TRST, sobota 18. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 16 (3861) PRIMORSKI DHEVMIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI Jt. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN *4-*38 — RoStm predal 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 28 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletni 4900 lir. FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . I - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst Hammarskjoeldovo posredovanje za zbližani e med obema blokoma Po njegovem obisku v Londonu se govoridu bo mordu obiskul tudi Moskvo Ameriški poslanik v Moskvi pride na posvetovanje v V/ashington ■ Prepis Mac Millanovega odgovora izročen tudi poljski vladi WASHlNGTON, 17. — Ameriški funkcionarji izjavljajo, da bo ameriški poslanik v Moskvi Thompson prišel v prihodnjih dveh tednih v Washington na posveto-ya*ija glede morebitnih pogajanj s Sovjetsko zvezo. Thompson se bo razgovarjal z Dullesom o sedanji sovjetski politiki zlasti v zvezi s predlogom za konferenco na naj višj i ravni. Opazovalci omenjajo, da *o drugi štirje ameriški diplomati v Vzhodni Evropi na posvetovanju v 'Vashingtonu, in sicer; poslanik v ČSR Johnson, poslanik v Romuniji Robert Thayer, dosedanji poslanik v Jugoslaviji James Riddle-“erger in njegov naslednik kari Rankin. Predstavnik ame-nslcega državnega departmaja Lincoln White je danes izja-”1, da bodo izkušnje teh diplomatov izkoristili med razgovori v Washingtonu glede možnosti pogajanj s Sovjetsko •vezo. piše londonski kon-rvativni *Daily Telegraph«, ,aPovedujejo v moskovskih j*pdnih diplomatskih krogih . bi utegnilo priti do sestan-n.^Jbnanjih ministrov maja v rda v Stockholmu, bolj Pra ^no pa v Ženevi. List kil«1’ da b' sov)etslia vlada ^^Pripravljena na tak se- •krtino’ litičnih krogih izzval Ham-marskjoeldov obisk v Londonu in njegovi razgovori z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Kakor je izjavil predstavnik Foreign Officea, sta se razgovarjala o vseh glavnih mednarodnih vprašanjih, med katerimi sta tudi Srednji vzhod in zlasti razorožitev. O razgovorih ne bodo objavili nobenega uradnega poročila. Hammarskjoeld se je nocoj že vrnil z letalom v New York. y Londonu se govori celo o posredovanju Hammarskjoelda med Sovjet- iV.2, > ki ga bodo še prej sk Pripravili po diplomatka! se s,P°razume.i°, države naj se sestanka rij- 51° *n 0 dem naj goveja ■ Ce bi se na tem sestanke sporazumeli o določenem tri vnem redu. bi čez dva ali Jnesece sklicali konferen-Predsednikov vlad. jj Se te domneve in napove-M ° v zveei s komentarji o Kj, Millanovem odgovoru Po mnenju neka-lan,v! “Pazovalcev je Mac Mil-Eis„ , Sevor bolj elastičen od laB fto'Verjevega. Mac Mil-loga a sedaj ne zavrača predli Za konferenco na najviš-...vPi in pravi, da se za- Učim prvedlog »še vedno pro-**tW ^eprav opozarja Bul-PripJj Pa predloge NATO za ftjih "/'Jalni sestanek zuna-^ ®mistrov. ytUi **lllan Izrecno ne za-** P°'i®kega predloga pra ^»atomsko področje, če-n° ; se o njem dokaj megle-Vi. j nejasno izraža, ko pra-Proue • ®a «britanska vlada v«ebir *’ zato da u8°tovi ali bili n elemente, ki bi lahko Liki ,»*» za drugi načrt*. Pici«, bi hst »Nevvs Chro-MiH-_ P'®e' da vsebuje Mac k» (tai?v odgovor iste napa-Pr»Vj °r Eisenhowerjev. List iri i* da sta obe pismi ««ibki kuj, ®ahvni»; obema primanj-ne postav-Li*j i 'n pogumnih idej. Mac Jvi°|]a-La: «Res je, da je DAG HAMMARSKJOELD B*»ta»rt • Predlagal pakt o t0*itiv5anju' toda t° j** edini **van, ‘Predlog Zahoda. Dr-bem«.' ki niso uovezane z no- sko zvezo in zahodnimi državami in napovedujejo tudi njegovo bližnje potovanje v ^bitn’ **“ ,llso Povezane z no- Moskvo. Njegova nalago naj Pio jp °d obeh blokov, daje- bi bila ugotoviti, glede kate- Ji« sjj tfedtio vtis, da se boji- rih vprašanj obstaja možnost *' “ sporazuma. Na ta način bi pripravil pot za konferenco predstavnikov obeh blokov. Čeprav niso tega uradno sporočili, zatrjujejo, da se je Hammarsikjoeld razgovarjal tudi s francoskim zunanjim ministrom Pineaujem. Ta je prišel nocoj v London in bo do jutri gost Selwvna Llo.vda. Ni je znano, ali je prišel še pravočasno za sestanek s Hammarskjoeldom, «1° sli "7 0 vtis, da r*nci nasprotujemo kon-Lah * na)v’®)' ravni.« tild, U"*tižni list «Daily He-'*tl«tJr mp!fe: «01govor je fore dfy*»» ker se mir ne i Veliš JL samo z besedami, Veliva ^Ntanija lahko da-JaPov«n„°,- Pobudo; lahko bi •tt bomo določe- L,rski, ‘ J* 2l)f0ZVa!i Sovjetsko zvezrt To L -tudi one storijo l4,sPor(,-1..ia*ll!ta odprlo vrata ci mnenja, da bodo njegovi razgovori s Sčlwynom Lloy-dom zelo važni. Govorila bosta predvsem o razorožitvi in o Srednjem vzhodu in končno tudi o področju svobodne izmenjave v Evropi. Tudi iz New Yorka poročajo, da se v poučenih krogih govori, da bo Hammarskjoeld «skoraj gotovo« v kratkem obiskal Moskvo, da pripravi pot za obnovitev razgovorov o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom. Pripominjajo, da po razgovorih z Dullesom, Selwy-nom Lloydom in francoskim zunanjim ministrom ne bi mogel Hammarskjoeld v okviru svojih posvetovanj opustiti razgovorov z Gromikom. Toda predstavnik OZN, ki je bil navzoč ob Hammarskjoel-dovem odhodu iz Londona, je na zadevno vprašanje časnikarja izjavil, da glavni tajnik «nima sedaj nobenega načrta za tak obisk«. s Seveda bo treba premagati še številne težave, kajti ameriški državni tajnik Dulles '? v svbjem zadnjem govoru ponovil, da nasprotuje sklicanja konference, čeprav ponavlja, da «načelno» ni proti njemu«. Agencija Tass komentira Dul-lesove izjave s poudarkom, da je Dulles dal razumeti, da so ZDA pripravljene udeležiti ■ e konference na najvišji ravni, samo če bi ta «mudiia možnosti sporazuma, ki bi bil v Korist Zahoda«. Komentator dodaja, da je Dulles potrdil namen nadaljevati politiko s »položaja sile«, V krogih OZN trdijo, da morda ne bi bilo težav, da bi vprašanje razorožitve razpravljali v Varnostnem svetu. V razorožitvenem odboru so namreč člani Varnostnega sveta in še drugih 14 članov, ki so vsak izvoljeni za eno leto. Sovjetski delegat* Sobolojev bo prihodnji mesec predsednik Varnostnega sveta. Govori se. da bi utegnili sklicati sejo tega sveta prav prihodnji mesec. V članku, ki ga objavlja di. nušnja moskovkka »Pravda«, pa pravi komentator: »Države NATO so sicer sklenile, da -e bodo držale »skupne unije« pri svojih odgovorih na sovjetske predloge, vendar pa zavzemajo stališče, ki ne odgovarjajo vidikom državnega departmaja.« »Široke plasti prebivalstva vsega sveta, dodaja list, so z naklonjenostjo sprejele zadnje sovjetske predloge za zmanjšanje mednarodne napetosti. Te ponudbe ?o bile deležne ugodnega sprejema celo pri nekaterih voditeljih zahodnih držav.« Medtem poročajo iz Varšave, da je angleški poslanik izročil danes poljskemu ministrskemu podpredsedniku prepis Mac Millanovega odgovora Bulganinu. Opazovalci menijo, da je to znak zanimanja, ki ga britanska vlada kaže za načrt poljskega zunanjega ministra Rapackega. Z druge strani pa ugotavljajo, da je Mac Millan hotel s te mopozoriti poljsko vlado na možnost britanskega novega predloga o demilitariziranem področju v zvezi z načrtom, ki ga je predložil E-den na konferenci v Berlinu leta 1954. Mac Millan namreč govori v svojem odgovoru o možnosti novega predlo-f?a- i"voraz : —■ I v zvezi s prihodom franco- Niko *a svet skega zunanjega ministra v Pozornost pa je v po-1 London so politični opazoval- """niumimiiiiiiiiminii ............................... ^aillard odpoklical iz Tunisa francoskega poslanika (xorsea n Urgiba ponavlja, du »e ne bo uklonil nobenemu uslruhovunju n. - t,fe' -- _ ^11«, Jfc'*ijSL.i francoskimi in fv**i , m‘ predstavniki v it ***tva Pr*nosom civilnega do’ bil tunizijske obla- fiat, 0<*povedun po navo-»??*tritv« tJ,ske vlade zaradi odn,,. cos'to - tunizij- f-c>ja fuY- Francoska dele- >i, njen ^ Tunisu od 14. t............ ?Miml « ,5vstun“k s tu-w*' hotelPr* *dnilc Uu‘" d« n,PrSJetl ‘n P n»bcnU, Popustil ustrahovanjem. V je no?-0*UnČ. * odpoklio«ti o-C V da *• Pri ‘‘emrr pou-h 4 na voditelj« e odgovornost *‘*liCn?ma n*PriJ*telJ-bit v"«nii’,.i'.-i1’ v nasprot-t*v,°dho»ii, v normal- !»! **• meu dvem« dr' d. j, »»Prosil* strogega poslanika v Tunisu, Gorsea, naj se takoj vrne v Pariz«. Tunizijski državni tajnik za informacije pa je nocoj objavil izjavo, ki pravi, da Bur-giba nikakor ni odklonil sprejema odposlunca predsednika francoske vlude. Poročilo pa poudarja, da »navzočnost nekega generala, kljub prejšnjemu opozorilu tunizijske vlude, pomeni v sedunjih okolišči-nuli odkrito ustrahovalno dejanje in je zarudi tega v nasprotju z vsemi diplomatskimi običaji«. General Buchalet je namreč služil v francoski vojski v Tuniziji, ko je Tunizija bila Še francoski protektorat. Tunizijska vlada je bila Gaillardu sporočila, da je prihod tega generala v Tunis nezuželen. Kakor poročajo iz Ženeve, je odbor Mednarodnega rde-čegu križa dal nulogo svojemu posebnemu delegatu, naj se čimprej sestane s predstavniki alžirske narodnoosvobodilne fronte, da se z njimi pogovori o francoskih u-jetnikth, ki so bili nedavno ujeti blizu tunizijske meje. Eelegat ima nalogo posredovati za sporazum o Izpustitvi teh ujetnikov. Medtem pa nadaljuje republiški svet razpravo o okvirnem zakonu za Alžir. Dunes jo zavrnil četrti člen zakonn, "‘ K* j« skupščina že izglasovala. Clen se tiče pooblastil, ki naj jih imajo bodoče teritorialne skupščine m »sveti skupnosti*. .Verjetno bo po- trebno. da notranja komisija republiškega sveta ponovno razpravlja o novi formulaciji člena. Konec prihodnjega tedna bo o okvirnem zakonu ponovno razpravljala skupščina. Kakor znano, pa je zunanji minister Rineau danes prišel v London na razgovore s Sel-wynom Lloydom. Med drugim bosta govorila tudi o Srednjem vzhodu. S tem v zvezi objavlja jeruzalemski list «Ye-diot llahachonot« njegove izjave glede odnosov Francije z arabskimi državami in Izraelom. Pineau je izjavil; »Francija ni nikoli hotela sprejeti te vrste izbire, ki je v tem, da izbira med arabskimi državami in Izraelom. Ne gre za izbiro. Hočemo koeksistenco, ker menimo, da neka država lahko ohrani svoje prijateljstvo do Izraela in ima hkrati dobre odnose z arabskimi državami«. Glede «statusa quo» na Srednjem vzhodu je Pineau izjavil; »Mogoče, da status quo ne zadovoljuje vseh. Naše stališče je jasno. Ce bi hoteli začeti spreminjati sedanje meje, bi vzbudili toliko požrešnosti, da ne rečemo toliko demagogije, da bi bil mir v najhujši nevarnosti. To seveda ne pomeni, da ni potrebno rešiti težavna vprašanja, kakor je na primer vprašanje beguncev. Sicer pa ne verjamem, da bo Izrael delal prt tem ovire. Gre za človeška bitja in zu tehnična vprašanja«. Borbe v Ifniju se nadaljujejo MADRID, 17. — Jz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da je v bitki z nerednimi maroškimi četami padlo 45 španskih vojakov. Uradno poročilo o bitki je bilo objavljeno v sredo. V poročilu se trdi, da so maroške izgube znašale najmanj 241 mrtvih, španske pa 51 mrtvih in ranjenih. MADRID, 17. — Ameriško veleposlaništvo v Madridu je nocoj sporočilo, da je vlada ZDA odobrila Španiji kredit 5 milijonov dolarjev za tehnično pomoč letalski privatni industriji. Guverner Foot optimist Sestanek glede ciprskega vprašanja Atenski list obsoja ovire turške vlade za pomirjenje med ciprskimi Grki in Turki LONDON, J7. — Pred svojim povratkom v Nikozijo je ciprski guverner Foot izjavil: «S časom in z dobro voljo upam, da bo mogoče najti pravo rešitev, ki nam je potrebna za ustavno prihodnost sredozemskega otoka.