Pri tem je podčrtal, da je Kmečka zveza eden izmed stebrov za ohranitev narodne identitete naše skupnosti. Na srečanju so tudi obravnavali sodelovanje med ustanovama. Kmečka zveza izvaja svetovalne in strokovne službe s finančno podporo ZKB, za kar gre banki priznanje in zahvala tržaških kmetov, saj je strokovno svetovanje odločilno pripomoglo h kakovostni rasti tržaškega kmetijstva, ki se danes lahko ponaša z vrhunskimi pridelki in izdelki. Pregledali so možnosti večjega sodelovanja v prihodnjem letu in nudenja dodatnih storitev v korist članov obeh ustanov. Predsednika KZ in ZKB sta ob tej priložnosti obnovila konvencijo, ki zagotavlja članom kmečke organizacije prednostne pogoje pri upravljanju bančnih računov in posojil. V prijetnem vzdušju, ki je spremljalo srečanje, so si predstavniki ustanov ob koncu izmenjali voščila za nastopajoče novo leto. (EM) V Barkovljah nocoj poklon Adiju Danevu Letos je zborovodja in skladatelj Adi Danev praznoval pomemben jubilej, ki je bil za razne zbore in glasbenike priložnost za oblikovanje monografskih programov. Vrsti prijateljskih po-klonov se bo pridružila tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki ima z jubilantom poseben odnos, saj ga je večkrat povabila k sodelovanju pri koncertnih projektih, ki so za sodelujoče pevce postali pravi laboratoriji pevske tehnike. Glasbeni dar Zveze bo nekoliko drugačen: Danev je namreč najbolj znan po zborovskem opusu, njegovo zanimanje za vokalne izraze pa se je razširilo tudi na področje samospevov. Program koncerta avtorskih skladb, ki bo nocoj ob 20.00 na sedežu društva v Bar-kovljah, se bo osredotočil ravno na manj znan aspekt Danevove ustvarjalnosti. Večer je nastal na pobudo pianistke Tamare Ražem Locatelli, ki je zbrala okrog sebe štiri profesionalne solo pevce in je sestavila program s črpanjem iz različnih zbirk. Ljubezenske, ekološko ozaveščene, politične in socialne teme tvorijo snov izbranih samospevov v slovenščini in v sicilskem narečju, ki jih bodo podali sopranistka Ilaria Zanetti, mezzosopranistka Silvia Bonesso, tenorist Francesco Cortese in baritonist Damjan Locatelli. Pesmi Kuntnerja, Pregarca, Sorceja in Minattijeve, po katerih so samospevi nastali, bo podal Aleksij Pregarc. Vladimir Vodopivec pa bo prebral nekaj odlomkov iz Danevovega priročnika Belkanto. ROP Božičnica učencev in malčkov v Škednju V škedenjski cerkvi so tudi letos zaživele božične recitacije in otroško petje. Učenci osnovne šole I. Grbec-M.G. Stepančič in malčki otroških vrtcev J. Ukmar od Sv. Ane ter iz Škednja so številno občinstvo popeljali v pravo praznično božično vzdušje. Malčki so se predstavili z recitacijami in petjem božičnih pesmi. Osnovnošolci so s prihodom pastirčkov obdarili Jezuščka in podali nekaj recitacij, ki so se prepletale s petjem angleških in starih slovenskih božičnih pesmi. Pozdravila sta g. Dušan Jakomin in g. ravnatelj Marijan Kravos. Učenci in malčki so bivši učiteljici Silvani Dobrila, predstavnici neprofitnega združenja »Ne bombe a bonboni« izročili izkupiček dobrodelne nabirke. V decembru so na šoli in v vrtcih zbirali šolske potrebščine za komaj prenovljeni osnovni šoli v Kragujevcu. Filozofsko - literarno srečanje med dijaki Na pobudo profesorjev liceja A.M.Slomška in kamniške gimnazije Rudolfa Maistra so se dijaki in profesorji omenjenih šol srečali v Kulturnem domu na Prose-ku, kjer hranijo knjige, ki jih je pisatelj Boris Pahor podaril društvu oz. vasi. Tu je najprej prof. Mariza Škerk imela učno uro o zgodovini tržaških Slovencev in o književnosti Borisa Pahorja, nato pa so se dijaki obeh šol in profesorji podali na krajši sprehod po Kontovelu. V večernih urah so si v Kulturnem domu ogledali še predstavo Vse najboljše Boris Pahor. Srečanje sodi v projekt sodelovanja med šolama, ki že drugo leto sodelujeta na področju filozofije, književnosti in zgodovine. Božični sejem na osnovni šoli Otona Župančiča Na osnovni šoli O. Župančiča so že drugo leto zapored priredili božični sejem. Pobuda je nastala vsled dobrega sodelovanja med starši in šolo. Na sejmu so predstavili izdelke, ki so jih pripravili učenci z učiteljicami in tudi spretni starši. Pri svojem delu so uporabljali v glavnem naravne in reciklažne materiale ter jih spremenili v izvirne izdelke. Obiskovalci sejma so lahko izbirali med raznovrstnimi obeski za drevesca, različnimi božičnimi okraski, slastnimi piškoti, okrašenimi smrekovimi vejicami, prazničnimi venčki in številnimi drugimi izdelki. Del izkupička od prodaje predmetov bodo namenili v dobrodelne namene. Zahvaljujejo se učnemu in neučnemu osebju šole O. Župančič ter vsem družinam, ki so sodelovale pri tej lepi pobudi in vsem želijo polno iskric sreče v novem letu. Božičnica šol MareSamsa in I. Trinka Zamejskega Tik pred šolskimi počitnicami je bila v domu Ukmar pri Domju tradicionalna božičnica šol Mare Samsa in Ivana Trin-ka Zamejskega. Nastopajoči učenci so se številni publiki predstavili z bogatim programom, ki je zaobjemal plese, petje, glasbeno pravljico v režiji otrok samih in pa prisrčno zimsko igrico o sne-žakih in snežinkah. Na koncu so se učenci poslovili z dvojezično pesmijo, ki spodbuja k miru in ljubezni med ljudmi. Otroci so starše obdarili še s priložnostnimi ročnimi delci, tako da je bilo vzdušje v dvorani res praznično. 6 Nedelja, 29. decembra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Šolska božična prireditev v Bazovici V Športnem centru Zarja v Bazovici so pred prazniki imeli bogat glasbeno-kul-turni dogodek. V okviru šolske božične prireditve so otroci iz vrtca Ubalda Vrabca skupaj z učenci OŠ Trubarja-Kajuha iz Bazovice gostili mednarodno priznanega harmonikarja Marka Manina z nekaterimi bivšimi člani Ansambla bratov Avsenik. V nabito polni dvorani so najprej nastopili otroci iz vrtca, ki so uprizorili radovedne zvezdice. Prisrčno petje otrok je spremljala Maninova diatonična harmonika. S programom so nadaljevali osnovnošolski otroci. Ti so se povsem izkazali s številnimi recitacijami in petjem na temo zimskega in božičnega časa. Program sta popestrila operna pevca Goran Ruzzier in Regina Parente, ki v šoli vodita projekt o opernem petju. Otroci so se odlično izkazali. Izkušnja petja in nastopanja s pravimi opernimi pevci bo otrokom ostala globoko vtisnjena v spominu. Večer se je zaključil s krajšim koncertom harmonikarja M. Manina, ob glasbeni spremljavi nekaterih bivših članov ansambla Avsenik. Publiko so ogreli s skladbami iz božičnega in Avsenikovega repertoarja. Solo pevka je bila Tina Debevec. Na koncu so vsi nastopajoči zapeli, ob glasbeni spremljavi v živo, dve Avsenikovi skladbi, in sicer skupaj s solo pevko pesem Otroške želje ter prelepo božično Avsenikovo skladbo Zvezde na nebu žare. Prireditev je odlično uspela. Vzgojiteljici in učiteljice se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so omogočili uresničitev tako bogatega koncerta. Posebna zahvala gre ZKB, rajonskemu svetu Vzhodnega Krasa, restavraciji Pri lipi, KD Lipa, ŠD Zarja za uporabo prostorov ter ravnateljici Marini Castellani in vsem staršem za pomoč in sodelovanje. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 29. decembra 2013 DAVID Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 4.03 in zatone ob 13.57. Jutri, PONEDELJEK, 30. decembra 2013 EVGEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,4 stopinje C, zračni tlak 1015,4 mb raste, vlaga 73-odstotna, veter 3 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. OKLICI: Enrico Duri' in Simin Aschrafi, Alessandro Genetin in Anna Modena, Predrag Milenkovic in Lidia Rajic, Giuseppe Balsamo in Paola Del Rosso, Patrick Karlsen in Alessandra Rinaldi, Marco Antonio Maria Rupini in Tatia-na Scagnetti. EI3 Lekarne Nedelja, 29. decembra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. V ponedeljek, 30. in torek, 31. decembra 2013 ter od četrtka, 2., do sobote, 4. januarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 0 Prireditve 26. NAGRADO DUŠANA ČERNETA bo prejela Tržaška provinca šolskih sester danes, 29. decembra, ob 16. uri na Zavodu šolskih sester, Ul. delle Docce 34 pri Sv. Ivanu v Trstu. Poleg slovesne izročitve nagrade bosta na sporedu krajši okrogli mizi o opravljeni poti in sedanjem delu tržaške province šolskih sester ter o Dušanu Černetu in knjigi Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud. ŽUPNIJA BORŠT vabi danes, 29. decembra, ob 17. uri na koncert v domačo cerkev. Nastopa ŽePZ Prosek -Kontovel, vodi Marko Štoka; na or-glah Davorin Starec. POKLON ADIJU DANEVU - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na »Večer avtorskih samospevov v poklon jubilantu, maestru Adiju Danevu«, ki bo danes, 29. decembra, ob 20. uri v prostorih SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. SKUPAJ NA OPČINAH... V torek, 31. decembra, ob 19.00 zahvalna sv. maša s petjem MeCPZ in s petimi lita-nijami MoPZ Sv. Jernej. V nedeljo, 12. januarja, ob 18.00 v Taboru Novoletni Koncert: Trobilni Ansambel Glasbene šole Koper - dirigent Boris Ben-čič. Vsak dan bo možen obisk ateljeja umetnika Fulvia Cazzadorija od 15.30 do 19.30. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO opozarja, da 31. decembra zapade rok za sodelovanje pri 27. natečaju za večletne in enkratne študijske nagrade Mihael Flajban, namenjene univerzitetnim študentkam in študentom slovenske narodnosti iz FJK. Prosilci morajo zahtevano dokumentacijo do takrat dostaviti ali poslati po navadni pošti na sedež društva (Ul. Mazzini 46, 34122 Trst). Dodatne informacije na dobrodelno@libero.it. NATIVITAS V BREGU koncert v sklopu deželne revije Nativitas v soorga-nizaciji ZSKD in USCI FVG bo v petek, 3. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. Nastopata MePZ Fran Venturini - Domjo (dir. Cinzia Sancin) in ŽePS Stu ledi (dir. Katja Lavrenčič). S PESMIJO VAM ŽELIMO: koncert v sklopu revije Nativitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga, ZSKD in USCI bo v nedeljo, 5. januarja, ob 15. uri v miljski Stolnici. Nastopa Zbor Jacobus Gallus (dir. Marko Sancin). TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC iz vsega sveta bo na ogled v Župnijski dvorani v Nabrežini do 6. januarja. Urnik: sobota in prazniki, od 16. do 20. ure. Na ogled so tudi jaslice v cerkvi, ki so vsako leto drugačne! BOŽIČNI SIJAJ: koncert v sklopu revije Nativitas v sodelovanju z ZSKD in USCI bo v sredo, 8. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopata pevski zbor Tončka Čok - Lo-njer / Katinara (dir. Manuel Purger) in Katizbor (dir. Carlo Tommasi). SEKCIJA VZPI ANPI Prosek - Kontovel Anton Ukmar - Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v KD na Proseku svečanost v spomin na mladega proseškega partizana Marjana Stoka, usmrčenega prav na 9. januar izpred 70-i leti v Štorjah pri Sežani. Kulturni program bodo oblikovali proseški vrtec, ki se poimenuje po njemu, učenci proseške osnovne šole Avgusta Černigoja, srednješolski dijaki Frana Levstika, mladinski odsek godbe Prosek ter ŠDD Jaka Stoka. Slavnostna govornica bo predsednica pokrajinskega VZPI Stanka Hrovatin. Prisrčno vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v ponedeljek, 13. januarja, na koncert »Novoletno glasbeno voščilo«. Sodelujejo člani zbora opernega gledališča Verdi iz Trsta, pri klavirju Tamara Ražem. Začetek ob 20.30. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM RADETIC SI-DONJA v Medji vasi je odprt od 20. do 30. decembra vsak dan. Tel. 040-208987 [TT] Osmice OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Mavhinjah 58/a odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-843544. Toplo vabljeni. ŠEMEC je odprl osmico v Prečniku. Tel. št.: 040-200613. Daidi in Paolo sta končno v zakonski stan stopila. Obilo nadaljnje sreče jima želimo vsi pri KD in ŽPZ I. Grbec H Čestitke Lepe misli in iskrene želje za zdravje, srečo in veselje, naj prinese to voščilo, da bo vsega dobrega obilo! DARINI iz srca voščimo EDMADI mi! Naša draga DARINA praznuje danes okrogli rojstni dan. Vse najboljše ji želijo Aldo, Janko, Rosanna in Martin ter Sara in Dimitri. 26. decembra je praznoval 60. okrogli jubilej BOGDAN MILIČ. Vse najboljše mu kliče TPPZ P. Tomažič. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Colpi di fortuna«. ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Il paradiso degli orchi«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.00 »Spaghetti Story«; 16.30, 21.30 »Aqui y alla - Qui e la«. FELLINI - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blue Jasmine«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Philomena«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I sogni segreti di Walter Mitty«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 19.50, 21.30 »Still Life«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10 »Gremo mi po svoje 2«; 14.50, 21.10 »Ho-bit: Smaugova pušča«; 17.00, 20.15 »Hobit: Smaugova pušča 3D«; 21.00 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 18.10, 20.30 »Jebeš Novce«; 14.30, 16.30 »Jelenček Niko 2«; 14.40 »Jurij in pogumni vitezi«; 13.30, 16.30 »Ledeno kraljestvo«; 15.45 »Ledeno kraljestvo 3D«; 14.00, 16.00 »Sprehod z dinozavri«; 15.00, 17.50 »Sprehod z dinozavri 3D«; 18.45 »Vesoljski pirat kapitan Harlock«; 17.45, 20.00 »Volk iz Wall Street«; 20.20 »Vse je izgubljeno«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 15.40, 17.40, 19.40, 21.40 »Disney -Frozen il regno di ghiaccio«; 15.20, 18.30, 20.20, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«; Dvorana 2: 11.00, 15.30 »Il segreto di Babbo Natale«; 11.00, 15.20, 17.00 »Piovono polpet-te 2«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Un fantastico via vai«; Dvorana 4: 17.00, 18.50, 20.30, 22.15 »Moliere in bicicletta«; 11.00, 16.00, 18.40, 21.30 »Lo Hobbit - La desola-zione di Smaug«. SUPER - 16.00, 17.35, 19.15, 21.00 »La mafia uccide solo d' estate«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 15.20, 18.30, 21.40 »Lo Hobbit - La desola-zione di Smaug«; 21.30 »Lo Hobbit -La desolazione di Smaug 3D«; 17.50, 20.00, 22.10 »Un fantastico via vai«; 10.50, 13.05, 15.20, 15.40, 17.35, 19.50, 22.05 »Disney - Frozen il regno di ghiaccio«; 10.45, 13.15, 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«; 11.05, 13.05, 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »Colpi di fortuna«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »In-dovina chi viene a Natale«; 11.15, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 »Piovono polpette 2«; 11.10, 13.25 »Free Birds - Tacchini in fuga«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.30, 16.30, 18.30 »Frozen il regno di ghiac-cio«; 20.30, 22.20 »Un fantastico via vai«; Dvorana 2: 15.10, 17.20, 19.50, 22.10 »I sogni segreti di Walter Mit-ty«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Indovina chi viene a Natale«; Dvorana 4: 17.50 »Philomena«; 15.30, 20.00, 22.10 »Colpi di fortuna«; Dvorana 5: 14.40, 16.45, 18.45 »Piovono polpette 2«; 21.00 »Lo Hobbit: La de-solazione di Smaug«. H Šolske vesti DIZ J. ŠTEFANA sporoča, da bo šola zaprta v torek, 31. decembra, in soboto, 4. januarja. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v torek, 31. decembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v naslednjih dneh: 31. decembra, ter 4. januarja. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta 31. decembra, ter 4. januarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo v torek, 31. decembra, tajništvo zaprto. DZZ J. STEFANA prireja v torek, 14. januarja, od 18. do 20. ure »Dan odprtih vrat«. Nudili vam bomo informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole ter predstavili delovanje ke-mijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. M Izleti POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal danes, 29. decembra. Zbirališče ob 9.30 v prebe-neškem parku, začetek pohoda ob 10. uri. Po pohodu skupno srečanje v parku v Prebenegu. Glasba v živo in nastop domače aerobične skupine »Be-fane brez meja«. Pohod prirejajo vasi Dolina, Mačkolje, Prebeneg, Socerb, Osp in Kastelec. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v ponedeljek, 30. decembra, na ogled jaslic v Ljubljano. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14. uri pri gledališču. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in je primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert). IZLET V ISTRO za letošnje 60-letnike: v nedeljo, 19. januarja, gremo z avtobusom v Rovinj in nato na kosilo v agriturizem. Rojeni leta 1953 vabljeni, da za 1 dan odložite skrbi in se skupaj poveselimo. Prijave čim prej na tel. št. 348-5608501 (Divna). www.primorski.eu1 Loterija 28. decembra 2013 Bari 55 76 53 40 77 Cagliari 42 17 65 63 18 Firence 32 65 9 53 64 Genova 54 15 73 33 71 Milan 70 90 26 11 29 Neapelj 14 72 53 23 5 Palermo 72 25 85 90 10 Rim 60 51 78 76 74 Turin 25 36 15 40 76 Benetke 33 22 54 11 38 Nazionale 28 8 80 34 24 Super Enalotto Št. 156 39 52 69 70 74 82 jolly 40 Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami 1 dobitnik s 5+1 točkami 5 dobitnikov s 5 točkami 917 dobitnikov s 4 točkami 35.049 dobitnikov s 3 točkami 23.010.557,78 € --€ 440.519,21 € 66.077,89 € 368,70 € 19,07 € Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitnikov s 4 točkami 36.870,00 € 179 dobitnikov s 3 točkami 1.907,00 € 2.289 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.535 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.022 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 29. decembra 2013 7 KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabi danes, 29. decembra, v Zavod šolskih sester v Ul. delle Docce 34 v Trstu, kjer bo ob 16. uri IZROČITEV 26. NAGRADE DUŠANA ČERNETA TRŽAŠKI PROVINCI ŠOLSKIH SESTER Na sporedu bodo tudi kulturni spored in razgovora o preteklem in sedanjem delu tržaške province šolskih sester ter o Dušanu Černetu in knjigi Zvestoba vrednotam - Podoba Dušana Čemeta in po njem poimenovanih pobud. Ü3 Obvestila ZCPZ - Trst Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na VEČER AVTORSKIH SAMOSPEVOV V POKLON JUBILANTU, MAESTRU ADIJU DANEVU v nedeljo, 29. t.m., ob 20. uri v prostorih SKD Barkovlje v ul. Bonafata 6 KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti od 30. decembra, do 6. januarja. ŽUPNIJA PROSEK vabi v torek, 31. decembra, ob 18.30 na zahvalnico; v sredo, 1. januarja, ob 10.30 sv. maša. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo med prazniki zaprta do torka, 31. decembra. SDGZ in podjetje Servis sporočata, da bodo uradi zaprti 31. decembra popoldne. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za zborovsko revijo Primorska poje. Rok prijave zapade 31. decembra. SPDT vabi v sredo, 1. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Med-vedjak. Zbirališče ob 14.00 na Poklo-nu pri restavraciji Furlan na Repen-tabru, od tod se bomo skupaj podali proti vrhu Medvedjaka, kjer si bomo voščili in nazdravili novemu letu. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v petek, 3. januarja, ob 20.30 v domačo cerkev na božični koncert. Nastopata zbora Fran Venturini in Stu ledi. Dobrodošli! CENTRA OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi člane društva v nedeljo, 5. januarja, ob 18. uri v Ul. Canova 15 - Trst, na praznovanje novega leta in 1. obletnice društva. Prosimo za predhodne prijave na center.harmoni-ja@gmail.com. KMEČKA ZVEZA in Patronat INAC obveščata, da bodo njihovi uradi zaprti do 6. januarja. Odprti bodo od 7. januarja v novih prostorih, Ul. Ghe-ga 2 - 1. nadstropje. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo Urad za odnose z javnostmi zaprt do vključno 6. januarja. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ, v sodelovanju s SKD Vesna, vabi na tradicionalno »Koledovanje« v ponedeljek, 6. januarja, s pričetkom ob 11.30 pred cerkvico sv. Roka v Križu in zaključkom ob 18.00 v baru pri Bojani. Ob glasbeni spremljavi bomo šli od hiše do hiše in skupaj nazdravili na srečno novo leto! ZSKD obvešča, da bo tržaški urad med božičnimi prazniki zaprt do vključno 6. januarja. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI in SKD Tabor - Opčine obveščata, da bosta zaprta do torka, 7. januarja. PILATES: vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 obveščata, da Pilatesa med prazniki ne bo. Prva vadba v novem Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it POGREBNO PODJETJE - /7 fc a V V 0 CFtrenutku žahsti... vl ...in tradicija OPCINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (800 835 235 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! letu bo v torek, 7. januarja, v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini, z običajnim urnikom. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča, da bo prvo srečanje za izdelavo oblek v torek, 7. januarja, od 20. ure. DOBRO POČUTJE MED NOSEČNOSTJO - Center otrok in odraslih Harmonija, prireja inovativni tečaj za bodoče mamice in svoje otroke, na katerem lahko vsako sredo izboljšate svoje psiho-fizično stanje z namenom, da pridete pripravljene do poroda. Tečaj bo vodila psihologinja in psihote-rapevtka Ingrid Bersenda. Toplo vabljene na prvo srečanje, ki bo potekalo v sredo, 8. januarja. Info in prijave: center.harmonija@gmail.com ali 3207431637. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo po božičnih in novoletnih praznikih, naslednja vadba joge v sredo, 8. januarja, po običajnem urniku. UPRAVNI ODBOR sklicuje redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice, ki bo v četrtek, 9. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v prostorih Feiglove knjižnice v Gorici. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 347-0473606. AŠD SK BRDINA prireja tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra od 12. januarja dalje. Vpisovanja na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 -Opčine, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Informacije: 340-5814566 (Valentina). Avtobusni prevoz: 3355476663 (Vanja). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se udeležijo tekme »Pokal nova« veljavne za 9. PSP, ki bo v nedeljo, 12. januarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje do petka, 10. januarja, na tel. št.: 342-0730513 (Sabina). KMEČKA ZVEZA obvešča, da zapade termin za prijavo letošnje proizvodnje vina v sredo, 15. januarja. PROSEŠKA IN KONTOVELSKA DRUŠTVA, pod pokroviteljstvom domače sekcije VZPI ANPI Anton Ukmar -Miro, prirejajo pohod od Proseka do Štorij za počastitev spomina partizana Marjana Štoke. Zbirališče in vpisnine v nedeljo, 19. januarja, ob 8.00 pred spomenikom padlim v NOB na Proseku. Štart bo ob 8.30. Info: 040229404 (Miloš po 20. uri). Ob 15.30 pa je predvideno polaganje vencev na spomenikih v Štorjah, nakar bo sledila proslava v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma, kjer bo prisotne nagovoril partizan in pesnik Ciril Zlobec. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja, avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Villachu in v Gerlitzenu. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Informacije na tel. št. 348-7757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah bo v mesecu februarju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi in želijo tečaj v slovenskem jeziku. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter s spodbujanjem življenjskega optimiz- ¿Pog^eSno podjetje Tel. 040 2158 318 ma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Srečanja bodo ob sredah ob 20.30. Prvo bo v sredo, 12. februarja. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. H Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, star 21 let, nujno išče zaposlitev. Tel. št.: 3293831585. PODARIM potrebnim osebam pohištvo (spalnico in dnevno sobo) v Tržiču. Tel: 333-1218106. Za odvoz morate poskrbeti sami. PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054. PRODAM peč za centralno kurjavo, na drva ali na plinsko olje, 39.000 kalorij. Tel.: 040-229250. PRODAM tekaške smuči elan, 180 cm in tekaške čevlje alpina, št. 38. Tel. št.: 335-7794451. PRODAM vinograd in oljčni nasad v Bregu, na sončni legi, 1.600 m. Tel.: 348-2341176 ali 349-2427799. ZAHVALA Marija Coretti vd. Corbatti Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali in ki ste našo drago pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju doma za ostarele "Ubaldini" iz Milj, MPZ F. Ventu-rini ter MPZ upokojencev iz Brega. Svoj'ci Pogrebno podjetje Alabarda 29.12.2006 29.12.2013 Julka Vedno z nami. Vsi tvoji Krmenka, 29. decembra 2013 30.12.2012 30.12.2013 Danilo Germani Vedno v naših srcih. Vsi tvoji 30.12.2004 30.12.2013 Drago Bogatec Si vedno v najinih srcih. Giuli in Mara Zapustil nas je Boris Zulian Žalostno vest sporočata žena Grazia in sestra Magda z Gianpaolom Pogreb bo v torek, 31. decembra, ob 10.00 uri na pokopališču v Ricmanjih. Prijateljstvo z Borisom nas je obogatilo. Grazia, računaj na nas. Odinea, Milena, Roberto, Franco, Aleksandra, Karen Za dragim Borisom Zulianom žalujemo in izrekamo ženi Grazii sožalje bivši člani Grupe U Kocman Robert Švara Deziderij Vecchiet Franko Volk Franko Žerjal Edi Nosijo v srcu živ zgled velikega prijatelja BORISA Andro, Viviana, Nikolas in Pavle Merku Zbogom, Boris! Vsi, ki smo te na šoli Gregorčič imeli radi. Mnogo prezgodaj nas je zapustil umetnik in prejemnik Odličja prijateljstva naše občine Boris Zulian. Klanjamo se njegovemu spominu županja, odborniki, svetniki, uslužbenci in celotna skupnost občine Dolina ter izrekamo ženi, sestri in svojcem najgloblje sožalje. Spominu na velikega umetnika, sovaščana in prijatelja našega društva se klanjamo vsi pri SKD Slavec Ricmanje - Log Svojcem izrekamo občuteno sožalje. Ob smrti dragega brata Borisa izrekajo kolegici in učiteljici Magdi Zulian iskreno sožalje učno in neučno osebje Večstopenjske šole Sv. Jakob, učenci in starši osnovne šole I. Grbec - M.G. Stepančič ter bivša kolegica Silvana Dobrilla Ob izgubi dragega Borisa Zuliana izreka sestri Magdi iskreno sožalje TPPZ P. Tomažič t Zapustila nas je naša draga Rada Kovač vd. Verginella Žalostno vest sporočajo brat Duško z Rosano, Mojca z Manuelom, Samo ter ostalo sorodstvo Našo drago bomo pozdravili v ponedeljek, 30. decembra, od 10. do 11. ure v Ulici Costalunga. Sledil bo pogreb z žaro v četrtek, 16. januarja, ob 14.45 v cerkvi v Sv. Križu. Trst, 29. decembra 2013 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa 8 Nedelja, 29. decembra 2013 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Predsednica vlade v pogovoru za Sobotno prilogo dnevnika Delo Bratušek: glavne prioritete gospodarstvo, zdravstvo in mladi LJUBLJANA - Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek (na posnetku ANSA) je v pogovoru za včerajšnjo Sobotno prilogo osrednjega slovenskega dnevnika Delo spregovorila o pripravi nove koalicijske pogodbe. Večje rekonstrukcije vlade ne napoveduje, kot tri glavne prioritete nove pogodbe pa izpostavlja sanacijo gospodarstva, zdravstveno reformo in skrb za mlade. Premierka, ki je spregovorila tudi o sanaciji bank, je napovedala, da bo osnutek nove koalicijske pogodbe, ki ga pripravlja Pozitivna Slovenija, narejen v kratkem. Potem se mora o vsebini uskladiti še koalicija, predsednica vlade pa ocenjuje, da med partnerji ni toliko razlik, kot je videti od zunaj. »Po mojem mnenju so nujne tri prioritete. Sanacija gospodarstva, skrb za mlade in zdravstvena reforma in verjamem, da se bodo s tem strinjali tudi koalicijski partnerji,« je prepričana Bratuškova. Novi imeni na mestu gospodarskega in zdravstvenega ministra bosta sledili šele po uskladitvi o novi pogodbi, večje rekonstrukcije vlade pa ne napoveduje. So pa mogoče spremembe, »pa ne zato, ker ministri ne bi dobro delali, ampak zaradi bolj učinkovitega povezovanja«. Več premierka za zdaj ne more povedati, javnost pa naj bi podrobnosti izvedela kmalu. Infrastrukturni minister Samo Omerzel za zdaj ostaja na svojem položaju, bo pa tudi zanj veljalo, da njegovo podjetje ne bo smelo poslovati z ministrstvom ali družbami v državni lasti. Glede zdravstvene reforme je pre-mierka zatrdila, da se vse štiri stranke zavzemajo za ohranitev dobrega javnega servisa v zdravstvu. Storitve v zdravstvenem sistemu se bodo morale po njenih besedah razmejiti na javni in zasebni del in ne tako kot zdaj, ko se oba prepletata. Pregledati bo treba tudi sistem koncesij. Drugo vprašanje, ki ga izpostavlja predsednica vlade, je košarica zdravstvenih storitev in dodatno zavarovanje, tretje pa mreža zdravstvenih storitev. »Ne govorim o zapiranju bolnišnic, treba pa se je pogovarjati o njihovi specializiranosti,« je pristavila in dodala, da podrobnosti o tem še ni. Bratuškova razmišlja, da bi k projektu povabila tudi opozicijo in še dodatne strokovnjake, da bi torej ustanovili poseben svet za spremembe na področju zdravstva. »Zdaj ni več mogoče odlašati, enako kot pri sanaciji bank, pri kateri predolgo ni bilo narejeno nič,« je še povedala premierka. Prav glede sanacije bank je povedala, da po izvedenih ukrepih posebnega razloga za veselje nista imeli ne vlada ne Banka Slovenije, saj so stroški sanacije bank izjemno visoki in jih bodo nosili davkoplačevalci. Na vprašanje, če bo Slovenija uspela pokriti skupne potencialne stroške sanacije bank, ki znašajo od pet do šest milijard evrov, je premierka odgovorila pritr-dilno.Prepričana je, da poroštva za obveznice Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ne bodo unovčena, prav tako naj bi dobro upravljanje premoženja s strani DUTB lahko povrnilo velik del porabljenih sredstev. Glede Gorenjske banke in Banke Celje, za katere se ugiba, da ju bo na koncu prav tako morala reševati država, pa Bratuško-va meni, da bi lastniki za ti dve banki lahko dobili strateškega partnerja. »Pri omenjenih dveh bankah ne gre za tako velike zneske, naj se potrudijo in zadeve rešijo tako, kot jih morajo rešiti odgovorni lastniki,« je povedala. Na vprašanje, če se strinja s predsednikom republike Borutom Pa- horjem, da bi morala država prodati vse banke, je Bratuškova odgovorila, da je bolj zadržana in da bi za zdaj ostala pri sklepu DZ, da se v NLB ohrani 25 odstotkov in ena delnica. Premierka za zdaj nima razlogov, da ne bi zaupala v trenutna vodstva državnih bank. Edina zahteva vlade do njih je po njenih besedah ta, da morajo pri odkrivanju kaznivih dejanj absolutno sodelovati. »Če ne bodo sodelovali, bomo kot lastniki zahtevali spremembe,« je bila jasna. Bratuškova je še enkrat zatrdila, da imajo pri preprečevanju korupcije vse pristojne ustanove njeno osebno podporo in podporo vlade, ta pa je pripravljena zanje zagotoviti tudi dodatna sredstva. »Več kot to, da imajo vsi, ki preganjajo korupcijo, mojo polno podporo, težko naredim,« je dodala. Je pa predsednica vlade še enkrat zatrdila, da zgolj sanacija bank ne bo dovolj in da mora zdaj nujno slediti še sanacija go- spodarstva. Pri tem je izpostavila pomen prenovljene insolvenčne zakonodaje, katere priprava je sicer trajala dlje od njenih želja, a vseeno pomeni osnovo za ohranjanje zdravih jeder v podjetjih in delovnih mest. Pri tem kot ključno vidi razlastitev slabih lastnikov, a mora za zdrava jedra istočasno obstajati dober strateški načrt. Za prestrukturiranje gospodarstva so po njenem prepričanju potrebni dobri kadri. V ta namen se zavzema za večje odpiranje do tujine in dajanje priložnosti mladim, tako tistim doma kot tistim, ki delajo v tujini. Kombinacijo domačega in tujega znanja vidi tudi kot jamstvo, da bosta prestrukturiranje slabih bančnih terjatev in naslednja faza privatizacije potekali pregledno in v dobro skupnosti. Premierka je sicer prepričana, da se bo Slovenija v 2014 tudi uradno izvila iz recesije. »Seveda pa to ne pomeni takojšnjega olajšanja in boljšega življenja ljudi,« je sklenila. (STA) VIDEM - Vzel si je življenje Odmevna smrt delavca podjetja Latterie Friulane CGIL: Podjetje naj ne taktizira - Izjavi Debore Serracchiani in Walterja Rizzetta VIDEM - Včeraj je močno odmevala smrt 54-letnega Videmčana, ki je bil zaposlen pri podjetju Latterie Friulane. Giuseppe Bassi si je vzel življenje v svojem stanovanju, pred nekaj dnevi pa je s sodelavci demonstriral proti nameri podjetja, da odpusti sto zaposlenih. »Upajmo, da bo žrtvovanje našega člana vodilo podjetje v razmislek o osebnih problemih delavcev in ne samo o številkah,« je izjavil deželni tajnik sindikalne organizacije CGIL Franco Belci. Vodstvo podjetja je pozval, naj se izogne taktičnim grožnjam z odpusti. Belci je vsekakor opozoril, da nihče ne sme samodejno povezati samomora z dogajanjem v podjetju, na prvem mestu naj bo spoštovanje bolečine svojcev. Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je javno izrekla sožalje družini pokojnika ter izrazila solidarnost z vsemi, ki preživljajo neprijetne božične praznike. »Institucije in državljani se morajo skupaj spopadati z gospodarsko krizo. Položaj je izreden, deželni odbor pa si prizadeva, da bi ustvaril pogoje za ponovno krepitev podjetij,« je izjavila. Poslanec Gibanja 5 zvezd Walter Riz-zetto je izrekel sožalje tudi svojcem podjetnika, ki si je vzel življenje v Pantianiccu. Vlado poziva, naj takoj sprejme »šokantne ukrepe«, ker se z obljubami ne rešujejo življenja. Na Ljubljanskem gradu milijonti obiskovalec letos LJUBLJANA - Na ljubljanskem gradu so včeraj dobro uro po odprtju pričakali milijontega obiskovalca v letošnjem letu. Bineta Novaka, ki se je s svojima otrokoma sprehodil na Ljubljanski grad, so števci prihodov zaznali na grajskem vhodu. Bineta Novaka in njegova otroka so ob prihodu na Ljubljanski grad pričakale tudi čestitke in pogostitev predstavnikov Gradu. Novak jim je zaupal, da na Ljubljanski grad pogosto prihaja tudi s kolesom - za trening, tudi otroka sta Grad že obiskala. Ljubljanski grad je v iztekajočem letu tako dosegel zastavljeni cilj ob ustanovitvi v letu 2011. Tedaj so namreč izrazili željo, da osrednjo turistično točko v prestolnici obišče milijon obiskovalcev letno. Sicer pa je prav na včerajšnji dan pred sedmimi leti svojo prvo vožnjo odpeljala tudi tirna vzpenjača na Ljubljanski grad, ki je do 26. decembra letos prepeljala že 1,8 milijona potnikov, so v sporočilu za javnost navedli v Zavodu Ljubljanski grad. (STA) Drevi Lynx special Nocoj ob 20.50 (ponovitev v četrtek, 2.1. ob isti uri) bo v sklopu oddaje LYNX SPECIAL dokumentarni film Tomos, ki pripoveduje o nekdanji koprski tovarni motociklov in o njenem nekaj desetletij trajajočem razvoju ter proizvodno tehnološkem vzponu. Zgodba o Tomosu steče s pomočjo pripovedi ljudi, ki so bili vanjo neposredno vpleteni, zato gre hkrati tudi za njihove osebne zgodbe. Poseben poudarek je na Tomosovi dirkalni eri. Tomos je veliko vlagal v tehnološki razvoj, raziskave in osvajanje tržišča, v ekspanzijo v svet. Nezane-marljiva ilustracija in hkrati prispodoba za vse to je bil program razvoja To-mosovih dirkalnikov. Kar dve desetletji in več so bili zmagovito prisotni na vseh mogočih rangih motociklističnih tekmovanj v razredu do 50 kubičnih centimetrov. Gonilo dirkalnega programa je bil karizmatični inovator ing. Janez Imperl, ki je žal že pokojni. Dokumentarec bogatijo osebne izkušnje nekaterih drugih konstruktorjev in poznavalcev, doživetja in izpovedi nekdanjih tekmovalcev, zlasti tistih iz elite tovarniških 'pilotov'. Pripovedi so popestrene s fotografijami in filmskimi posnetki njihovih dirkaških nastopov. Scenarij in režijo je podpisal Marjan Frankovič PREJELI SMO - Razmišljanje pri Jadralnem klubu Čupa ob koncu leta in štiridesetletnici kluba Delo prednikov ne bo okrnjeno Konec leta 2013 je tik pred zdajci. Članstva društev, športnih in drugih, se tudi zamislijo ob površnem in globljem pregledu stanja, dosedanjih uspehov, težav in dosegljivih načrtov ter predvsem bodočih uspehov, saj le-ti polnijo življenje in so veliko »opravičilo« za ves trud ali celo za garaško delo mnogih. Niso redke pobude v obliki raznolikih zaključnih srečanj. Običaj je, da tudi pri Jadralnem klubu Čupa sklenemo letno delovno oz. športno sezono z družabnostjo v obliki društvene večerje. Tako obnavljajoče vsakoletno srečanje je med članstom zelo cenjeno. Še dodatno je ovrednoteno z nagrajevanji najboljših uvrstitev kajutnih jadrnic na društvenih re-gatah in, kar se tiče mladih, s priznanji ob številnih res uspešnih uvrstitvah naših jadralk in jadralcev tudi zunaj našega ožjega lokalnega kroga. Tu pridejo v poštev odlične ali vsaj zelo dobre uvrstitve raznih razredov plovil na conski, državni ali mednarodni ravni. Ob takem dogajanju se v drušvu krepi zavest, da je skupni trud upravičen in zato veliko vreden, vsaj toliko, da aktivno članstvo trdi: »Tudi moj doprinos je ovrednoten in dragocen.« Dodati je treba še, da smo pri JK Čupa letos praznovali in s prireditvijo zaznamovali štiridesetletno dejavnost ter izdali lično knjižico s strnjeno vsebino in prikazom društvenega življenja od ustanovitve do današnjih dni. Ob brskanju po preteklosti in sedanjosti se je kopičilo ogromno dogodkov, uspehov in truda v teku let. Vse to za dragoceni obstoj društva. Vse je bilo težko strniti na papir, čeprav je preteklost presneto važna, predvsem za tiste, ki so jo podoživljali. Za novejše članstvo so pa dokument preteklosti. Tu je prav, da povemo, da smo ob tako važni obletnici čutili težavo lebdečega stanja nedorečenosti glede razpoložljivosti potrebnih, obljubljenih in dokončnih društvenih prostorov na kopnem (Castelreggio). Doživeli smo tudi strah in skrb za morebitno rušenje naših dosedanjih, sicer nepravilno postavljenih in začasnih zgradb na kopnem. Na srečo je pri deželni upravi in s pomočjo občinske uprave prevladal razum z enoletnim odlogom morebitnega rušenja. Sicer imamo ob taki situaciji občutek, »kot da bi bili na začetku«. Pa ne sme biti tako. Opravljeno delo naših »prednamcev« ne bo okrnjeno. Vsi tega ne maramo. Nedolgo tega smo brali članek o delu in vlogi profesorja Bojana Pavletiča. Vpogled v čase oživitve in pospeševanja športa v zamejstvu nas spomni, da se je v teku let zvrstila kar množica starih in novih protagonistov za prepoznavnost celotne naše ži-vljenskosti, pa ne samo na športnem področju. Take protagoniste smo imeli tudi pri Čupi. Zato želimo ob tej priliki prav tu objaviti prispevek prof. Franka Drasiča, sicer namenjenega za objavo v naši knjigi ob štiridesetletnici. Prispevek je žal prispel prepozno, zato nam je drago, da gre prav tu v javnost njegovo razmišljanje o prvih jadralnih tečajih pri Čupi: »Vedno sem ljubil morje. Že kot majhen otrok sem rad čofotal na barkovljanski obali in spravljal v obup mamo, saj sem kar naprej ostajal v vodi, se potapljal, čeprav sem trepetal od mraza in imel plave ustnice od podhladitve. Sanjal sem, da bom postal mornar oziroma kapetan ladje in križarilpo vseh morjih in oceanih sveta. Verjetno so me prav te otroške sanje pogojevale, da sem se po končanem študiju na Visoki šoli za telesno kulturo v Rimu vpisal na tečaj za vaditelja jadranja, čeprav nisem imel jadrnice in nisem nikoli prej jadral. Dva tedna sem se mučil s teorijo in prakso v jadralnem centru Hanibal v Tržiču. Dosežena diploma pa je ostala v predalu, saj sem se odločil, da bom nadaljeval s treniranjem na drugem športnem področju. Za moj vaditeljski izpit pa je takrat zvedel prijatelj Niko Kosmina in me prepričal, da sem vsopil v ustanovni odbor novonastalega slovenskega jadralnega kluba Čupa. Logična posledica je bila, da sem postal prvi vaditelj na začetnem jadralnem tečaju za začetnike. Prijavilo se je kar lepo število mladih. Če se ne motim, je bilo okoli 15fantov in deklet med 10. in 17. letom starosti. Za tečaj smo imeli na razpolago le tri plovila razreda Flying Junior. Kupili smo jih že rabljene, ker denarja ni bilo. Dali smo jim slovenska imena. V spomin mi je ostalo predvsem ime Krjavelj. Prvi tečaj je trajal 10 dni. Začel se je prve dni julija. Tečajniki so prihajali v Sesljan zjutraj in se vračali domov pozno popoldne. Začetek je bil težak. Popraviti smo morali rabljene jadrnice, jih opremiti in pripraviti za plovbo. Med drugim sem se moral pozanimati za slovenske izraze, saj sem poznal le italijanske. Pri vsem tem delu so mi bili v pomoč starejši člani Čupe, ki so že imeli svoje jadrnice. Tečajniki so tako spoznali, kaj je jambor, škota, flok, randa, kobilica, krmilo, klun itd... naučili so se jadrati proti vetru, z vetrom v bok in z vetrom v polna jadra. Jadrnico so znali opremiti in tudi pospraviti. Na koncu tečaja so pokazali vso svojo spretnost na mali regati. Seveda vse to ni bilo profesionalno. Začeli smo pač čisto amatersko in navdušeno, kot je začela vsaka druga športna panoga v zamejstvu. Med prvimi tečajniki so bili tudi taki, ki so jadranje tako vzljubili, da so postali pozneje pravi profesionalci in tekmovalci. Če se je v poznejših letih Arianna razvila v olimpijsko tekmovalko in da sta danes Jaš in Simon vrhunska tekmovalca, je morda v malem tudi naša zasluga. Tečaje sem vodil le nekaj let. Ko se je društvo pozneje razvilo in povečalo, so potrebovali profesionalnega trenerja z mednarodno izkušnjo. Svoje delo sem opravil in se umaknil. Ostal bo le spomin, da sem bil prvi zamejski trener jadranja brez lastne jadrnice.« (Franko Drasič) Nedelja, 29. decembra 2013 Q OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu Županova odločitev po prigovarjanju SKGZ Namesto enojezičnih dvojezični smerokazi V Štandrežu bodo enojezične kažipote in druge table nadomestili z dvojezičnimi. Nalogo, da do konca januarja poskrbijo za slovensko-italijanske napise, je občinskim uradom poveril župan Ettore Ro-moli, ki je v minulih dneh sprejel vabilo goriškega predsednika SKGZ Livia Semoliča, da se skupaj odpravita v Štandrež in sestavita evidenco vseh enojezičnih znamenj. »Župana sva z občinskim svetnikom Davidom Peterinom večkrat opozorila na potrebo po namestitvi dvojezičnih smerokazov v slovenskih vaseh. V minulih dneh je župan osebno preveril, katere table je treba nadomestiti,« je povedal Semolič, po katerem se je obisk vasi začel v Ulici Carso, kjer je štandreško športno igrišče označeno z dvema enojezičnima tablama z napisom »Campo sportivo Sant'Andrea«. Tablo z istim napisom bo občina zamenjala tudi na novem krožišču pred štandreško telovadnico, od koder sta se Romoli in Semo-lič odpravila na trg Sv. Andreja. Tu bo tre- Štandreško krožišče z enojezičnimi smerokazi bumbaca Cestni znamenji v Štandrežu (levo) in na novem krožišču v smeri Gorice (desno) bumbaca ba poskrbeti za slovensko različico smerokazov, ki usmerjajo proti mestnemu središču in bolnišnici. Naslednja postojanka je bila Ulica San Michele, kjer bo občina nadomestila tri enojezične table projekta Pe-dibus. »Ena izmed teh stoji tik ob trgu pred domom Andreja Budala. Ko sva šla mimo, mi je sam župan omenil možnost, da bi to ploščad poimenovali. Menim, da bi bilo vredno najti primerno ime in sprožiti postopek. Lahko bi izkoristili ledinsko ime Pi-lošče,« meni Semolič. S Pilošča sta se z županom odpravila proti avtocestnemu krožišču, med vožnjo po Ulici Tabai pa je Semolič opozoril, da bi morala biti javna obvestila ob vhodu na pokopališče vedno dvojezična. Zadnja etapa je bi- Na štandreškem trgu bumbaca lo krožišče ob avtocesti, o katerem se je Se-molič z županom, družbo Autovie Venete in prefektinjo dogovarjal že na sestanku, ki je potekalo oktobra v vladni palači na Travniku. »Župana sem želel ob tej priložnosti ponovno opozoriti na potrebo po nadomestitvi enojezičnih smerokazov na kro-žišču, predvsem tistega, ki usmerja proti Gorici,« je dejal predstavnik SKGZ, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da je Romoli še istega dne naslovil na pristojne funkcionarje sporočilo elektronske pošte s seznamom vseh evidentiranih kažipotov in znamenj. »V sporočilu je tudi jasno naveden rok, do katerega morajo za nove napise poskrbeti,« je pripomnil Semolič, ki meni, da se mora ta postopek nadaljevati tudi v ostalih slovenskih vaseh. »Postopno bo treba poskrbeti še za ulične table,« je dodal Semolič. Po njegovi oceni bi morala občina čim prej dopolniti tudi kažipote v Ulici Terza Armata, na katerih piše »Casa Rossa«, ne pa Nova Gorica in Šempeter. »To se mi zdi paradoksalno. V obeh sosednjih občinah najdemo dvojezične smerokaze z napisom Gorica,« je zaključil Semolič. (Ale) TRŽIČ, DOBERDOB, SOVODNJE, ZAGRAJ - Marketinška pobuda Pod skupno blagovno znamko bodo osvajali evropske turiste Tržiško mestno okrožje, v katerega spada tudi Doberdob, ter občini So-vodnje in Zagraj se bodo skupaj predstavili na evropski turistični sceni. Priložnost za to jim nudi marketinški projekt »90Km2 di esperienze«, ki ga pro-movirata združenje trgovcev iz Tržiča in združenje GotoEco. Pobuda je namenjena promociji turistične, kulturne, okoljske, kulinarične in vinske ponudbe medobčinskega prostora, ki se bo predstavilo na londonskem letališču Stansted, v Sloveniji, v Furlaniji-Julijski krajini in v ostalih deželah Italije. »Cilj je skupna promocija našega prostora, ki se bo predstavil pod skupno "blagovno znamko', kar je za naš prostor nekaj precej nenavadnega,« je povedal Paolo Bratina, predsednik zveze Ascom, ki je poskrbela za spletno stran projekta. Le-ta je povezana z vsebino vodnika, ki ga je pripravilo združenje GotoEco. Za promocijo spletne strani in vodnika bodo v kratkem izpeljali reklamno kampanjo, v okviru katere je predvideno tiskanje velikih lepakov v italijanščini, slovenščini in angleščini. Pobuda je povezana z dejavnostjo ustanove Turismo FVG, ki skrbi za turi- stično promocijo dežele FJK. »Želimo si, da bi z združevanjem kulturne, okoljske, turistične in trgovske ponudbe prišlo do izraza bogastvo našega prostora,« je poudaril Bratina. Tako spletna stran kot vodnik predstavljata medobčinsko območje skozi izkušnje tistih, ki v njem živijo. Združenje GotoEco je v posameznih občinah našlo »pričevalce«, ki so bili pripravljeni pripovedovati o vseh lepotah in dobrotah, ki jih ponuja ta prostor. S svojimi nasveti in izkušnjami ne bodo na voljo turistom le na spletu in v vodniku, temveč tudi v živo. GORICA Prefektinja se poslavlja »Prebivalcem tukajšnje zemlje, ki je bogata z zgodovinskimi tradicijami - povezanimi tudi s trpljenjem -, z naravnimi lepotami in visokimi vrednotami, iskreno želim srečno in vedro prihodnost, ki naj bo usmerjena v promocijo kulturnih vrednot in gospodarske rasti.« S temi besedami se prefektinja Maria Augusta Marrosu po petih letih poslavlja od Goriške. Z jutrišnjim dnem bo namreč nastopila novo službo na čelu prefek-ture v Trevisu, že istega dne pa jo bo sprejel in ji izrekel dobrodošlico predsednik dežele Veneto Luca Zaia. Mesto premeščene prefektinje bo jutri prevzel 57-letni Vittorio Zappa-lorto, ki je bil v vidiku prihoda v Gorico imenovan za prefekta. Maria Augusta Marrosu, ki bo Gorico zapustila danes dopoldne, se v svojem poslovilnem pismu zahvaljuje krajevnim civilnim in verskim oblastem ter vsem družbenim in kulturnim dejavnikom »za dragoceno sodelovanje in doprinos, ki so mi ga zagotavljali pri opravljanju mojih zadolžitev«. APrimrski ~ dnevnik GORICA - Razpis ^^ ■ v« • v v Občina išče prevajalca Upravljal bo urad za slovensko manjšino Goriška občinska uprava išče novega prevajalca in tolmača za slovenski jezik. Pogodba Danieleja Furlana, ki je v zadnjem letu vodil urad za slovensko narodno skupnost pri goriški občini, se namreč izteka, zato je občina objavila nov razpis, na katerega se bodo morali kandidati prijaviti do 20. januarja. Med osnovnimi pogoji za vložitev kandidature so pisno in ustno obvladovanje slovenskega, a tudi italijanskega jezika, diploma na univerzitetni smeri za prevajalce in tolmače ali jezikovne posrednike, polnoletnost in državljanstvo ene izmed držav Evropske unije. Seznam kandidatov, ki bodo prepuščeni na pisni in ustni izpit, bo občina objavila na spletni strani www.comune.gorizia.it, na kateri sta na voljo tudi razpis s podrobnimi informacijami in obrazec za prijavo. Slovenski urad je odprt javnosti vsak ponedeljek od 9. do 12. ure ter ob sredah med 15.30 in 17.30. Prevajalca bodo tudi tokrat zaposlili s polnim delovnim urnikom (36 ur tedensko), saj spadajo ob samih odnosih z občani (tako z Goričani kot s Slovenci, ki živijo v okoliških vaseh in na drugi strani meje) med njegove naloge tudi prevajanje dokumentov in uradnih aktov, prevajanje pisem, tajniško delo za potrebe slovenske konzulte, tolmačenje na raznih srečanjih, novinarskih konferencah, uradnih obiskih in drugih priložnostih, dalje jezikovno svetovanje ter sodelovanje pri upravnem delu z drugimi uradi, na primer pri pripravi prošenj za črpanje sredstev iz zaščitnega in drugih zakonov. PODGORA - Odobrili izvršni načrt Usad na Kalvariji bo kmalu saniran Goriški občinski odbor je v minulih dneh sprejel izvršni načrt del, ki naj bi jih predvidoma prihodnje leto izvedli na pobočju Kal-varije. Na voljo imajo 210.000 evrov, s katerimi bodo sanirali enega izmed usadov, ki so se pojavili na griču v zadnjih letih. Nanj so že leta 2009 opozorili tehniki PAI za Posočje, nato pa so si zemljišče, ki leži na nižjem predelu pobočja, večkrat ogledali predstavniki gozdne straže, občine in bivšega rajonskega sveta za Podgoro. Na podlagi načrta, ki so ga izdelali tehniki PAI, je deželna direkcija za okolje in javna dela Furlani-je-Julijske krajine dodelila goriški občini 210.000 evrov, s katerimi bi morala uprava sanirati tri usade. Po raznih pregledih in v dogovoru z deželnimi tehniki so nato občinski uradi predlagali, naj se ves denar porabi za sanacijo enega samega usada, ki je v primerjavi z ostalima hitreje napredoval. Dežela je privolila in izdala odlok, na podlagi katerega je občini poverila nalogo, da izpelje postopek za izvedbo del. Leta 2011 je občina zaupala pripravo načrta sanacije navezi, ki jo sestavljata studio Cappella in geolog Stefano Pizzin. Po predhodnem in dokončnem načrtu je bil v minulih mesecih izdelan še izvršni projekt, ki ga je občinska uprava odobrila na zadnjem zasedanju. V prihodnjih mesecih bodo morali tehnični uradi objaviti razpis za izbiro izvajalca, nakar bodo stekla dela. Pot na Kalvarijo bumbaca V teku letošnjega leta so na Kalvariji že izvedli sanacijo potoka Štoperca, ki je konec oktobra 2012 prestopil bregove in preplavil Ulico San Giusto ter kleti hiš, ki se nahajajo v Ulici 4 Novembre nedaleč od spomenika padlim. V dela so vložili okrog 150.000 evrov. (Ale) 10 Nedelja, 29. decembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Pregled kulturne ponudbe za »zahodne« sosede Jezik je še edina meja Katja Munih Čeprav na prvi pogled morda kaže, da prebivalci iz italijanskega prostora - tako slovensko kot italijansko govoreči - na slovensko stran goriške meje prihajajo zgolj po nakupih ali zaradi cenejšega goriva, temu očitno ni povsem tako. Podrobnejši pregled ponudbe kulturnih institucij v novogoriškem prostoru pokaže, da v večini primerov obiskovalci iz italijanskega prostora niso redkost. Največkrat gre sicer za italijanske državljane slovenske narodnosti, katerim jezik ne predstavlja ovire. Razveseljivo je tudi to, da novogoriško kulturno ponudbo vse bolj odkriva in koristi mladina z druge strani meje, ki posega predvsem po storitvah ali ponudbi, katere v Gorici ni ali pa je je manj. »Na časopisnem oddelku opažamo porast obiska zamejskih Slovencev, predvsem študentov in srednješolcev, ki prihajajo s svojimi prenosniki in uporabljajo knjižnično povezavo do brezžičnega interneta,« pojasnjujejo v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. »Poleg tega uporabljajo strokovno gradivo, kot so strokovno časopisje in baze podatkov, ki je dostopno takoj in na enem mestu, kar omogoča lažje delo.« V omenjeno knjižnico zahajajo številni italijanski strokovnjaki, ki s pomočjo gradiva, ki ga hrani knjižnica - dobro je namreč zastopano tudi gradivo v italijanskem jeziku s tega območja -, raziskujejo skupno preteklost čezmejnega prostora. V knjižnici opažajo, da italijanski državljani ne obiskujejo toliko dogodkov, ampak knjižnične prostore. Kaj pa glede obiska iz bližnjega italijanskega prostora lahko povedo v drugih novogoriških institucijah? Koliko ga je in kateri programi najbolj privabljajo zahodne sosede? Nikjer nismo dobili natančnega podatka, koliko obiskovalcev je »zamejcev«, koliko Italijanov, saj takšnih evidenc ne vodijo. Pri kateri od ustanov bi se kvečjemu dalo pridobiti podatke o številu vseh obiskovalcev iz italijanskega prostora, ker pa se leto še ni izteklo, tudi tovrstne evidence še niso zaključene. PRITEGNEJO UVELJAVLJENA IMENA V solkanski Mostovni pravijo, da največ občinstva iz Italije pritegne glasbeni program, predvsem ko gre za mednarodno prepoznavne glasbene skupine. »Galerijska dejavnost je obiskana, ko gre za čezmejno prepoznavne avtorje oziroma ko gre za sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi avtorji. Ves ostali program pa skoraj ni obiskan s strani italijanskega občinstva,« pojasnjuje Tomaž Belingar iz Mostovne, ki glede obiskovalcev z druge strani meje ocenjuje, da gre v večini primerov za populacijo italijansko govorečih študentov. Samostojna, prostovoljna in nepridobitna organizacija Zveza kulturnih društev Nova Gorica (ZKDNG), ki povezuje društva s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, že vrsto let sodeluje tudi s slovenskimi zvezami in društvi v Italiji in tako je tudi letos sodelovala pri številnih dogodkih, ki jih ta pripravljajo na svojem območju. »Od dogodkov, ki so se zgodili v Sloveniji, je največ slovensko govoreče publike iz Italije pritegnil koncert mladinskih zborov v okviru Zborovskih srečanj Šem-pas. Sodelovalo je približno 60 slovensko govorečih otrok iz Italije in 50 obiskovalcev iz Italije. Pri dogodkih v naši organizaciji in izvedenih v Italiji pa je pri ogledu gledališke predstave za otroke v Italiji sodelovalo približno sto otrok, slovensko govorečih, ki živijo v Italiji,« pojasnjuje Martina Trampuž iz ZKDNG. »Na ZKDNG ocenjujemo stik z zamejstvom kot pomemben pri delu, izmenjavi informacij, društev. Za izmenjavo publike pa je po našem mnenju v prvi vrsti pomembno komuniciranje med ustanovami in društvi, priprava skupnih dogodkov in oglaševanje dogodkov v zamejstvu. Morda bi morali za večji pretok občinstva Novogoriški Kulturni dom (desno), Goriški muzej na gradu Kromberk (spodaj levo) in Točka Zveze kulturnih društev Nova Gorica (spodaj desno) Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ob meji storiti korak dlje predvsem v načrtnem oglaševanju dogodkov v medijih obmejnega-brezmejnega prostora, tako slovenskih kot italijanskih, oziroma vzpostaviti obveščanje preko institucij ob meji,« razmišlja Trampuževa. TORKI ZA »ZAMEJCE« »Največ občinstva Italije pritegnejo razstave na gradu Kromberk, pred leti je to bila na primer razstava "Skrinje na Goriškem", pa tudi lani odprta razstava "Meščanstvo na Goriškem", "Lutke sveta" in "Oleografije", torej razstave zgodovinskega in etnološkega značaja,« ocenjuje Inga Miklavčič Brezigar iz Goriškega muzeja. »S programom predavanj in prireditev ob "muzejskih torkih" se načrtno posvečamo predvsem zamejskim Slovencem v Gorici,« nadaljuje sogovornica. Letos so tako obeležili 100-letnico prve slovenske državne gimnazije, 100-letnico pisatelja Borisa Pahorja in podelitev naziva častna občanka Lojzki Bratuž. »V letošnjem letu pa smo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji iz Gorice s predavanjem Alessandre Martina v italijanskem jeziku usmerili pozornost tudi na italijansko skupnost čez mejo. Tudi v letu 2014 nameravamo na- črtno povezovati obe strani meje predvsem s predavanji in predstavitvami knjig, če nam bo uspelo tudi s pedagoškim programom in razstavami. Tako s slovenskimi zamejci kot z italijanskimi kolegi muzealci je aktivno sodeloval pokojni direktor Andrej Malnič, ki je prodrl z idejo o razpršenem muzeju ob meji in sodeloval tudi v skupnih občinskih komisijah ... Sodelovanje z obema skupnostma, pretrgano s smrtjo Andreja Malniča, zdaj na novo vzpostavljamo,« poudarja Miklavčič Brezigarjeva. Tudi novogoriški Kulturni dom v sodelovanju z organizacijami iz italijanskega prostora pripravlja precej festivalov in projektov, kot so Echos - Čezmejni odmevi, Med zvoki krajev, Dnevi stare glasbe, Pixxelpoint ... Še posebej izpostavljajo sodelovanje s Kulturnim domom iz sosednje Gorice, s katerim redno pripravljajo čezmejne glasbene dogodke in razstave. Prav na omenjenih dogodkih so zabeležili tudi veliko italijanskega občinstva, saj je festivalsko dogajanje zastavljeno tako, da dogodki potekajo na tej in oni strani meje in jih zato obiskujeta slovenska in italijanska publika. »Kot osrednje kulturno središče na Goriškem si vsekakor želi- foto km. mo razširiti svojo ponudbo tudi na italijansko stran, vsaj na območje Gorice z okolico. Izkušnje letošnjega leta kažejo, da se zanimanje za naše dogodke onstran meje povečuje. Vsi mednarodni festivali so imeli, razen redkih izjem, brezplačne prireditve s spremljevalnimi dogodki, kar je verjetno tudi pripomoglo k lepemu odzivu. Po drugi strani pa so razlogi morda tudi v zmanjšani ponudbi zaradi kriznih razmer v kulturi na italijanski strani, odgovarjajo v novogoriškem Kulturnem domu, kjer menijo, da bi obisk lahko povečali z načrtnim obveščanjem, na primer v italijanskih časopisih. BIBLIOBUS POVEZUJE »V knjižnici večkrat gostimo zamejske šolarje, ki prihajajo na voden ogled, naša potujoča knjižnica pa nudi izposojo tudi v zamejstvu, kjer obiskuje Večstopenjsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu in Državno večstopenjsko šolo s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru. Obe šoli obiščemo enkrat mesečno,« dodajajo v novogoriški knjižnici Franceta Bevka. Po njihovih podatkih število aktivnih članov v potujoči knjižnici iz leta v leto narašča: začeli so s 344 čla- ni v letu 2008, tedaj so zabeležili 6594 izposoj, lani so jih imeli 417 - ti so opravili že 8313 izposoj. Sicer pa so v knjižnici v Novi Gorici lani zabeležili 3320 obiskov uporabnikov iz Italije. »Na obeh šolah tako učenci kot učitelji kažejo veliko zanimanja za potujočo knjižnico, saj je uvedla novo silo in nov pristop h knjižničnemu izposojanju,« opažajo v novogoriški knjižnici, kjer še dodajajo, da slovensko ministrstvo za kulturo sofinancira nakup knjižničnega gradiva tudi za Slovence v zamejstvu: »Med društvi, šolami in občinskimi knjižnicami, ki služijo Slovencem v zamejstvu in Italiji, in knjižnico Franceta Bevka je dogovorjeno, da skupaj načrtujemo nakup gradiva za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu. V letu 2014 načrtujemo nakup 650 enot knjižničnega gradiva.