« Med svojim sedemnajstdnevnim bivanjem v Londonu se je Foot posvetoval z angleškimi voditelji, Foot je pred odhodom dalje izjavil, da je optimist glede možnosti rešitve ciprskega vprašanja. Ni pa hotel povedati, kakšne namene ima angleška vlada. «Ne verjamem, je pripomnil Foot, da je nemogoče doseči sporazum, ki bi bil sprejemljiv tako za Grke kakor za Turke. Mislim, da obstaja na Cipru več dobre volje, kakor se misli v Londonu.« Verjetno bo v kratkem podana v spodnji zbornici izjava vlade o Cipru. Grški neodvisni list «To Vi-ma» komentira pobudo nadškofa Makariosa za obisk v Turčiji in izjavlja, da je ciprska etnarhija storila pogumen korak in korak dobre volje. »Namen nameravanega obiska nadškofa Makariosa, pravi list, je bil obnoviti izvrstne odnose, ki so v preteklosti obstajali med Grki in Turki na Cipru, katerih dolgo prijateljstvo je skalila intervencija od zunaj. Vendar pa, nadaljuje list, so Turki zaprli vrata nadškofu in zunanji minister Zorlu je izjavil, da je njegov obisk neumesten. Turki so se bali sprejeti Makariosa, ki simbolizira borbo ciprskega ljudstva za svobodo.« Medtem pa je Makarios potrdil, da namerava sprejeti vabilo sudanske vlade, naj držav na Titovo pobudo? Pred objavo konkretnega zadevnega jugoslovanskega predloga v prihodnjih dneh? DUKAJ, 17. — Dunajski do- med raznimi vladami priprav- dopisnik «Tribune de hausan-ne» poroča, da bo maršal Tito povabil na sestanek osem nevtralnih držav: Švedsko, E-yipt, Švico, Indijo, Burmo, Afganistan, Juyoslavijo in Avstrijo. Sestanek naj bi bil na Dunaju. Dopisnik poroča dalje, da je avstrijski veleposlanik v Jugoslaviji Wadak osebno prve dni januarja izročil Ijalni razgovori, ki se bodo nadaljevali med uradnim o-biskom zunanjega ministra hgla in državnega tajnika Kretskgja v prihodnjem mesecu v Beogradu. Iz Beograda pa poroča do- N. Hruščev na Poljskem MOSKVA, 17. — Moskovski radio je nocoj objavil kratko pisnik agencije cHeutern, da - v- ... bi mogla Jugosluvija v krut-1 YP0r0^'*0’ da. J? Nikita Hni- *"*«*»« «**» rsssirvkij , "la(s,co akc‘>° enevmešamh sko i Ue] na vabilo Go_ Titove predloge avstrijski vlu- država z namenom, da se iz- mulke in predsednika vlade vrši na velike sile pritisk zu Cyrankiewicza. Sporočilo pra- začetek pogajanj med Vzho-1 vi, da je Hruščev «med svoji- nosov med obema državama j tlom in Zavodom. Dopisnik je I mi počitnicami v bližini so- vjetsko-poljske meje dobil od Gomulke in Cyrarikiewicza di. Med temi predlogi je tudi popolna takojšnja obnova od- in sklicanje že omenjene kon- j iz istih virov izvedel, da se ference nevtralnih držav, ka-1 bo o lej pobudi razpravljalo tere bi se udeležil osebno j v Beogradu med obiskom indo- nezijsKegu predsednika Su-kurna, ki je danes prispel v predsednik FLRJ. Jugoslovanski diplomatski krogi te govorice niso potr- obišče Sudan. Obiskal bo tudi di!i in tudi ne zanikali, pač druge arabske države. |P“ potrdili, da se vršijo flllllllllimillllllMJHMIIIIIIIIIIIItllllllllllllHIIMlHIIIIItlllMIIMIIIimilllNIIIIHIIIIIIIMIirHtlimiMimilllHlIllllflllllllllllllimilllllllNIHIIIinillllftlUlllllllllllllllllllIlllIlIlIlltliliiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiH Pred razpravo o volilnem zakonu Danes bo izročen odgovor Pacciardijeva agencija dolži ministre, ki so načrt odgovora kritizirali, da so pod vplivom višje avtoritete, pri čemer je mišljen poglavar države - Pastore o sramotno nizkih plačah tobačnih delavk (Od našega dopisnika) RIM, 17. — Danes se govori, da so bili tisti ministri, ki, so na zadnji vladni seji kritizirali načrt odgovora Bulganinu, pod vplivom predsednika republike Giovannija Gronchija. Potemtakem bi bila zasluga poglavarja države, če je dokončno besedilo odgovora umirjeno. Zoli bo odgovor poslal šele jutri italijanskemu veleposlaniku v Moskvi, nato pa bo besedilo objavljeno. Poleg ministrov Del Boa in Gonelle sta na omenjeni seji kritizirala načrt odgovora tudi ministra Angelini in Gui. V tej zvezi piše namreč republikanska novinarska agencija — m pravijo, da gre za Pacciar-dija osebno — da ti ministri s svojimi kritikami, ki pomenijo popuščanje Sovjetski zvezi in razbijanje atlantskega pakta, ne bi mnogo pomenili, če se ne bi vedelo, da to politiko podpira neka avtoriteta. Nato pa piše Pacciardijeva agencija, da je tisti, ki ne razume, da hoče sovjetska akcija razbiti solidarnost NA TO in obdržati nad Evropo grožnjo svojih izstrelkov, ali komunist ali pa nič ne razume«. Vsekakor pa je ogromna večina z zadovoljstvom sprejela sklep, da se bo v kratkem v parlamentu razpravljalo o zunanji politiki. Le nekateri demokristjani, ki so bili vedno znani kot zelo poslušni Vatikanu, niso zadovoljni. Z njimi se strinjajo seveda tudi tisti politiki izven KD, ki zagovarjajo čezmerni atlanti-zem. Notranjepolitična komisija senata bo sklicana v sredo. Razpravljala b0 najprej o zakonskem osnutku volilnega zakona za senat. O razpravi za ureditev vprašanja nameščencev PTT, ki se vrši v osmi komisiji poslanske zbornice, pa je namestnik generalnega tajnika CGIL poslanec Santi izjavil novinarjem med drugim, da je razprava pokazala popolno upravičenost zahtev, ki jih je postavila zveza nameščencev PTT v OGIL. «Ce obstaja nevarnost, je dejal, da ne bo zadovoljeno pričakovanju nameščencev, ki se tako vztrajno borijo, bo za to kriva samo vlada in pa dejstvo, da so sindikalisti in poslanci CISL skoro popolnoma odpovedali.« Zato je Santi pozval voditelje in poslance CISL, naj pri nadaljevanju razprave v komisiji dosežejo z ostalimi sindikalisti sporazum o enotnem stališču. Izvršni odbor CGIL je sklical sejo, ki bo v ponedeljek, na dnevnem redu bodo sedanje borbe na vasi, o katerin bo poročal Luciuno Romagno-li. Voditelj demokristjanskega sindikata CISL, poslanik Pastore pa je nu tiskovni konferenci obrazložil svoje stališče v zvezi z mezdnim sporom tobačnih delavk. Dejal je, da so pogoji delavk med najslabšimi tudi zaradi higienskih in zdravstvenih pogojev. Že deset let so njihove plače vedno enake in znašajo okrog 600 lir dnevno skupno z družinsko doklado in doklado za menzo, v nekaterih pokrajinah pa samo 400 lir dnevno, medtem ko prejemajo v državnih delavnicah za isto delo 123ti lir dnevno. Sedaj zahtevajo delavke: povišanje plače za 20 odstotkov, preureditev Bkupin in kategorij, ureditev vprašanja akordnega dela, povišunje dodatka za menzo od -40 do 1(X) lir, znižanje delovnega ur nika od 42 na 40 ur tedensko. Delavstvo tovarne BBII v Rimu je tovarno zasedlo. Pokrajinski tajnik CISL je brzojavno vprašal ravnateljstvo to varne, ali se namerava sestati s sindikalnimi predstavniki. Ravnateljstvo Je odgovorilo, da tega ne more storiti, češ da so delavci ukrepali sporazumno s sindikatom CISL in da bo ae«tanek s sindikalisti mogoč šele tedaj, ko oo zasedba tovarne prenehala; zato zahteva ravnateljstvo od sindikata, naj pri delavcih posreduje. V Rimu so na nekaterih fakultetah stavkali študenti pro ti uvedbi državnega izpita. V stavko so stopili tudi študenti na univerzah v Cataniji, Ur-binu, Parmi, Milanu (že od ponedeljka), Turinu, Cagliariju, Modeni, Messini, Genovi, Trstu in Padovi. Predsednik vlade Zoli je danes sprejel svojega Veleposlanika na Dunaju Corriasa in z njim razpravljal o italijansko-avstrijskih odnosih v zvezi s prihodnjim sestankom med predstavniki obeh držav, ki i-ma namen odstraniti spor zaradi stanja na Južnem Tirolskem. Neka demokristjanska agencija poroča s tem v zvezi, da so bile izvršene diplomatske priprave, med katerimi so se dotaknili vseh zadevnih perečih vprašanj. Danes se je sestalo vodstvo KPI. Poročal je Amendola o poteku razdeljevanja novih članskih izkaznic. Nato pa so izdelali program za proslavo 37. obletnice ustanovitve KPI. V Milanu bo 19. t. m. govoril poslanec Ingrao, v Rimu pa 26. t. m. Togliatti, v kratkem bo o svojem potovanju v ZSSR na čelu «partizanov miru« poročal senator Negar-ville. Tudi poslanci PSI, ki so se obiska udeležili, bodo morali svoje ravnanje pred vodstvom PSI opravičiti. Po današnjem sestanku vodstva PSDI, na katerem so razpravljali o sporu, ki je nastal zaradi volitev rimskega župana, je bilo izdano poročilo, da so sklenili, naj novi rimski župan posebej izjavi, da bo zvest načelom republiške demokracije in naj iz večine, ki ga podpira, izključi fašiste in monarhiste. Med razpravo o tej zadevi je hotel Saragat pomen glasovanja svetovalcev PSDI zmanjšati, češ da je šlo za formalno napako, ne pa za bistvo in da bi bil župan Cioccetti lahko izvoljen namesto z drugim glasovanjem šele s četrtim ter bi na ta način postali glasovi desnice nepotrebni. Saragat seveda ni omenil znanih tajnih sporazumov med fašisti in demokristjani, na podlagi katerih župan Cioccetti ni hotel