« JEZIK KOT OVIRA IN IZZIV Pri vseh omenjenih kulturnih ustanovah pa kot enega največjih izzivov oziroma preprek pri pritegovanju občinstva iz zahodne strani meje izpostavljajo jezikovno oviro. »Za samo italijansko govoreče je prisoten izziv jezika - tako v komunikaciji kot v izboru gradiva -, čeprav imamo trenutno po grobi oceni več kot 10.000 enot gradiva v italijanščini,« pravijo v knjižnici in dodajajo: »Zagotovo bi lahko še ogromno naredili na področju sodelovanja, vključevanja in promocije ... Potrebno bi bilo bolj izpostaviti, kaj pravzaprav imamo, na primer, koliko imamo prevodov in koliko izvirnih italijanskih besedil, katere vrste gradiva v italijanščini imamo .« »Ovira za premalo obiskovalcev z druge strani meje je predvsem jezik,« izpostavljajo tudi v Goriškem muzeju: »Pripombe obiskovalcev v knjigi vtisov nakazujejo nerazumevanje samo slovenskih podnapisov v muzeju ., na razstavah so sicer italijanski povzetki vsebine (poleg angleških), vendar je to očitno premalo ... Pri občasni razstavi "Meščanstvo na Goriškem" smo za ponazoritev nekdanje večjezične kulture dali tudi citate v italijanščini, nemščini in furlanščini brez prevodov, da bi poudarili nekdaj tako rekoč samoumevno sobivanje več jezikov v goriškem prostoru in medsebojno sporazumevanje v različnih jezikih ter potrebo po splošnem razumevanju nekdaj prisotnih jezikov, kar bi bilo aktualno še danes.« »Glede na to, da so gledališke predstave v slovenščini, med obiskovalci ni Italijanov, so pa Slovenci z druge strani meje, a jih žal ni tako veliko - abonentov je približno petdeset,« sporočajo iz Slovenskega narodnega gledališča (SNG) v Novi Gorici. »Italijansko občinstvo ne prihaja v naše gledališče zaradi jezika, Slovenci z druge strani meje pa pridejo, vendar ne v tako velikem številu, saj so zanje dostopne gledališke predstave v slovenščini tudi na njihovi strani meje,« še dodajajo v gledališču. »Fizične meje ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo so sicer padle, še vedno pa ostajajo mentalne meje, ki so globoko zasidrane v nas. Zlasti umetnost in znotraj nje glasba lahko naredi veliko za premoš-čanje teh meja in ovir, saj govori univerzalni jezik,« so prepričani v novogoriškem Kulturnem domu. »Za razliko od gledališke in filmske umetnosti ter literature so glasba in likovne umetnosti tiste umetniške prakse, ki so najmanj vezane na poznavanje jezika, in zato je spekter občinstva bistveno širši,« ugotavljajo v Mostovni. »Jezik trenutno predstavlja edino mejo, ki nas ločuje. Ta meja je edina, ki je ni mogoče ukiniti s političnim sporazumom, ampak z voljo po spoznavanju kulture drugih. Učenje jezika pomeni prav to. Dvojna vloga jezika je ta, da je po eni strani postal edini branik nacionalne kulture, po drugi strani pa edini poligon za učenje kulture drugih v vse večji globalizaciji umetniških praks. Kjer je volja, pa je tudi pot,« zaključuje Tomaž Belingar iz solkanske Mostovne. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 29. decembra 2013 1 1 GORICA - Dom za bivanje ostarelih Velikemu človekoljubju posvetili drobno knjigo V mestu že sedemdeset let postojanka Marijinih sester čudodelne svetinje Družba Marijinih sester čudodelne svetinje je značilna po tem, da je nastala na slovenskih tleh na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Pred sedemdesetimi leti, sredi vojne vihre, je nastala postojanka v Gorici, a trajalo je dvajset let, da so se goriške sestre s pomočjo nekaj dobrotnikov in zavzetih osebnosti lahko vselile v stavbo-dom na Korzu Italia št. 120. Prej je sestrska hiša bila v Ulici Cesare Cantu. Družba meni od svojega nastanka, da so njene članice namenjene pomoči ostarelih ljudi in tega se tudi držijo. V Gorici na primer je sedaj sedem sester, ki skrbijo za štirinajst onemoglih žensk, kar je iz zdravstveno invalidskega vidika zelo dobro razmerje. Vseh sester, ki so šle skozi Gorico, ali so nekatere še vedno tu, je osemintrideset. Težko si je z glavne goriške ulice misliti, da je v relativno navadni palači lahko odlično poskrbljeno za bivanje ostarelih. Še manj si lahko predstavljamo, da se za pročeljem skriva tudi očarljiv vrt. Glavno poslanstvo tega ženskega reda - same pravijo temu karizma - je ljubeča strežba bolnikov na domu, katerim naj prinašajo tolažbo, pomoč in solidarnost. Dolgo so se tega držale tudi goriške sestre, zlasti ko je bilo potrebno zbirati sredstva za odkup nepremičnine, pri čemer so se pokazali v nekaterih goriških družbenih nišah tudi znaki nejevolje, ker bo na ta način stavba v osrednjem delu Korza »prešla v slovenske roke«. Pri uveljavljanju svoje človekoljubne dejavnosti so sestre bile deležne pomoči zlasti dr. Lojzeta Dolharja, njegove sestre s. Juste, sestre Jakopič, Štefana Viatorija - Hojaka, msgr. Rudija IKinca. Blizu jim je msgr. Oskar Sim-čič, ki je knjigi tudi napisal spremno besedo. Poleg zaznavnih tiskarskih škratov se ob hitrem branju zdi, da v besedilu ni omenjena učiteljica Mariza Perat, ki je desetletja redno skrbela za igranje na harmonij. Kasneje so se razne okoliščine spremenile, zato sedaj sestre raje skrbijo za notranje uporabnike in so obiski na domovih zelo redki. V dvojezični knjižici, ki je izšla letos na 152 straneh, je vse to in še mnogo drugega opisala sestra Andelka Grgič, rojena v Dom Družbe Marijinih sester čudodelne svetinje na goriškem Korzu (zgoraj) in predstavitev knjižice v Katoliški knjigarni (desno) fotol.k. Bosni, a preseljena že pred dolgimi leti v Ljubljano in nato v Gorico, kjer je obiskovala slovensko učiteljišče. Zlasti zvemo o življenju in usodi številnih goriških članic te družbe in o vseh pisarniških zapletih, skozi katere so se morale prebijati, da so presegle razne stopnje priznanja. Predstavitev knjižice ter pogovor med avtorico in desetino udeležencev sta pred kratkim potekala v Katoliški knjigarni na Travniku v okviru srečanj ob kavi PrimoA- roma, ki so se to jesen odvijala zelo redno. Nekaj navzočih je poseglo z vprašanji in premisleki o pomembnosti organiziranega človekoljubja glede na siceršnji vedenjski trend sedanje družbe in o dolgem izročilu slovenske prisotnosti tudi na področju dobrodelnih dejavnosti, kar je zahtevalo velike napore, s katerimi je prav nadaljevati posebno ob dejstvu, da je v sedanjem času vse manj znakov slovenstva med uporabnicami in usmi-ljenkami. (ar) LA REPUBBLICA Brici uživajo v medijski pozornosti Briškim prelestim kar naprej posvečajo pozornost tuji in državni mediji. Pred dvema tednoma je slavo-spev vinorodnim Brdom objavila tiskovna agencija AP (Associated Press) s sedežem v ZDA, ki je vir novic za 1700 dnevnikov ter 5000 radijskih in TV programov v 120 državah. Dopisnik agencije se je na potepanje po Brdih odpravil na rumeni vespi. »In ravno na dveh kolesih, s "slow" ritmom, je najboljši način za odkrivanje tega območja, ki se razprostira na razdalji peščice kilometrov,« beremo v včerajšnjem dnevniku La Repubblica, ki je Brdom posvetil z ilustracijami vred celo stran. Že na začetku svojega pisanja je člankar Federico De Cesare Viola opredelil kompleksno identiteto briškega sveta: »Toponomastika na Oslav-ju priča o mučni usodi ozemlja v negotovem ravnotežju. Meje, ki jih je človek na okoren način vsilil, niso prekinile naravne in kulturne identitete ... Na tukajšnjih gričih se je pisala usoda s krvjo in prerojenjem. In bili so prizorišče bitk na Soški fronti, najbolj okrutnih bitk med prvo svetovno vojno. Po vojni so tukajšnji ljudje z vztrajnostjo spet našli svojo identiteto in spomin skozi to, kar jim najbolje uspeva: vino.« Ta ugotovitev ponudi piscu iztočnico, da navede prvovrstne briške vinarje in obenem »pionirje naravne revolucije v vinogradništvu« Gravnerja, Prinčiča in Radikona, pri opisovanju briških odličnosti pa tudi on - tako kot že AP - najbolj laskave besede posveča domačiji gostinca Joška Sirka na Subidi. »Novoletno srečanje« Občina Sovodnje prireja tradicionalno »Novoletno srečanje«, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 12. januarja, z začetkom ob 17.30. Nastopili bodo domači pevci, zbori in plesne skupine, program pa bodo zaokrožili še nagovor županje Alenke Florenin, podelitev prispevkov kulturnim in športnim društvom ter skupna zdravica. Natečaj na literarno temo Še samo do 31. decembra je čas za prijavo na natečaj, ki ga v spomin na docentko Anno Panicali prireja Videmska univerza. Namenjen je magistrskim ali doktorskim nalogam, ki so bile predstavljene na Videm-ski univerzi na temo sodobne literature v enem izmed trinajstih jezikov, ki jih poučujejo - med njimi je tudi slovenščina -, ali pa petim še neobjavljenim pesmim. Nagrada velja tisoč evrov; razpis je objavljen na spletni strani http://all.uniud.it/. Koncerti ob izteku leta V cerkvi v Števerjanu bo danes ob 18. uri božični koncert zbora Coral di Lucinis s solistkama Alessandro Schettino in Ano Kodelja. Ravno tako danes bo ob isti uri v cerkvi v Šmartnem koncert Quercus Quinteta; nastopili bodo še sopranistka Julija Kramar, Gabrijela Mugerli na orglah in Godalni kvartet kvartin. Jutri ob 20.45 pa bo v gledališču Verdi v Gorici tradicionalni koncert, ki ga ob izteku leta prireja društvo Lipizer; na odru bo filhar-monični orkester M. Jora iz Romunije. Danes prihod Dedka Mraza V okviru Novoletnih doživetij v Novi Gorici bo v ogrevanem šotoru na Kidričevi ulici danes ob 18. uri prihod Dedka Mraza, ob 19. uri pa nastop Komornega zbora Grgar; od 20. ure dalje bosta na vrsti Jan Plestenjak in DJ Lovro. Vstop na vse dogodke je prost. di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. U Kino DANES IN JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.50 -18.40 - 20.30 - 22.20 »Indovina chi viene a Natale?« Dvorana 2: 14.30 - 16.30 »Frozen il re-gno di ghiaccio«; 18.30 - 20.20 »Phi- lomena«; 22.15 »Zoran, il mio nipo-te scemo«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 »Piovono polpette 2 - La rivincita degli avanzi«; 18.30 - 20.15 »Still Life«; 22.00 »Un fantastico via vai«. DANES IN JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.30 -18.30 »Frozen il regno di ghiaccio«; 20.30 - 22.30 »Un fantastico via vai«. Dvorana 2: 15.10 - 17.20 - 19.50 - 22.10 »I sogni segreti di Walter Mitty«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Indovina chi viene a Natale?«. Dvorana 4: 15.30 - 20.00 - 22.10 »Col-pi di fortuna«; 17.50 »Philomena«. Dvorana 5: 14.40 - 16.45 - 18.45 »Pio-vono polpette 2 - La rivincita degli avanzi«; 21.00 »Lo Hobbit: La deso-lazione di Smaug«. DANES IN JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.00 »Free Birds - Tacchini in fuga«; 21.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. il Razstave NA SVETI GORI je na ogled tradicionalna razstava jaslic; do 12. januarja ob nedeljah in praznikih 9.00-18.00, ob delavnikih od 10.00-17.00. POKRAJINSKI MUZEJI obveščajo, da bodo v prazničnem času muzejske zbirke v goriškem grajskem naselju odprte do 29. decembra 9.00-19.00, 1. januarja 2014 14.00-19.00, od 2. do 5. januarja20149.00-19.00; palača Attems v Gorici bo odprta do 29. decembra 10.00-17.00, 1. januarja 2014 14.00-17.00, od 2. do 5. januarja 2014 10.00-17.00; galerija Spazzapan v Gradišču bo odprta do 29. decembra 10.0019.00, od 1. do 3. januarja 2014 15.0019.00, 4. in 5. januarja 2014 10.00-19.00. Vse zbirke in razstave bodo zaprte 30. in 31. decembra. 19. NATEČAJ »JASLICE PRI NAS DOMA... IN PRI SOSEDIH« v organizaciji kulturnega društva Sabotin iz Štmavra v sodelovanju z združenjem Krajevna skupnost za Pevmo, Štmaver in Oslavje poteka do 5. januarja 2014; vpisovanje in in- formacije do 3. januarja 2014 po tel. 048131649 ali 329-7069672 (Adrijan Feri), tel. 0481-539992 ali 348-5844929 (Lara Feri) in 349-6931585 (Serenella Ferrari). V POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici je na ogled razstava sodobne umetnosti z naslovom »Nora Gregor. La figurazione dell'oblio«; do 9. februarja od torka do nedelje 10.00-17.00 (31. decembra zaprto, 1. januarja 2014 14.00-17.00); vstop prost. ä Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 31. decembra, ob 20. uri »Gozd« (Aleksander Nikola-jevič Ostrovski), silvestrska predstava; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 29. decembra, ob 20. uri koncert z naslovom »Magnifico, bog te video«, nastopata Magnifico & Srbski vojaški orkester Stanislav Binički; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013. 5. BOŽIČNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v petek, 10. januarja 2014, ob 20.30 v cerkvi Sv. Justa v Podgori; izkupiček bo namenjen društvu Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno iz Vidma, ki nudi pomoč pri negi onkoloških bolnikov. & Izleti SPDG in Planinska Družina Benečije načrtujeta zimski vzpon na Triglav (zelo zahtevno) 3. in 4. januarja 2014. Potrebna je predhodna prijava do 31. decembra po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@spdg.eu. GORIŠKO TAJNIŠTVO PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo od 31. decembra 2013 do 6. januarja 2014 Z A P R T O Tržaško tajništvo: tel. 040-7786300 SPDG se bo v nedeljo, 12. januarja 2014, udeležilo pohoda Škofja Loka-Križna Gora-Čepulje-Mohor-Dražgoše v organizaciji PD Škofja Loka in proslave ob 71. obletnici Dražgoške bitke. Odhod iz Gorice ob poznih nočnih oz. zgodnjih jutranjih urah. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 9. januarja 2014, ob 19. uri na društvenem sedežu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 3201423712 ali andrej@spdg.eu (Andrej). □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo med božičnimi prazniki zaprta do 31. decembra. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja 2014. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena prijavnica za revijo Primorska poje. Rok prijave je do 31. decembra. OBČINSKA KNJIŽNICA v Sovodnjah bo zaprta do 31. decembra. Ponovno bo odprta v četrtek, 2. januarja. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. URADI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici 2 v Gorici bodo zaprti do 3. januarja 2014. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v S Poslovni oglasi KVALITETNI SMREKOVI PELETI 3,75 eur/vreča +386 68 143831, +386 31 770 410 legnaacasa@gmail.com Gorici bo do 4. januarja 2014 odprta ob delavnikih med 7.45 in 13.30. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Ulici Bombi v Gorici bo zaprta do 6. januarja 2014. Izposojene filme je treba vrniti v prvem tednu po božičnih počitnicah. URADI SSO v Trstu, Gorici in Čedadu bodo zaprti do vključno ponedeljka, 6. 1. 2014. ZSKD obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja. REDNI OBČNI ZBOR NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE bo v četrtek, 9. januarja 2014, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v prostorih Feiglove knjižnice v KB centru na Korzu Verdi v Gorici. Pogrebi JUTRI V GORICI: 9.00, Donato Nanni iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. JUTRI V PODGORI: 11.00, Michela Ko-bal (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V GRADIŠČU: 11.25, Ida Milot-ti vd. Tessari s pokopališča v cerkev Sv. Valeriana in na pokopališče. JUTRI V RONKAH: 11.00, Ernesta Cu-gini por. Cuscuna (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu in na pokopališču. JUTRI V ŠTARANCANU: 13.00, Giordano Azzan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Tito Mazzoli, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upe-pelitev; 11.30, Franco Carraria Mar-tinotti iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču. Primorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v torek, 31. decembra 2013 urad zaprt. Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 12 Nedelja, 29. decembra 2013 GORIŠKI PROSTOR / GORICA-SOVODNJE - Tradicionalni spust Veslaje v novo Že dvaindvajsetič s kajaki po Soči - Udeležba bo odvisna tudi od vremena Na prvi dan leta 2012 foto vip V sredo, na prvi dan leta, bo goriško kajakaško društvo Šilec priredilo že tradicionalni novoletni spust po Soči. Če nas spomin ne vara, bo tokrat že dvaindvajsetič, da skupina »nepoboljšljivih« ljubiteljev vesla izzove zimske razmere in se spopade s hladnimi valovi goriške lepotice. Kakšno bo vreme naslednji teden, je trenutno težko napovedati. Vsi ti, ki so trdno odločeni pognati se s kajaki po soških vodah, računajo, da bo vreme lepo in da veslanja ne bo motil dež ali prehud mraz. V minulih letih je veslaška prireditev že potekala v najrazličnejših vremenskih pogojih, doletela pa jo je tudi poledenela Soča, ki je ponekod zelo ovirala prehod krhkih čolnov. Od vremenskih razmer je seveda odvisna tudi udeležba. Ob lepe vremenu se na startu običajno zbere od petnajst do dvajset kajakašev, bili pa so tudi spusti z manj kot petimi veslači. S tem v zve- zi je treba upoštevati dejstvo, da se novoletnega spusta udeležujejo le najbolj spretni in teh-nično-kondicijsko pripravljeni kajakaši. Ustrezno morajo biti tudi opremljeni, saj so temperature po navadi blizu ali celo pod ničlo. Tudi tokratni spust po Soči bo sledil sil-vestrski noči. Kajakaši se bodo zbirali od 11.30 dalje na rečnem bregu pod sejemskim razstaviščem v Ulici Barca v Gorici. Po pregledu opreme in čolnov bo natanko opoldne strel petarde najavil start in pričetek približno enournega veslanja do Sovodenj. Proga meri kakih kakih 6 kilometrov, cilj pa bo na levem bregu, pod avtocestnim mostom. Tam bo kajakaše sprejela spremljevalna ekipa; premraženim veslačem bo postregla s toplim čajem in z dobrotami, ki so ostale od silvestrske noči. Kot zapoveduje tradicija, bodo tudi tokrat s penečim vinom nazdravili letu 2014. (vip) VRH - Danes v vaški cerkvi Ob nagradi za jaslice še »Očkova čarovnija« Otroci s spremljevalci na koledovanju z betlehemsko lučko Lepa skupina otrok se je z odraslimi spremljevalci pred kratkim odpravila na koledovanje z betlehemsko lučko po Vrhu sv. Mihaela. Malim članom otroškega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela so se pridružili še prijatelji, sošolci in skavt-ski vod modrasov. Na pohodu po vasi so si med obiskom domov ogledali jaslice otrok in mladih domačinov, ki sodelujejo pri tekmovanju »Jaslice pri nas doma«. Organiziralo ga je prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela, razglasitev zmagovalca z nagrajevanjem pa bo danes po maši ob 10.30 v vaški cerkvi. Na današnji dan Svete Družine bo po maši v vrhovski cerkvi tudi božični-ca z naslovom »Očkova čarovnija«; na pobudo domačega društva so jo pripravili otroci pevskega zbora Vrh sv. Mihaela s pomočjo Mihaele Devetak in Karen Ulian, ki je tudi avtorica predstave. Med mašo bo tudi blagoslov otrok. Skupina, ki se je z betlehemsko lučko odpravila po vasi PEVMA - Muzikoterapija Srčno glasbo so delile s skupino V Pevmi se je pred kratkim zaključil niz srečanj »Skupaj v krogu - Muzikoterapija za odrasle«, ki ga je organiziralo združenje Krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje. Vodila ga je mu-zikoterapevtka Sara Hoban, udeležile pa so se ga domačinke. Skozi neverbalne izkušnje so udeleženke lahko povečale kanale izražanja, poslušanja in introspekcije, je o poteku srečanj povedala Sara Hoban. Nastale so zanimive improvizacije z glasom in inštrumenti, ki so ustvarile skupne čustvene trenutke, soočanja, izmenjave in medsebojno poslušanje. Vsaka izmed udeleženk je svojo lastno srčno glasbo delila s skupino, to je tisto pesem, ki se ji je v življenju najgloblje vtisnila v srce. Ob tihem poslušanju srčnih pesmi (redkokdaj - razen seveda ob koncertih - sedemo, zato da bi poslušali zaželeno glasbo) so obiskovalke srečanj delile svoje občutke in spomine, povezane s svojo glasbo. Po improvizaciji z inštrumenti so na vprašanje »Kako se počutite po tej izkušnji?« skoraj enoglasno odgovorile: »Sproščena sem, razigrana, iz duše mi prihaja veselje, čutim se kot otrok, čutim se povezana z ostalimi v skupini.« Voditeljica srečanj je k temu še dodala, da poslušanje telesa in vaje, ki so povezane z njegovimi energetskimi centri, so omogočile večje zavedanje samih sebe ter povezanost med fizičnim in duševnim svetom. »Brez glasbe, ki je nevidna in bežna, bi bilo naše življenje pusto in prazno. Pomislimo le na poroko brez glasbe, na dramatične ali romantične filmske scene brez glasbe, na petje, ki spremlja naše drage ob pogrebih. Verjamem v moč glasbe. V sedanjem času je glasba pozabljeno, a na novo odkrito zdravilo, ki nima nepotrebnih stranskih učinkov. S temi besedami je slavni dirigent Herbert von Karajan preprosto in na kratko opisal novo terapevtsko dejavnost v medicini in rehabilitaciji, ki se uradno imenuje mu-zikoterapija ali glasbena terapija,« je pojasnila Sara Hoban, po rodu iz Štandreža, a že več leč prebivalka Pevme. (vip) Udeleženke skupinske muzikoterapije vip Torek, 31. decembra SILVESTROVANJE NA TRAVNIKU ' f f' Od 20. do 4. dj set z Igorjem Pezzi, ^ I I \ koncert skupine Altatensione \ m* \ Enogastronomskestojnice, degustacije kV^^ in večerje v osmici v Raštelu ^^^^ Opolnoči $ VELIK OGNJEMET :„ :' 1 Z GRADU Goirici! < ^k. I win* • ^^ i I Ufe •i'/Vv1 i i OBČINA GORICA gdborniStvdza kulturo in dogodke LefsGo! Gorizia FondazionE Cassi dl Rltparmlo d! Gorizia iHsra di Conmarcio CONFCOMMERClO / IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nedelja, 29. decembra 2013 1 3 AGENCIJA AURORA VIAGGI - Francija- Pariz in gradovi Loare - Od 2. do 6. maja 2014 Mesto svetlobe in razkošni dvorci francoskega plemstva Pariz je nedvomno eno najprivla-čnejših in najbolj obiskanih mest na svetu. Francoska prestolnica nudi vsakemu obiskovalcu, da si v metropoli poišče to, kar si najbolj želi: izjemne kulturne zaklade v številnih muzejih, sprehode po širokih bulvarjih, plovbo po zasanjani Se-ni, kavico v Latinski četrti ali stikanje po starinarnicah in med bohemskimi umetniki na Montmartru. Velemesto je od vedno povezano s plemstvom in gradovi, zato bomo to potovanje dodatno obogatili z ogledom najslavnejšega gradu, Versail-lesa, in prekrasnih gradov v dolini reke Loare. Reka Loara, ali Loire po francosko, je najdaljša francoska reka. Zaradi pokrajinske in umetniško-zgodovinske važnosti je bil osrednji del Loarske doline dodan na Unescov seznam svetovne dediščine. Dolina Loare je pravi sinonim za »douceur de vivre« z milim podnebjem in rodovitno zemljo, kjer počasen in umirjen tok široke reke narekuje tempo življenja prijaznim prebivalcem. Prav tu so našli navdih razni umetniki, francoski kralji pa so dolino vzljubili in tu zgradili svoje veličastne gradove s krasnimi parki in vrtovi. Petdnevno potovanje bo pravi ume-tniško-posvetni užitek. Program 1. dan: petek, 2. maja 2014 Transfer do letališča J. Pučnik na Brniku in ob 8.15 odhod linijskega letala proti Parizu. Ob 10.10 pristanek letala in po prevzemu prtljage vkrcanje na avtobus in začetek ture. Odpeljali se bomo proti mestu Tours, ki leži jugo zahodno od Pariza ob reki Loari in ima zelo prijetno staro mestno jedro. Med potjo si bomo ogledali prvi grad, to je veličastni Chambord. Najmogočnejši je od vseh gradov in je bil po svoji veličini upravičen predhodnik Ver-saillesa. Zgrajen je bil po načrtih Leonarda da Vincija. Kosilo bo na poti, večerja in nočitev v hotelu v Toursu. 2. dan: sobota, 3. maja 2014 Dolina Loare Zajtrk in večerja v hotelu, kosilo v restavraciji. Ta dan bo namenjen uživanju v prijetni pokrajini in obisku dveh izredno lepih gradov: Chenonceau in Amboise. Grad Chenonceau se elegantno vije čez reko Cher in je znan kot dvorec petih dam, med katerimi naj omenimo lepo Diano de Poitieres in temperamentno Ca-terino de Medici, ki sta, zaradi lastništva gradu, sprožili pravo vojno. Zelo lepi so tudi vrtovi dvorca Chenonceau. Nad prijetnim mestecem Amboise se bohoti renesančni grad številnih francoskih vladarjev, od Franca I. do Napoleona Bonaparteja. Ugleden gost tega dvora je bil tudi Leonardo da Vinci, ki je tukaj končal svojo Mono Liso. Nazadnje je živel v bližnjem gradu Clos-Luce, ki je z Amboisem povezan s podzemnim prehodom, zato da je kralj da Vincija lahko obiskal, kadar si je zaželel. V gradu so na ogled razni izdelki, ki jih je Leonardo izdelal in se na njih učil in z njimi delal preizkuse. Mojster je tukaj tudi umrl in je pokopan v grajski kapeli St.Hubert. 