odkloniti fašističnih glasov. Zagari in Matteotti pa sta vztrajala pri zahtevi, naj podata ooa socialdemokratska občinska odbornika v Rimu ostavke. A. P. Raziskovanja v okviru ia leta iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiaiiiiiif V ponedeljek odgovor Adenauerja Bulganinu «IsVRslija» pišejo, du je kanclerjev govor razočaral zahodnonemško prebivuhlvo BONN, 17. — Načelnik tiskovnega urada zvezne vlade von Eckardt je »javil, da bodo kanclerjev odgovor Bulganinu izročili najpozneje v ponedeljek. Predstavnik zunanjega ministrstva dr. Jaen-nicke pa je izjavil, da je dokončen odgovor že pripravljen. Von Eckardt dodal, da je kanclerjevo stališče glede poljskega načrta «jasno in nedvoumno«, in da po njegovem mnenju nima niti Mac Mil-lan velike simpatije do tega načrta. Predstavnik obrambnega ministrstva pa je izjavil, da je britanska vlada sporočila, da bo prisiljena umakniti drugo skupino 13.000 vojakov iz Zahodne Nemčije ter strateške rezerve (&000 mož), če se zvezna vlada ne odloči na plačilo stroškov za vzdrževanje teh čet. Predstavnik je pripomnil, da bi «nov umik britanskih čet s fronte NATO nedvomno ošibil to fronto«. Pripomnil Je, da bi praznino lahko izpolnila zahodnonemška vojuka, ki se ustanavlja, toda ta izpolnitev vsaj za sedaj ni stoodstotno mogoča. Tisti, ki so danes vprašali kanclerja, čemu je rekel »ne« Bulganinu, je Adenauer odgovoril: «Nisem rekel «ne». Rekel sem «da». Tisti, ki trdijo, da sem rekel «ne», je samo opozicija. Za pogajanja pa je prej potrebno sprejeti nujne previdnostne ukrepe.« Kakor je znano, obtožuje socialdemokratska in liberalna opozicija kanclerja, da je rekel »ne« Bulganinu. Kancler pa trdi, da je to laž, češ da je vedno poudarjal in še ved- no poudarja, da je «v okviru splošne nadzorovane razorožitve zvezna republika pripravljena na nove žrtve«. Kar se tiče raketnih oporišč, je kancler izjavil, da ne bo sprejel nobenega sklepa glede tega, dokler mu ne bo znano mnenje vojaških strokovnjakov NATO. To pa bo znano šele konec marca. Prihodnji teden bo von Brentano prebral v Bundesta-gu napovedano vladno izjavo o zunanji politiki. Verjetno se ne bo mnogo oddaljil od zadnjega kanclerjevega govora. Pri komentiranju tega kanclerjevega govora pa piše glasilo sovjetske vlade «Izvestija» da ,'e javno mnenje Zahodne Nemčije «zelo razočarano, ker ta govor ne vsebuje pozitivnega odgovora na miroljubne predloge Sovjetske zveze«. »Adenauer, nadaljuje list, se je ponovno poslužil tom, spletk in besed, ki so bili običajni ob vrhuncu hladne voi-ne, in je ostro napadel Sovjetsko zvezo ter nemško demokratično republiko.« «Potem ko je slišalo kanclerjev govor, nadaljuje list, je Javno mnenje Zahodne Nemčije res prepričano, da se n' nič spremenilo v njegovih perspektivah in načrtih za zunanjo politiko, toda nemško prebivalstvo se jasno zaveda, da so zadnja leta temeljito spremenila mednarodno ozračje in da je bila politika sile resno diskreditirana. Sprememba tega ozračja terja spremembo perspektive zunanje politike vodilnih politikov Zahodne Nemčije. Javno mnenje zvezne Nemčije zahteva, naj bo zunanja politika vlade v Skladu s časom.« WELLINGT0N, 17. — Po zadnjih poročilih je skupina dr. Fuchsa sedaj oddaljena od Južnega tečaja 135 ‘kilometrov. Računajo, da bo dosegla Južni tečaj jutri ali v nedeljo. Jutri, 18. januarja, bo 46. obletnica, ko je leta 1912 prispel na Južni tečaj Robert Scott, ki je prišel drugi za Amundsenom. Scott je ob povratku zgubil življenje skupno z vsemi svojimi tovariši. Fuchs bo za Amundsenom, Scottom in Hillaryjem četrti dosegel Južni tečaj po suhem. Ameriški znanstvenik Rugh Odishaw piše v reviji »Science«, da so britanski in ameriški strokovnjaki ugotovili, da je pod ((Zalivskim tokom« v globini približno 3000 metrov drugi podoben tok v nasprotni smeri. To sta odkrili angleška ladja za raziskovanja «Discovery II« in ameriška ladja «Atlantis», ki sta raziskali Zalivski tok v njegovem vzhodnem koncu. «»------ «PoIaris», «Jupiter» «Juiion» itd. CAPE CANAVERAL, 17. — Ameriška mornarica je danes preizkušala balistično raketo «Polaris» s srednjim akcijskim radijem. Raketo bodo uporao Ijali na podmornicah. Dolga je petnajst metrov, njen premer pa je 2,50 metra. Lahko nosi atomsko konico s težo 450 kilogramov. Pentagon javlja, da je poizkus imel uspeh. Kakor poročajo, pa so preizkušali samo nekatere dele rakete. Popolna raketa bo pripravljena šele konec tega leta. Medtem poročajo, da so raketo «Jupiter-C», s katero mi slijo izstreliti satelit, prek.rstTi v «Junon I«. To so storili, da ne bi rakete zamenjali z vojaško raketo ((Jupiter«. Eder, glavnih voditeljev ameriškega programa za satelite James Van Allen je izjavil, da imi raketa «Junon» 50 odstotkov možnosti, da usmeri satelit v tir okoli Zemlje. Letalski rekord 22.000 m visoko PARIZ, 17. — Francosko ,e-i talo tipa «Trident», ki ga je pilotiral Roger Carpentier je postavilo nov svetovni rekord v višini s poletom 22 kilopne-trov Visoko. Bagdadski pakt ANKARA, 17. — Danes se je sestala v Ankari gospodarska komisija bagdadskega pakta. Sledili bodo sestanki raznih komisij pakta. Navzoč je bil tudi predstavnik ZDA Warren, ki je izjavil, da se 7,DA z*lo zanimajo za načrte za gospodarski razvoj članic pakta. Pripomnil je, da je ameriška vlada pripravljena upoštevati predloge držav članic za gospodarsko pomoč. Sestanki sveta ministrov in vojaškega sveta se bodo začeli 27. t. m. Navzoča bosta tudi ameriški državni tajnik Dulles in načelnik glavnega štaba ameriške vojske general Talor. Turški delegat je na današnji seji predlagal neke vrste gospodarskega sodelovanja med članicami pakta, ((kakršno obstaja v Zahodni Evropi«, Beograd. Maršal Tito pa je o tej zadevi že izmenjal pisma z indijskim predsednikom Nehrujem. (Na drugem mestu poročamo, da je predstuvnik zunanjega ministrstva Petrič danes potrdil vest o Nehruje-vern odgovoru nu Titovo pismo, katerega vsebina še ni bita objavljena, pač pa je Nehru (že pred Novim letom) izjavil, da se z njo v glavnem strinja in dodal, da se strinja z vsuko pobudo za zmanjšanje mednarodne napetosti — Op. ur.). Dopisnik agencije »Reuter« poroča dalje, da se v obveščenih krogih trdi, da želi Jugoslavija začeti s pobudo za sklicanje sestanka, katerega bi se udeležile «nevmešanes države skupaj z velesilami. Tito pa je prvič omenil takšen sestanek v svoji novoletni poslanici, ko je tudi dejal, da bi sestanek te vrste lahko prispeval k rešitvi nekaterih svetovnih vprašanj, zlasti če bi se sestanka udeležila Tito in morda tudi Nehru ter nekateri drugi nevtralni vidni državniki. Končno trdi dopisnik, da bo v prihodnjih dneh zelo verjetno objavljen povsem konkreten zadevni jugoslovanski načrt. vabilo, naj obišče Poljsko«. Med tridnevnim bivanjem na Poljskem se je Hruščev razgovarjal z voditelji poljske partije in vlade, V Varšavi niso do sedaj objavili nobenega sporočila s tem v zvezi. Pričakujejo pa v kratkem uradno sporočilo vlade. Agencija Reuter pa trdi, da je bil na obisku na Poljskem skupno s Hruščevom tudi maršal Bulganin. Iz Moške in Varšave pa o tem nič ne poročajo. Poljske ladje za Indonezijo DJAKARTA, 17. — Pred- stavnik indonezijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je Poljska pripravljena posoditi Indoneziji ladje, ki so bile nedavno zgrajene, v skupni tonaži 50.000 ton. Prihodnji mesec bo v ta namen pri-šla v Djakarto delegacija poljskih predstavnikov ladjedelnic. Predstavnik je potrdil, da je Indonezija dobila številne podobne ponudbe od raznih držav; med temi sta Danska in Zahodna Nemčija. Te ponudbe je dobila, odkar Holandska paroplovna družba ne vrši več plovne službe v Indoneziji, Minister za trgovinsko mornarico pa je sporočil, da indonezijska vlada ni pripravljena plačati prevelike najemnine za japonske ladje. itiHiiiimiimiiiiiiHtiiiMiiiiHimiinmmnmmiminmMniiiHMiiiimimniHiMmdMMmiimm Sukamo v Beogradu Jakša Petrič o izmenjavi pisem z Bulganinom: (Bistveno je, da se je pokazala obojestranska pripravljenost za pogajanja* (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Predsednika indonezijske republike Sukarna, k; je danes prišel v Beograd, so na letališču pozdravili maršal Tito, Vukma-novič, Koča Popovič, Ivan Goš-niak. in drugi. Sukarna spremljajo zunanji minister Suban-drio. šef njegovega kabineta Naraju ter druge civilne In vojasike osebnosti. Po odigranih himnah in pregledu častne čete je maršal Tito predstavil Sukarnu razne jugoslovanske osebnosti, egiptovskega poslanika v Beogradu (ker je Sukarno prispel iz Egipta) ter sirskega poslanika v Beogradu (ker bo Sukarno iz Beograda odpotoval v Damask). Sukarno se je skupno s Titom nato odpeljal na Dedinje, kjer bo stanoval med svojim bivanjem v Beogradu. Popoldne je Sukarno skupno s svojim zunanjim ministrom obiskal maršala Tita. Ta »oj nato so se začeli razgovori, pri katerih so sodelovali Vukmano vič, Koča Popovič in Ivan Gošnjak. Zaradi navzočnosti najbolj kompetentne osebnosti za jugoslovansko gospodarstvo, i Vukmanoviča, in državnega tajnika za obrambo Ivana Gos-njaka, se lahko z gotovostjo domneva, da bodo med razgovori govorili tudi o medsebojnih gospodarskih odnosih in vojaških dobavah Indoneziji. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Jakši Petrič je na tiskovni konferenci izjavil, da pisma Bulgani-na in odgovori vodilnih državnikov zahodnih držav vsebujejo vrsto stališč in predlogo/, ki jih jugoslovanska vlada skrbno proučuje. »Mnenja smo, da je bistveno, je dodal Petrič, da se je z obeh strani pokazala pripravljenost za p > gajanja.