3. dan: nedelja, 4. maja 2014 Chartres in Versailles Po zajtrku se bomo odpravili na pot proti Parizu, kamor bomo prispeli pozno popoldne, ker bomo prej obiskali mesto Chartres oziroma njegovo znano Notre-damsko katedralo, ki slovi kot ena najlepših gotskih katedral v Franciji in je zaradi zgodovinske in kulturne vrednosti vključena v Unescov seznam. Kosilo bo prosto. Popoldne se bomo ustavili v mestu Versailles, ki je sinonim za vladarski blišč. Ogledali si bomo palačo, ki so jo po naročilu Ludvika XIV. in Ludvika XV. gradili najpomembnejši umetniki. Med francosko revolucijo je bila palača izropana, kljub temu pa se nam danes kaže v vsem svojem blišču in rafiniranosti francoskega dvora, ki je v 17. in 18. stoletju prevladoval v Evropi. Zelo znani so Versaillski vrtovi in park, ki se razprostira na več kvadratnih kilometrih in ga krasijo številni kipi in fontane. Večerja in nočitev v hotelu v Parizu. 4. dan: ponedeljek, 5. maja 2014 Pariz Zajtrk in večerja v hotelu. Kosilo prosto. Ves dan bomo namenili spoznavanju francoske prestolnice in se vozili po znamenitih trgih Concorde, Vendome in Etoile, po bulevarjih St.Germain in Champs Elysees, ob Slavoloku zmage do Eifflovega stolpa in Opere, pa še na otoček Ile de la Cité, kjer se začenja Vpisovanje in pogoji za potovanji v organizaciji agencije Aurora Datum vpisovanja 7. januar 2014 od 9. do 13. ure; v Trstu na sedežu Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, v sejni sobi v 4. nadstropju; v Gorici v Kulturnem domu, Ul. Brass 20. Ob vpisu je treba poleg akontacije izročiti točne osebne podatke (ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov, davčno številko in tel. številko) oz. osebno izkaznico ali potni list v originalu ali fotokopijo. Programi in cene: programi so okvirni in pri njih lahko pride do sprememb zaradi menjav urnikov voznih redov ali drugih okoliščin, ki se lahko pojavijo do datuma posameznih odhodov. Datumi potovanj so tudi okvirni in bodo potrjeni, ko bo vpisovanje zaključeno in bo znano točno število prijavljenih. Pri ceni potovanj bi lahko prišlo do sprememb v primeru spremembe cene naftnih derivatov, letalskega prevoza ali letaliških in drugih taks. Cena letaliških taks se stalno spreminja, fiksira se le ob tiskanju letalske vozovnice. Ko je letalska vozovnica izdana, postane cena dokončna in niso več možne nikakršne spremembe v zvezi z letom, vsaka sprememba je podvržena strogim restrikcijam in pena-lom. Zakon določa, da v kolikor morebitni povišek presega 10% cene potovanja, ga potnik ni obvezan sprejeti in se potovanju lahko odpove brez odpovednih stroškov. Morebitno spremembo cene je or- ganizator potovanja dolžen sporočiti udeležencem najkasneje 20 dni pred začetkom potovanja. O vseh morebitnih spremembah boste obveščeni preko našega dnevnika. Dokumenti in zavarovanja Za potovanje v Nepal je obvezen potni list veljaven še vsaj 6 mesecev po datumu povratka (torej do 30. septembra 2014). Zdravstveno zavarovanje za nezgode med potovanjem je vključeno. V Pariz se potuje z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico veljavno za tujino. Zdravstveno zavarovanje za nezgode med potovanjem je vključeno. Cepljenje ni potrebno za nobeno potovanje, svetujemo pa posvet pri svojem zdravniku. Odpoved: roki za morebitno odpoved potovanja so naslednji: - za NEPAL so za odpoved do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja penali 10%, od 29 do 21 dni 25%, od 20 do 11 dni 50%, od 10 do 4 dni 80% na celotni znesek potovanja. Tri ali manj delovnih dni pred začetkom potovanja ni več odpovednega roka in prija-vljenec izgubi celotni znesek potovanja. - za potovanje v PARIZ se lahko rezervacija odpove brez stroškov do 40 dni pred odhodom. Po tem ro- ku so za odpoved do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja penali 20%, od 29 do 15 dni 50%, od 14 do 8 dni 80% na celotni znesek potovanja. Sedem ali manj delovnih dni pred začetkom potovanja ni več odpovednega roka in prijavljenec izgubi celotni znesek potovanja. Obstaja možnost, da že prijavljenega potnika nadomesti druga oseba z veljavnim dokumentom in s privoljenjem osebe, ki deli sobo z osebo, ki je potovanje odpovedala. Pri potovanjih z letalom je sprememba imena podvržena potrditvi letalske družbe in NI vedno mogoča. Obe potovanji že vključujeta zavarovanje proti odpovedi, ob vpisu ste naprošeni, da prevzamete ustrezne dokumente. Akontacije, ki jih je treba vplačati ob vpisu, so naslednje: Pariz 350,00 evrov Nepal 800,00 evrov Preostali znesek bo moral biti poravnan v dveh obrokih. Tehnični organizator potovanj je agencija Aurora viaggi s.r.l., Trst; Licenca Dežele Furlanije-Julijske krajine št.0120/TUR/99; vpis REA Trst št.113456/11401/98; obvezno zavarovanje pri UNIPOL št.25837358 z dne 03.01.99. bogata zgodovina mesta z galsko in rimsko naselbino. Obiskali bomo stolnico Notre-Dame, ki sodi med najslavnejše cerkvene zgradbe na svetu, pa še Montmartre - zbirališče umetnikov pod baziliko Sacre Coeur, in še bi lahko naštevali. 5. dan: torek, 6. maja 2014 Pariz - Louvre Po zajtrku bo dopoldne prosto za individualne oglede ali nakupe. Kosilo prosto. Popoldne bomo obiskali nekdanjo kraljevo in cesarsko rezidenco Louvre, kjer so shranjeni neprecenljivi predmeti. Louvre velja za enega najpomembnejših muzejev na svetu, kjer so v izjemno bogati pinakoteki na ogled mojstrovine Leonarda da Vincija, Ti-ziana, Raffaella, Rubensa, Rembrandta, kipi Michelangela, Canove, pa še antične umetnine in zbirka umetne obrti. Velika paša za dušo in oči preden se odpravimo na letališče, od koder bo ob 20.45 vzletelo linijsko letalo proti Ljubljani. Ob 22.35 pristanek na Brniku in avtobusni transfer do Trsta in Gorice. Cena potovanja je 1.290,00 evrov in vsebuje naslednje storitve: 1. letalski prevoz na redni liniji Ljubljana - Pariz, ekonomski razred 2. vse predvidene transferje 3. namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih s 3 in 4 zvezdicami 4. pol penzion od večerje prvega do zajtrka zadnjega dne, ter 2 kosili 5. ogledi in vstopnine med vodenimi ogledi kot po programu 6. prevoz z avtobusom ter vodniška služba v italijanščini 7. spremstvo 8. osnovno zdravstveno zavarovanje 9. zavarovanje proti odpovedi 10. letališke takse, ki trenutno znašajo 135,00 evrov Obvezno doplačilo za nenaročni-ke PD in nečlane Zadruge: 30 evrov na osebo. V ceni niso vključena tri kosila, pijače, napitnine (ca. 25,00 evrov) ter vse, kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje«. Doplačilo za enoposteljno sobo je 250,00 evrov. Dokumenti: osebna izkaznica ali potni list. Najmanjše število prijavljenih je 40 potnikov. 14 Nedelja, 29. decembra 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / AGENCIJA AURORA VIAGGI - Nepal - v kraljestvu gora - Od 21. do 31. marca 2014 Posebno doživetje za posebne ljudi imalaja - dom bogov, najvišje gorstvo na svetu ter Mount Everest in veriga Anapurna nas takoj spominjajo na velika osvajanja in veličastne podvige, toda Nepal je mnogo več. Nekdanja samostojna mala kraljevina je od leta 2008 najmlajša republika na svetu. Poznana je zaradi neskončnih pokrajin, kulturnih bogastev, presunljive in kontrastne narave ter zaradi ljudi iskrenih nasmehov. Nepal je torej res dežela presenečenj, kjer antična kultura, čudovite palače in ek-stremna narava potrjujejo, da je to svet, ki je bil do nedavnega dostopen samo nekaterim. Poleg fantastične narave se dežela, ujeta med vročo subtropsko Indijsko podcelino na jugu in planoto Tibet onkraj himalajske verige na severu, med dva kulturna in gospodarska velikana, Indijo in Kitajsko, ponaša z dolgo vrsto spomenikov na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, predvsem v slikoviti dolini Katmandu-ja. Nepal je v marsičem dežela presežkov: tako se bomo srečali z izjemno jezikovno pestrostjo, saj skoraj 30 milijonov prebivalcev govori kar 120 jezikov. Nad slikovitimi rodovitnimi dolinami in starimi mesti se dviguje kar osem od desetih najvišjih gora na planetu, med njimi seveda tudi najvišji Mount Everest. Prestolnica Katmandu, ki leži na višini 1400 m, velja za eno najzanimivejših mest na svetu z lepimi templji in kraljevimi palačami. Čeprav ima veliko stopnjo onesnaženosti, gost promet in prekomerno nekontrolirano divjo gradnjo, ostaja še vedno edinstveno, mistično in skrivnostno mesto. V kraljevem parku Chitwan bomo opazovali ptiče, slone z mladiči in nosoroge v neokrnjeni naravi. Obisk mesta Pokara in okolice, ki leži sredi številnih gorskih jezer, bo nepozaben. V tej deželi neokrnjene narave se je rodil tudi Buda, začetnik ene izmed največjih svetovnih religij. Preden se Nepal preveč spremeni, vas vabimo, da ga obiščete z nami prav spomladi, ko je za obisk te dežele najprimernejši čas. Program potovanja 1. dan: petek, 21. marca 2014 Transfer do letališča in polet proti Katmanduju. Večerja in nočitev v letalu. 2. dan: sobota, 22. marca 2014 Katmandu Ob 7.15 pristanek letala in po opravljenih mejnih obveznostih transfer do hotela. Namestitev in počitek. Kosilo v hotelu in nato ogled mesta s poudarkom na antičnem delu Katmandu-ja. Okoli znamenitega trga Durbar (palača) se prepletajo uličice, posejane z neštetimi hindujskimi in budističnimi templji, ki so jih iz tika izklesale spretne roke umetnikov etnije Newari: templji posvečeni Šivi, Krišni, Ganešu, Parvati in Kali, pa še kraljeva palača in palača Kumari, v kateri živi boginja-deklica, ki do svoje pubertete pooseblja boginjo Taleju. Večerja in nočitev v hotelu. 3. dan: nedelja, 23. marca 2014 Katmandu, Švajambunat in Patan Zajtrk in večerja v hotelu, kosilo v restavraciji. Dopoldne se bomo povzpeli na grič, od koder je izjemen pogled na Katmandu in okolico in kjer stoji Švajambunat ali Opičji tempelj, najstarejše budistično svetišče v Nepalu, ki se je razvijalo istočasno z življenjem Bude samega. Do njega vodi veličastno stopnišče in na vrhu, ob velikih kipih, stoji veliki stupa prekrit z zlatom in poslikan z velikimi Budovi-mi očmi, ki čuvajo mesto. Nos je zarisan kot vprašaj in pomeni enotnost, tretje oko ponazarja veliko spoznanje, podlaga ponazarja štiri elemente: zrak, vodo, ogenj in zemljo, zgoraj pa je trinajst stopnišč, ki simbolizirajo 13 faz, ki vodijo v Nirvano (nebesa), ki jo predstavlja dežnik, simbol veličastnosti. Popoldne obisk bližnjega Patana, mesta lepote, ki se lahko ponaša z najlepšim arhitekturnim sklopom v Nepalu. Trg Durbar obdajajo številni, harmonično združeni templji, zgrajeni med vladanjem dinastije Malla, pripadnik katere se je v 3. stoletju pred našim štetjem spreobrnil v budistično vero. 4. dan: ponedeljek, 24. marca 2014 Katmandu Pašupatinat in Bodnat Zajtrk in večerja v hotelu, kosilo v restavraciji. Dolina Katmanduja slovi po vrsti mest in spomenikov, ki so pod zaščito Unesca. Dopoldne bo ogled templja Pašu-patinat, ki je posvečen Šivi Pašupati, pastirju živali in ljudi, in je zelo čaščen in obiskan kraj ob sveti reki Bagmati. Popoldne bomo občudovali Bodnat, kjer stoji eden največjih stupa na svetu. Stupa je spomenik oz. zgradba, v kater budisti hranijo relikvije in v tej naj bi bil shranjen košček Budove kosti. Okoli stupa je nešteto samostanov, ki jih imenujejo gompa. V mestu Bodnat živi velika tibetanska skupnost. Kraj je pravzaprav me-sto-muzej, v katerem se nahajajo eni najlepših templjev in verskih spomenikov himalajske umetnosti. 5. dan: torek, 25. marca 2014 Katmandu Changu Narayan in Baktapur Zajtrk in večerja v hotelu, kosilo v restavraciji. ljubljena točka in kjer bomo uživali ob enkratnem pogledu na dolino Pokara in na gore. Ustavili se bomo tudi v nekaterih vaseh mongolsko-tibetanskega plemena Gurung, ki so (bili) hrabri bojevniki, a so tudi pridni kmetje in pastirji. 8. dan: petek, 28. marca 2014 Pokara - Chitwan Po zajtrku odhod proti Kraljevemu parku Chitwan, ki je oddaljen 140 km. Približno peturna vožnja bo potekala po slikoviti pokrajini, ki je značilna za ves Nepal. Po prihodu namestitev v lodgu, kosilo. Popoldne bodo potekale že prve aktivnosti, ki jih v parku ne manjka. Večerja in nočitev. 9. dan: sobota, 29. marca 2014 Chitwan Polni penzion. Dan bo namenjen spoznavanju tega prvega in najslavnejšega parka in življenja v džungli, kjer so svoj čas nesporno gospodarili številni tigri in nosorogi. Od leta 1973 so te živali zaščitene, lov je prepovedan in tako so oblasti preprečile, da bi te živalske vrste izumrle. Park se razprostira na površini 100 kv. km z izredno bogato favno in floro, tako da si lahko privoščimo jahanje slonov, safari z iskanjem tigrov, nosorogov, krokodilov, rafting s kanujem ali občudovanje ptičev in metuljev. 10. dan: nedelja, 30. marca 2014 Chitwan - Katmandu Po zajtrku se bomo podali iz sub-tropske nižine južnega dela države proti vznožju Himalajskega gorovja do prestolnice Katmandu. Nastanitev v hotelu. Kosilo prosto in prost popoldan za nakupe ali dodatne oglede. Večerja in nočitev. 11. dan: ponedeljek, 31. marca 2014 Transfer na letališče in polet proti domu s prihodom v večernih urah. Odpeljali se bomo na ogled krasnega himalajskega templja Changu Narayan, ki je posvečen Višnu. Tempelj stoji prav na vrhu hriba, je iz 4. stoletja in imajo ga za najstarejšega v katmandujski dolini. V njem se nahaja kip Naršingaja, božanstva, ki je pol človek pol lev. Nadaljevali bomo pot do Baktapurja ali Badgaona, kraja, ki ga označujejo sijajno okrašeni veliki templji in palače. Baktapur je kraljevo starodavno mesto, ki je, kljub manjšim posegom zaradi modernizacije, ohranilo privlačnost in lepoto tipičnega srednjeveškega trga, z nespremenjenim ritmom življenja in istimi dejavnostmi iz časa, ko je mesto bilo ena od prestolnic Nepala. 6. dan: sreda, 26. marca 2014 Pokara Po zajtrku se bomo napotili v Po-karo, ki se nahaja na severozahodu ob vznožju Anapurne. Mesto leži v rodovitni dolini ob lepem jezeru Phewa in je geografsko središče Nepala. Vozili se bomo približno 5 ur in uživali v lepi pokrajini. Kosilu bo sledil ogled »jezerskega mesta« s tržnico, starim bazarjem, tipičnimi hišami in seveda templji. Pred sončnim zatonom se bomo peljali z ladjo po jezeru in uživali ob pogledu na osem tisočake. Večerja in nočitev v hotelu. 7. dan: četrtek, 27. marca 2014 Pokara Polni penzion. Dopoldne odhod na 1600 m visok hrib Sarangkot, ki je najbolj najbolj pri- Cena in pogoji Cena potovanja je 2.415,00 evrov V ceni so vklučene naslednje storitve: 1. letalski prevoz na redni liniji Benetke - Katmandu - Benetke via Istanbul, ekonomski razred. 2. vsi predvideni transferji 3. namestitev v dvoposteljnih sobah v hotelih kategorije 3 in 4 zvezdice 4. storitve kot navedeno v programu 5. ogledi in vstopnine z vodenimi ogledi kot po programu 6. tura z avtobusom ter vodniška služba lokalnih vodnikov v italijanščini 7. spremljanje 8. osnovno zdravstveno zavarovanje 9. zavarovanje proti odpovedi 10. letališke takse, ki trenutno znašajo 295,00 evrov. V ceni ni vključeno: nenavedeni obroki, pijače, napitnine (ca. 50,00 evrov), vizum (ca. 25,00 dolarjev) ter vse, kar ni izrecno omenjeno v »Cena vsebuje«. Doplačilo za enoposteljno sobo 720,00 evrov. Obvezno doplačilo za nenaroč-nike PD in nečlane Zadruge: 30 evrov na osebo. Dokumenti: potni list, ki je veljaven še 6 mesecev po povratku domov. Najmanjše število prijavljenih za izvedbo potovanja je 15 potnikov. / IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Nedelja, 29. decembra 2013 15 FIRST & LAST MINUTE ADRIATICA.NET - Nizozemska in Belgija - Od 29. aprila do 4. maja 2014 Od cvetočih preprog »severnih Benetk« do evropske prestolnice Odhod: 29. aprila 2013 Čas potovanja: 6 dni | 5 noči Najmanjše št. potnikov: 25 vpisanih plačnikov Več je razlogov, da se nam pridružite pri odkrivanju Nizozemske in Belgije. Začenši z dejstvom, da naša 6-dnevna tura ne predvideva daljših voženj, pri tem pa vključuje celovito spoznavanje obeh držav. In sicer njune bogate kulturne in zgodovinske kulise ter raznoliko arhitektonsko, umetnostno in naravno dediščino, ki se kažejo v kanalih in ravninah, nasipih in mlinih na veter, srednjeveških hišah, ki se zrcalijo v vodi, mikavnih pokrajinah z razkošjem pisanih cvetic, znamenitih pristaniščih in živahnih mestih s starimi trgi in mestnimi hišami. Z ladjico bomo pluli po kanalnih Amsterdama (na posnetku pod naslovom), znanega tudi z vzdevkom »severne Benetke«, ki nam bo prav tako kot največja borza cvetja, brusilnica diamantov, tradicionalna coklarna in znamenita Palača miru v Haagu, segel v srce. Takoj zatem pa nam bo ogrela dušo še Belgija: ne le zaradi okusne čokolade in več kot 400 vrst piva, temveč tudi zaradi flamskega glavnega mesta Ant-werpna in evropskega Bruslja. Istočasno pa bomo vzljubili tudi srednjeveški jedri Genta in Bruggeja, znanem po izdelovanju čipk. Pri tem pa seveda nismo pozabili na legendarni Waterloo. Program izleta 1. dan: Gorica/Trst - Ljubljana -Zansee Schans - Volendam -Amsterdam | večerja Odhod avtobusa iz Gorice in Trsta proti letališču Jožeta Pučnika. Polet pro- zemskem, Rijksmuseum ali muzeja Van Gogha (izbira posameznika na licu mesta in doplačilo), poleg katerih se razprostira med domačini zelo popularen park Vondelpark. Nato se bomo sprehodili do Cvetličnega trga, Kraljeve palače na osrednjem trgu Dam in se popeljali z ladjico po kanalih. Preostalo bo še nekaj časa za oddih ali individualne oglede, kot na primer za ogled znamenite hiše Ane Frank, ki nas bo popeljala v hude čase pri- ti Amsterdamu predvidoma ob 7.40 s pristankom na letališču Schiphol ob 9.40. Sledi vožnja severno od Amsterdama, kjer bomo spoznali znamenito nizozemsko vasico z mlini na veter Zaanse Schans, obiskali sirarno in coklarno. Sprehodili se bomo tudi po bližnji ribiški vasici Vo-lendam. Popoldne vožnja v Amsterdam, sledi krajši panoramski avtobusni ogled mesta. Prevoz v hotel, večerja in nastanitev. Prenočevanje v hotelu. 2. dan: Amsterdam | zajtrk, večerja Po zajtrku se bomo odpravili na ogled Amsterdama z lokalnim prevozom. Obiskali bomo eno najznamenitejših brusilnic diamantov, kjer so brusili tudi enega največjih diamantov na svetu, ki tehta kar 105 karatov (21.6 g) in je vdelan v krono britanskih kraljic, imenovan »Koh-I-Noor« oziroma »Gora luči«. Opazovali bomo brusilce pri delu, kakor tudi različne oblike, velikosti in barvne odtenke pravih briljantov. Možnost obiska najznamenitejšega muzeja na Nizo- silnih deportacij. Večerja v mestni restavraciji. Prenočevanje v hotelu. 3. dan: Amsterdam - Aalsmer -Keukenhof - Den Haag -Scheveningen - Amsterdam | zajtrk, večerja Po zajtrku odhod v Aalsmer, kjer si bomo ogledali največjo borzo cvetja, na kateri poteka dražba vsak delovni dan v tednu. Letno na njej prodajo okoli 9 milijard rož. Vožnja v Keukenhof, kjer med koncem marca in koncem maja poteka čudovita razstava cvetja imenovana »Pomladni vrt«. Arhitekti in vrtnarji vedno znova presenetijo in obiskovalcem predstavijo kreacije s 6 milijoni cvetočih čebulic. Sledi vožnja do Den Haaga - glavnega mesta južne Holandije in obenem upravnega središča celotne Nizozemske. Mesto si bomo ogledali delno peš, delno z avtobusom ter se ustavili tudi pred znamenito Palačo miru, kjer je sedež mednarodnega sodišča v Haagu. Pot nas bo vodila naprej do največjega nizozemskega letovišča ob Severnem morju - Sche- veningen. Vožnja v Amsterdam, večerja in prenočevanje. 4. dan: Amsterdam - Antwerpen - Bruselj | zajtrk, večerja Zajtrk v hotelu in vožnja v Belgijo, do flamske prestolnice, mesta Antwerpen, nekdaj sijajnega trgovinskega središča, ki predstavlja danes četrto največje pristanišče na svetu in drugo v Evropi, za Rot-terdamom. Slavo mesta uokvirjata pomorska trgovina in flamsko slikarstvo, katere korenine segajo v italijansko renesanso. Naprej si bomo ogledali glavne znamenitosti mesta, in sicer Grote Markt (na posnetku spodaj) z mestno hišo in cehovskimi poslopji iz 16. stol., mestni simbol Brabos, ki je po legendi ubil velikana, ki je oviral ladijski prehod po Šel-di, staro obrambno trdnjavo Het Steen, katedralo Naše Gospe, Rubensovo hišo, itd., nato pa bomo imeli na razpolago nekaj prostega časa. V popoldanskih urah bomo krenili proti Bruslju, prestolnici Belgije in EU. Sledil bo informativni avtobusni ogled Bruslja z ogledom spomenika Atomiuma (možnost vzpona na stolp), ki so ga zgradili za potrebe bruseljske svetovne razstave leta 1958. Oblikoval ga je André Waterkeyn, njegov stolp za anteno pa sega 102 metra visoko. Sestavlja ga devet jeklenih krogel, ki so med seboj povezane kot 165-milijardkrat povečana osnovna celica jeklenega kristala. Vidimo ga lahko tudi v ozadju videospo-ta pesmi »Paint Box« skupine Pink Floyd iz leta 1968. Sledila bo nastanitev v hotelu in večerja v mestni restavraciji ter prenočevanje v hotelu. 5. dan: Bruselj - Gent - Brugge - Bruselj | zajtrk, večerja Zajtrk v hotelu in izlet v Gent in Brugge, čudoviti mesti severne Belgije. Najprej si bomo ogledali katedralo Sv. Bava, v kateri se nahaja znameniti Gentski oltar, nato se bomo sprehodili mimo Mestne hiše in patricijskih hiš ob Kornlei in Graslei, ki spominjajo na čase, ko je bil Gent najpomembnejše središče tekstila na kontinentu. Nato se bomo napotili v Brugge, najpomembnejše trgovsko mesto v srednjem veku, še danes znanemu po tipičnem belgijskem izdelku - čipkah. Staro mesto, prepredeno s kanali in mostovi, je v Evropi edinstvena kulisa s čudovitimi trgi, meščanskimi in trgovskimi hišami iz 14. in 15. stoletja ter cerkvami in muzeji. Podobno kot Amsterdam je tudi Brugge označen z vzdevkom severne Be- netke in predstavlja eno izmed glavnih turističnih znamenitosti Belgije. V letu 2002 si je skupaj s Salamanco v Španiji delil naslov Kulturne prestolnice Evrope. Peš se bomo sprehodili skozi to srednjeveško mestece in si ogledali Marijino cerkev, kjer se nahaja sarkofag Marije Burgundske, ki se je leta 1477 poročila s prestolonaslednikom Svetega rimskega cesarstva Maksimilijanom I. Habsburškim, ter Glavni in Grajski trg z Mestno hišo. Popoldne po-vratek v Bruselj, večerja in prenočevanje. 6. dan: Bruselj - Waterloo - Ljubljana | zajtrk Zajtrk v hotelu in ogled Grand Place, trga s čudovitimi hišami cehovskih združenj in veličastno mestno hišo. Sprehod do Maneken Pisa - »fantka, ki lula«, lika simpatičnega bitjeca, ki je postal mestna maskota. Čas za ogled muzeja čokolade in katerega izmed zanimivih muzejev ali nekaj časa za uživanje na glavnem trgu. Vožnja mimo institucij EU vse do Waterlooja, kjer si bomo ogledali prizorišče Napoleonove bitke iz leta 1815. Po ogledu vožnja na letališče pri Bruslju, od koder bomo predvidoma ob 20.45 poleteli proti Ljubljani. Nato nas bo avtobus pripeljal nazaj do Trsta oziroma Gorice. Vpisovanje, cena in pogoji Datum vpisovanja 7. januar 2014 od 9. do 13. ure; v Trstu na sedežu Primorskega dnevnika, ul. Montecchi 6, v sejni sobi v 4. nadstropju; v Gorici v Kulturnem domu, Ul. Brass 20. Cena na osebo za 45 udeležencev: 970 evrov na osebo Doplačilo za 40 udeležencev: 50 evrov na osebo Doplačilo za 35 udeležencev: 80 evrov na osebo Doplačilo za 30 udeležencev: 105 evrov na osebo Doplačilo za 25 udeležencev: 130 evrov na osebo Obvezno doplačilo za nenaroč-nike PD in nečlane Zadruge: 30 evrov na osebo. Akontacija ob prijavi: 100 evrov na osebo (gotovina ali ček). Druga akontacija: 150 evrov do 28. februarja (gotovina ali ček). Saldo: najkasneje 30 dni pred odhodom (ček ali kartica, ne gotovina). Dokumenti: veljaven potni list ali veljavna osebna izkaznica, ki ni podaljšana z žigom. Cena na osebo vključuje: avtobusni prevoz iz Trsta / Gorice do ljubljanskega letališča Jože Pučnik in nazaj, letalski prevoz v ekonomskem razredu na liniji Lj ublj ana-Amsterdam/Bruselj -Ljubljana, letališke in varnostne pristojbine ter dodatek za gorivo v znesku: 139 €, avtobusni prevozi po programu, 5 prenočevanj z zajtrkom v dvoposteljnih sobah v hotelu 3*, 3 x večerja v hotelu in 2 x večerja v restavraciji, slovensko vodenje, spremstvo našega predstavnika, stroški organizacije in osnovno zavarovalno polico Mondial Assistance za omejeno zdravstveno kritje, prtljago in riziko odpovedi (pogoji so na voljo v poslovalnici). Cena ne vključuje: pijač,dodatnih uslug, storitev po posebnih naročilih ter vsega, kar ni omenjeno v »Cena vključuje«. Fakultativna doplačila (na osebo): enoposteljna soba 230 evrov (obvezna najava ob vpisnini). Triposteljna soba ne predvideva popusta in je možna na prošnjo prija-vljencev (obvezna najava ob vpisnini). Obvezna doplačila (vodniku na poti): vstopnine in javni prevoz po programu približno 80 evrov, odvisno od starosti posameznih izletnikov. Organizator si pridružuje pravico: do spremembe (zvišanja) cene v primeru da bi po sklenitvi pogodbe prišlo do sprememb v tarifah prevoznikov, ki vplivajo na ceno potovanja; do spremembe časa odhoda in vrnitve, v primeru da nam letalski prevoznik ne potrdi zahtevanega voznega reda; do spremembe poteka potovanja - zamenjava ogledov in prilagoditev krajev nastanitve brez okrnitve programa; do odpovedi potovanja v primeru, da se za potovanje ne prijavi število potnikov, ki je predvideno za izvedbo potovanja, oziroma 25 vpisanih. Splošni pogoji, potnikova odpoved in navodila za potovanje: so sestavni del programa in bodo, kot posebna tiskana priloga, na voljo udeležencem izleta. Potnikova odpoved - stroški: do 45 dni = 10% cene aranžmaja; od 44 do 35 dni pred dnevom pričetka opravljanja storitve = 50% cene aranžmaja; do 34 dni do vključno dneva pričetka opravljanja storitve = 100% cene aranžmaja. Tehnična organizacija: First & Last Minute Adriatica.net di Adriatica.net Centro Viaggi srl, Ul. San Lazzaro 13, 34122 Trst. Tel.: 040 637025, faks: 040 361936, www.adriaticaviaggi.eu P.IVA 01065880328. Mondial Assistance polica: št.142117. 16 Nedelja, 29. decembra 2013 IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA / ADRIATIC SRL - Umbrija - Od 4. do 8. junija 2014 Skrita zakladnica v zelenem osrčju Mirna in tiha dežela, kjer življenje teče gladko kot ravninske reke in mehko kot se vrstijo z oljčnimi nasadi, z vinogradi in s hrastovimi gozdovi v zeleno obarvani griči. Rahlo razgibana pokrajina je posuta z vasmi in naselji, mesti in mesteci, ki se nastavljajo soncu rdeče opečnato in bleščeče belo. Na plodnih vulkanskih tleh uspevajo zelo cenjena vina in olja, za sladkosnede pa ne smemo pozabiti na Perugio, domovino slastne čokolade. Hkrati je Umbrija tudi »mistično srce« Italije, rojstna dežela sv. Frančiška in sv. Benedikta, utemeljiteljev zahodnega meništva. Kar pravljično je počutje sredi bazilike v As-sisiju, kjer so skupaj ustvarjali umetniki kot Giotto, Pietro Lorenzetti in Simone Martini. Umbrijska raznolika pokrajina in bogata arhitektura nedvomno ponujata toliko zanimivosti, da jim ni konca ... Program potovanja l.dan: 4. 6. 2014 - Perugia V zgodnjih jutranjih urah odhod avtobusa iz Trsta/Gorice s postanki med potjo, daljši premor za prosto kosilo. Zgodaj popoldne prihod v Perugio (na posnetku pod naslovom) in nastanitev v hotelu. Sledi srečanje z vodičem in voden ogled glavnega mesta dežele Umbrije, ki leži na griču, od koder se nudi prostran pogled na dolino reke Tibere. Perugia je eno najlepše ohranjenih srednjeveških mest, pravo mesto umetnosti z bogato zgodovino in mnogimi spomeniki. Ustanovili so ga Etruščani, sledili so jim Rimljani in druga ljudstva, leta 1139 je postalo Komuna, sedaj pa je kulturno in ekonomsko središče dežele in pomemben univerzitetni sedež. Predviden je obisk utrdbe Paolina - trdnjave z lepo ohranjenimi sugestivnimi podzemnimi hodniki, sledi Porta Marzia - starodavna etruščanska vhodna vrata, Fontana maggiore - mojstrovina gotskega stila, Priorska palača - arhitekturni biser, ki odraža zlato obdobje v razvoju komune in Etruščanski slavolok - mo-numentalna mestna etruščanska vrata iz 3. st pred n.