« Na vprašanje, kaj lahko reče o obisku Sukarna je Petrič izjavil, da prihaja Sukarno kot gost predsednika Tita ter da bodo med razgovori izmenjali poglede o mednarodnem položaju in o medsebojnih odnosih. V zvezi z nedavnim obiskom indijskega veleposlanika pri predsedniku Titu, je Petrič izjavil, da je indijski veleposlanik izročil Titu pismo Nehruja. Časnikarjem, ki so se zanimali za podrobnosti pisma je Petrič izjavil, da domneva, da gre za odgovor Nehruja na pismo, ki ga je nedavno izročil Nehruju jugoslovanski veleposlanik v Novem Delhiju. Petrič je dalje povedal, da je bil predmet zadnjih razgovorov jugoslovanskega veleposlanika na Dunaju z avstrijskimi državniki, vprašanje medsebojnih odnosov in je dodai, da se sedaj vodijo razgovori o sestanku zastopnikov obeli vlad. Petrič ni hotel povedati za kakšen sestanek gr«. Zatem se je Petrič izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje. Kako komentira z-javo madžarskega ministra Muenicha, da bo v kratkem prišlo do izmenjave delegacij med Madžarsko in Jugoslavijo, Pripomnil je. da nima nič dodati k svoji izjavi na zadnji tiskovni konferenci. B. B. Zarota devetih oficirjev v Turčiji ANKARA, 17. — Včeraj so sporočili, da je policija aretirala 9 ofiC/rjev, danes pa j« bilo objavljeno uradno poročilo turške armade, da so tl oficirji obtoženi poskusa rušenja vlade. Aretirali so jih v Carigradu ze pred mnogimi dnevi, izdal pa jih je neki oficir, a v preiskavi so jih obdolžili tudi drugi člani zarote. Izraelska vlada o Bulganiiioveni pismu TEL AVIV, 17. — »Izrael ugodno sprejema tri izmed točk v zadnji noti, ki jo je poslal maršal Bulganin ministrskemu predsedniku Ben Gurionu, na katero bo ta v bližnji prihodnosti osebno odgovoril.« Tako je izjavil predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva na današnji tiskovni konferenci. Tri točke so sledeče; spoštovati ozemeljsko celovitost, odpovedati se uporabi «,ile in preprečiti sovražno propagando Kar se tiče izraelsko-sovjet-skih odnosov, pa je predstavnik izjavil: «2elimo izbolj- šanje naših odnosov s Sovjetsko zvezo. Zamenjava sovjetskega poslanika v Tel Avivu Abramova nima nobenega političnega pomena, ker je bil Abramov akreditiran v Izraelu več ko tri leta in pol.# Kar se tiče odhoda izraelske delegacije na konferenco v Strasbourgu, je predstavnik poudaril, da bodo izraelski delegati odšli v Strasbourg samo kot opazovalci in imajo nalogo ugotoviti, v kakšni meri bo evropsko skupno tržišče lahko vplivalo na izraelsko gospodarstvo in aa trgovino Izraela z državanli Zahodne Evrope. «ki so za Izrael glavno tržišče.« BE1RUT, 17. — Libanonski ministrski predsednik Sami Solh je danes ponudil ostavko predsedniku republike Sa-munu. Na vztrajanje predsednika republike in drugih ministrov je Sami Solh odložil svoj dokončni sklep o odstopu, Vrem« v ter*): NajviSj* temperatura 8,8, nsbjtužja 5.5, zračni tlak 1005,1, veter vzhodnik 8 km, vlaga 52 odst., nebo 2 desetini pootolačeno, morje mirno s temperaturo 9,4. Vreme dane*: PreleSno lopo. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 18. januarja Sv. Petra stol, Petko Sonce vzide ob 7.41' Iti zatone ob 16.51. Dolžina dneva 9.10. Luna vzide ob 6.11 in zatone ob 15.49. Jutri, NEDELJA, 19. januarja Marta, Mara Pred pogajanji na ministrstvu za delo Tudi na skupščini FIOM so sklenili da se prekinejo stavke kovinarjev Pred končno rešitvijo? Nove razpredelnice plač učiteljev in profesorjev 21. t. m. bo o tem razpravljala poslanska zbornica Po pogojih ministrstva ni delavcem preo-stajaio drugega kot sprejeti vsiljeno izbiro Na skupščini, ki jo Je včeraj ob 17. uri sklicala Zveza kovinarjev FIOM, so se delavci obratov CRDA in Tržaškega arzenala po poročilu tajnika prof. Seme izrekli za prekini tev stavk, ker bi bili sicer predstavniki FIOM sploh Izključeni iz pogajanj v Rimu. Delavci so seveda zelo neredi sprejeli ta sklep, ker se zavedajo. da bi okrepljena borba v začetku pogajanj izboljšala možnosti za uspeh, toda spričo dejanskega stanja ni bilo druge izbire, kajti razbitje strnjene fronte deiavstva bi bilo samo v korist delodaja’- cev. Prof. Seina je v zadetku orisal potek zadnjih dogodkov in rekel, da so se celo na skupščini Zveze kovinarjev CISL . vsi delavci izrekli z dvigom rok za nadaljevanje stavk ter da je potem komaj dobra polovica delavcev s tajnim gU-sovanjem potrdila voljo vodstva, da se preneha stavkovna borba spričo bližnjih rimskih pogajanj. Na skupščini FIOM pa so se v sredo vsi delavci izrekli zi nadaljevanje stavke. Da je bil slclep pravilen, je potrdila tudi stavka v četrtek, ki jo je napovedala sama FIOM in ki se je je k.jub temu udeležila večina delavcev, ki so s tem najbolje pokazali, kaj hočejo. FIOM je zavzela taksno stali' šče, ker ni še nobenih jamstev, da bodo pogajanja v Rimu stvarna in da se ne bo lo delodajalci izogibali konkretnim rešitvam, ki bi upošteva le zahteve delavcev. FIOM je še sedaj prepričana, da je to stališče pravilno. Pri tem ie pa tudi vedno stremela za tem, da se ohrani enotnost delavcev. Ravno zato je predlagala Zvezi kovinarjev CISL referendum, s čimer bi delavci najjasneje povedali, kaj želijo. Poleg tega pa je tudi predlagala, naj bi se vzdržali vsaj nadurnega dela. Na pismo, k' ga je FIOM poslala CISL, pa je ta odgovorila ne le odklonilno, marveč tudi osorno z argumenti, ki nimajo nobene zveze s sedanjo borbo. Predvčerajšnjim pa je nastal v vsem tem še nov moment. Funkcionarji urada za delo so pozvali predstavnike obeh sindikatov na sestanek. Tu so vprašali predstavnike FIOM in Delavske zbornire CGIL ter predstavnike CISL, a• i pristajajo na prekinitev stavkovile borbe, kar naj bi bilo pogoj za pričetek pogajanj. Na zahte. vo po jasnem odgovoru je funkcionar urada za delo od z. Foresio končno odkrito dejs!, da je ministrstvo za delo postavilo pogoj, da se morajo stavke prenehati, sicer da no bo sklicalo sestanka zg pogajanja. Predstavniki CISL so takoj dejali da se » tem strinjajo. predstavniki FIOM pa so odgovorili, da morajo o tein demokratično odločati delavci sami na skupščini. Prof. Sema je poudaril, da gre torej za pravo izsiljevanje ministrstva za delo. Po drugi strani pa je CISL razširila v delavnicah letake, v katerih tega pa so aktivisti CISL v četrtek tudi pritiskali na delavce, naj ne zapustijo prej dela. Jas>no je. da bi bilo spričo popustljivosti voditeljev CISL v škodo vsega delavstva, če bi se predstavniki FIOM ne udeležili pogajanj v Rimu ne glede na to, da bi to tudi pomenilo razbitje enotnosti po osmih mesecih skupnih borb. Zaradi tega je FIOM naravnost Crisiljena prekiniti sedaj bor-o. Seveda pa to ne pomeni, da bo prenehalo tudi gibs-nje, kajti delavci morajo bi ti vedno pripravljeni ponovno zaostriti borbo, če bodo pogajanja v Rimu pokazala, da ni upanja na nikakršen o-tipljiv uspeh. Razen tega so delavci na zborovanju tudi sklenili, da ne bodo opravljali več kot 10 ur nadurnega dela na teden, kot pač določa njihova delovna pogodba. V diskusiji so vsi delavci ostro obsodili ravnanje voditeljev CISL ter zlasti poudarili, da ni možen noben sporazum, če se ne bodo med uogajanji korenito lotili vprašanja akordnega dela. Konč- no so tudi sklenili, naj vodstvo FIOM predlaga vodstvu CISL sestanek, na katerem se bodo domenili o skupnih zahtevah nasproti delodajalcem. * * * Sinoči je bil tudi sestanek predstavnikov raznih strank, na katerega pa nista prišla zastopnika KD in PLI, češ da je zadeva zdaj izključno sindikalnega značaja. Na sestanku so se pogovorili o najnovejšem razvoju spora in izjavili, da je potrebno podpreti tržaške kovinarje, zato da se bo njihova borba uspešno končala Prihod «Salurnie» Jutri ob 17. uri bo priplula v Trst potniška ladja «Satur-nia« na redni vožnji iz New Yorka a 70 prekooceanskimi potniki ter 50 potniki iz sredozemskih pristanišč. Odplula bo iz Trsta 4. februarja. Ladja bo pristala v primeru lepega vremena ob pomorski postaji, če bo pihala burja pa ob pomolu V. Predsednik senata je poslal poslanski zbornici sporočilo glede ureditve in napredovanj in plač učnega in vodilnega o-sebja osnovnih, srednjih in u-metniških šol ter glede določil o napredovanju osrednjih-nadzornikov za javno šolstvo. O tem vprašanju bo poslanska zbornica razpravljala 21. t. m., nakar bodo zadevni zakonski osnutek predložili v proučitev pristojni komisiji. Iz prilog zakonskega osnutka je razvidno, da so določili sledeče letne plače (v navedeni vsoti niso všteti razni odtegljaji); Učno osebje osnovnih šol: od 606.000 lir za prvi razred do 975.000 po 21 letih navadne službe. Učno osebje srednjih šol; od 606.000 lir za prvi razred do 1.500.000 lir po 18 letih navadne profesorske službe v staležu A. Vodilno in učno osebje umetniških zavodov; od 606.000 za prvi razred do 2 milijona 400.000 lir za ravnatelje glasbenih šol, umetniške dramske in baletne akademije po šestih letih službe, potem ko so bili imenovani. Didaktični ravnatelji: en milijon 350.000 lir. Šolski nadzorniki; 1 milijon 500.000. Ravnatelji prve kategorije: 2 milijona 10.000 lir po šestih letih službe; druge kategorije pa 1 milijon 500.000 lir po šestih letih službe. «»--------- Izročitev ladje «Esso Argentina^ Včeraj dopoldne je srečno prestala preizkusno vožnjo 36 tisoč-tonske in 210 metrov dolga supercisterna «Esso Argentina«, katero so zgradili v ladjedelnicah CRDA za pomor sku družbo Panamu transport. Pri poizkusni vožnji so bili prisotni tudi tuji tehniki, ki so se zelo ugodno izrazili o novi veliki ladji, katero so splavili v juniju preteklega leta in katero bodo izročili brodarjem čez nekaj dni. V ladjedelnicah CRDa razpolagajo sedaj še z naročili za gradnjo 19 velikih petrolejskih ladij. IIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllHllllllllllllllllllllHlllllIllIllUlllllllUIIIIIIHIIIIIIIllllllllUllllllllllllllllllltllMlIIIIIIlMIIIIIIHlIllllllll llllllll IIIII1MIII1M1IIIIIIM1I1 Sestanek strokovnjakov za avtobusni promet Tiskovna konferenca odbora žena stavkajočih Pretresljiv opis gmotnih razmer družin delavcev CRDA in arzenaia Zadnje mesece so prinašali delavci domov le od 20.000 do 25.000 lir na mesec, zaradi česar so se družine močno zadolžile Kakor je bilo napovedano, tovariši v Genovi, in to za je bila včeraj ob 17. uri na sedežu UD,D tiskovna konferenca odbora žena stavkajočih delavcev, ki je zbranim novinarjem in predstavnicam raznih organizacij obrazložil žalostne razmere, v katerih živijo družine stavkajočih delavcev zaradi spora V CRDA in arzenalu. Članica omenjenega odbora je predvsem poudarila, da hočejo žene prizadetih delavcev prispevati k uspešni rešitvi spora, Ju se vleče že osem mesecev, nato pa je dejala, da je mnogo žena poskusilo že posledice stavkovnega gibanja, ko so stavkali električni varilci. Poročilo, ki ga je nato prečitala, je bilo polno konkretnih podatkov in ugotovitev, ki dokazujejo, v kaaš-nih razmerah živijo druzihe tržaških kovinarjev. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je potrebna za preživljanje štiričlanske družine minimalna vsota 65.000 lir mesečno; delavci v obratih CRDA in arzenalu pa so pred začetkom stavkovnega gibanja dobivali od 35 do 42.000 Ur mesečno. Razlika je torej velika; k temu pa je treba še dodati, da so se v Trstu zadnje mesece znatno zvišali izdatki zaradi podražitve najem- ____________ ____________ nin, uslug Acegata, trošarine pravi, da bi morali njeni pred- n* tekstil itd. Pri tem Pa tre- stavniki iti sami v Rim na Dogajanja, če ne bi FIOM prenehala stavkovnega gibanja. Tudi to je izsiljevanje. Razen ba upoštevati, da delavci v CRDA in arzenalu dobivajo od 7 do 12.000 lir manj na mesec kakor njihovi delovni enako delo. To jasno dokazuje, da so zahteve tržaških kovinarjev popolnoma upravičene in utemeljene in da je ponudba poviška za eno liro smešna ter žaljiva. A ne gre samo za zvišanje mezd; izboljšati je treba tudi delovne pogoje v tovarnah. Prav žene vsak dan občutijo to potrebo, ko se njihovi možje vračajo z dela domov. Kakor je znano, so zaradi spora tržaški kovinarji do sedaj izgubili nad pol milijarde lir zaslužka; zadnje mesece so delavci prinesli domov od 20 do 25.000 lir mesečne plače. In s tem denarjem naj bi se preživljale njihove družine v teh zimskih mesecih, ko so potrebe večje, vrh tega pa še izredni stroški za šolske takse, knjige, obleko in razna zdravila. »Zadolžile smo se; v zastavljalnico smo nosile vse, kar je bilo kaj vrednega, marsikatera gospodinja tudi rjuhe,* tako je dejala članica odbora Zambon in prisotne ženske so ji pritrjevale. Druge žene pa so sv v teh mesecih morale iskati priložnostno delo, da bi nekaj zaslužile s pranjem stopnic, oerila itd., doma pa so morale pustiti o-troke same. Tako naj bi se utrdila družina in žena — mati, naj bi opravljala svoje sveto poslanstvo, kakor trdijo in pridigajo predstavniki vladne stranke, Nato je sledilo podrobno po- •ininittfiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMnMiiiiiiiiMiiiiiiiiMiifUiiiiiMtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiHMiitiiiiiiiiiiiiiiininiiiiimfiHiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiii Hastgovori dr. Palamare v prestolnici Ali so v Rimu sprejeli načrt za gradnjo avtomobilske ceste? Doslej še preuranjeni glasovi - Cesta Benetke.Videm-Trst in Videm-Trhiž bi bil« zelo koristn« z* tržaško pristanišče Predsednik komisije za javna dela poslanske zbornice poslanec inž. Giuseppe Garla-to, ki je tudi predsednik družbe «Autovie Venete«, ki »e ukvarja z načrti za gradnjo avtne ceste Benetke - Trst -Videm - Trbiž, je izjavil po radiu, da je vlada sprejela načrt vladnega komisarja dr. Palamare za izvedbo nekaterih ukrepov v korist tržaškega gospodarstva. Med temi ukrepi je tudi gradnja omenjene avtne ceste. Poleg dru-gega je inž. Garlato izjavil, da je baje tudi zakladno ministrstvo že potrdilo zadevni načrt. Jasno je, da ima potrditev zakladnega ministrstva največjo važnost, saj mor® prav to ministrstvo odobriti finansiranje del. V zvezi s tem je poslanec Garlato dejal, da »o načrti za gradnjo avtne ceste Benetke-Trst že dozoreli. Ti načrti bi morali biti dokončani že proti koncu letošnjega leta, nakar se predvideva, da se bodo dela lahko začela že spomladi leta 1959. V tej zvezi poročajo tudi. da se je vladni komisar dr. Palamara, ki je bil te dni v Rimu na proslavi 10. obletnice ustave. * sestal z raznimi vladnimi organi, s katerimi je razpravljal o izvedbi ukrepov za Trst. Med drugimi naj bi dr. Palamara obiskal tudi funkcionarje zakladnega mi* nistrstva, notranjega ministr-»tva in ministrstva za reformo birokracije. Obenem pa se je sestal tudi z ministrom za delo in z ministrom za državne udeležbe, s katerimi je razpravljal o sporu v obratih CRDA. Isti viri pravijo, da ja dr. Palamara na zakladnem ministrstvu govoril o gradnji avtne ceste Benetke-Trst. Vlad- ni komisar se bo vrnil danes v Trst. Izjave predsednika komisije za javna dela poslanske zbornice glede gradnje nove avtne ceste Benetke-Trst-Videm-Trbiž in vest, da se je tudi vladni komisar dr. Palamara razgo-varjal o tej avtni cesti na zakladnem ministrstvu, so zelo važne, saj zadevajo eno najvažnejših vprašanj za razvoj cestnega prometa med tržaškim pristaniščem ln zlasti avstrijskim zaledjem, kot tudi za razvoj turizma. Zato smo se glede tega obrnili na tiskovni urad vladnega komisariata. Tam šo nam odgovorili, da za sedaj ne vedo nič konkretnega glede Izjav poslanca Garlata in da pričakujejo vrnitev dr. Palamare. Kljub temu pa so nam dali razumeti, da je treba vest o skorajšnji gradnji avtne ceste Benetke -Trst - Videm - Trbiž vzeti s previdnostjo, čeprav se vladni komisar za to zanima. Menimo, da je previdnost tiskovnega urada popolnoma v redu, saj gre za vprašanje, kt življenjsko zanima naše mesto. Bicer pa je zelo pravilno, da vprašanje gradnje te važne avtne ceste načnejo vsi pristojni krogi in da se vplivne osebnosti resno zanimajo za uresničitev teh načrtov. Zato bo vladni komisariat baje že danes takoj po vrnitvi v Trst vladnega komisarja pojasnil, kako je pravzaprav s tem vprašanjem. To je tudi potrebno, ker se druga mesta in druge pokrajine tako vztrajno borijo za gradnjo novih avtnih cest in je zato potrebno, da se tudi Trst, Videm in Benetke vztrajno zavzemajo za gradnjo te važne cest«. Spomnimo naj se samo, da je bila pred nedavnim razširjena vest, da proučujejo načrte za gradnjo nove avtne ceste Padova - Treviso - Pordenone - Trbiž. Na to vest je predsedstvo družbe sAutovie Venete«, ki ji predseduje poslanec Garlato, takoj reagiralo in ugotovilo, da sta v načrtu za vzhodni del avtnih cest, ki je bil sprejet na mednarodni konvenciji v 2enevi, leta 1950, omenjeni samo avtni cesti Benetke - Videm -Trst in Videm - Trbiž. V vsedržavni načrt pa je bila za ta del za sedaj vključena samo avtna cesta Benetke - Palmanova - Videm - Trst. Poleg tega pa je predsedstvo «Autovie Venete« ugotovilo, da noben drug načrt ne more biti veljaven, ker bi kakršni koli drugi načrti, ki jih ne vsebuje že sprejeti program, samo škodovali splošnim interesom tega področja in zlasti še benešk emu in tržaškemu pristanišču. Te ugotovitve so bile sporočene tudi vladi. Upajmo pa, da so bile izjave poslanca Garlata resnične in da bo Trst končno dobil novo moderno cestno zvezo z Benetkami in z avstrijskim zaledjem. Padel je v luknjo Na ortopedski oddelek so ob 11,15 pripeljali z avtomobilom Rdečega križa 41-letrtega delavca Marin Angelliniju iz Ra-bujeza v Miljah 157, ker si je zlomil gleženj. Mož je povedal, da je doma kopal luknje za sadna drevesca ln da je po nesreči stopil v tako luknjo in se pri tem poškodoval. ročilo o sedanjem delovanju omenjenega odbora. Članice so si razdelile delo, obiskale predstavnike oblasti, predsednika pokrajine, prefekturnega komisarja, škofa ter zastopnike raznih strank. Le vladni generalni komisar jih dolgo časa ni maral sprejeti in je na to pristal le po objavi odprtega pisma v krajevnem tisku. Toda izjave vladnega generalnega komisarja so jih presenetile in razburile, saj je vladni gen. komisar zvračal vso krivdo na sindikalne organizacije in nagovarjal žene, naj vplivajo na svoje može, da bi opustili svojo borbo. Ob koncu pa odbor žena delavcev CRDA in arzenala poudarja, da bo spremljal in podpiral borbo tržaških kovinarjev zlasti v sedanjih razmerah in med bližnjimi pogajanji do ugodne rešitve. V ta namen bo prihodnje dni priredil javno zborovanje, na katerega bo povabil vse prebivalstvo. Stališče KPI do borbe kovinarjev Izvršni odbor tržaške federacije KPI je na svoji seji v četrtek odobril resolucijo, v kateri poudarja, da bi enotno nadaljevanje borbe delavcev CRDA in arzenala ojačilo njihove pozicije na bližnjih pogajanjih. Spričo samovoljnega ravnanja vlade in pogoja, ki ga je postavila ea začetek pogajanj, delavci protestirajo, obenem pa jih skrbi, da ne bi ovirali potek pogajanj. Delavci morajo zdaj budno slediti razvoju spora in biti pripravljeni na ostrejšo in širšo borbo, tudi splošno stavko vseh kategorij, če bi prišlo do prekinitve pogajanj v Rimu. .'stranke morajo še bolj vplivati in pritiskati z raznimi pobudami, vse prebivalstvo pa naj S pospešeno nabiralno akcijo še bolj podpre prizadete delavce, ki si zaslužijo zmago in vso pohvalo za svojo borbenost in složnost. —*—«#---- Poskus samomora Včeraj dopoldne v trenutni duševni zmedenosti je »koČila z okna stanovanja 70-letna gospodinja Emilia Cravos vd. Zigol iz Ul. Udine 59. Starejša žena je bila v hudem duševnem stanju že mesec dni, odkar ji je umrl njen mož in s takimi mračnimi mislimi se je dopoldne napotila v svojo tapetniško delavnico v Ul. Torquato Tasso. Mladi tapetnik, ki dela v tej delavnici, je takoj videl, da je njeno stanje nenormalno- zaradi tega je ženski, ko je ' odšla Iz trgovine, nekaj časa sledil in se mu je začetka tudi posrečilo, da jo je prepričal, naj se vrne nazaj na svoj dom. Prizadevanja mladeniča pa so bila zaman. Cravosova je res šla najprej v stanovanje, vendar pa se je takoj ponovno odpravil« z doma in se napotila v poslopje St. 7 Ul. Boccaccio, kjer je šla v drugo nadstropje in skočila skozi okno, ki gleda na vrt. Le za las je manjkalo, da ni padla na vratarju tega poslopja Luigija Suza ki je ravno takrat pometal pred vrati. Vratar se je takoj zng-šel, skočil v bližnjo trgovino ter telefoniral po avto Rdečega križa, s katerim »o nesrečno žensko odpeljali v bol- V torek se bodo sestali v prostorih tržaškega inšpektorata za motorizacijo italijanski in jugoslovanski predstavniki, ki bodo. razpravljali o uveljavitvi sklepov VII. zasedanja mešane komisije za cestna vprašanja, ki se je sestala v Zagrebu. Z italijanske strani bodo prisotni predstavniki inšpektoratov iz Trsta in Vidma, z jugoslovanske pa predstavniki okrajnih odborov iz Nove Gorice, Kopra in Pulja. Na dnevnem redu bosta predvsem ustanovitev nove proge Trst — Herpelje in Trst — Nova Gorica. «#_______ Nova proga Tržaška agencija ASTRA poroča, da je ameriška družba «Central Gulf Steamships Compan.v« otvorila redno pomorsko progo med ameriškimi pristanišči New Orleans, Alabama, Houston itd. in pristanišči Sredozemskega morja, kjer se bodo ladje ustavile v Genovi, Neaplju. Benetkah in Trstu. Prva ladja te družbe je priplula v Trst 15. t. m. Gre za ladjo »Noordzee«, ki ima 6.394 ton in s katere so raztovorili tovor bombaža in gumija. Prihodnji teden bo priplula podobna ladja «Tappanzzee», kasneje pa bodo vozile na proge še tri ladje, tako da bo zagotovljen en odhod na mesec. Gostovanje SNG v Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo od jutri 19. t. m. do -petka 24. januarja gostovalo v Mestnem gledališču v Ljubljani z igro Josipa Tavčarja »Prihodnjo nedeljo«, s katero je že želo obilo uspehov v Trstu in v Istri. Prepričani smo, da bo s tem zanimivim delom našega domačega pisatelja SNG doživelo v Ljubljani prav tako velik ali še večji uspeh. «Vdova Rošlinka» jutri v Križu Jutri, v nedeljo 19. t. m. bo skupna dramska družina aVesnaa in «A. Sirka ponovila v Križu Golurjevo folklorno komedijo v treh dejanjih «Vdo-vo Rošlinkoa, ki jo je zrežiral član SNG Justo Košuta in je ob prvi uprizoritvi dosegla najlepši uspeh. Ponovitev bo v novem Ljudskem domu. Cisti dobiček bo dodeljen stavkajočim kovinur-jem v borbi proti nečloveškim delodajalcem, ki za pošteno delo nudijo le tako plačo, da delavske družine dobesedno stradajo. Pridite ter podprite pravično stvar trpina delavca, obenem pa se boste ob zabavni igri od srca nasmejali. Začetek ob 15.30. V dvorani bo zakurjeno. Kritike in poročila Lepo uspela prireditev PD «Slovenec» iz Boršta Ponovitev bo v nedeljo popoldne ob 17. uri Pod okriljem domačega prosvetnega društva eSloveneca je bila sinoči v Borštu kulturna prireditev, na kateri so sodelovali pevski zbor, dramska družina in folklorna skupina iz Bregu. Vabilu na prireditev so se odzvali številni Borštani in ljudje iz sosednjih vasi, tako da je bila dvorana natrpana do zadnjega kotička. Naj kar v začetku omenimo, da je prireditev zelo dobro uspela, kar je zasluga vseh nastopajočih. Najprej se je občinstvu predstavil pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča zapel Prelovčevo sPozdrava, tržaško narodno uNupitnicoa. Adamičevo »V gozdua tn Laharnarjevo sMla-dosti ni«. Za pevci so nastopili folkloristi, ki jih vodi tov. Olga Gorjupova, in sicer s plesom aPolka je ukazana«, potem pa so z enodejanko sDve tašči« nastopili člani igralske družine, ki jo vodi učitelj Stanko Škrinjar. Nastopili so Branko Kosmač v vlogi Jaromirja, Lilijana Furlan ti vlogi Stojane, Zmaga Sedmak v vlogi njene ma- imiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiMimiMiiiiiiiiiiiiHiimiitiiiiiiimtiiiiiimiiii Razne tatvine s--------------- Tatovi že drugič okradli «Foto C'or*o» tere Dobrinjske, Marija Kosmač v vlogi babice ge. Hrastove, Mario Ciano v vlogi dr. Živca, Bruno Zahar n vlo-gi Cirila pl. Jurkoviča ter končno Bruno Bajt v vlogi sluge. Gledalci so bili z igro zelo zadovoljni Spored je zaključila folklorna skupina, ki je zaplesala splet skrbskih kol in «Zidano mareloa. Omenimo naj še, da je folklorno skupino spremljal na harmoniki Bruno Bordon, ki je med odmorom tudi zaigral nekaj poskočnih. Prireditev, ki je sinoči doživela lep uspeh, bo ponovljena v nedeljo popoldne, in sicer ob 17. uri. Mavhinje Iz izložbe so odnesli štiri aparate Tatvina kolesa in volnenih jopic Ill.gledališki ples BO 1. FEBRUARJA 1958 Tatovi so že drugič v enem mesecu in obakrat na enak način razbili kristalno steklo trgovine «Foto Corso«, katere lastnik je dr. Ezio Ziglio s Trga sv. Jakoba 14, in u-kradli dragocene fotoaparate. Ze prvič so tatovi zavili kamen v cunje in z njim razbili kristalno steklo ter u-kradli večje število fotoaparatov. Sedaj se je zgodba skoro do pičice ponovila. V noči med sredo in četrtkom so tatovi (ali tudi en sam tat) vtaknili roko s kamnom skozi jekleno rešetko, ravbili steklo in odnesli štiri filmske aparate. Vsa ta «operacija» je nujno trajala dalj časa, pri čemer je ni opazil nihče, čeprav je na Korzu tudi ponoči mnogo ljudi, stalne policijske patrole in povrh v bližini še kvestura. Tatvino so odkrili zgodaj zjutraj, nakar so napravili običajne preglede s pomočjo znanstvenega laboratorija. Lastnik ima okrog 200.000 lir škode poleg škode zaradi razbite kristalne šipe. V četrtek pa so tatovi odnesli štiri volnene jopice, vredne 4.000 lir iz avtomobila, ka- iilimitiiiliitiiiiiiiliiiilliiiiltlillmillllliHlliitiiiiiiiittliittiiiimiiHiittiimiiiiiiiiiiitiitiiiiiliiiiii Izpred sodišča Pogumni" fašisti zatajili ,,Giovinezzo“ 99 Sodišče jim je rado verjelo, da niso peli svoje himne, ter jih je vse velikodušno oprostilo msnico, V bolnišnici so ji ugotovili Ob desetletnici osvoboditve je bila v gledališču «Verdi» svečana proslava padlih žrtev, katere io te udeležili vidni predstavniki odporniškega gibanja in številni bivši partizani z našega ozemlja in iz drugih italijanskih pokrajin. Taka proslava je seveda bila trn v očeh preostalim fašistom, ki so zato skušali organizirati že v dvorani razgrajanje, kar jim ni uspelo, nakar so pričeli vpiti in razgrajati na trgu pred dvorano. Policija Je te raapršene fašistične razgrajače počasi potisnila proti sredini Trga Unitk, nakar pa so ti odgovorili s hujsKaJkim petjem znane fašistične himne »Giovine-aza«. To je seveda prisotne partizane upravičeno razjezilo ln so predrli policijski kordon in pognali fašistične pretepače v beg, tako da so se morali fašisti samo odločnejši policijski intervenciji zahvaliti, da se jim ni pripetilo kaj hujšega Vendar pa Je policija nekatere izmed njih priprla pod obtožbo hujskaškega petja «G!ovin»zze» in ker so se u-prll organom javne varnosti. Proces bi moral biti že 7. lunija 1B66, vendar je pretor predal akte državnemu tožilstvu, tako da se je pričel« preiskava na novo, Pa tudi tokrat je prišlo do preložitve, ker je bil glavni obtoženec bolan Včeraj se je proces končno za priprte kaj malo juhaško končal. Na zatožni klopi ao se znašli obtoženi; 89-letni O reste Miom iz Ul. Alfieri, 84-letni Mario Grandi« iz Ul. Re-voltella, 28-letni Giuseppe Jan-nelo iz Ul, S. Fortunato, 22-letni Giuseppe Baldo i* Ul. degli Apiari, 20-lethi Tulilo Simonami iz Ul. Alfieri in 17-letni Riccardo T. Policija trdi, da je manifestacijo organiziral Miom. ki pa to zanika in ki tudi zanika, da bi pel »Giovinezzo«, ne zaradi nasprotnega političnega prepričanja, temveč ker V IKIiniMlIl I »U J» URViuz*" ' . ■ ■ ..«• nat« več udarcev po telesu, tako «"»™ ?«>«•««• .^i&em da se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 30 dni. PRISPEVAJTE th DIJAŠKO MATICO) li obtoženci so pred sodiščem izjavili, da Jim še na kraj pameti m prišlo, da bi peli sGiovinezzo* in so angelsko nedolžno izjavili, da niso nikoli slišali policijskega poziva, naj se razidejo ter da se torej tudi niso upirali agentom javne varnosti. Taki izgovori niso niti čudni saj je debro znano, da so bili fašistični razgrajači'vedno pogumni kot «levi», kadar v veliki premoči pretepajo posameznike, da pa Jim upade «levji« pogum, brž ko jim grozi pa tudi zelo mila zaporna kaizen, odnosno skromna globa (ki j ti po vrh še ne plačajo sami), Manj razumljiva pa Je »prizanesljivost« sodišča, ki je vse oprostilo, prve obtožbe, ker »dejanje ne obstaja«, in druge, k*r ni dokazov Predsednik Corel, državni tožilec de Franco, zapisnikar Urbani, obramba odv. Gefter VVondrich in odv, Presti, terega je pustila v Ul. Ghir-landaio 38-letna Saffo Marchi por. Bonni iz Modene. Loren-zo Meton iz Ul. Ghirardi pa je prijavil, da so mu tatovi ukradli okrog 17.30. ure 15. t. m. kolo, katerega je pustil brez varstva v Ul. Predi 5. «»---------------------- Nesreča štirih nabornikov Sinoči okoli 23. ure so z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 21 let starega Josipa Grucfcia iz Nabrežine 153 in prav toliko starega Klementa Pertota iz Nabrežine 38. ki sta se malo prej prevrnila z motorjem na cesti med Zgonikom in Gabrovcem. Oba mladeniča sta bila včeraj na naboru. Prvega so sprejeli na kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, drugega pa s prognozo 15 do 20 dni, ker sta pri padcu zadobila več ran na glavi in po drugih delih telesa. Uro prej pa se je zgodila nesreča dvema nabornikoma na cesti pri žaveljski postaji, kjer je Vittorio Mateš trčil s svojim motorjem v Sergia Rasena iz begunskega taborišča pri Orehu. Posledica je bila( da so mbrali oba odpeljati v bolnišnico, kjer bo Mateš ostal 8 do 10 dni, Rasen pa 80 do 90 dni, ker si je zlomil desno stegnenico in bo zaradi tega oproščen vojaške službe. Dve smrti zaradi kapi V občinski ambulanti prvega zdravstvenega sektorja v Ul. Madonna de! mare 13 je nenadoma dobila hur srčen napad, ki jo je kasneje stal življenje, 60-letna vratarica Margherita Bpehar vd Zan-grando iz Ul. Felice Venezian 8. Približno ob 8,15 je žena čakala v ambulanti in se nenadoma zrušila nezavestna na tla, Takoj so poklicali avto Rdečega križa, v katerem so ji že med prevožom bolničarji dali injekcijo v srce in omogočili umetno dihanje s kisikom. Vse to pa ni nič pomagalo in je ženska že med pre-voaom umrla. faradi srčnega napada je u-mrl včeraj dopoldne tudi 52-letni Cosimo Raffone iz Ul. San Lorenzi) in Sclva 118. Bolničarji Rdečega križa, katere so poklicali na dom ob 7,30, mu niso mogli nič več pomagati in so lahko samo še ugotovili hjeguvo smrt. HIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMilltlllllllHIIIIHMIIIIIimillllllHIlinilllllll OD VČERAJ DO DANES KAZNA UBVKNTII.A Tržaški tilatellsttcnl k>ub »L. Košir«. Jutri, 19. t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11., red. ni sestanek od 1U. do 12. ure. Vai člani naj sv sestanka udeležijo zaradi bližnjega občnega zbora iti petletnice kluba. '»AKMVI IN PltlšritVKlj V počasi H ev spom ina male Vojke Koren daruje družina Demšar 51)0 lir za Dijaško Matico. »»—— ROJSTVA, SMRTI IN POROKI! Dne 17. Januarja 1958 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo Je 6 oseb, porok pa je bilo 7 POROČILI SO SE: industrijski Izvedenec Llvio Zle in uradnica Kdttu Nefat.l, elekirometianik Giuseppe Pantore in tlakarka Gio-vanna Brandolln, prodajalec Ser-gio Sancovlch ki gospodinja Ada Sulsani, trgovec Dani e AgapUo in gospodinja Maria Grazla Del Mestre, hidravlik Ardulno Gtaco-min in goipodlrija Renata Sancin, mehanik Giacotno Tadeo ln gospodinja Armtlla Zenal, kurjač Alberto Zocchl in delavka Sofia Clcuttlnl. UMHLI SO: 69-letna Antia Chic. co pur Sl nage a. 70-letna Olga CucchvIM vd K vehi, 87-lelna Gin-seppkia Capini« vd. Konda, 29-letna Leon Uda Rodno, 80- J e 1111 Josip Trampuš, 66-lelni Giovannl NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Ttelpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnnstica 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; pizzul Cignola, Korzo Ita-lia 14; Croce Azzurra, Ul. Com-merciale 26. Valute Zlati funt . . Marengo . . Dolar . . . , Frank franc. Frank ivicar. Steriing . . . Dinar . . . . Šiling , , . Zlato l . . . Zah. n. marka Milan II su Rim 6.000,— 6,100 — 4.850,— 5.050 — 624 — 626,— 125.