š. Večerja in nočitev v hotelu. Vpisovanje in pogoji za potovanje v Umbrijo Vpis: vplačilo vpisnine in akontacije ter posredovanje osebnih podatkov - ime in priimek, naslov, telefonsko številko in eventualno prenosni telefon, davčni kodeks Dokumenti: veljavna osebna izkaznica Programi: možne so spremembe pri poteku potovanja, tudi ogledi bodo lahko drugače razvrščeni, kar pa ne bo spremenilo celotne vsebine potovanja. Odpoved potovanja zaradi nezadostnega števila prijavljencev je dolžan organizator potovanja sporočiti udeležencem najkasneje 20 dni pred začetkom potovanja. O vseh spremembah bodo izletniki obveščeni preko dnevnika. Odpovedni roki: rezervacija se lahko odpove brez stroškov do 40 dni pred odhodom. Po tem roku je za odpoved do 30 delovnih dni pred začetkom potovanja penale 20 %, od 29 do 15 dni 50 %, od 14 do 8 dni 80 % na celotni znesek potovanja. Sedem ali manj delovnih dni pred začetkom potovanja pa prijavljenec izgubi celotni znesek potovanja. Izpeljava: potovanje bo izpeljano ob najmanjšem številu vpisanih, in sicer 35 oseb Zavarovanje: možnost sklenitve dodatnega zavarovanja za povračilo pri odpovedi iz zdravstvenih razlogov; na prošnjo bodo pravila izročena naknadno Akontacija: ob vpisu je treba plačati akontacijo, celotna cena potovanja mora biti poravnana vsaj tri tedne pred datumom odhoda Datumi vpisovanja: prvi dan, 7. januarja 2014 od 9. do 13. ure, bomo vpisovali na sedežu Primorskega dnevnika , ul. Montecchi 6, v sejni sobi v 4. nadstropju; vse naknadne prijave v uradu Adriatica srl, ul. Cicerone 8 z urnikom 9.00-13.00 in 15.00 - 17.00 od ponedeljka do četrtka, ob petkih 9. do 13.ure. Tehnična organizacija: Adriatic srl - Trst, LICENCA št.1184 z dne 19.12.02 , obvezno zavarovanje GROUPAMA št.5280201 z dne 1. 11. 2009 2. dan: 5. 6. 2014 - Assisi, Spello in Foligno Zajtrk in večerja v hotelu, kosilo v restavraciji. Celodnevna vodena ekskurzija z ogledom mest Assisi, Spello in Foligno. Assisi leži na razglednem severozahodnem predelu hriba Subasio nad prostrano umbrijsko nižino. Slovi kot kraj, kjer se je rodil, živel in umrl Giovanni di Pietro Bernardone - sv. Frančišek, pesnik in vernik, zavetnik Italije. Poleg veličastnih verskih stavb, kot je bazilika sv. Frančiška, nudi obiskovalcu čudovit star mestni predel, ki ga obkroža dobro ohranjeno obsežno obzidje z mogočnimi osmimi vhodnimi vrati. Na skrajnih koncih obzidja stojita gradova Rocca Mag-giore, ki ga je leta 1367 prenovil kardinal Albornotz, in Rocca Minore. Ze s ceste se od daleč z občudovanjem zagledamo v pravi dragulj - mestece Spello, na pobočju hriba Subasio. Mestece se upravičeno uvršča med najlepše kraje v Italiji, slovi po cerkvi Santa Maria Maggiore, z enkratnimi freskami italijanskega slikarja Pinturicchia pa tudi po odličnem olivnem olju. Foligno (na posnetku spodaj desno) je bil v srednjem veku svobodna Komuna, v petnajstem stoletju sta že delovali v mestu slikarska šola in ena prvih tiskarn. Danes se lahko sprehodimo preko zelo lepo ohranjenega mestnega centra s katedralo iz XII. stoletja s čudovitimi romanskimi fasadami in mnogimi pomembnimi palačami. Med drugim tudi Foligno slovi kot mesto olja. 3. dan: 6. 6. 2014 - Spoleto, Montefalco, Bevagna Zajtrk in večerja v hotelu. Kosilo v restavraciji, sredi ogledov. Dan v celoti dodeljen ogledu Spo-leta (na posnetku v sredini) in dveh manjših mestec, pravih umbrijskih biserov. Takoj zjutraj odhod proti Spoletu, slikovitem in ponosnem mestu, ki od leta 1957 gosti vsakoletni Festival dveh svetov. Voden ogled tega pomembnega umetnostnega centra s številnimi starorimskimi, srednjeveškimi in renesančnimi spomeniki in zgradbami. Montefalco je mestece z dominantno lego nad dolino Umbra, poimenovano »ringhiera dell'Umbria«, od koder se nudi čudovit razgled daleč okrog. Obiskovalcu razodeva znatne umetniške in verske zaklade. Bevagna, majhen in strnjen kraj ob starorimski cesti Flaminiji, ki so ga ustanovili Umbri, se ponaša s tipično srednjeveško strukturo z znatnimi ostanki rimskih zgradb. 4. dan: 7. 6. 2014 - Orvieto, Torgiano in Deruta Zajtrk in večerja v hotelu. Kosilo v restavraciji, nekje med potjo. Nadaljuje se ogled drugih treh zanimivih krajev, s katerimi se lahko ponaša dežela Umbrija. Deruta slovi po svoji keramiki, katere izdelovanje sega v štirinajsto stoletje. Torgiano, ki so ga ustanovili Umbri na sotočju rek Chia-scia in Tibere, je znan po pridelovanju odličnih vin. Orvieto, zgrajen na vzpetini iz lehnjaka, predstavlja izjemen primer sožitja med naravo in človeškimi posegi vanjo. 5. dan: 8. 6. 2014 - Gubbio Po zajtrku odhod iz hotela in vožnja proti domu, a ne brez postanka v Gubbiu, prečudovitem srednjeveškem mestu, ki ga sestavljajo četrti z ozkimi uličicami, majhnimi trgi in mostiči. Kosilo med potjo in povratek v poznih večernih urah. P.S: Ob isti vsebini so možne spremembe pri vrstnem redu posameznih ogledov. Cena na udeleženca ( za najmanj 35 udeležencev) 590 evrov Cena na udeleženca ( za najmanj 40 udeležencev) 570 evov DOPLAČILO za enoposteljno sobo (4 noči) 100 evrov Doplačilo za nečlane PD - Zadruge 30 evrov Ob vpisu je predvideno vplačilo 200,00 evrov akontacije. Celotna cena potovanja mora biti poravnana vsaj tri tedne pred datumom odhoda. Cena vključuje: potovanje z avtobusnim prevozom, nastanitev v hotelih 4* v dvoposteljnih sobah, vse obroke od večerje prvega dne do kosila zadnjega dne (pijače ob obrokih niso vključene), krajevni vodniki za vse oglede navedene v programu. Cena ne vključuje: dodatnih ogledov in vstopnin, napitnin, ekstra in vsega kar ni izrecno navedeno v programu. Potovanje bo izpeljano ob najmanjšem številu vpisanih, in sicer 35 oseb. Obvezno obvestilo v smislu člena 17 zakona št. 38 z dne 6. februarja 2006: italijanska zakonodaja predvideva zaporne kazni za prekrške glede prostitucije in pornografije z mladoletnimi, tudi če so storjene v tujini. Tehnična organizacija: Adriatic srl - Trst LICENCA št.1184 z dne 19.12.02 / MANJŠINE Nedelja, 29. decembra 2013 1 J Ker ruši njihovo nacionalno identiteto ter onesnažuje vodo in okolje Indijanci Havasupai na sodišču zahtevajo zaprtje rudnika urana v Grand Canyonu Že drugič v dveh desetletjih so bile prekinjene priprave za odprtje rudnika urana Canyon, ki leži slabih deset kilometrov južno od nacionalnega parka Grand Canyon, ene izmed najznamenitejših čudes sveta. Indijanski narod Havasupai, ki se že dolgo upira odprtju tega rudnika, in številne naravovarstvene organizacije si že dolgo prizadevajo, da bi preprečile odprtje rudnika, v prepričanju, da bi tak rudnik ogrožal kakovost pitne vode in divjad v Grand Canyonu, pa tudi tamkajšnje kulturne dobrine. Na osnovi dogovora z domorod-nim ljuudstvom Havasupai in naravo-varstveniki je podjetje Energy Fuels Resources Inc., uradno iz »podjetniških razlogov«, sklenilo, da prekine dejavnost v rudniku. Res je sicer, da je cena urana v zadnjih treh mesecih padla na ceno izpred petih let. Obratovanje v rudniku s prvič prekinili že leta 1992, ko je cena urana prav tako padla rekordno nizko. Podjetje pa je z deli nadaljevalo v začetku leta 2013. Sedanja pekinitev obratovanja bo trajala do odločitve krajevnega sodišča o vloženi tožbi oziroma najkaseje do konca leta 2014. Predstavnik Ustanove za naravni park Gand Canyon Roger Clark je v zvezi s to odločitvijo pojasnil, da »rudnik Canyon povzroča nepopravljivo škodo ljudstvu Havasupai ter prav tako nepopravljivo škodiuje kakovosti vode, divjadi in turističnemu gospodarstvu.« Dejal je tudi, da je prekinitev obratovanja začasna in da »zvezne agencije na osnovi obstoječe politike lahko dovolijo obratovanje tega in drugih podobnih rudnikov v regiji kadarkoli, to je prihodnje leto, čez 10 ali čez 20 let brez nikakršne dodatne analize vpliva na okolje in brez možnosti priziva. To se mora spremeniti.« Indijanci Havasupai so tožili gozdarsko službo ZDA v marcu 2013, potem ko je slednja v letu 2012 sklenila, da dovoli obratovanje spornega rudnika, ne da bi se prej posvetovala z do-morodnim prebivastvom in ne da bi preverila dejansko ustreznost okolje-varstvenih določil iz leta 1986. Rudnik leži na velikem območju, ki ga je gozdarska služba leta 2010 označila kot pomembno za kulturne in verske dejavnosti domorodcev, predvsem Indijancev Havasupai. V tožbi so tudi zapisali, da rudnik ogroža kulturne vrednote, divjad in vodo, vključno s podtalnico, ki zagotavlja vodo izvirom v Grand Canyonu. Tožba očita ameriški gozdarski službi, da krši zakonodajo o ohranjanju nacionalnega zgodovinskega izročila, ker se ni prej posvetovala z domorodci Havasupai z namenom, da preveri vpliv rudnika na okolje oziroma zagotovi ukrepe, ki bi preprečili, da bi rudnik negativno vplival na okolje. Te ukrepe bi morali sprejeti pred ponovnim odprtjem. Tožba vsebuje tudi očitek kršitve državne okoljevarstvene zakonodaje, ker niso bile prej opravljene analize novih okoliščin, tudi na osnovi novih znanstvenih dognanj, glede na to, da je bilo dovoljenje izdano na osnovi ugotovitev iz leta 1986. Tožitelji izrecno zahtevajo preverjanje vpliva na tradicionalne kulturne dobrine in na prizadevanje za ponovno poseljevanje kalifornijskega kondorja ter seveda preverjanje, na osnovi novih znanstvenih dognanj, nevarnosti, da bi rudnik urana onesnažil podtalnico na območju Grand Canyona in torej tamkajšnje izvire. Raziskovalec v Centru za biološko rraznolikost Robin Silver je v zvezi s tem dejal, da je že dolga leta popolnoma jasno, da prebivalstvo noče rudnika urana na območju Grand Ca-nyona. »Sedaj, ko je bilo obratovanje re-ga rudnika prekinjeno, ima gozdarska služba novo priložnost, da ukrepa v pravilni smeri: ubraniti mora ljudi, divjad, in to nepopisno lepo okolje pred industrijskim kopanjem urana ter vsega onesnaženja in uničenja, ki mu bo sledilo,« je poudaril. Rudik leži na območju velikem približno 400.000 hektarov, ki ga je Obamova administracija januarja 2012 določila kot ozemlje prepovedi odpiranja novih rudnikov. Namen tega ukrepa je bila prav preprečitev odpiranja novih uranovih rudnikov na območju narodnega parka Grand Canyon. Dejansko pa ta ukrep ne prepoveduje obratovaja že obtoječih rudnikov. V aprilu leta 2012 je tako gozdarska uprava ugotovila, da za rudnik Canyon obstajajo veljavna dovoljenja in v juniju istega leta je dovolila ponovno obratovanje na osnovi okoljskih podatkov, ki so bili stari celih 27 let. S to odločitvijo se ne strinja nihče, ki se na območju Grand Canyona ukvarja s turistično dejavnostju, pa tudi ljudje, ki tam živijo, ne; to so pretežno domorodci, Indijanci Havasupai. Sandy Bahr, direktor organizacije Sierra Club, je tako strnil svoje nasprotovanje: »Čas, je, da enkrat za vedno pre-povemo rudarske dejavnosti na tem območju. Pred 27 leti, ko je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje, je bila to zelo slaba ideja. Sedaj gre za enako slabo idejo. Prepričani smo, da bo to slaba ideja tudi kadarkoli v prihodnosti. Sedaj namreč vemo veliko več o tem, v kolikšni meri rudnik Canyon ogroža vodo, divjad in kulturne dobrine na območju Grand Canyona.« Vsi zgoraj navedeni dejavniki so skupaj vložili tožbo in sedaj z upanjem čakajo na odločitev sodišča. Rudnik Canyon se nahaja v nacionalnem gozdu Kaibab, kot rečeno slabih deset kilometrov južno od nacionalnega parka Grand Canyon. Ko so leta 1986 dovolili odprtje rudnika, je prišlo do protestov; predstavniki Indijancev Havasupai in okoljevarstve-niki so odprtju ugovarjali in svoje ugovore utemeljili z nevarnostjo, da bi uran okužil podtalnico, izvire, reke in Na slikah: levo pogled na rudnik urana Canyon ob prekinitvi obratovanja: spodaj levo protestnik opozarja na nevarnost; spodaj desno manifestacija za dvojezičnost v Bretaniji ekosisteme ter ogrozil krajevne kulturne vrednote. Poslopja za izkoriščanje rudnika so zgradili v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, vendar je prišlo zaradi padca cene urana leta 1992 do prekinitve obratovanja še preden bi dejansko začeli kopati rudo. Zaradi poskusnega vrtanja je prišlo do preusmeritve podzemnih vodnih tokov na območju rudnika; tako so izgubili približno pet milijonov litrov vode letno, ki so se dotlej izlivali v krajevne potoke in reke. Leta 2010 je geološka raziskava pokazala, da je voda, ki je pritekala z območja rudnika, vsebovala raztopino urana, ki je presegala veljavne standarde za pitno vodo. To je bil velik problem, kajti ta voda je napajala kar nekaj izvirov in občinskih vodovodov na območju Grand Canyona. Dovoljenje za obratovanje rudnika, ki ga je izdal urad Arizone za kakovost okolja pa ne vsebuje nobenih zahtev za dodatno preverjanje kakovosti vode in tudi ne pogojev za sanacijo, v primeru, da bi prišlo do okužbe. Rudnik je bil najprej last družbe Energy Fuels Nuclear, leta 1997 ga je kupila družba Denison Mines, leta 2012 pa sedanja lastnica, Energy Fuel Resources Inc. To podjetje deluje na območju rudnika od aprila 2013, kjer z izkopi pripravlja teren za pridobivanje uranove rude. Temu podjetju se poleg domo-rodnih Indijancev Havasupai upirajo še Ustanova za naravni park Grand Canyon, javnopravna organizacija, ki skrbi za ohranjanje visoke planote ob reki Colorado, zasebna okoljevarstve-na organizacija Sierra Club, ki šteje 2,1 milijona članov iz vseh ZDA ter deluje po vsej državi ter med svoje projekte vključuje tudi Grand Canyon in Center za biološko raznolikost, ki je vse-državna neprofitna organizacija z več kot 625.000 člani in številnimi aktivisti, ukvarja pa se z zaščito ogroženih vrst in še obstoječih divjin. Znižali kazen bretonskemu aktivistu, ki je nameščal dvojezične nalepke Patrick Laurent, bretonski aktivist, ki si prizadeva za dvojezičnost, si je vendarle nekoliko oddahnil. Potem ko ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na plačilo 7.500 evrov denarne kazni, ker je z bretonskimi nalepkami prelepil nekaj prometnih znakov, mu je prizivno sodišče ob koncu drugostopenjske obravnave kazen znatno znižalo. 47-letni aktivist, ki je sicer zaposlen v gostinstvu, bo moral plačati samo 600 evrov denarne kazni, ker so izvirni prijavitelji, to sta občinski upravi krajev Fouesnant ijhn Forét-Foues-nant ter deželna uprava regije Finistere, umaknili svoje zahtevke za plačilo odškodnine z obrestmi. »Če zadevo ocenimo celovito, gre za pomembno zmago,« je dejal aktivistov zagovornik, odvetnik Erwan de Moigne, ki je zahteval oprostitev na osnovi načela pravice do svobodnega izražanja. »Prava zmaga pa bo, kadar bodo na terenu oblasti začele izvajati svoje obveznosti glede uveljavljanja dvojezičnosti,« je še dodal odvetnik. Obtoženec pa je predvsem opozoril na dejstvo, da je nizka kazen, ki so jo določili sodniki, tudi odraz ozračja, ki vlada v Bretaniji. »Na hrbtu imajo že kopico demonstrantov in očitno niso hoteli z ostro obsodbo povečati vala dejavnosti za zaščito bretonskega jezika,« je komentiral Padrig, ko so sodniki v Rennesu prebrali svojo odločitev. Dejstvo je namreč, da sta prejela Patrick in kolektiv A'í'ta (»Pa dajmo« v bretonščini), kateremu pripada, množično podporo številnih pomembnih osebnosti, ki so prišli na sodišče 18. novembra, ko je potekala prizivna razprava. Med njimi je bil župan Carhai- xa Christian Troadec, ki je že nekaj časa ena vodilnih osebnosti v boju za uveljavljanje bretonščine. Troadec, ki je tudi član deželne skupščine, je pričal na sodišču in zagovarjal akcijo, »katere namen je bil spodbujati deželno vlado, naj uresniči dogovore in izpolni svoje obveze« v korist dvojezičnih prometnih oznak. Po prvostopenjski obsodbi so podporniki in simpatiterji kolektiva A'i'ta označili odločitev sodišča kot popolnoma neustrezno glede na dejanja, ki jih je aktivist Padrig zagrešil. Dejansko je na prometne znake samo namestil dvojezične nalepke z napisom »E BREZHO-NEG EN BRETON!« (V BRETONŠČINI). Šlo je za majhne nalepke na smerokazih, ki vodijo v Fouesnant in v Foret-Fouesnant, občini, ki sta med tistimi, ki se najbolj upirajo nameščanju dvojezičnih napisov in torej promociji dvoje-zičnosti na teritoriju. Aktivisti so ocenili, da bi lahko zadevo obravnavali kot navadno mazaško akcijo in torej rešili z izvensodno globo. »Prvostopenjska ra-sodba pa nas je zavezala, da plačamo nove table in nam naložila zgledno kazen, češ da gre za nadlegovanje« je opozoril mlad aktivist kolektiva A'i'ta Iundi Tug-dual. »Leto dni po dogodku so dvajse-terico aktivistov pozvali na zaslišanje na policijo, in to kar nekajkrat,« je dodal odvetnik Le Moigne in poudaril, da se to ni nikoli zgodilo tistim, ki so na prometne znake nameščali drugačne nalepke. Zato so se na dan sodne obravnava aktivisti množično zbrali pred sodiščem in zdaj ugotavljajo, da je bil njihov boj učinkovit. 1 8 Nedelja, 29. decembra 2013 IRAN IN ZAHODNI SVET / POGOVOR Z NOVINARKO VANNO VANNUCCINI Dogovor s »Satanom« ima vplivne nasprotnike H9Ü& 'jïïù Aleksija Ambrosi Vanna Vannuccini (levo); desno protiameriška manifestacija v Teheranu in protivladni protesti po sporni ponovni izvolitvi Ahmadinedžad a leta 2009; spodaj veselje mlade ženske po Rohanijevi izvolitvi Podpisniki trdijo, da je »zgodovinski korak, ki odpira nova obzorja«. Drugi svarijo, da gre za »zgodovinsko napako«, zaradi katere je svet manj varen. Kdo ima prav? Najbrž nam bo le čas lahko razodel, katera je prava razlaga dogovora o iranskem jedrskem vprašanju, ki sta ga novembra v Ženevi dosegli šesterica pogajalskih držav in Iran. Ne glede na to, komu želimo verjeti, je šestmesečni sporazum o omejitvi bogatenja urana in rahli omilitvi sankcij, ki so iransko prebivalstvo v minulih letih hudo prizadele, prelomen dogodek, ki bo še dolgo odmeval v svetu. O njegovem pomenu in okoliščinah, v katerih je nastal, smo se pogovorili z Vanno Vannuccini, dolgoletno dopisnico italijanskega časnika Repub-blica iz Nemčije in Irana ter tankočutno opazovalko dogajanja v islamski republiki, ki jo redno obiskuje že od konca 90. let. O Iranu je ob številnih reportažah napisala tudi knjigo »Rosa e il colore dela Persia«, ki je izšla leta 2006 pri založbi Feltrinelli. Po desetih letih pogajanj o jedrskem programu in več kot 30-letni »hladni vojni« med Iranom in ZDA je novembra islamska republika podpisala dogovor s pogajalsko šesterico. Kako gledate na ta dogodek? Ženevski dogovor pomeni zgodovinski preobrat. Iran ni le pristal na omejitev svojega jedrskega programa, ampak je hkrati podpisal javni dogovor z »Velikim Satanom«. Za iranski režim je bilo pogajanje z ZDA vedno tabu tema, saj je protiameri-kanizem eden izmed temeljev revolucionarne identitete. Poudariti pa je treba, da gre za začasni dogovor. Pot do trajne rešitve je strma in vprašanje je, kako se bodo pogajanja zaključila. Sporazum ima namreč številne in zelo vplivne nasprotnike. Omilitvi sankcij proti Iranu najbolj odkrito nasprotujeta sunitska Saudova Arabija in Izrael, Rohaniju in Obami pa mečejo polena pod noge tudi v domovini. Najvplivnejši nasprotniki sporazuma so v tem trenutku v ZDA. Judovske orga- nizacije, čeprav obstajajo tudi izjeme, ki skušajo javnost prepričati o koristnosti sporazuma z Iranom, lobirajo proti dogovoru in pritiskajo na kongresnike. Ali sploh obstaja druga pot? Drugega izhoda ni. Alternativa sporazumu je vojna: če ga ne bodo sklenili, bo Iran še naprej bogatil uran v vojaške namene. Z jedrsko bombo oborožena islamska republika pa bi ogrožala celo regijo, vključno z Izraelom, in svet nasploh. Vsem je jasno, da bi bilo bolje doseči dogovor, nekateri, denimo izraelski premier Benjamin Netanjahu, pa razmišljajo drugače. Menijo, da bi bilo bolje eliminirati Iran, saj mu je drugače zaradi števila prebivalcev in geo-strateške lege usojena vodilna vloga v bližnjevzhodni regiji. V primerjavi s Sau-dovo Arabijo in drugimi zalivskimi državami, ki se ne morejo ponašati z večtisoč-letno perzijsko zgodovino, ima Iran tudi kulturno hegemonijo v tem prostoru. V preteklosti so islamsko republiko že skušali razkosati s financiranjem različnih etničnih skupin: poskus se ni obnesel, saj je Iran država, ki ima izrazito nacionalno zavest. Korak naprej v pogajanjih je omogočil predvsem spravljivejši odnos, ki ga je do Zahoda pokazal novi iranski predsednik. Hasan Rohani ni ravno reformist, ampak zmerni klerik, ki je že v preteklosti odigral pomembne vloge v režimu ajatol. Kako je prišlo do njegove izvolitve? Drži, Rohani je del aparata islamske republike. Toda iranski režim, čeprav se nam upravičeno zdi avtokratski, ni avtoritarna diktatura, ki bi jo lahko enačili z monarhijo v Saudovi Arabiji, Mubarakovim Egiptom ali Sadamovim Irakom. V islamski republiki že od časa revolucije najdemo več skupin, ki so izraz različnih političnih tendenc. Imamo pragmatičen, sredinsko usmerjen tabor, katerega viden predstavnik je Hašemi Rafsandžani (nekdanji iranski predsednik, eden izmed najvplivnejših in najbogatejših mož v Iranu, op.p.), dalje reformiste, kot je bil bivši predsednik Mohamed Hatami, in ultrakonservativni tabor, ki ima različne duše. Vanj spadajo Mesbah Jazdi, Ahmadinedžad in drugi. Omenjene skupine delujejo kot protiutež moči vrhovnega verskega voditelja: ajatola Ali Hame-nej mora to ravnovesje upoštevati. Tega ni storil leta 2009, ko je večina volivcev glasovala za Huseina Musavija. Hamenej je takrat podprl Ahmadinedžada in dovolil, da je prišlo do volilne goljufije. To je do temeljev pretreslo iransko družbo, saj je oblast v njenih očeh prvič v zgodovini izgubila svojo legitimnost. Volitve v Iranu, kjer kandidate predhodno potrdi Svet varuhov, po našem pojmovanju niso svobodne, do tega dogodka pa je veljalo prepričanje, da imajo volivci svojo težo pri izbiri predsednika. Manko legitimnosti je imel na režim močan vpliv. Vrhovni voditelj se je znašel ujet med zunanjimi pritiski, ki jih je mednarodna skupnost izvajala s sankcijami, in notranjimi napetostmi. Hamenej se je zavedal, da bi sistem lahko počil... Rešitev pa je našel v Rohaniju. Da bi zmanjšal pritiske, je Hamenej tokrat dopustil, da so državljani izglasovali zmernega predsednika. Državo je treba izvleči iz mednarodne izolacije. Za Irance so bile sankcije zelo boleče predvsem iz ekonomskega vidika, prizadele pa so tudi njihov ponos. Iranci se čutijo pomemben narod in nočejo, da bi jih svet imel za drugorazredne. Je podpis začasnega dogovora z Iranom tudi znamenje šibkosti ZDA? Dejstvo je, da ima Amerika za sabo deset let neuspešnih vojn. Po drugi strani je izboljšanje odnosov s Teheranom racionalen korak. Pogajanje pa je izredno težavno, saj se je med islamsko republiko in ZDA v letih ustvarila negativna medsebojna percepcija, ki je ni mogoče kar čez noč odpraviti. Ko je nezaupanje tako globoko, je dogovarjanje zapleteno. Slabi odnosi segajo daleč v preteklost, v leto 1953, ko je bil s pomočjo ameriške obveščevalne agencije strmoglavljen iranski premier Mohamed Mosadek. Pred tem so bili Američani za Irance nekakšen vzor demokracije, saj za razliko od Velike Britanije, Francije itd. niso imeli kolonij. Po državnem udaru, v času vladavine šaha Reze Pahla-vija, so se ZDA vedle okupatorsko, nato sta se zgodili Homeinijeva revolucija in ugrabitev osebja ameriškega veleposlaništva v Teheranu. Iranci imajo do Američanov mešana čustva: po eni strani jih sovražijo, po drugi jih ljubijo. Plasti nesporazumov so se v času kopičile in državi sta zamudili vse priložnosti, ki so se ponudile v obdobju re-formističnega predsednika Hatamija. Zato sploh ni rečeno, da ne bo tudi tokratni poskus spodletel. Mnogi so prepričani, da bi Iran lahko odigral pomembno vlogo pri reševanju sirske krize. Soglašate? Problem je po mojem mnenju v tem, ali bo Iranu priznana vloga regijske velesile, na primer z vabilom na mirovno konferenco v Švico. Iran je denimo pred leti že sodeloval na mednarodni konferenci za Afganistan v Bonnu, kar je imelo pozitivne učinke, nato pa je George W. Bush uvrstil islamsko republiko v t.i. »os zla«, kar jo je ponovno utrdilo v prepričanju, da ZDA niso vredne zaupanja. V tem trenutku obstajata torej dve možnosti: priznati Iranu primerno vlogo ali ga spraviti v kot. Pri tem je jasno, da skuša Iran izvajati svoj vpliv vsaj tam, kjer more, recimo v Siriji, in to v pro-tizahodnem ključu. Iran je država, ki ravna premišljeno, čeprav je v osmih letih Ah-madinedžadovega predsedstva kazalo, da ni tako. Njegova taktika, ki je temeljila na izzivalnosti in grožnjah, se ni obnesla. V minulih dneh so italijanski časopisi veliko poročali o obisku voditeljice italijanske diplomacije Emme Bonino v Teheranu, saj je bil to prvi obisk ministra zahodne države po Rohanijevi izvolitvi. Italije pa vendarle ni bilo med državami, ki so sedele za pogajalsko mizo v Ženevi. Italija je bila tudi prva evropska država, ki jo je konec 90. let obiskal predsednik Hatami. Z reformističnim in zmernim taborom je vedno skušala ohraniti dialog, saj ima v Iranu velike ekonomske interese in spada med države, ki so jih sankcije proti islamski republiki najbolj oškodovale. Lahko bi bila tudi članica pogajalske šesterice, pred leti pa je Berlusconije-va vlada naredila korak nazaj, ker ni hotela zavzemati stališč, ki ne bi bila dovolj naklonjena Američanom. Majhno vlogo lahko Italija še vedno odigra, pozna pa se, da je bila dolgo časa brez prave zunanje politike. Rohanijevo izvolitev so Iranci pozdravili z veliko evforijo. Kakšno je vzdušje v državi? Ljudje so polni upanja, a tudi dvomov glede tega, kako se bo dogovor o jedrskem programu iztekel. Kot sem povedala, je nasprotnikov veliko. Celo nobelovec za mir Elie Wiesel je kupil stran časopisa The New York Times, da bi kongresnike prepričal, naj uvedejo strožje sankcije proti Iranu. Kar nekaj ljudi pač meni, da je treba nadaljevati po dosedanji poti, torej s sankcijami. Seveda so tudi njihovi negativni učinki prisilili islamsko republiko, da se je začela pogaja- ti, meni pa se zdi vztrajanje s temi oblikami pritiska velika napaka. Režim ajatol bo morda prej ali slej padel, potrebna pa bo vojna. In ta ni v nikogaršnjem interesu. Velik problem Irana ostaja kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nezavidljiv je tudi položaj žensk. Nedvomno. Toda čim večji so pritiski, tem hujše je kršenje človekovih pravic. Občutek ogroženosti režima ima za Irance negativne posledice. Če bi se napetost zmanjšala, bi se verjetno razmere nekoliko izboljšale. Režim seveda ne bo popustil na vseh področjih in ne verjamem, da bi Iran lahko postal demokracija zahodnega tipa. Približali bi se morda položaju na Kitajskem, čeprav ta ni idealen... Iran ima okrog 77 milijonov prebivalcev, več kot polovica je mladih do 35 let. To so ljudje, ki niso doživeli islamske revolucije in se ne spominjajo vojne z Irakom. Kakšen je njihov odnos do vere in verskih omejitev? Pravila ostajajo, mladi Iranci pa jih vse manj ali sploh ne upoštevajo. Vzemimo pravila oblačenja: obvezni črni »čador« so številne ženske zamenjale s pisanimi rutami, ki pogosto pokrivajo le čop las, dekleta nosijo oprijete plašče. Nihče jih zaradi tega ne preganja, le občasno se zgodi, da jim policisti naložijo globo. Podobno kot pri nas, ko parkiramo na prepovedanem območju. Isto se dogaja s satelitskimi antenami: mnogi si jih kupujejo, čeprav so prepovedane. Včasih pridejo policisti in jim antene zasežejo. Ljudje pustijo, da mine nekaj časa, in jih ponovno namestijo. Iranska družba v marsičem ne odgovarja stereotipu muslimanske države, ki ga ima Zahod. Zakaj? Iran je velika civilizacija in se tega zaveda. Perzijščina je bila dvorni jezik od Del-hija do Sarajeva, kjer so jo izobraženci uporabljali do leta 1914, tako kot je bila francoščina dvorni jezik ruskih carjev. Iranci imajo tudi bogato pesniško in literarno kulturo, na katero so zelo ponosni. Primerjali bi jih lahko le z Egipčani, razlika pa je v tem, da se je Egipt »arabiziral« tudi jezikovno, medtem ko so Perzijci od Arabcev prevzeli vero in pisavo, ohranili pa so svoj jezik - farsi. Iranska zgodovina je tudi močno povezana z zahodno: perzijska ustavna revolucija na začetku 20. stoletja je bila posledica dogodkov, ki so se v evropskih državah zgodili okrog leta 1848. Tudi iranska revolucija iz leta 1979, s katero so prevzeli oblast šiitski kleriki, je bila sprva podobna dogajanju pri nas okoli leta 1968: bila je izraz želje po svobodi, samostojnosti in pravičnosti. Kako pa gledajo Iranci na arabsko pomlad? Menijo, da so jo na nek način sprožili s t.i. »zelenim gibanjem«, vstajo, ki je bila reakcija na drugo izvolitev Mahmuda Ahmadinedžada leta 2009. Represija pa je bila v arabskih državah manj učinkovita. Ko gre za preživetje, pokaže iranski režim vse svoje strahovito nasilje, inteligenco in spretnost. / ITALIJA, SVET Nedelja, 29. decembra 2013 19 ITALIJA - Oster napad Demokratske stranke na predsednika vlade Enrica Letto DS zahteva od premierja korenite spremembe Predsednik italijanske vlade Enrico Letta RIM - Nejevolja pristašev tajnika Demokratske stranke Mattea Renzija zaradi ukrepov italijanskega ministrskega predsednika Enrica Lette postaja iz dneva v dan bolj očitna. »Ta stranka in upanje, ki ga je vzbuja, ter država, ki ima ogromen potencial, si ne morejo dovoliti take vlade in njenih napak. Zato so nujne korenite spremembe, ker bomo brez radikalnih ukrepov umrli,« je namreč včeraj izjavil odgovorni za so-cialo v Demokratski stranki Davide Faraone. Sicilski parlamentarec je na spletni skupnosti facebook zapisal, da naj bi Let-tova vlada zabeležila neverjeten niz napak, še predvsem v zadnjih tednih, se pravi po Renzijevi izvolitvi na čelo stranke. Medtem ko skušajo v Demokratski stranki izdelati program, ki bo vseboval pomembne reforme za državo, so nekateri v vladi in v parlamentu, ki skušajo »sežgati vse«. Tako ne gre, ugotavlja Faraone na fa-cebooku. Faraone, ki je član Renzijevega tajništva, vključuje v seznam Lettovih »napak« po 15. decembru (dan Renzijeve izvolitve) stabilizacijski zakon, ki »služi le za preživetje« (in ne gleda torej na prihodnost), nerodno dogajanje z zakonodajo glede igralnih avtomatov, vprašanje vi- sokih najemnin in ukrepe za rimsko občino. Toda če zahtevaš podporo parlamenta, moraš to storiti za pomembne ukrepe, ki bodo koristni za državo in za ljudi, ne pa za usluge nekaterim ljudem, je dodal Faraone in se nato še posebej spravil na t.i. večnamenski odlok »Milleproroghe«, ki ga je vlada sprejela na predvčerajšnji seji. Odlok vsebuje nekatere ukrepe spodletelega odloka v korist Rima, pa tudi dobrih šest milijard evrov evropskih strukturnih skladov, ki jih bodo namenili podpori podjetjem, boju proti revščini ter spodbujanju dela in zaposlovanja. Toda Faraone je mnenja, da vsebuje odlok nepotrebne ukrepe brez vsake strategije. Faraone nenazadnje ugotavlja, da »prej ni bilo mogoče storiti ničesar zaradi Berlusconija; zdaj Berlusconija ni več, vlada pa še vedno dela zelo malo«. Na strani Beppeja Grilla na face-booku pa je prišlo včeraj do hudih smrtnih groženj na račun poslancev stranke Levice, ekologije in svobode Titti Salvo ter Civilne izbire Andree Romana, ki sta zavrnila predlog Gibanja 5 zvezd o nadaljevanju parlamentarnih del do božične vi-gilije. Na spletu so se med drugim pojavili komentarji, ki so poslancema želeli nasilno smrt. ITALIJA - Ministrica bo tožila zdravnika Andolina: Proti Stamini organizirani kriminal RIM - V Italiji je vroča tema zadnjih tednov obsežna polemika o inovativni metodi zdravljenja genskih bolezni s pomočjo izvornih celic Stamina. Včeraj se je spor še dodatno razplamtel, ko je tržaški pediater in podpredsednik fundacije Stamina Foundation Marino Andolina za tiskovno agencijo ANSA izjavil, da proti Stamini obstaja prava zarota in da ministrici za zdravstvo Beatrice Lorenzin svetujejo zelo vplivne osebe, ki naj bi bile izraz organiziranega kriminala. Ministrica mu ni ostala dolžna, napovedala je tožbo »zaradi izredno hudih obrekovalnih izjav«. Tržaški pediater (do leta 2011 je vodil oddelek za presaditve v tržaški bolnici Burlo Garofolo) in občinski svetnik Zveze levice, ki je v začetku leta kandidiral za parlament na listi Antonia Ingroie, je tesen sodelavec izumitelja metode Stamina Davideja Vannonija. Ker je Vannoni diplomiral na fakulteti za leposlovje in filozofijo, je Andolina prvi zagovornik Stamine med zdravniki. Sam zdravi hudo bolne otroke v bolnišnici Spedali civili v Bre-scii, včeraj pa je bil zelo oster tudi do vodilnih v tej bolnišnici. Le-ti so potrdili, da Stamina ne daje želenih rezultatov, po drugi strani pa naj bi vsiljevali nadaljevanje terapije za svoje sorodnike in jim celo dajali prednost na čakalnih listah. V petek je odmevala novica, da ni nobenih dokumentiranih dokazov o izboljšanju zdravja pacientov. Včeraj so starši bolnih otrok na tiskovni konferenci v Rimu trdili nasprotno, svoje trditve pa podkrepili z videoposnetki o napredkih otrok. Tožilstvo v Turinu vodi preiskave, v katerih je Andolina po pisanju dnevnika La Stampa osumljen združevanja v hu- Marino Andolina arhiv dodelske namene, dajanja nevarnih zdravil in goljufije. On pravi, da neko drugo tožilstvo preiskuje osebe, ki zanikajo dosežke Stamine. Ministrstvo je medtem izbralo člane nove komisije, ki bo spet vzela v pretres metodo Stamina, potem ko je deželno upravno sodišče Lacija ugotovilo, da člani prejšnje komisije niso bili nepristranski. Tokratni člani bi bili neoporečni, takoj pa se je rodila nova polemika. Eden od imenovanih izvedencev, docent ne-vrologije na univerzi v Genovi Antonio Uc-celli, vodi mednarodno raziskavo o zdravljenju multiple skleroze z izvornimi celicami. Pred meseci je izjavil: »V mojem primeru smo prvič vbrizgali zdravilo po zapletenem postopku, ki pa je obrodil mednarodno študijo. Tako se raziskuje, ne pa z izvajanjem pritiska in izkoriščanjem obupanih ljudi, ki trpijo.« Montepaschi: zavrnili načrt dokapitalizacije MILAN - Skupščina delničarjev banke Montepaschi iz Siene je včeraj zavrnila načrt upravnega sveta, ki mu predseduje Alessandro ProfUmo, o dokapitalizaciji v višini treh milijard evrov, do katere bi moralo priti že v januarju prihodnjega leta. Proti temu se je izreklo skoraj 70 odstotkov delničarjev, ki so potem v veliki večini (dobrih 82 odstotkov) sklenili, naj se do-kapitalizacija izvede od 12. maja prihodnjega leta naprej in s tem podprli predlog Fundacije MPS ter dejansko izrekli nezaupnico Profumu. V Srbiji obsežna akcija proti preprodaji drog BEOGRAD - Na območju celotne Srbije je včeraj potekala obsežna akcija razbijanja mrež preprodajalcev drog. Po poročanju srbskih medijev je policija preiskala 1200 objektov, doslej pa je bilo v okviru preiskav aretiranih 128 ljudi. V okviru akcije Grom 1 so aretirali preprodajalce drog, prijeli pa so tudi osebe, ki so osumljene številnih drugih kaznivih dejanj. Policija je prav tako zasegla 20 kilogramov različnih drog, več kot 50 kosov orožja, večje količine gotovine in tudi luksuzne avtomobile, je v Beogradu povedal podpredsednik vlade Aleksandar Vučič. V prejšnji akciji Grom, ki je bila izvedena 6. decembra, je bilo aretiranih 274 oseb, zasegli pa so več kot 21 kilogramov drog. Kitajska omilila politiko enega otroka in ukinila delovna taborišča PEKING - Kitajska je včeraj uradno omilila politiko enega otroka in ukinila zloglasna delovna taborišča za prevzgojo. Odločitve je sprejel stalni odbor kitajskega ljudskega kongresa ob koncu šestdnevnega zasedanja v Pekingu. Zagovorniki človekovih pravic se bojijo, da gre pri odločitvi o ukinitvi delovnih taborišč zgolj za kozmetične popravke. Kitajske oblasti se namreč vse bolj zanašajo na t. i. črne zapore, prisilne centre za odvajanje od odvisnosti in centre za "pranje možganov", je minuli teden sporočil Amnesty International. (STA) HRVAŠKA - Korupcija Obtožili 364 oseb in farmacevtsko podjetje Farmal ZAGREB - Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je vložil obtožnico zoper 364 oseb in farmacevtsko podjetje zaradi podkupovanja, je sporočilo hrvaško tožilstvo. Med obtoženci je največ zdravnikov in lekarnarjev, ki so prejemali podkupnine, da bi izdajali zdravila podjetja Farmal, ki ima sedež v Ludbregu pri Varaždinu. Od leta 2009 do 12. oktobra 2012 naj bi preko mreže 23 sodelavcev plačali različne podkupnine približno četrtini vseh hrvaških splošnih zdravnikov, ki so v zameno predpisovali samo Farmalova zdravila. Obtoženih je več kot 300 zdravnikov in lekarnarjev, katerim je Farmal dajal denar in nakupovalne bone, plačeval potovanja, pohištvo, elektronske naprave, kolesa in podobno v vrednosti pet do deset odstotkov od prepisanih zdravil. Na letni ravni naj bi izplačali slaba dva milijona evrov. Po poročanju časnika Večernji list je bila v primeru Hipokrat vložena najobsežnejša obtožnica v zgodovini hrvaškega pravosodja. Dokument vsebuje približno 100.000 strani. Pred tem je bil največji primer vložen v aferi Spice o malverzacijah z delnicami živilske družbe Podravka, ki je obsegal 60.000 strani. (STA) SAVDSKA ARABIJA - Protest voznic Za volanom proti prepovedi vožnje za ženske Savdska Arabija je edina država na svetu, kjer ženske ne smejo voziti motornih vozil DŽEDA - V Savdski Arabiji je včeraj potekala protestna akcija proti prepovedi vožnje avtomobila za ženske. Več Savdijk je tako sedlo za volan, zaradi česar so imele nekatere težave s policijo. Slednja je v mestu Džeda ustavila voznico Tamador al Jami, ki je morala podpisati izjavo, da ne bo nikoli več vozila brez savdskega vozniškega dovoljenja. Ženske v konservativni monarhiji sicer sploh ne smejo opravljati vozniškega izpita. Drugače je v mestu Hobar druga ženska v spremstvu moža vozila dve uri, ne da bi jo ustavila policija. Po navedbah aktivistov je včerajšnja protestna akcija del prizadevanj, s katerimi so začeli že pred več kot desetletjem in s katerimi želijo pritisniti na oblasti, da bi ženskam dovolile vožnjo. Arabska monarhija je namreč edina država na svetu, kjer ženske ne smejo upravljati motornih vozil. Šlo je tudi za nadaljevanje kampanje, ki se je začela 26. oktobra, ko so policisti ustavili 16 aktivistk zaradi kljubovanja prepovedi. (STA) TURČIJA - Afera o korupciji prizadela vlado Erdogan: Sodniki delajo za »kriminalne skupine« CARIGRAD - Turški premier Recep Tayyip Erdogan je odgovornost za korupcijski škandal, ki je dodobra zatresel njegovo vlado, včeraj znova pripisal sodnikom. Na zborovanju svoje Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) v Manisi na vzhodu države jih je namreč obtožil, da delajo za »določene kriminalne skupine«, da bi »očrnili nedolžne ljudi«. »Hočemo enotnost, solidarnost. To zlobno zaroto so sprožila nekatera gibanja, mediji in poslovni ter politični krogi v Turčiji,« je dodal in ponovil, da so preiskavo o korupciji, ki je s položajev odnesla tri ministre njegove vlade, zakuhale »tolpe znotraj države«. Turški premier je s tem ciljal na gibanje Gulen, ki je ime dobilo po nekdanjem Erdoganovem zavezniku Fet-hullahu Gulenu. Ta vplivni klerik, ki živi v ZDA, ima menda dobre zveze v turškem pravosodju, policiji in političnih krogih. Erdogan želi prikazati v javnosti, da je preiskava korupcije škodljiva za celotno Turčijo in ne samo za njega in njegovo stranko AKP. Vendar ga je poskus, da bi preiskavo pometel pod pre- progo, pripeljal v spor s pravosodjem. Turško ustavno sodišče je namreč v petek razveljavilo Erdoganov odlok, s katerim je poskušal omejiti policijo pri preiskovanju korupcije. Erdogan je dan pred tem odstavil tožilca, vpletenega v preiskavo, Muammerja Akkasa, ki je odkrito spregovoril o pritiskih na preiskavo. »Za koga delate?,« se je vprašal Erdogan. »Nimate pravice vplivati na postopek v zvezi z vladno uredbo (... ) Kršili ste ustavo,« je dodal. Erdoganova vlada je prav tako zavrnila pozive iz EU, naj se obtožb o korupciji lotijo na »transparenten in nepristranski način«. »Pozivam naše evropske prijatelje, naj se vzdržijo vnaprejšnjih sodb, ko komentirajo dogodke, povezane s turškimi notranjimi zadevami, ki imajo politične razsežnosti,« je Bruslju odgovoril minister za evropske zadeve Mevlut Ca-vusoglu. Nemški zunanji minister FrankWalter Steimeier pa je včeraj izjavil, da bo postopanje Ankare v tej zadevi »služilo kot test za vsakega politika, ki trdi, da spoštuje pravno državo«. (STA) 20 Nedelja, 29. decembra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / GLASBENIKI - Pogled iz zakulisja komornega ansambla Vtisi s turneje po državah nekdanje Sovjetske zveze Glasbena in turistična doživetja a tudi veliko napornih trenutkov Dragi bralci, tokrat bo moj dopis nekoliko drugačen in vam bo skušal opisati to, česar na odru ne vidimo: kaj se skriva za obrazi glasbenikov, ki so lahko utrujeni, zaskrbljeni, zdolgočaseni, lahko pa tudi pozitivno napeti in navdušeni; kaj pomeni turneja, ki je lahko lagodno popotovanje s turističnimi užitki, lahko pa izredno naporno zaporedje letal, avtobusov, vaj in koncertov. Ko mi je Fabrizio Ficiur, ustanovitelj in dirigent komornega orkestra Camerata Strumentale Italiana, pred dobrimi šestimi meseci zaupal, da se nam obeta zanimiva turneja po bivših sovjetskih republikah, sem ga pogledala nekoliko nejeverno, kljub temu pa sem obnovila potni list. Z orkestrom sodelujem že petnajst let, naša dejavnost pa je zaradi različnih faktorjev dokaj omejena: ansambel so ustanovili člani orkestra tržaškega gledališča Verdi, ki so želeli samostojno oblikovati svoje programe, možnost nastopov pa je vezana na koledar gledališča, ki je bil do nedavnega tako natrpan, da smo si le malokdaj lahko privoščili večje načrte. Fabrizio je že dolgo let dober prijatelj, s katerim se rada prerekam: ni mi všeč ime, ki ga je izbral za orkester (v ansamblu smo igrali trije Slovenci, zdaj sem ostala edina), včasih mi niso všeč skladbe, ki jih igramo, tokrat pa smo se skoraj složno domenili za program, ki je predstavil zelo lepe primere italijanske glasbe od baroka do sodobnosti. Gledališče Verdi je neplačan umetniški dopust naklonilo samo trem članom, zato je bilo treba poiskati godalce drugod. Pridružili so se nam odlični solisti in kolegi iz Furla-nije in Veneta in tržaški violinist, ki je reden član Zagrebške filharmonije, vsekakor mi je bilo žal za prijatelje, ki niso mogli z nami, saj je orkester kot športna ekipa, v kateri so pomembni medčloveški odnosi, delitev izkušenj, ki omogočajo ubrano in prijetno sodelovanje. Na srečo so se »tujci« lepo vključili in prispevali k dobremu vzdušju. Pred odhodom je bilo treba rešiti nekaj logističnih problemov: kje in kdaj se bomo dobili za vaje, kajti vsi smo polni obveznosti, še posebej naša odlična solista, violinist Glauco Ber-tagnin iz Padove in čelist Giuseppe Barutti iz Benetk. Med pripravami so se nam postopoma razkrivale podrobnosti turneje, ki naj bi se pričela 11.decembra s koncertom v Moskvi, v čudovitem okroglem kristalnem Domu Muzike , čigar umetniški vodja je Vladimir Spivakov, nekoč sijajen violinist, zdaj pa še vedno vodja Moskovskih virtuozov in uspešen glasbeni menedžer. Joj, torej v samem osrčju vrhunske glasbe, pred publiko, ki lahko že s samim pogledom presodi tvoje sposobnosti ...le kako bomo zmogli, premalo smo skupaj vadili, mnogo podrobnosti je ostalo nedorečenih ...nam bo pomagala sreča? Resno zaskrbljena sem vsak dan pridno vadila, uredila vse potrebne dokumente, od vizuma do potrdila o lastništvu in izvoru violine, avantura pa se je pričela 10. decembra na letališču v Ronkah ob 6. uri. Alitalia nas je skozi Rim srečno pripeljala v Moskvo, postregla pa s tako skromnim prigrizkom, da je bil pod vsako kritiko. Računali smo na večerjo, ki nas je čakala v hotelu, nismo pa računali na ruske carinike, ki so nas za dobri dve uri zaposlili s formularjem v cirilici: pisavo sicer razumem, besed pa znam premalo, zato pa je z nami prišla Irina, Ukrajinka, ki že več let živi v Trstu. Vse je šlo počasi, a gladko: ko je carinik z lučko posvetil v notranjost moje violine, da bi preveril ime avtorja, sem mu v svoji polomljeni ruščini povedala, da jo je izdelal moj oče; gospod se je nasmehnil, ni spraševal dalje in na srečo spregledal drugi lok, ki sem ga pozabila pred odhodom vzeti iz škatle, ker ni imel dokumenta. Drugi dve uri nam je požrl promet, skozi katerega se je naš avtobus pomikal s polžjo hitrostjo: kljub šestpa-sovnim cestam je v Moskvi stalna guž-va, tri dodatne ure pa smo izgubili zaradi različnega časovnega pasu. Dneva je bilo konec, naslednje jutro pa smo se složno odločili za pohod na Rdeči trg: časa smo imeli ravno toliko, da smo se z metrojem pripeljali na Okhotnji Rjad, vmes pa občudovali lepote podzemskih postaj (uživala sem, ko so napovedali postajo Razumovski - ime princa, kateremu je Beethoven posvetil tri čudovite godalne kvartete op. 59!!). V mrzlem sončnem jutru smo se razhodili po prostranem trgu, strmeli v poslopja, ki smo jih mnogi prvič videli v živo: mogočni Kremelj, Leninov mavzolej, če-bulasti zvoniki Sv.Bazilija, slavni ma-gazini Gum -l e kdo pa je dovolil postavitev drsališča in barak, ki so skazile prekrasno perspektivo? Par slikic in brž v hotel, hitro kosilo, pa spet du-hamorno lazenje z dvema minibusoma po natrpanih cestah do prekrasnega Doma Muzike, pred katerim bi se človek kar prekrižal. Takoj smo razumeli, da imamo na razpolago dodaten instrument: akustika dvorane Svetlanov je naš zvok neverjetno oja-čila in olepšala ter nam vlila veliko poguma, samozavesti in pozitivne energije. Vadili smo dolgo in temeljito, nato pa trepetajoče, a ne strahopetno, čakali na koncert. Naš prvi adut je bil beneški če-list Giuseppe Barutti, odličen glasbenik, ki je že obkrožil svet kot solist zelo uglednih ansamblov. Prvemu stavku Vivaldijevega Koncerta v a-molu za čelo in godala, transkripciji violinskega koncerta Gran Mogul, je sledil trenutek blaženosti, ko je Beppe z bo-žajočim lokom oblikoval Adagio tako nežno in sladko, da so se mnogim oro-sile oči, svojo prekipevajočo umetniško žilico pa je čelist dokazal tudi v samosvoji in presenetljivi interpretaciji tretjega stavka. Tudi naš koncertni mojster Glauco Bertagnin je svetovni popotnik, ki je s svojo violino doma na petih celinah: živi in igra z zavidljivo lahkoto, vedno dobre volje, radodaren z vici in duhovitimi pripombami, nasmejan tudi z violino v roki, tudi v tehnično najzahtevnejših pasažah, ko so mnogi violinisti zaradi napora kremžijo ali vsaj zresnijo, Glauco pa zna vse izpeljati briljantno in tekoče, kot bi šlo za otroško igrico. Levo, glasbeniki v dvorani Narodnega gledališča v Kijevu; desno, turistični utrinek z Rdečega trga; spodaj, med koncertom v Moskvi Oba solista sta si prislužila veliko aplavzov, nato smo bili na vrsti mi, predvsem prve violine in čeli, za izvedbo dveh Preludijev iz Verdijeve Traviate: pianissimo a izredno ek-spresivno, bo šlo? Šlo je, tudi s sordino so violine v prekrasni dvorani pele; absolutna tišina je bila najlepši dokaz, da je Verdi tudi tokrat segel do srca. Tako v Moskvi kot drugod nas je že pred vajo čakala razkošna zakuska, s katero smo obnavljali svoje energije, krvavo potrebne za drugi del koncerta. Ottorino Respighi ne sodi med moje najljubše skladatelje, toda njegove Antične arije in plesi so mi od zdavnaj všeč in sem jih vedno rada igrala, v koncert Nina Rote pa sem naravnost zaljubljena. Pokojni mojster, ki je pisal glasbo za filme Federica Felli-nija, je ustvaril pravi biser, s katerim lahko orkester zablesti tako z ekspre-sivnostjo kot z virtuoznostjo. Ne morem objektivno presojati naše izvedbe, lahko pa povem, da se je na koncu utrgal aplavz, ki mu ni bilo konca: kot prvi dodatek smo zaigrali Španski ples Dmitrija Šostakoviča - aplavz je postal standing ovation -, naš dirigent pa je komaj čakal, da lahko tudi v tem glasbenem templju zaigramo malo neumno, pa tudi prikupno in otročje razigrano Plink, Plunk, Plank ameriškega skladatelja Leroya Andersona -naš hit, ki ga že leta brenkamo na koncu koncertov. Aplavzi in vzkliki občinstva, skratka, zelo ohrabrujoč (in zame res nepričakovan) izid, ki je bil najboljša napotnica za nadaljevanje turneje. Naslednjega dne odhod pred zoro: na zasneženem pločniku pred hotelom sem se počutila kot kup nesreče, saj ne bom zmogla tistih dvajset korakov do avtobusa s kovčkom, violino in torbico - a med kolegi je bil vedno kdo, ki je znal priskočiti na pomoč v stiski. Z letalom družbe Ae-roflot smo poleteli v Tallinn, lepo prestolnico najmanjše baltske republike, ki je zemljepisno, zgodovinsko in jezikovno najbližja Finski: premalo časa za ogled srednjeveškega mestnega jedra, koncert v lepi, ampak akustično slabši dvorani, in Estonija je zdrsela skozi ovlažena stekla avtobusa, ki nas je peljal v Rigo: bežni vtisi rahlo zasneženih poljan, gozdov s smrekami in brezami, gnezda štorkelj, redko posejane hišice, ki oblikujejo nekoliko dolgočasno pokrajino brez najmanjše vzpetine: tudi kamen je redkost, ki bi jo morda Kraševci lahko uspešno izvažali v baltske države ...tudi prestolnica Latvije je lepo mesto, kot je bila lepa tudi koncertna dvorana, četrti koncert pa smo imeli v Klaipedi, pristaniškem in ribiškem mestu ob Baltiku, ki nas je sprejelo v visokem poševnem nebotičniku in dvorani z odlično akustiko. Pa spet dolga vožnja do Vilniusa, prestolnice Litve, kjer smo videli table v spomin na skladatelja Čiurljonisa in rodoljubnega pesnika Adama Mickiewicza. Tri različne valute - samo Estonija je prevzela evro -, tri jeziki, ki so tako za Slovane kot za Germane težko razumljivi, čeprav so indoevropskega izvora, zelo zanimiva zgodovina, ki jo velja poglobiti, pa se je bilo treba od baltskih trojčkov posloviti za poslednji koncert v Kijevu, po uspešnem koncertu v Vilniusu pa smo večerjali s simpatično Renate, glasbeno agentko, ki nam je organizirala turnejo in je navdušeno kovala nove načrte ob številnih kozarčkih žganih pijač, ki so najvztrajnejše zaposlili do treh ponoči ... Letalo družbe Air Baltic nas je naslednjega dne peljalo v prestolnico Ukrajine skozi Ri-go, kjer je naš dirigent - s pomočjo našega spremljevalca Arturasa, zlatega dečka iz Vilniusa - našel svojo koncertno obleko, pozabljeno v garderobi gledališča. V Kijevu nas je čakalo lepo presenečenje: plavajoči hotel na Dnjepru, ki smo ga le malo uživali, ker je bilo treba takoj v gledališče, sijajno poslopje, ki leži ravno nad trgom, kjer že več tednov potekajo protestne manifestacije. Kljub temu, da so nam vsi odsvetovali tveganja, so se nekateri kolegi spustili do trga, da bi pobliže videli protestnike in barikade: na srečo je bilo vzdušje mirno. Dvorana Narodnega gledališča se je napolnila s ti-sočpetsto gledalci - spet prekrasna akustika in toplo občinstvo, ki nam je vlilo veliko energije. Zaradi politične napetosti smo dirigentu odsvetovali, da bi napovedal naš dodatek, misleč, da je ruski skladatelj nezaželen, a glej čudo: po prvih dveh taktih Španskega plesa Dmitrija Šostakoviča se je utrgal navdušen aplavz, znak, da je glasba res čarobno sredstvo, ki povezuje narode, ne glede na ideološke razprtije. Šest koncertov v petih državah, veliko zadoščenja in dobre volje, prijetno prijateljsko vzdušje, ki ga zna Fabrizio ustvariti na odru in daleč od njega, so ublažili tudi zadnji napor, vrnitev iz Kijeva skozi Rim, kjer smo na povezavo s Trstom čakali skoraj šest ur. Na letalo se je vkrcala tudi moja in vaša dobra znanka Breda Pahor, ki me je ohrabrila, da sem napisala to reportažo. Pa lepe in tople praznike ter Srečno novo leto vsem vam! Katja Kralj / KULTURA Nedelja, 29. decembra 2013 21 GLASBA - Primorski orkester začel novoletno turnejo po Sloveniji Filharmonija NOVA vstopa v leto 2014 z glasbeno zrelostjo mi i - ^ .'