— 130,— 144 50 145.50 1.580,— 1 660,— 80- 85 — 23.70 24.20 707,— 710.— 148- 149 — Ze nekaj let smo vsako leto na njen rojstni dan poročali o naši Mariji, vdovi Kocman - Zgradni, najstarejši ženi v naši občini. Prerokovali in želeli smo ji stoletnico njenega življenja, saj je bila še čvrsta in prisebna in si je še nedavno nadela na glavo butaro drv, se povzpela na drevo in celo izrazila željo po polki in mazurki, ki jih je v mladosti in tudi v visoki starosti rada zaplesala. Pa jo je 3. t. m. v njenem 98. letu zaznamovala smrt. Zatisnila ji je oči njena visoka starost in je le mirno za večno zaspala. Njen življenjepis je podoben življenjepisu toliko kraških žena, le da je časovno daljši. Dvakratni zakon, obilica otrok, težko delo že v rani mladosti, pešačenje, že od 8. do 17. starostnega leta (do prvega zakona) z mlekom iz Cerovelj (njenega rojstnega kraja) v Trst in nazaj, skrbi in brige — to so bile njene dobrote. In vendar je njen trdni kov vse prestal in kljuboval težavam. O-hranili jo bomo v spominu kot mirno in preprosto domačinko, ki ni poznala zavisti in sovraštva in je bila kot takšna z vsemi vaščani v dobrih odnosih. To se je pokazalo v številnem spremstvu na njeni zadnji poti. Lahka ji bodi domača zemlja! SNG v TRSTU Danes 18. t. m. ob 20.30 na Kontovelu A. P. CEHOV UTVA V drorani zai. urjeno DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV obvešča, da je iz tehničnih razlogov odložen literarni večer, ki je bil napovedan za danes. MALI OGLASI MAGAZZINI FELICE, Trst, Ul. Car-ducci 41 (nasproti pokritega trga, izredna prodaja dolgih »Bunde« 3.900 lir, velika izbira vseh mer In bacv. Izšla je 2. številka mladinske revije JADRO Dobite jo v Tržaški knjigarni t Dne 17. t. m. nas je nenadoma za vedno zapustil naš pre- dr.'Pi mož in ode Cosimo Raffone Pogreb dragega pokojhikn bo danes, dne 18. t. m. ob 16. uri it hiše žalosti v Skednju. Ulica S. Lorenzo in Selva štev. 118 na domače pokopališče. Globoko užaloščeni; žena, otroci in ostalo sorodstvo. Trst, 18. januarja 1958. Sporočamo žalostno vest, da bas Je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš predragi oče, tast in de-i Mihael Križmančič Pogreb dragega pokojnika bo danes 18. t. m. Ob 15.30 uri i/ hiše žalosti v Bazovici stev. 15 na domače pokopališče. C K A D I O SOBOTA, II. januarja 1951 TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod ln... Predavanje: «Pismo iz današnje Japonske«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V- svetu kulture; 12.55 Ansambla Kramer in Herb Kern; 13.30 Priljubljene melodije; 14.00 Operne arije; 14.45 Harmonikar Rajmund Hrovat! 15.00 Sloviti pianisti; 15.40 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijski univerza: O zdravstvu ln higieni dela; 16.15 Pevci lahke glasbč! 16.35 Kavarniški koncert — igra orkester Paochiori; 17.00 Slovenski motivi; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Oddaja za najmlajše: Dušan Pertot: «Deklica iz začaranega gozda«; 18.45 Izbrani odlomki iz violinskih koncertov! 19.15 Sestanek s poslušalkami! 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport! 20.45 Instrumentalni kvintet Jankovič; 21.00 Dramatizirana zgodba: Edgar Alla,n Poe: »Konec Usherjevme«; 22.00 Skladbe romantičnih avtorjev; 22.40 Mimogrede.. ob plesni glasbi; 23.0» Chopinovi valčki. T H S T I. 11.30 Komorna glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 13.20 , Glasbeni album; 16.30 Orkestžr Brigada; 17.45 Donizetti: «Bet.ly», 22.00 «Gospoda Brenta osebna i kličejo«, slušna igra AgatM j Christie. KOPER 257 m, 1169 kHz 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos Rbj I 7,15 Glasba za dobro jutro; 12.00 . Glasba po Željah; 13.40 Kmetijsk* { univerza; «Uspehi umetnega ose- ; menjevanja v letu 1957»; 13.5« Popevke in ritni: od tu in tam! j 14.30 Kulturna oddaja: «RazgovO- j rt na kongresu «Svobod» v M*" j riboru«; 14.45 Za vsakogar n®1 j kaj; 15.25 Igrajo štirje Klošarji I pojeta Mija in Stane; 15.40-17.09 : Prenos RL; 17.00 Ritmi Ih Pj; i pevke; 18.00 2ivljenje in znano®* j 18.10 Slavni solisti; 19.00 JuZflO; ameriški ritmii; 19.30-22.15 Prenm * KL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 292,1 m, 212,4 m 5.00 Pisan glasbeni spored; , Lepe melodije — znani nape*1' | 8.35 Zdaj pa po domače; 9.00 O*- , da ja za šolarje: Scottova posl«®;'* mja pot; 9.30 Zabavni vrtilja*! ■ 10.10 Iz skladateljske popobjj -torbe; 11.15 Domači napevi izp«J Pohorja; 12.00 Opoldanski oper® koncert; 12.30 Kmečka univertfj 12.40 Gerhard Gregor s hamnion*; orglami; 13.15 Zabavna gla5®J 14.20 Zanimiivosti iz znanosti • tehnike; 14.35 Naši poslušalci “J stitajo in pozdravljajo; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasb«*, uganke; 17.30 Izbrali smo za ca*1 18.00 Okno v svet: Svetovna raK ; stava v Bruslju; 18.15 Igra F balna godba JLA p. v. Jol® Bruna: 18.45 Jezikovni pogovdh' j 20.00 Veseli večer; 21.00 Radi * , vam ustregli s tole melodijo... TELEVIZIJA j. 17.00 Spored za otroke; Poročila; 18.45 Pouk francoSčinj 19.00 Eno stoletje poezije; l*i Glasbeni Varietč; 20.00 Nar** 20.30 Poročila: 20.50 »CarnseH®*: II 21.00 Nogomet jutri; 21.10 *'i Musichiere«; 22.00 ((Kapitan Fr GLEDALIŠČA iščT] VERDI Danes ob 20.30: «PagH»cCl' in Orff: «Carmina Buran* Abonma B za vse rede. . Jutri ob 16. uri: »Paglia^j. irt // n rm t n o Piiranuu I Or in ((Carmina Burana«. danski abonma. TEATRO NUOVO fab- Danes ob 21. uri: Diego * | bri: »Inkvizicija«. R**. Sergio Velitti. Abonma Excelslor. 16.00: «Pustolhv*(L Arsena Lupina«, KobfA moureux, S. Milo, L. Puiv®rp^ Miro, M. Girotti R. CotnV-a Naztonale. 16.00: »Na sv k*’p, Dumas«, Richard Baeehafb Stoppa. t|9»- Supercinema. 16.00: »Napad ' jj čerih sulic«, G. Montgodicr/ B. VVlIHams. Technlcolof- t Fllodramtnatlco. 15.00: «A|*"i'i). Nevv Yorku», M. Held, N-ler In N. Staal. ,mpr Grattactelo. 16.00- »CaJ W> s' (> lija«, D. Kerr in J. K«** nemascope, techntcolor. . ..-ri4 Arcobaleno. 15.30: »TotO. V-in zdravnica«, Abbe La-®*' De sica ln Tot6. .-itA Astra Rojan. 16.00: sOsv^jr c« J. Waync ln S. Havwar°' nemascope, tecbnicolor ^ yof- Capltol. 15.30: «Kralj v ku», Ch. Chaplin. D. Crisiallo, 16.00: «Koča», A. Ja„0 ner, Stevvart Granger, V,|(i* Nlven. Prepovedano nun. oD lit A‘abarda. 15.30: »CajarnaJT J nm«nt »Vitu«, M. Br,,Ti^opf, Ford, M. Kyo, einerna** tectinlcolor. -- trt Aldibaran. 16 00: «RWh|en*,JV ba bandita Jessa«, R. w Clnemascope, technlcolor pl Arlslon. 16.00: »Ko je t počitnicah«, M. Monroe* Evvell. Technlcolor. ■ - ert Armonia. 15.00: »Dvoboj ^^id Rldgeu«, L. Barkor. 'ie«1 Varistž. m* Aurora. 16.00: »Mamin jg M. Arena, 1, Sohoner, volu- rvMfl Garibaldi. 16.30; »Devica ril- ska«, 1. Bergman. StCV* Žalujoče družine Križmančič Bazovica - Ljubljana, 18.1,58 stric Zn ved..o nas j* zapu.tlil naš ljubi min, brat EMIL DANEU (Peračev) *>0K''*d> pokojnika bo danes ob 15.30 jz hiše »«. lostl n« Opčinah, Pros.ška 185. Žalujoči starti, brata * ženama In nečaki Gpčine, 18.1.195(1. nlcolor. -,iik'!i Ideale. 1600: »Frank en* maska«, p. Cush-ln«, H- . n «0*1 v barvah. Im pero. 16 00: »Štirje ^ mrtveci«, h, Craw(or« ’1’revor. ' I*«1)«. 16.00: »Vetlka jSm**’ El Izabel e Barrelt«, Y-Clnemascope, techmlcolor-^ijP’ Moderno. 16.00: »Reme n7|e!n G. Ford, A. Franci! - S. Marco, 16.00: »Donote11’*«^ Mnrtlnelli. ClnrmsACdP** nlcolor —- rt Savoaa 16 00: »AnaM^-Vjf; ind Bergman In V ul u ’ lU1’ VI«le. 16.00: »Na vzhod« * H. Krahl, B. Viti. Venelo, li.00:. 12 ur«, J, Manafleld, Belvedere. 15 30: »Kat lini«, R Huslnon, Technlcolor. , n*JU' Marconi. 16.00: .4 atu«, M Cook, E- M -d Teožmlooter. ,„rdij9 uit k M osorno. 16 00: Grande«, J. Chandlrr, les. Technlcolor. -.-u-rfS* Novo cine. 16 00 «pl"^F»i> tianjokih tAtMovs, • ^ V? mul hi M. MarJr01® k Okno« Hnplnirn in K. oolor. 8l1»i(j "•“j! Radio. 16,00: »Babica ^ f* S. Koce ki«. Ra«*«1* MERA JE POLNA Vatikan hoče doseči oprostitev škofa iz Prata: Zoli, Andreotti in pravosodni minister mu skušajo pri tem pomagati; a kam to vodi? Prah, ki ga je škof iz Prata, Fiordelli, dvignil s svojo javno obsodbo zakoncev, ki sta se poročila le civilno, se nikakor noče in ne more poleči. In to je v razmerah, v kakršnih živimo v Italiji — kjer je na oblasti stranka z monopolnim položajem in ki ne skriva svoje pokorščine Vatikanu — tudi povsem razumljivo, tudi če bi spričo dovolj jasnih določb konkordata in lateranske pogodbe med italijansko dr-iavo in Vatikanom nikakor ne smelo priti do tako očitnega kršenja teh določb, kakršno predstavlja vprav primer zgoraj omenjenega škofa. O primeru samem je javnost obveščena, vsaj v njegovih glavnih obrisih. Prizadeta, ki sta ju škof in njemu podrejeni župnik javno obtožila, da živita v priležništvu samo zaradi tega, ker sta se poročila le civilno, hkrati pa organizirala sramotilno kampanjo proti njima v takem obse gu, da so celo njuni dote dan ji znanci zaprli pred njima vrata svojega stanovanja (da o drugem rafiniranem preganjanju sploh ne govorimo) — sta vložila tožbo proti škofu in župniku zaradi žaljenja časti. Ta tožba je sedaj pre4 sodiščem in se bo ustrezna razprava v kratkem vršila. O-tbeniti je treba še, da je ta «primei> imel svoj odmev tudi v parlamentu, kjer sta Predsednik vlade Zoli in minister Andreotti branila škofa in celo izjavila, da bi sodišče sploh ne smelo nastopiti proti njemu, češ da ni prekršil meje svoje cerk-vene pristojnosti. Medtem Pa je pravosodni minister še premestil sodnika, ki je Prvi zavrnil tožbo, in ga i-tnenoval za predsednika tihega prizivnega sodišča, ki P° moralo o zadevi razpravljati in izreči razsodbo. Tako v primeru Zoli j a in Andreottija, kakor v primeru pravosodnega mini-Stra gre za nedopusten in <*lo protizakonit poseg iz-'Tšne oblasti na področje *°dstva, ki mora biti po-Všem avtonomno, in to z o-cttnim namenom, da se do-tak pravdorek, ki ga 5*11. pričakuje in zahteva v»tikan. T>a Vatikan želi in zah-oprostilno razsodbo, je 'UltltMliiiiiiiiiinitiinuniiiiiiiiilllllllllllllllll Bilanca češkega lani Lanskoletna bilanca če&ko-* ovaške filmske proizvodnje •’* zelo zanimiva. Se posebej *ato, ker se je začela obdelo-«j. tadi sodobna tematika. ilc m *° **° !