. -T NOVA filharmonija na uvodnem koncertu turneje v novogoriškem Kulturnem domu matej vidmar NOVA filharmonija Glasbenega društva NOVA iz Nove Gorice povezuje v svoj orkester od leta 2010 obetavne Primorske, zamejske in italijanske glasbenike. Na prelomu starega leta so se orkestraši podali na slovensko turnejo s programom Novoletni Capriccio, ki so jo pričeli minuli konec tedna s koncertom v izvenabon-majski ponudbi Kulturnega doma Nova Gorica. S koncerti so nadaljevali v Slovenski filharmoniji v Ljubljani in Ajdovščini, v januarju v Kamniku in Trbovljah ter zaključili v februarju z dobrodelnim koncertom v SNG Nova Gorica v organizaciji Rotary kluba. NOVA filharmonija je edini redno delujoči orkestrski sestav Primorske. Edinstveni glasbeni aparat odseva rezultate pedagoškega dela številnih glasbenih šol, iz katerih izhajajo člani. Poleg glasbenikov prihajajočih iz klopi glasbenih šol od Tolmina, Nove Gorice pa vse do Sežane in Kopra ter ljubljanskega Konservatorija in Akademije, so med njimi glasbeniki iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, glasbenih šol »Euritmia« iz Povo- letta in Čedada ter konservatorijev za glasbo »G. Tartini« v Trstu in »J. Tomadini« v Vidmu. K zahtevnemu orkestrskemu udejstvovanju člane NOVA filharmonija žene želja po ustvarjanju. Igrati v orkestru omogoča soočanja z monumentalnimi orkestrskimi mojstrovinami. Za vstop v 2014 je glasbeni vodja orkestra Simon Perčič je zbral dela, ki se prilegajo novoletno-prazničnemu razpoloženju. Izboru odlomkov iz baletov, oper in operet ter priredb znanih skladb, je dodal tehtna simfonična dela kot sta Finlandia Jana Sibeliusa in Blišč in ceremonija Ed-warda Elgarja, s katerima se je orkester izkazal tako v zvočnosti kot tudi dramaturški gradaciji glasbene vsebine. Kot solistki sta se predstavili oboistka Neža Pod-bršček in sopranistka Anja Šinigoj, mladenki, ki sta z znanjem in žarom suvereno nastopili pred polno dvorano. Središče programa je predstavljala znamenita A Grand, Grand Ouverture angleškega skladatelja Malcolma Arnolda. Orkestrsko delo, ki zrcali glasbeno estetiko zgodnjega 20. stoletja, je zagotovo slogovno presenetlji- vo, saj v svoji partituri zahteva soliste - izvajalce na električne sesalnike. Nekatere izmed skladb so z drzno drugačnostjo zabavale, druge kot je Piazzollova Adios No-nino pa so pozornost z duhovitega obrnile k čustvenosti. Bandoneonist Maurizio Marchesich, pedagog harmonike na NSŠ svetega Cirila in Metoda v Svetem Ivanu pri Trstu, nas je s svojo igro v Adios No-nino povabil v ganljive glasbene izpovedi in v žametno toplino južno-ameriške celine. Skrivnostno privlačen zvok bando-neona se je v čutni igri Marchesicha in »novašev« izlil v otožni spev v skladbi posvečeni spominu na preminulega Piazzol-lovega očeta. NOVA filharmonija, s svojo dejavnostjo, vnovič dokazuje, da je ključ do pozitivne prihodnosti v združevanju moči -kot je tudi igra v orkestru, kjer vsak posameznik doda svoj majhni delež za doseganje istega cilja. To pa je voščilo mladih glasbenikov, ki z Novoletnim Capricciom in z umetnostjo pozivajo k skupnem grajenju boljšega 2014. Metka Sulic POGOVOR - Massimo Sangermano Oditi moraš, da te doma spoznajo Igralec nastopa jutri s Pupkin kabarettom v Rossettiju Nestalni ansambel Pupkin kaba-retta bo jutri, 30. decembra ob 21.02 stopil na oder Stalnega gledališča FJK. Ob priložnosti posebne predsilvestrske predstave »si bo privoščil elegantne obleke, se bo preizkusil v muziklu«, predvsem pa bo pripeljal na večji oder gledališča Rossetti svoje že kultne in novejše točke. Večer bodo oblikovali Ales-sandro Mizzi, Stefano Dongetti, Laura Bussani, Ivan Zerbinati, Niente Band in Massimo Sangermano, s katerim smo neuspešno skušali odkriti, katere bodo posebne vsebine te izvedbe Prav gotovo bo posebno doživetje, prvič na tako velikem odru. Sprašujemo se, kako bomo napolnili dvorano Massimo Sangermano GLASBA - Koncert mladih pianistov iz razreda Tamare Ražem Locatelli Mladi pianisti v zgodovinski kavarni Glasbena matica je tik pred božičnimi prazniki predstavila tržaškemu občinstvu pet svojih uspešnih gojenk in gojencev Glasbena matica je v ponedeljek, 23. decembra, predstavila tržaškemu občinstvu pet svojih uspešnih gojenk in gojencev iz razreda profesorice Tamare Ražem Locatelli. V zgodovinski kavarni Caffe degli Specchi na Velikem trgu so pred številno publiko nastopili mladi pianisti Linda Cappellini, Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kra-vos in Max Zuliani. Uvodoma je ravnatelj Bogdan Kralj poudaril pomen glasbenega nastopanja v samem mestnem središču in se zahvalil profesorici Tamari Ražem Locatelli, ki si je po aprilskem glasbenem popoldnevu v istih prostorih zamislila tudi tokratni koncert in ga izpeljala s svojimi učenci. Zaradi obdobja je koncert dobil naslov Božično pričakovanje, gotovo pa je pomenil za nastopajoče in njihovo mentorico tudi priliko, da skupaj praznujejo vse lepe trenutke, ki so se zvrstili v iztekajočem se letu. Naj na kratko navedemo številne dosežke mladih izvajalcev v letu 2013. Veliko je bilo nastopov, gojenci pa so se udeleževali tudi tekmovanj na državni in mednarodni ravni. Prva je nastopila šestnajstletna Linda Cappellini, ki se redno udeležuje masterclassov in tudi pomembnejših nastopov, kot je bil na primer poklon Debussyju v mali dvorani opernega gledališča Verdi. Rok Dolenc je osvojil prvo nagrado na regijskem tekmovanju TEMSIG v Postojni, drugo nagrado na državnem tekmovanju TEMSIG v Novem mestu in prav tako drugo nagrado na državnem tekmovanju Rospigliosi v To-skani. Na povabilo člana komisije s tekmovanja Insula v Izoli je junija igral na konservatoriju v Gradcu, vedno junija pa je s tremi pianisti sooblikoval celovečerni koncert v Veroni v sklopu sezone Un fiume di note. Rok se rad posveča skladanju, zato je na tokratnem nastopu zaigral tudi svojo skladbo z naslovom Jesen. Julija Kralj je letu 2013 dobila drugo nagrado na regijskem tekmovanju TEMSIG v Postojni, na držav- Nastopajoči pianisti z ravnateljem Glasbene matice Bogdanom Kraljem in profesorico Tamaro Ražem Locatelli foto damjan nem tekmovanju Rospigliosi v Toskani in na mednarodnem tekmovanju Salieri v Legnagu, poleg tega pa se je uvrstila v finale mednarodnega tekmovanja Vinci-guerra v Veroni in tudi tam prejela drugo nagrado. Na glasbeni reviji, ki jo organizira Srednja šola sv. Ciril in Metoda, je osvojila prvo nagrado, prav tako je bila najboljša na tekmovanju Dante za tržaške višje srednje šole. Tudi Julija, tako kot Rok, je nastopila v Veroni, prav pred kratkim pa si je prislužila še eno nagrado, in sicer drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Spincich v Trstu. Simon Kravos se je že večkrat v preteklosti izkazal in dosegel lepa priznanja, letos pa je dobil drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Tomaž Holmar v Na-borjetu, vedno pa je bil prisoten na vseh pomembnejših nastopih v sklopu Glasbene matice. Kot zadnji je zaigral Max Zuliani. Za sabo ima regijsko in državno tekmovanje TEMSIG, kjer je obakrat dobil prvo nagrado, same prve absolutne nagrade pa si je prislužil na državnem tekmovanju Rospigliosi, na mednarodnem tekmovanju Salieri, na mednarodnem tekmovanju Holmar in na mednarodnem tekmovanju Pecar v Gorici. Na tržaškem tekmovanju, posvečenem Paolu Spin-cichu, pa so mu podelili drugo absolutno nagrado. Mladi pianisti so ponudili v poslušanje zelo bogat in razgiban repertoar, ki je obsegal skladbe od baroka do naših dni. Z nekaterimi skladbami so že večkrat nastopali in si z njimi tudi prislužili nagrade in priznanja, z drugimi pa se bodo še preizkusili na prihodnjih tekmovanjih. Ob zaključku lepega srečanja je Rok Dolenc zaigral še svojo fantazijo na božične napeve. MJ ...morda z grožnjami mimoidočim, ali pa s kartonastimi lutkami na praznih sedežih, saj vemo, da so novinarji pogosto raztreseni in jih bodo sence varale. Obravnavali bomo teme, ki so značilne za Pupkin, ki je angažirano gledališče, a tudi ne, socialno, a tudi ne, gledališče, a tudi ne. Pravzaprav ne vem, če bo Mizzi zadovoljen s to izjavo ... V svojih točkah govoriš o vlaku, ki te vsakič pripelje v to pozabljeno mesto. Kam pa pelje v obratno smer? V Trstu me skoraj ne poznajo in to je tipično italijanski pojav: oditi moraš drugam, da lahko doma priznajo tvoje delo in dosežke. Ze veliko let živim v Rimu in sodelujem z dokumentarnimi programi za RAI Storia in Educational. Odpovedal sem se ponudbam komercialne televizije, preveč stresa. Danes moram delati in zaslužiti trikrat več, ker vse stane štirikrat več v primerjavi z osemdesetimi leti. Vsaj imam srečo, da delam, kar mi je všeč. Equi-talia ne bere Primorskega, kajne? Za realizacijo prispevkov veliko potuješ, vidiš, razmišljaš... Ponosen sem, da sem se rodil v tem kraju, a ugotavljam, da je svet izven njega boljši. Če se v Rimu komu približaš, bo ta zgrabil za svojo torbico, medtem ko te v drugih državah vprašajo, če potrebuješ pomoč. Naš delovni in intelektualni potencial je vedno bolj razpršen po svetu. Tržačani lahko zgradijo metropolitano v New Yor-ku, tukaj pa nismo niti sposobni zagnati tramvaja. Si radovedna oseba s široko izobrazbo. Kakovosten smeh potrebuje veliko resnosti in priprave. Ne vem, če sem resen in dobro pripravljen; zelo preprosto opazujem in poslušam ljudi, ko se sprehajam po mestu. Iztočnica, ki se pojavlja na terenu, je najboljša in ponuja najboljši odgovor na to, kar se dogaja. Realnosti se moraš dotakniti brez statistik in ugibanj. Tvoj glavni vir navdiha in tarča tvojih šaljivih komentarjev je tržaški dnevnik Il Piccolo, Primorski pa je k sreči pomiloščen zaradi jezikovnih ovir. Piccolo mi je olajšal avtorsko delo. Mislil sem, da me bo uredništvo tožilo, medtem ko smo ob obletnici časnika postali pomembna sestavina praznika. Take stvari se dogajajo tudi v večjih uredništvih. Kot oseba, ki živi drugje in lahko gleda na tržaško stvarnost od zunaj, pa sem veliko bolj kritičen. Kot zunanji opazovalec si zaznal korak naprej na poti mirnega več-kulturnega sožitja v našem mestu? Mladi so se naveličali bremena težke zgodovinske pripovedi. Naučili so nas, da se moramo spominjati vseh grdih stvari, da se ne bi več zgodile, pa se stalno ponavljajo in živimo v bolečini bolečine, medtem ko opazujemo bolečino. Italija je država, kjer ljudje sedijo na strehah ali pa ležijo na tleh, malo pa jih skuša konstruktivno in pozitivno vztrajati po normalnih poteh. Sem pesimist, ker sem stvaren. Ko smo bili otroci, so se slovenski in italijanski Trža-čani tepli na drevoredu 20. septembra, namesto da bi nas učili jezika sosedne države. Pred leti pa je poznanje slovenskega jezika postalo nujni pogoj za zaposlitev, kar je v obmejnem mestu naravno. Moram konkretno videti spremembe, da lahko izbrišem tiste spomine, ki ustvarjajo nelagodje in predsodke. Pred našim novoletnim nastopom pa bi zaključil s pozitivno noto in voščil vsem bralcem Primorskega dnevnika vse najlepše v prihodnjem letu! ROP 22 Nedelja, 29. decembra 2013_RADIO IN TV SPORED ZA DANES / GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Danes, 29. decembra, ob 17.00 / Alen Jelen: »Nočni pogovori«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V ponedeljek, 30. decembra, ob 21.00 / kabaret / Pupkin Kabarett: »l'inso-stenibile leggerezza del cotechino«. V sredo, 8. januarja, ob 16.00 / Cristina Comencini: »La scena« / Ponovitve: v četrtek, 9. ob 16.00 in ob 19.30v pe-tek,10. in soboto, 11. ob 20.30 ter v nedeljo, 12. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli V četrtek, 9. januarja, ob 21.00 / Mike Daisey: »Il tormento e l'estasi di Steve Jobs« / Ponovitve: v petek, 10. in v soboto, 11. ob 21.00 ter v nedeljo, 12. januarja, ob 17.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG V torek, 31. decembra, ob 20.00 / Aleksander Nikolajevič Ostrovski: »Gozd«. V sredo, 8. januarja, ob 20.00 / Nejc Va-lenti, Branko Rožman, Andrej Jus: »Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel)«. / Ponovitev: v četrtek, 9 januarja, ob 20.00. V petek, 10. januarja, ob 20.00 / Eric Chappell: »Kraja«. / Ponovitev: v soboto, 18. januarja ob 20.00. KOPER Gledališče Koper V soboto, 18. januarja, ob 10.00 / Tamara Matevc: »Grozni Gašper«. JESENICE Gledališče Jesenice V četrtek, 9. januarja, ob 19.30 / Eduardo De Filippo: »Filumena Mar-turano«. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 14. januarja, ob 14.30 in ob 19.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 30. decembra ob 19.300 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitev: v torek, 31. decembra, ob 19.00. V petek, 3. januarja, ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. V soboto, 4. januarja, ob 19.30 / Albert Camus: »Kaligula«. / Ponovitev: v sredo, 8. januarja ob 19.30 V ponedeljek, 6. januarja, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«. / Ponovitve. v torek, 7. janurja ob 11.00 in ob 19.30. V petek, 10. januarja ob 19.30 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Mi-sterij buffo«. V soboto, 11. januarja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Hamlet«. / Ponovitve: v ponedeljek, 13. ob 18.00, v torek, 14. januarja ob 11.00. Mala drama V ponedeljek, 30. decembra, ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. V torek, 31. decembra, ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. / Ponovitev: v torek, 7. januarja, ob 20.00. V petek, 3. januarja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V soboto, 4. januarja, ob 20.00 / Kobo Abe: »Prijatelji«. V ponedeljek, 6. januarja, ob 19.00 / Dorota Maslowska: »Pri nas je vse v redu«. V četrtek, 9. januarja, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se moži«. V petek, 10. januarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. V soboto, 11. januarja, ob 20.00 / John Logan: »Rdeča«. / Ponovitev: v ponedeljek, 13. januarja, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Spodnja dvorana V nedeljo, 29. decembra, ob 20.00 / Tri prste pod popkom: »Maruša Oblak«. Zgornja dvorana V ponedeljek, 6. januarja, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. / Ponovitev: v sredo, 8. januarja ob 15.45. V sredo, 8. januarja, ob 20.00 / Norman Allen: »Zadnji ples Nižinskega«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 29. decembra, ob 16.00 / Pjo-tr Čajkovskij: »Balletto di Mosca "la Classique" - La bella addormentata«. / Koreografije: Marius Petipa. Tetris (ul. della Rotonda 3) V torek, 31. decembra, ob 23.00 / »Novoletni party«. Nastopajo: Dj Acus, Psychowurstel in Digitinis. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine. V torek, 31. diecembra ob 18:00 / »Strauss Festival Orchester Wien« / dirigent - Willy Büchler; solist - Judith Halasz sopran. _SLOVENIJA_ IZOLA Ljubljanska ulica ■ Veseli december V nedeljo, 29. decembra, ob 19.00 / Koncert / Nastopata: Marina & Emilia Mirtensson. LJUBLJANA Menza pri Koritu V četrtek, 2. januarja, ob 22:00 / Nastopata: Massicot (Švica) in Seven Brides of Frankenstein (Švica, Hrva- ška, Slovenija). Vstop v 2014 v duhu post-punka, alter-rocka, rocka-in-opposition in improvizirane glasbe. Kino Šiška V četrtek, 16. januarja, ob 20.00 / Svet-lana Makarovič in Zlatko Kaučič: »Horror Mundi / Groza Sveta«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Revoltella do 6. januarja 2014 je naogleda razstava Jagode Buic: »Theatrum mundi«. TheArtPhotoGallery (ul. Diaz 22/c) je na ogled fotografska razstava Anje Čop: »Iran: unimaginable«. Na ogled bo do 9. januarja 2014. -/ ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ IZOLA Galerija Salsaverde je na ogled razstava akademskega kiparja in ustvarjalca Metelkove mesta Boštjana Drinovca. Manzolinijeva palača je na ogled fotografska razstava ob 125. obletnici National Geographie Society. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ACCOLA = nekdanji švicarski smučar • BIA = nekdanji nogometaš Udineseja (Giovanni) • DEK = znamka gorskih koles • ITERBIJ = redka kovina • JERIČ = slovenski operni pevec (Karel) • TOOKER = ameriški slikar Primorski dnevnik ste tudi vi! Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom. Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili. Tokrat je fotografijo prispeval Jure Kufersin 100 odtenkov vsakdana Vsak dan, zgodaj zjutraj, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik! _naročniška akcija 2014 Celoletna naročnina: 230 €; to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost plačila naročnine v dveh obrokih (2 x120 €) - za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko. Če se za naročnino odločite takoj, boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno do konca leta 2013. Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku dnevnika brez dodatnih stroškov. lahko objavljali brezplačno. Primorski " dnevnik info: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu (Zadruga 24 Nedelja, 29. decembra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx dokumentarec: Tomos, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua immagine 10.55 Maša, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.30 16.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 16.35 Show: Domenica In 18.50 Kviz: L'eredita 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Un matrimonio 23.35 Speciale Tg1 Rai Due 16.45 Film: Le avventure di Bianca e Bernie (anim.) 18.10 Šport: 90° minuto 19.00 Film: Up (anim.) 21.05 Serija: NCIS 21.50 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Serija: Senza traccia V" Rai Tre Show: Masterpiece 23.55 Film: I primi del-la lista u Rete 4 7.50 Media Shopping 8.20 Nan.: Vita da strega 9.25 Dokumentarec 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Rubrika: Pianeta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Dok.: Magnifica Italia 14.00 Donnavventura 14.20 Film: Il decimo clandestino 15.50 Film: E' nata una stella 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 7.00 Film: A Bug's Life - Megaminimon-do (anim.) 8.30 Dok.: Voyager Factory 9.10 Dok.: A come Avventura 9.50 Odd.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.35 Serija: Il nostro amico Charly 11.20 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.45 Film: La carica dei 101 II (anim.) 15.00 Film: I Muppet 21.20 Film: Il Signore degli Anelli -Le due torri (fant., i. E. Wood, O. Bloom) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.00 Resn. show: Fashion Style 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Film: Una tata per Natale 16.00 Film: Al cuore non si comanda 18.00 Film: I 12 desideri di Natale 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.30 Nad.: Il pec-cato e la vergogna O Italia 1 7.05 Nad.: La grande vallata 7.55 Cinema d'oggi 8.10 Film: Cronache di poveri aman-ti 9.55 Serija: New York, New York 10.45 TeleCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Tgr Mediterraneo 12.45 Božični koncert 13.00 Dok.: Geo 14.00 Dnevnik 14.30 Miniritratti 15.05 Kilimangiaro 18.55 22.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 7.00 Film: Nonna stiamo arrivando 8.45 Film: You Wish! - Attenzione ai desideri 10.35 Film: Un solo desiderio 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Film: La vera storia di Biancaneve 15.30 Film: Sydney white -Biancaneve al college 17.25 Risanke: Tom & Jerry 17.40 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.00 Film: 40 anni vergine (kom.) 21.30 Film: Chiedimi se sono felice 23.35 Film: Hazzard La 7 Nedelja, 29. decembra Raimovie, ob 21.15 LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Serija: Suor Therese 11.30 Serija: McBride 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika VREDNO OGLEDA The tree of life ZDA 2011 Režija: Terence Malick Igrajo: Brad Pitt, Sean Penn, Jessica Chastain in Pell James Petdeseta leta prejšnjega stoletja. Družina O'Brien: strog, robat oče, nežna in čudovita mama, trije sinovi, živi v predmestju majhnega mesta v Teksasu. Družinski vsakdan prebivalcev velike hiše ameriškega srednjega sloja, spoznavamo ob pripovedi najstarejšega sina Jacka, ki se še kot odrasel človek bori s težavami, ki jih je imel z očetom v otroških letih. O'Brienovih spominjajo na družino režiserja in scenarista Terrenca Mali-cka, ki je na tem filmu delal več kot trideset let. Morda prav zaradi osebne angažiranosti film ni zgolj (avto)biografska podoba nekega časa, ampak so O'Brienovi in predvsem odrasel, obremenjen frustriran Jack ključni del vesolja, ki ob Malickovi rabi kamere in nizanju detajlov, postane najprej poezija, takoj nato pa tudi izredna mojstrovina. 14.40 Film: Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo 17.15 Nan.: Due South 18.00 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Servizio pubblico piu 22.15 Film: Qualcuno voló sul nido del cuculo (dram.) ^ Tele 4 pop pop TV Film: Zadnje počitnice 22.10 Film: V obje- mu carovnice Kanal A 6.30 Ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adn-kronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 15.00 19.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Le ri-cette di Giorgia 18.20 Tanta salute 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 10.20 Nan.: Polna hiša živali 10.50 Dok. odd.: Sadovi narave 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.05 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Odd.: Slovenski pozdrav 14.2017.15 Slikovitih 55 14.35 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.15 Film: Sreča v nesreči 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 18.40 Risanke 18.55 22.50 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Intervju 22.05 Dok. serija: Village folk 22.15 Dok. serija: Kulturni vrhovi 23.20 Alpe-Donava-Jadran (t Slovenija 2 8.05 Alpe-Donava-Jadran 8.35 Glasbena matineja 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (m), prenos 12.55 Športna odd.: Zima je zakon 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.55 Nogomet: FIFA magazin 15.30 EuroBasket 2013, zgodba o uspehu 16.25 Nordijsko smučanje - novoletna skakalna turneja, prenos 18.30 Dok. odd.: 3000 kilometrov s Simfoniki 19.25 Risanke 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. film: Vinogradnik in vitez 20.55 Glasbeni večer 21.05 Žrebanje Super Lota 21.15 City folk - Obraz mest 21.45 Dok. odd.: Nickyjeva družina 23.20 Zaigraj še enkrat, sam. (t* Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.10, 21.30 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 18.15 Tedenski pregled 7.20 10.25 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 10.10 Utrip 11.4016.45, 20.40 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 14.45 Obrazi 2013 17.30 Poročila 17.45 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 22.00 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 13.00 Infokanal 13.25 Alpsko smučanje 14.20 22.30 Čezmejna Tv 14.30 Vsedanes - Svet 14.40 Tednik 15.15 „Q" 16.00 K2 16.25 L'appuntamento 18.00 Naš športnik 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Est - Ovest 19.50 22.20 Co-peam 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.10 Dokumentarec Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 Videostrani 14.30 V imenu prihodnosti -60 let ZPM Goriške 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 Kralj Trnovec 20.00 Med nami 21.20 Posegovi prijatelji 22.20 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 6.00 Risanke 7.25 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 7.45 12.20 Urbani izziv 8.10 Serija: Igrače za velike 8.40 Serija: Igrače Jamesa Maya 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.50 Serija: Čarovnije Crissa Angela 13.15 Film: Nagajivi Clifford 14.55 Film: Prinašalec pic 16.40 Serija: Vlomilci 17.05 Serija: Revolucija 18.00 Volan 18.40 Nan.: Živali na delu 19.15 Pazi, kamera! 20.00 Film: Harry Potter in princ mešane krvi (fant.) 22.30 Film: Platoon -Vod smrti (dram.) 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 8.25 Film: Lovci na zmaje 9.50 Film: Jaz, ti in nadloga Dupree (kom., i. O. Wilson, K. Hudson) 11.50 Nad.: Mentalist 12.40 Jamie - obroki v pol ure 13.05 Nad.: Sočna strast 14.05 Odd.: Enostavni božični menu z Rachel Allen 14.40 Film: Ledena doba 3 (anim.) 16.25 Film: Nancy Drew 18.15 Odd.: Okusi brez meja 18.55 24UR - novice 20.00 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magnifici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Odskočna deska; 15.30 DIO; 16.30 Mladi in legende... na en koš;18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evrora-dijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu se prepustite obveznostim in se ne obremenjujte z malenkostmi, predvsem pa poskrbite, da boste delo končali pravočasno. Kariera bo za vas velikega pomena. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Pri učenju in miselnih aktivnostih boste le težko zbrani. Posvetili se boste počutju in zdravju, saj boste začutili, da se vas nekaj loteva. Pojdite na pot z družino in najboljšimi prijatelji. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Kljub dodatnim izdatkom v preteklih dneh boste po dolgem času pozornost posvetili družinskim odnosom. Odmislite težave in si v krogu prijateljev privoščite lepe praznike. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Pred vami so «« velike spremembe na področju partnerstva. Vezani raki boste v prazničnih dneh uživali v družbi najdražjih. Drugi pa boste, nasprotno, uživali v samskem stanu. LEV 23.7.-23.8.: Obveznosti (^^r na delovnem mestu vam bodo pobrale veliko časa. Pozornost vam bo vedno znova uhajala stran od službe, nadrejeni pa bo močno pritiskal na vas. Izbiro prepustite intuiciji. DEVICA 24.8.-22.9.: Popolno-^^ ma se boste posvetili lastnim interesom in na trenutke zanemarili občutenja ljudi okoli sebe. Pričakujete uspeh pri opravljanju dela. Energijo usmerite v medsebojne odnose. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Dne-^ ^ vi pred vami bodo minevali brez večjih posebnosti, prav tako vam bo manjkalo dinamike. Zelo lenobni boste, slabo vreme bo močno vplivalo na vaše počutje. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Kljub prazničnemu razpoloženju boste prihodnji teden polni energije. Motivacija se vas bo popolnoma polotila, kar bo vašo pozornost odvrnilo od družinskih obveznosti. STRELEC 23.11.-21.12.: Iz va. f še prve hiše bosta stopila Sonce in Merkur, zato se bo vaša dosedanja nadpovprečna energičnost zmanjšala. V hobijih boste ustvarjalni, kar lahko prinese nepričakovane rezultate. KOZOROG 22.12.-20.1.: Dobro razpoloženje in topla osebnost bosta zaznamovala obdobje pred vami. Veliko pozornosti boste namenili dobrodelnosti, ki vas bo navdala s prijetnim občutkom. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Skrbi glede nekega prijatelja se bodo počasi polegle. Pomagala bosta predvsem pogovor in zaupanje, za kar pa je potrebno sodelovanje obeh. Iskrenost bo zelo pomembna. RIBI 20.2.-20.3.: Po dolgem času se bo veliko dogajalo v vašem družabnem življenju. V družbi boste najbolj uživali v intelektualnih pogovorih. Zdravje: dobro počutje bo pozitivno vplivalo na vaše stanje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 29. decembra 2013 25 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 10.00 Aktualno: UnoMattina Storie Vere 10.30 Aktualno: UnoMattina Verde 11.30 Aktualno: UnoMattina Magazine 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Film: Una sorpresa di troppo 16.45 Da Da Da 17.15 Film: Un'altra occasione 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Un matrimonio 23.20 Film: Grizzly Falls - La valle de-gli orsi Rai Due 6.40 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 9.15 Nad.: Settimo cielo 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Film: The Goodwitch's garden 17.00 Serija: Catalina Island 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nan.: NCIS 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tutto da ridere 21.10 Dok.: Voyager 23.30 Show: Unici ^ Rai Tre 21.05 Film: Prince of Persia - Le sab-bie del tempo (pust., i. J. GylIenha- aI) 23.20 La stagione dei Blitz u Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Nan.: Vita da strega 7.20 Film: Madame X 9.45 Nad.: Ca-rabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Perry Mason - Elisir di morte 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Film: Decisione critica 0.00 Film: Furia cieca Canale S figlie 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: In questo mondo di ladri 15.45 Film: Una sorpresa dal passato 18.00 Film: Miracolo a novembre 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: The Family Man (kom., i. N. Cage) 23.35 Show: Drive In - 30 anni V Italia 1 6.55 Nan.: Friends 7.35 Nad.: The Middle 8.25 Film: La spada magica - Alla ricerca di Camelot 10.10 Film: Roxy Hunter e il fantasma del mistero 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Simpsonovi 14.35 Nan.: What's my destiny Dragon ball 15.00 Nan.: Naruto 15.30 Film: Mamma che Natale da cani! 17.15 Serija: Le regole dell'amore 17.40 Igra: Top One 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.20 Film: Il ritorno del Monnezza 21.10 Show: Zelig 23.15 Film: Never Back Down - Mai arrendersi La l LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.20 L'aria che tira 12.251 menù di Benedetta 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.35 Film: Jane Doe 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Natale nel pae-se delle meraviglie 21.10 Film: Papillon (pust.) ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Film: Non perdiamo la testa 9.30 Film: Toto diabolicus 11.15 Serija: New York, New York 12.00 Dnevnik 12.25 Pane quotidiano 12.50 Rai Educational 13.35 Film: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 23.05 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Nad.: Caterina e le sue 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Jr Slovenija 1 6.20 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.10 15.45, 18.35 Risanke in odd. za mlade 12.00 Odd: Ljudje in zemlja 13.00 15.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Film: Pocahontas (anim.) 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Slovenija v letu 2013 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.00 Umetnost igre 23.30 Knjiga mene briga Jr Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 11.35 Dobro jutro 14.30 18.30, 0.10 Točka 15.40 Med valovi 16.15 Dober dan, Koroška! 16.45 Intervju 17.45 Dok. serija: S Trevor-jem McDonaldom odkrivamo Antile 19.20 Risanke 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Serija: Dediščina Evrope 21.25 Nad.: Luther 23.15 Slikovitih 55 Jr Slovenija 3 6.00 9.00, 19.50, 21.55 Sporočamo 6.35 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.25 Poročila 9.40 Tedenski pregled 11.25 Zrcalo tedna 11.40 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Prvi dnevnik 13.50 16.20 Na tretjem... 17.05 Tedenski izbor 17.5019.30 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik 23.20 Od- Koper 13.55 Dnevni program 14.00 1S.20, 23.S0 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Vseda- nes - Šola 14.50 Ciak Junior 16.20 Vesolje je... 16.50 Tednik 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.30 Naš športnik Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Naš čas 19.30 Rad igram nogomet 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Predstavljamo: Salonit Anhovo 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV 6.00 Risanke 8.30 Serija: Tv Dober dan 9.20 10.30, 12.20 Tv Prodaja 9.40 15.55 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.45 Film: Čebelji film (anim.) 12.40 Nan.: Naša mala klinika 13.35 Nad.: Lepo je biti sosed 14.05 Serija: Ljubezen ali denar 15.00 Nan.: Igra laži 16.50 Nad.: Vihar 17.00 24 ur popoldne 17.55 Nad.: Divja v srcu 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Doktor Dolittle 2 21.35 24UR - zvečer 22.05 Nan.: Na kraju zločina 23.00 Nan.: Na robu znanosti 23.50 Nad.: Lov na osumljenca Kanal A 6.50 Risanke 7.50 16.35 Nan.: Moja super sestra 8.20 Nan.: Jimova družina 8.20 Serija: Mladi zdravniki 8.45 Nan.: Veliki po-kovci 9.15 Film: Ledena doba 3 (anim.) 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nad.: Budva na morski peni 14.00 19.30 Nan.: Dva moža in pol 14.30 Film: Zadnje počitnice 16.30 18.00, 19.55 Svet 17.05 Nan.: Chuck 19.00 Nan.: Veliki pokovci 20.05 Film: Umri pokončno 2 22.15 Film: Jedrska podmornica i Ponedeljek, BD. decembra Laeffe, ob 21.1 D VREDNO OGLEDA Coco Chanel & Igor Stravinsky Francija, Švica 2009 Režija: Jan Kounen Igrajo: Anna Mouglalis, Mads Mik-kelsen, Elena Morozova in Nataša Lindinger Film, ki je nastal po romanu Chrisa Greenhalgha pripoveduje o prijateljstvu in ljubezenskem odnosu med pariško modno kreatorko in velikim ruskim skladateljem. Do njunega srečanja naj bi prišlo prav v francoski prestolnici, leta 1920, se pravi v času, ko si je slavna Coco zamislila parfem Številka 5. V filmu se prepletajo resnična dejstva in fikcija, zgodbo pa v svoj žanr trdno postavi strasten čustveni naboj. Pisatelj Greenhalgh je v prvi osebi sodeloval pri pisanju filmskega scenarija in se pri tem poslužil tudi številnih dokumentov, ki so mu jih dali na razpolago na sedežu francoske modne hiše, kot tudi nekaterih predmetov, ki jih še danes hranijo na rue Cambon 31, se pravi v stanovanju kjer je Coco Chanel živela. RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Tretji polčas; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Homer: Iliada - 21. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Z menoj na pot; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scel-ta da Radio Capodistria; 23.00 Osserva-torio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MID AS -J Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. NAŠ ŠPORTNIK 2013 Lestvice / SEŽANA - Vasilij Žbogar, Tanja Žakelj, nogometaši Kopra, zamejci nikjer zadnji Izbrali smo najboljše Vse zbrano v naši spletni prilogi na' www.primorski.eu MOŠKI Vasilij Žbogar (jadranje) - 106 Jaka Hvala ( smučarski skoki) - 77 Valter Birsa (nogomet) - 55 Nebojša Joksimovič (košarka) - 33 LorisMania (odbojka) - 28 Anže Petrič (balinanje) - 19 ŽENSKE Tanja Žakelj (gorsko kolo) - 101 Snežana Rodič (atletika) - 64 Špela Ponomarenko Janič (kajak na mirnih vodah) - 54 Tea Ugrin (gimnastika) - 51 Sofia Carciotti (skoki v vodo) - 22 Tina Mrak - Veronika Macarol (jadranje) - 20 EKIPE FC Luka Koper (nogomet) - 108 OKLuka Koper (ženska odbojka) - 66 BKHrastKobjeglava (balinanje) - 45 AŠZSloga Tabor (moška odbojka) - 39 Bronx Škofije (futsal) - 33 RD Istrabenz plini Izola (rokomet) - 21 Jadralec Vasilij Zbogar (evropski prvak finn) med moškimi, gorska kolesarka Tanja Zakelj (zmagovalka svetovnega pokala in evropska prvakinja v olimpijskem krosu) med ženskami ter nogometaši Luke Koper so športnik, športnica in ekipa leta na Primorskem po izboru novinarjev medijskih hiš z obeh strani meje. Na že 30. skupni prireditvi Naš športnik smo jih nagradili sinoči v Kosovelovem domu v Sežani. Najboljše smo prvič letos izbirali v enotni kategoriji. Nov format so slovenski športniki iz Italije »prestali« dokaj dobro, saj med šestimi nominiranci nihče ni pristal na zadnjem mestu. Med ženskami smo imeli letos dve predstavnici, torej eno več od minimalnega pogoja, da mora biti v končnem izboru nominacij vsaj po en predstavnik z vsake strani. Telovadka Tea Ugrin, italijanska prvakinja v mnogoboju in parterju, je pristala na 4. mestu. Prejela je le nekaj glasov manj od bronaste s svetovnega prvenstva kajakašice na mirnih vodah Špele Po-nomarenko Janič. Skakalka v vodo Sofia Carciotti, državna prvakinja s stolpa v kategoriji članic, se je uvrstila na 5. mesto pred jadralkama Tino Mrak in Veroniko Macarol. Med ženskami je bila druga atletinja Sne-žana Rodič, finalistka SP v Moskvi v troskoku. Vrstni red našega izbora je med ženskami nekoliko drugačen kot v letošnjem izboru za Športnika Slovenije, na katerem je bila Zaklje-va druga, Ponomarenkova 4., Rodi-čeva pa je delila 8. mesto. Med moškimi je na Primorskem drugi smučarski skakalec Jaka Hvala, »ponikovski orel«, zmagovalec tekme za svetovni pokal v nemškem Klingenthalu, tretji pa nogometaš Milana Valter Birsa. Pred šte-verjanskim odbojkarjem Lorisom Maniajem na 5. mestu je še košarkarski reprezentant Slovenije Neboj-ša Joksimovič iz Kopra, šesti je bali-nar Anže Petrič, dobitnik bronastega odličja na SP v štafetnem zbijanju. Med ekipami so se za Luko Koper uvrstile odbojkarice Luke Koper, lani 3. v 1. slovenski ligi. Zamejski pridih tu predstavlja njihov tržaški trener. »Režiser velikega uspeha z majh- nim finančnim vložkom je trener Marko Kalc,« je namreč zapisano v utemeljitvi nominacije. Tretji so balinarji BK Hrast iz Kobjeglave, državni prvaki in četrt-finalisti evropske Lige prvakov. Od-bojkarji Sloge Tabor so se uvrstili na visoko 4. mesto, tudi pred ekipo malega nogometa (futsal) Bronx iz več fotografij na www.primorski.eu Škofij in rokometaši izolskega Istra-benza plin. TEA UGRIN Med zamejskimi športniki je petnajstletna Tea Ugrin osvojila najvišje, četrto mesto med posameznicami. Naslednje leto bo tekmovalka prestopila med članice. Skok med starejše gimnastičarke je sploh ne straši: članica tržaške Artistice '81 je povsem osredotočena na cilj, ki si ga je s trenerjem Diegom Pecarjem zastavila že pred časom. »Zelim si uvrstitve med najboljše v Italiji, kar bi pomenilo vpoklic v reprezentanco in nastopa na evropskem in svetovnem prvenstvu,« pove sramežljiva Tea, tokrat brez dlak na jeziku. Formo bo reprezentančni štab preverjal v prvem delu sezone, ko bo s tržaško ekipo od februarja do maja tekmovala v ekipnem prvenstvu A1-lige. Vaje na vseh orodjih so v primerjavi z lani težje. Priprava je vse bolj osredotočena na popolnost: če je še do predkratkim izstopala z vajami na gredi, je zdaj na vseh orodjih na isti kakovostni ravni. Ravno popolnost ji je že lani prinesla naslov v mnogoboju, ki ga želi letos še potrditi. Evropsko prvenstvo bo maja v Bolgariji, svetovno pa na Kitajskem oktobra meseca. SOFIA CARCIOTTI »Zame je že veliko zadoščenje, da sem v tako širokem izboru in med tolikimi odličnimi športnicami sploh med nominiranimi,« pravi naša skakalka v vodo, 20-letna Tržačanka Sofia Car-ciotti, ki je letos s stolpa osvojila zlato kolajno na državnem poletnem prvenstvu v kategoriji članic, na zimskem pa je bila tretja. Sofia pravi, da je bila sezona zaradi mature še dodatno naporna. Prava pot se zanjo šele začenja. Prvi mejnik je že pomenil prestop v nov klub. Zdaj je namreč članica društva Triestina Nuoto, njen trener pa je Madžarka Ibolya Nagy, mati Noemi Batki, ki je zdaj Sofijina sotekmovalka. »Treniram z njo, Giorgio Barp in Bren-do Spaziani. Praktično zdaj vse najboljše, kar nas v Italiji tekmuje s stolpa, treniramo skupaj,« dodaja Sofia. V letu 2014 želi dopolniti svoj repertoar s samimi skoki z višine 10 metrov, kar je prvi pogoj za preboj tudi na mednarodno sceno. Sicer pa se bo v novem letu »zadovoljila« z medaljami z zimskih in poletnih državnih prvenstvih ter Pokala Rio. Po maturi se skokom posveča »full-time«. Trenira dvakrat, včasih tudi trikrat na dan. LORIS MANIA' Edini slovenskih športnik iz Italije, ki se je prebil v elitno skupino šestih najboljših (na koncu je bil peti) je Števerjanski odbojkar Loris Mania, ki pri 34 letih uspešno nastopa v najvišji italijanski A1-ligi. Velikan Modena že vrsto let ni v čistem vrhu lige, vselej pa se uvršča v zgornji del lestvice. Lani je nastopal v državnem pokalu, redni del je zaključil na 5. mestu, v play-offu pa je klonil v četrtfinalu. Podobne cilje imajo pri Modeni tudi v tej sezoni, vendar so po dobrem začetku izgubili stik z najboljšimi. Na to naj bi vplivale predvsem spremembe v vodstvu, ki je začelo z napovedmi o spremembah v igralskem kadru. »Štiri dni smo po teh spremembah s trenerjem preživeli v Franciji, saj je bilo v Modeni preveč na-elektreno ozračje, mediji pa so pisali marsikaj,« je pojasnil kapetan ekipe. Pri Modeni še upajo, da bodo vselej dosegli prvi cilj - uvrstitev med prvih osem ekip in posledičen nastop v pokalu -, vendar bo o tem odločala zadnja tekma prvega dela proti Cuneu. Zaradi želje po uspehu, bodo odbojkarji do 8. januarja redno trenirali. Tudi včeraj, zato Maniaja ni bilo na nagrajevanju. SLOGATABOR »Ze nominacija je bila za nas veliko zadoščenje,« je priznal Ambrož Peterlin, kapetan Sloge Tabor, četr-touvrščene med ekipami. »V skupni konkurenci je seveda težko zmagati, a že sama nominacija šteje kot zmaga. Pričakoval sem, da bomo med no-miniranimi mi ali košarkarji Jadrana. Bržkone je na izbiro novinarjev vplival naš visok izkupiček točk v lanski sezoni, nenazadnje pa tudi v letošnji sezoni nam gre dobro od rok.« Lani so v tem času igralci Sloge Tabor v državni B2-ligi sicer že dosegli ob-stanek,v letošnji sezoni pa se morajo zanj še boriti. »Letos je po mojem mnenju nekoliko težje, izpade ekipa več kot lani, obenem pa smo tudi prenovili ekipo,« ugotavlja Peterlin. Šesto mesto v skupini C državne lige bo po vsej verjetnosti ostal najboljši rezultat vseh časov pri Slogi, ki se je prvič v zgodovini tudi obdržala v državni ligi dve sezoni zapored. Ob igralcih Sloge Tabor se je ekipnega uspeha in visokega drugega mesta veselil tudi odbojkarski strokovnjak iz Trsta Marko Kalc, ki je treniral odbojkarice Luke Koper. Ko športniki zapojejo ... Podelitev nagrad najboljšim športnikom Primorske je bila letos v znamenju glasbe, ki je bila - kot že dolgo ne -rdeča nit sinočnje prireditve v Kosovelovem domu v Sežani. Ob (že tradicionalnih) glasbenih vložkih, za katere sta poskrbela Dare Kavrič in Martina Majer-le, so bili glasbeno obarvani tudi nastopi zmagovalcev vseh treh kategorij. Ob spremljavi harmonike voditelja Jarija Jar-ca se je tako Tanja Žakelj izkazala v petju Mi se imamo radi, mladi adut FC Luke Koper Domen Černigoj je zapel Moja mati kuha kafe, jadralec Vasilij Žbogar pa korajžno intoniral Moj očka ima konjička dva. Lahkotno enourno televizijsko oddajo so dopolnjevala tudi šaljiva vprašanja, kar je še dodatno razbremenilo vzdušje v dvorani. Tako sta voditelja Anita Urbančič in Jari Jarc razkrila tudi manj znane plati najboljših športnikov. Tako so rokometaše spraševali, kje bodo preživeli novo leto, kapetanka od-bojkaric Luke Koper Marina Baričje potrdila, da prijateljuje tržaški trener Marko Kalc z vodjo ekipe Tine Maze Andreo Massijem in da se to na treningih včasih pozna. Skakalka v vodo Sofia Carciotti je razkrila, da jo višina desetmetrskega stolpa kar straši, gimnastičarka Tea Ugrin pa je za najljubšega profesorja izbrala profesorja športne vzgoje na nižji srednji šoli Ivana Peterlina. Na vprašanje, ali je težje biti najboljši slovenski jadralec ali pa oče, pa je Vasilij Žbogar priznal, da je očetovstvo kar zahteven šport in je jok sina včasih bolj utrudljiv kot trening. Ob nagrajencih je zamejsko prisotnost na odru dopolnil še svetoivanski trener Walter Vatovec, sicer profesor četrtouvršče-nega Koprčana Nebojše Joksimoviča in zanj tudi dvignil nagrado, dolgoletni trener zamejskih ekip Zoran Jerončičpa je plaketo dvignil ob odsotnosti Lorisa Ma-niaja (Jerončič je bil njegov prvi trener, op.a.). Oddaja bo na sporedu danes ob 18.00 po TV Koper Capodistria, ponovitev pa bo jutri ob 22.30. (VS.) w / TRST Nedelja, 29. decembra 2013 27 Novinarji FJK na 2. mestu v Italiji ZOLDO ALTO - Na tradicionalnem državnem prvenstvu športnih novinarjev USSI, ki je letos potekalo v smučarskem centru Ci-vetta, je tričlanska ekipa novinarjev naše dežele osvojila ekipno 2. mesto. Sestavljali so jo Daniele Benvenuti, Mario Šušter-šič in naš kolega Rado Gruden. Boljši so bili novinarji Veneta, tretje mesto pa je pripadlo Laciju. Vsi trije so tekmovali tudi v posamični konkurenci za prvaka Triveneta: Benvenuti je bil najhitrejši, četrto mesto pa je je pripradlo Grudnu (na fotografiji). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Edy Reja podpisal pogodbo do leta 20153 RIM - Ločniški trener Edy Reja je z rimskim nogometnim prvoligašem Laziom podpisal pogodbo do junija leta 2015, »težko« (čistih) 400 tisoč evrov. Predsednik Lazia medtem razmišlja, da bi se dosedanjega trenerja Petkoviča znebil po legalni poti. Lotito meni, da je prišlo pri podpisu pogodbe med švicarsko državno reprezentanco in Petkovi-čem, do kršitve pravilnika. Sarajevčan medtem vztraja na stolčku Lazia. alpsko smučanje - V Lienzu zmaga Fenningerjeve, Tina Maze šele 14. Naval sedmih »azzur« Slaloma naSljemenune bo, prestavljen je v Bormio smučaski skoki Vsi Slovenci ■ v •• na današnji uvodni tekmi OBERSTDORF - V Oberst-dorfu se je s kvalifikacijami začela 62. novoletna turneja. Vseh sedem slovenskih skakalcev (Prevc, Hvala, Damjan, Tepeš, Kranjec, Naglič in Justin) se je prebilo na današnjo uvodno tekmo pod Senčno goro. Začetek bo ob 16.30. NOGOMET - Nekdanji slovenski kapetan Robert Koren je ob najvišji zmagi Hulla v Premiershi-pu v 19. krogu angleškega prvenstva proti Fulhamu prispeval dva od kar šestih domačih zadetkov (6:0). KOŠARKA - ABA-liga: Union Olimpija - Mzt Skopje 73:62 (14:16, 20:22, 27:8, 12:16) TENIS - Srbski šampion Novak Bokovič je novo sezono začel na ekshibicijskem turnirju v Abu Dabiju z zmago nad Špancem Davidom Ferrerjem (7:5, 6:2). NBA - New York Knicks - Toronto Raptors 83:95 (Beno Udrih 15 točk, 10 podaj, 4 ukradene žoge, 4 skoki za New York); Golden State Warriors - Phoenix Suns 86:115 (Goran Dragič 8 točk, 3 podaje za Phoenix). ACEGAS APS - Tržaški košarkarski drugoligaš Acegas Aps bo danes ob 18.00 gostoval v Forliju. JADRANJE - Avstralska jadrnica Wild Oats XI je sedmič zmagala na prestižni oceanski regati od Sydneyja do Hobarta. U Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad zaprt do vključno 6. januarja. SO SPDT prireja ob nedeljah: 19. januarja, 2. in 16. februarja 2014 avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Avtobus se bo ustavil v termah Warmbad, v Beljaku in na Osojščico (Gerlitzen). Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Dodatne informacije dobite na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na elektronskem naslovu lauravenier@tiscali.it. Toplo vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA prireja, od 19. januarja dalje nedeljske tečaje alpskega smučanja v kraju Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali samo na sedežu društva, Verdijev korzo 51/int. v Gorici v petek, 3. januarja, med 18. in 20. uro. AŠD MLADINA organizira začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja s pričetkom v soboto, 11. januarja, ki se bodo odvijali v deželi. Informacije na tel.: 3470473606. AŠD SK BRDINA prireja tečaje alpskega smučanja v Forni di Sopra od 12. 1., dalje. Vpisovanja na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00. Info: 3405814566 (Valentina). Avtob. prevoz: 3355476663 (Vanja). SK DEVIN prireja tečaje alpskega smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra. Informacije in vpisovanja: na info@skdevin.it ali pa na 0402032151 (Alternativa Sport) in 3358180449(Erika) Nadia Fanchini končala na 5. mestu LIENZ - Zmaga na ženskem veleslalomu v avstrijskem Lienzu je ostala doma. Na najvišjo stopničko je stopila Av-strijka Anna Fenninger, druga je bila Šve-dinja Jessica Lindell-Vikarby (+0,50), tretja pa Američanka Mikaela Shiffrin (+0,51). Slovenska smučarka Tina Maze je bila na koncu šele 14. (+3,25): že na prvi progi, ki jo je sicer postavil njen trener Walter Ron-coni, se ni znašla, tako da se je uvrstila na 12. mesto, v drugem spustu pa prav tako ni smučala najbolje. »Dejstvo je, da ni bilo pravega treninga in prave vadbe vele-slalomskega zavoja. Na tej podlagi se po prihodu iz celca ni znašla. Smučanje je bilo negotovo, ker ne zaupa vase. Ni napravila nobenega pravega zavoja, kljub vsemu pa dosegla visoko uvrstitev glede na vse skupaj. To je bila prva ledena proga in bi ji morala ustrezati, ker pa nima pravih rezultatov, nima zaupanja vase,« je povedal Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze. Vselej pa je bila najhitrejša od smučark, ki ta-čas vodijo na skupnem seštevku - z izjemo Fenningerjeve. Maria Hoelf-Riesch je bila 15., Tina Weirather 17., Lara Gut pa je izstopila v prvem spustu. Odličen izkupiček pa so včeraj vknji-žile italijanske smučarke: kar sedem se jih je uvrstilo med najboljšo šestnajsterico. Roka nekdanjega trenerja Tine Maze Livia Magonija se, kot kaže, že pozna. Najvišje uvrščena je bila Nadia Fanchini na 5. mestu, Brignonejeva je bila 6., med najboljšo deseterico se je uvrstila tudi Denise Karbon, ki je bila po prvem spustu šele 22. Za prvovrstno presenečenje je poskrbela tudi 23-letna Francesca Marsaglia, ki je s startno številko 50 osvojila visoko 12. mesto (pred Tino Maze). Ostale: 11. Elena Curtoni, Francesca. 13. Manuela Molgg, 16. Sabrina Fanchini. Danes bo v Lienzu na vrsti še slalom s prvim spustom ob 10.30 (druga vožnja ob 13.30). Izidi: 1. A. Fenninger (Avt) 2:17,00; 2. J. Lindell-Vikarby (Šve) +1,50; 3. Mi. Shiffrin (ZDA) +1,51; 4. K. Zettel (Avt) +1,96; 5. N. Fanchini (Ita) +2,19; 6. F. Brignone (Ita) +2,30; 7. M. Pietila-Holmner (Šve) ansa +2,21; 8. A. Marmottan (Fra) +2,33; 9. N. Loseth (Nor) +2,48; 10. D. Karbon (Ita) +2,54. Skupno (14): 1. T. Weirather (Lie) 609, 2. A. Fenninger (Avt) 597, 3. L. Gut (Švi) 568, 4. M. Hofl-Riesch (Nem) 551, 5. T. Maze (Slo) 426. MOŠKI SMUK - Kanadski alpski smučar Erik Guay je bil najhitrejši na drugem treningu smuka pred današnjo tekmo v Bormiu. Danes bo start smuka ob 11.45. BIATLON- Na ekshibicijski ekipni tekmi v areni AufSchalke v Gelsenkirch-nu sta tretje mesto osvojila slovenska biat-lonca Teja Gregorin in Jakov Fak. TOUR DE SKI - Slovenska smučarska tekačica Alenka Čebašek je za uvod v Tour de Ski v nemškem Oberhofu osvojila visoko 8. mesto na prologu. Najboljša je bila norveška šampionka Marit Bjorgen (6:34,4). ZAGREB - Ponovoletna slaloma za svetovni pokal na zagrebškem Slje-menu, ženski je bil predviden 4. januarja, moški pa 6. januarja, sta odpovedana. Zaradi visokih temperatur in za smučanje neugodnih vremenskih obetov je Mednarodna smučarska zveza včeraj potrdila, da tekem v hrvaški prestolnici ne bo. Tekmi sta prestavljeni v Bormio. Dekleta naj bi na tem prizorišču 5. januarja vozila slalom, fantje pa bodo slalom pod žarometi odvozili 6. januarja. jutri - Športel Obisk pri Mazejevi in Massiju Glavna tema zadnjega Športela (po TV Koper jutri ob 18.00) bo smučanje. V studiu bo voditelj Igor Malalan gostil predsednika smučarske komisije pri ZSŠDI Mateja Štolfo, odbornika Mladine Ivana Kerpana, predsednika Brdine Marka Piccinija in trenerja Devina Aleša Sever-ja. Pogovor se bo dotaknil tudi najboljše slovenske smučarke Tine Maze. Bržkone najzanimivejši bo ravno prispevek, v katerem se je voditelj oddaje podal na Solkanske njive, kjer med Saboti-nom in Gorico stoji pravljična gorska hiša, v kateri načrtujeta svoje uspehe Tina Maze in Andrea Massi. nogomet - V Štandrežu Turnir prijateljstva osvojila Juventina Pokal prijateljstva je ostal v rokah organizatorjev oziroma domače Juven-tine, ki je v včerajšnjem troboju (soor-ganizator turnirja je bilo tudi ZSŠDI) na štandreški zelenici premagala tako moštvo iz Mirna kot iz Bilj. Varovanci trenerja Franca Murre so bili od mirenske Adrie boljši s 3:0 (2 gola Giola in Airol-di). Bilje pa so rdeče-beli premagali 2:1 (Giolo in Palermo). Na prvi tekmi je ekipa iz Bolj premagala Mirence z 1:0. Ob igrišču se je zbralo precej ljudi. Organizatorji so poskrbeli, da ni nihče odšel domov lačen ali pa žejen. Kras se uspešno pripravlja na finale Kras je na včerajšnji prijateljski tekmi na proseški Rouni s 5:2 premagal Zaule, ki vodi v skupini B promocijske lige. Po prvem polčasu je bil izid 3:1. Za Kras so v polno zadeli: Grujič (2), Kneževič, Žlogar in Spe-tič. Rdeče-beli bodo čez teden dni, v nedeljo, 5. januarja, v Červinjanu igrali finalno tekmo državnega pokala proti Chionsu. Danes v Križu ob 15.30 Vesna - Triestina V Križu bo Vesna, ki je trenirala tudi včeraj zjutraj, danes ob 15.30 igrala prijateljsko tekmo proti Triestini, ki letos pod taktirko trenerja Rossitta igra v D-ligi. Vstop na prijateljsko tekmo je prost. APrimorski ~ dnevnik jana obad Alpinizem, gorsko kolo, štiritisočaka Gorsko kolo in alpinizem. Jana Obad, 32-letnica Saležanka (živi sicer na Opčinah), je zaljubljena v športa, ki sta povezana z naravo. »Po poklicu sem fiziote-rapevtka in med tednom sem vedno v telovadnicah ali pa ambulantah. Komaj čakam soboto in nedeljo, da odklopim in grem v naravo. Fitnesa ne ljubim. Teka pravzaprav tudi ne, saj je dolgočasen. Najraje se usedem na gorsko kolo in se odločim za vzpon na kak vrh. Poleti se odpeljem na bližnjo Kokoš. Drugače pa sem se povzpela že na Nanos, Slavnik, Vršič in do koče Grego, kjer je izhodišče zahtevnih poti za Montaž,« nam je povedala sogovornica, ki je tudi razmišljala o možnosti nastopa na tekmovanjih z gorskim kolesom. »Nato sem to idejo opustila, saj sem imela v glavi druge načrte.« Katere pa? »Zaljubila sem se v alpinizem. Rada imam plezalne smeri. Pri tržaškem alpinističnem klubu Cai sem opravila začetniški tečaj plezanja in sem se že odločila, da bom nadaljevala tudi z drugo stopnjo. Medtem sem v Sloveniji obiskovala tudi plezalni tečaj društva Matice ter se pripravljam za tečaj plezanja po poledenelih slapovih.« Katere vrhove si že osvojila? Poleti sem se s prijateljema povzpela na dva štiritisočaka: Piramide Vincent in Breithorn. Zame je bil to velik izziv, saj sem se začela z alpinizmom ukvarjati šele letošnjega marca. Eden od ciljev, ki sem si jih postavila, je bil tudi vzpon na štiritisočaka. Koliko pa si trenirala? Prehodila sem veliko kilometrov, z gorskim kolesom sem vadila kondicijo, za trening pa sem se dvakrat povzpela na Triglav. Kateri pa so načrti za prihodnje leto? Načrtov je veliko. Ne bom jih pa popolnoma razkrila. Rada bi se povzpela še višje. Na naši celini ali kje drugje? Za zdaj v Evropi, ker so tovrstne zunaj evropske ture zelo drage. (jng) 28 Nedelja, 29. decembra 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Danes bo deželo prešla močna atlantska fronta, ki bo z juga v nižjih plasteh prinesla vlažen zrak. Proti večeru bo nad Alpe s severovzhoda dotekal mrzel zrak, ki bo jutri prinesel bolj suho vreme. Oblačno bo z zmernim dežjem na zahodu. Več padavin bo na vzhodu. Meja sneženja bo nad približno 1200m v predalpskem svetu, nad približno 1000m v Alpah. Popoldan bo možnost snega na Trbiškem. Ob morju bo pihal zmeren južni veter, v višjih legah bo ponoči in zjutraj možna gosta megla. Danes dopoldne se bo pooblačilo tudi v vzhodni Sloveniji. Dež na zahodu se bo nekoliko okrepil in se do poldneva začel pojavljati tudi ponekod v osrednji Sloveniji, do večera pa se bo postopno razširil proti severovzhodu. Meja sneženja bo med 1000 in 1200 m nad morjem, popoldne pa v severni Sloveniji tudi nižje. Ponoči bo še nekoliko snežilo v gorah nad približno 700m. Na zahodu bo še nekaj dežja. Zjutraj se bo vreme nekoliko izboljšalo. Čez dan bo v gorah vreme spremenljivo, v višjih predelih in ob morju oblačno vreme. Ob morju bo pihala zmerna burja. Jutri zjutraj bodo padavine povsod ponehale, najkasneje na jugovzhodu. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. Tam se bo dopoldne zjasnilo, drugod pa bo ostalo precej oblačno. ! £ Sonce vzide ob 7.45 in zatone ¡g ob 16.29 o Dolžina dneva 8.44 Luna vzide ob 4.03 in zatone ob 13.57 Danes vreme sprva ne bo povzročalo težav. Sredi dneva se bo začela krepiti vremenska obremenitev. Popoldne bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bo- m lezenski zanki. Danes: ob 0.36 najnižje -12 cm, ob 6.33 najvišje 44 . cm, ob 13.42 najnižje -54 cm, ob 20.21 najvišje 27 — cm. Jutri: ob 1.32 najnižje -15 cm, ob 7.22 najvišje 49 cm, ob 14.22 najnižje -63 cm, ob 21.02 najvišje 34 cm. Morje je skoraj § mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. Kanin - Na Zlebeh . . .220 Vogel .................. 50 Kranjska Gora.........40 Krvavec ............... 50 Cerkno ................ 50 Rogla..................50 Piancavallo............30 Forni di Sopra ....... 120 Zoncolan............100 Trbiž .................100 Osojščica..............60 Mokrine .............150 Popusti v Manufakturi MODA ZA VSO DRUŽINO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil SEZONSKI POPUSTI iTlanufaktura|5o antarktika - Na krovu 74 raziskovalcev in turistov Ruska znanstvena ladja obtičala v debelem ledu kjer je dober nakup pravilo manufaktura@manufaktura.si, www.manufaktura.si SYDNEY- V debelem ledu ob Vzhodni Antarktiki je obtičala ruska znanstvena ladja, na kateri se nahaja 74 raziskovalcev in turistov. Ladja Akademik Šokalskij je v težave zašla na božični dan. V petek je potnike na ladji poskušal rešiti kitajski ledolomilec Xue Long, a je moral zaradi predebelega ledu prekiniti reševalno akcijo. Potniki Akademik Šokalskija so potovali po isti poti kot raziskovalec Douglas Mawson, ki je Antarktiko odkrival pred 100 leti. Zdaj čakajo na rešitev, potem ko se kitajskemu ledolo-milcu ni uspelo prebiti do ladje. Xue Long (Sneženi zmaj) je poskušal narediti pot skozi led, da bi ladja lahko dosegla odprto morje, a je zaradi predebele plasti leda skoraj sam obtičal in se je moral obrniti. Xue Long se je sicer raziskovalni ladji približal na 11 kilometrov, preden je obupal, poroča britanski BBC. Avstralska agencija za pomorsko varnost, ki sicer koordinira reševanje, je še potrdila, da tudi francoski ladji ni uspelo prebiti ledu. V agenciji so dodali, da je na poti do ruske ladje zdaj še avstralski ledolomilec Aurora Australis, do nesrečnih potnikov pa naj bi prispel predvidoma danes. »Očitno je pred nami še dodatnih 24 ur držanja pesti in čakanja, da se nekaj zgodi,« je povedal predstavnik ek-spedicije Alvin Stone. Po poročanju BBC bi lahko člane odprave rešili s helikopterji, če bo vreme ostalo ugodno. Kljub temu ostajajo skrbi, da bi lahko snežni meteži ovirali reševalno akcijo. A potniki Šokalskija po navedbah članov odprave ni v nevarnosti, saj je ladja dobro založena z hrano. Čeprav so trenutno ujeti, znanstveniki na krovu ladje nadaljujejo s svojimi eksperimenti. Ruska ladja v ledenem oklepu na Antarktiki ansa železnice - Negativni rekord Od Sežane do Ljubljane je vlak nabral 5 ur in pol zamude LJUBLJANA - Slovenske železnice so največjo zamudo letos zabeležile na vlaku med Sežano in Ljubljano, ki je 12. februarja v Ljubljano pripeljal s kar 328 minutami zamude, to je pet ur in pol. Razlog za tolikšno zamudo je bilo močno sneženje, zaradi katerega so bile neprevozne tudi številne ceste, so pojasnili pri Slovenskih železnicah, ob tem pa spomnili, da so predstavniki podjetja potnike v Ljubljani »pričakali z okrepčilom«. To pa še ni bil absolutni rekorder med zamudniki na slovenskih železnicah. Nezavidljivo »lovoriko« si je prislužil mednarodni vlak s Hrvaške, ki je 2. junija v Slovenijo pripeljal s kar 352 minutami zamude, torej skoraj šest ur prepozno. Uprava SŽ ne navaja vzroka zamude, gotovo pa junija ni to bil sneg.