*ta na *'e' *>n p glavnem snemali fil- 2 zgodovinsko tematiko, v lanskem letu od skupno ^ filmov napravili kar 15 fiU ov * sodobnimi temami, kot Primer film »Dol., na kolo-/i!°rU*’ nn,i°lje film «Bomba». vi »dola očetov* ter tudi ® filma no s kriminalno vsebi- povsem razumljivo, ker sto-[pa vemo, da se je borba ji na stališču, da škofa ni moč klicati na odgovornost pred državnim sodiščem, ker za svoja dejanja v mejah verske pristojnosti odgovarja le svojim nadrejenim, to je cerkvenemu sodišču. In vprav v tem grmu tiči zajec! Kdo more odločiti, če je škof preko račil meje svoje verske pristojnosti? Po Vatikanu o čitno le Cerkev, odnosno Vatikan sam, nikakor pa ne država in njena sodišča. V konkretnem primeru ško fa iz Prata je Cerkev že povedala svoje mnenje, in je zanjo škof nedolžen; isto sta dejala tudi Zoli in Andreotti. Kaj naj sedaj napravi sodišče? Poskrbeli so tudi, da je predsednik tega sodišča, ki bo moralo razso diti v tem konkretnem primeru, istega mnenja kot Cerkev, Zoli in Andreotti. In vendar tožna je tu; škof je dva civilno poročena zakonca javno obtožil, da živita v konkubinatu, in s tem škodoval njunemu ugledu, kljub temu da je civilni zakon po konkordatu tudi za Cerkev enakovreden cerkvenemu zakonu (in to tudi kljub temu, da je civilni zakon za Cerkev povsem neveljaven). Kako je torej moč kljub temu zatrjevati, da škof ni kriv, če je po konkordatu dolžan spoštovati tudi civilni zakon (ne glede na to, kakšno je njegovo osebno mnenje in mnenje Cerkve glede vrednosti tega zakona)? Če bi sodišče škofa oprostilo, bi to pomenilo «zru-šitev temeljev ustavne države« in s tem popolno podreditev države Cerkvi in Vatikanu. To sicer ni nič nemogočega, iz zgodovine med Cerkvijo in državo vedno končala s porazom Cerkve, in to tudi takrat, ko si je Cerkev domišljala, da je zmagala ona. Moderna zgodovina pozna strahotne obračune ljudstev s to posvetno pohlepnostjo cerkvene oblasti; in ponoven poskus, da bi se v demokratičnih državah Cen kev dokopala do nekdanjih privilegijev in postala absoluten gospodar nad vsem javnim življenjem, ne more roditi nič dobrega; nasprotno, privesti more do takega razvoja dogodkov, ki si ga nihče ne želi. Spričo tega bi ne kazalo napenjati loka preko mere, ki je že itak precej odvratna. ■.'Al*- 1 \\ * < ■ ■’ Posledice kmetijske zemlje Na Tržaškem je nekaj nad ra pot tudi v kmetijstvo! Zal manjlkujejo. mora »topiti čim Tak je videz radarskih postaj, ki jih bodo izdelali za ameriško vojsko. Njihova prednost je v tem, da jih je moč hitro montirati in prenašati, opremljeni pa so z radarjem, ki zazna ne le letala, ampak tudi radijsko vodene izstrelke. 20.000 ha za kmetijstvo uporabne površine. Glede na nizko rodovitnost zemlje je ta površina, v primeri z gostoto kmečkih ljudi, majhna. A še ta površina se leto za letom krči in to v korist prometu (ceste), novim naseljem in industriji (Zavije, papirnica v Stivanu), Najtežji udarec našemu kmetijstvu je izadala razlastitev zemljišča pri Domju, najboljše zemlje na Tržaškem. Gre za 70 ha zemlje. (Nekam toliko enako rodovitne zemlje je devinska graščina prodala delniški družbi za gradnjo papirnice v Stivanu). En kvadratni meter te zemlje zaleže za nekaj kv. m kraške jerovke. Kaj vse bi mogli izvabiti iz nje z današnjo tehniko, ki si je utrla in si vedno bolj uti- ■iiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiitiiiliiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiMiiiitiiliillltliliiiiiiitiinHiiiiliiiiiliiiiiiiiiiilniiifiiitliiiiiiiiiititniitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilifiiiiiiiilitiiiiiiniiiitiiuiiiliiiiiillliililiiiiiKiitiiilillliitllitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii AMERIŠKI IN SOVJETSKI ZNANSTVENIKI NAM NAPOVEDUJEJO Sintetična hrana in ter medcelinski zmenki zaljubljencev ne v naše, ker velja še vedno pomembna rečenica o daljnem carju; Ce velja to za pravice, ki 'pritičejo našemu kmetu, ne velja za njegove dolžnosti, ker je za te car vedno v njegovi bližini. Dejstvo je, da ni ea-radi tega zapostavljanja dal ta kapital tistih proizvodov, ki bi jih bil dal, če bi bila proizvodnja slonela na načelih sodobnega kmetovanja. Lahiko trdimo, da bi bil mogel v tem primeru vsak hektar te zemlje preživljati eno kmečko družino. Pred kratkim so sovjetski novinarji predložili skupini sovjetskih znanstvenikov nekaj vprašanj, kaj nam bo prineslo prihodnjih sto let. Ameriški novinarji pa so po zgledu svojih sovjetskih kolegov predložili podobno vprašanje skupini ameriških znanstvenikov. Pariški list «Express» je izjave tako ruskih kot ameriških V Zenska bi znala postati mati otroku, ki bi v bistvu ne bil niti njen niti njenega moža, pač pa nekih že pokojnih «popolnežev» To je Shirley Holmes, ki bi utegnila podleči, če bi odpotovala v Italijo na obisk k zaročencu Giuliu Compariniju. Com-parini — ki služi vojsko — )e dobil en mesec dopusta, in tako je sedaj v Portchestern in čaka na dovoljenje vojaških oblasti, da bi se mogel z njo poročiti. znanstvenikov zbral v enoten članek, iz katerega posnemamo nekaj zanimivih »napovedi«. Vsako prerokovanje je več ali manj tvegano, toda niti a-meriški niti ruskii znanstveniki se niso spuščali v prerokovanja, ki bi bila preveč ekstremna, pač pa so se držali svojih povsem strokovnih in-dicij, zato je vrednost njihovih napovedi tembolj pomembna. Oglejmo si, kaj napovedujejo. Clan sovjetske akademije znanosti prof. Saukov pravi, da je človek v zadnjih štiridesetih letih izčrpal iz zemlje več redkih barvnih kovin, kot v vsej prejšnji zgodovini. Zato začenjajo tudi bogata ležišča kovin usihati. To pa nas ne sme skrbeti, kajti zemlja vsebuje še ogromne količine metalov, Samo v enem kubičnem kilometru «navadnega« kamna je okoli 230 milijonov ton aluminija, 130 milijonov ton železa, 260 ti«oč ton bakra, 7000 ton urana, 13 ton zlata itd. Toda pridobivanje vsega tega je v naših razmerah praktično nemogoče, ker je absolutno nerentabilno. Pač pa ne bo tako, ko si bo človek zagotovil ceneno energijo, ki mu jo bo v skorajšnji bodočnosti dala jedrska in predvsem hidrogenska energiji. Profesor na tehnološkem zavodu v Kaliforniji dr. James Bonner je biolog za rastlinstvo. Zato se tudi njegov odgovor nanaša na biologijo. Prof. Bonner zagotavlja, da bomo že pred 2068. letom mnogo globlje prodrli v najbistvenejše podrobnosti atomske in molekularne reakcije, ki se nanašajo na razvoj življenja. To ""»iti """""iiiiiiMitiMiiiiiiMiiiHiinmiiiiun ..................................... DROBNE KULTURNE VESTI bi se izognili sprejemu Callasove vsi pariški operni pevci «prehlajeni» lo, Maria Meneghini Cul-6*ro/ ^e T i°nuarja letos po- i ” nm,fci °P*T' vtUk ‘PioS vedno predmet o prne°a zanimanja. To pot Z,Ijj\ ' vjtnegn potovanja V ttl tnl bo imela pevsko t>i0(. • ln nato pela Se «Tra- poj. 1* V Nexv Vorku. Nu svoji la „ ’p w Vork se je ustavi- ,#1“eu Ti*!4’ Kier ** na le' »mo},. M zbrala manjka itv«leT n)'"'k obo- li Ur,a U, l oda tki letališču je n,,ben ">*>* pariški ®P*rni’ Cr *° se fravcoski fi|| . pepci in perice opravi-,l”>ojie* (ia so ''tipanj. Med T*ktnr°,pn f" bil videt, dl-nn t>lnis.r k' poznela lih 'fr Hrv ilne opere, ki * ,a go.tjjoif biu^r* Pa,c< nadalje °afHeu* *k° 'wr,,l'co »vnele nica . m *pveda mala »pes. ko it, baletko, pr». letno o' k". 'Oralka* drset Ko »tli more ločiti nikoli S k-asnim I nault, ki je v moskovskem ska mesta. Po zamisli orpam- »Cadillacom« se je nato odpet pledališču »Holšoj« doživel ve- \ zatorjev bo razstava prikazala Ijalu o čakalnico na letališču, | iikanski uspeh s svojim bale- občinstvu dokumente o vseh tom »Cliselte«. Takoj je poto- j važnejših predstavah Shake- Minnu Drouet. ""alc •o te letala iz vsi potniki izsto-so pariški obo- nn"Jo 'Callasove morali čuk " prt*. " K'-* minut, da se kti n /-.H« za «*pr»jem» d'l Botpod Pascal potiu-I'10«'# P„Uke™ri' jlh n1 le ni ti , ■ J* v eni ro-Bo p:*.rp nrtnic )e8a od katerega t« ne Pnzdui,''" ”r,n,c. Pod dru- “ Hkika" P® je ti M tihi s iui kjer so jo novinarji o^sulj 2 vprašanji. Ca Husov a je obljubila, da bcTv kratkem pela v' Paruu, ni pa napovedala še svojefja programa, pač pa je izjavila, da odhaja v Ameriko nekoliko nerada, hkrati srečna, ker bo «lahko ponovno *. azvila svojo umetniško dejavnosti>. Hkrati jif dodala, da upa, da ese je ne bo več lotil kak prehlad, ker bt sicer lahko prišlo do večjih neprijetnost 1». Todd v Moskvo Pclrov v Pariz Predvčerajšnjim sta prispela v l.ipidon filmski producent Mike Todd in njepova Žena filmska lorotita Elizabet Topler, ki »ta na poti v Moskvo, V Moskvi nameravata ostati deset dni, kjer bo Todd skušal s žiuvjrli skleniti kako pogodbo, N1 »nuno, za kakšne načrte gre, ker Je Todd sarn u-javil, da bo kaj več povedal, ko se 110 v Moskvi že d čem dogovoril Isteoa dne pa se Je vrnil iz Moskve v fari z »nam plesalec pariška Opere Michal Ku- ži! nad finančnim stanjem francoskih igralcev in plesalcev m rekel, da če bi bil on sovjetska plesalka, bi imel vsaj en »Cadillac«, medtem ko se mora zadovoljiti s svojo staro ropotuljo. Na sprejemu, ki so go njegovi prijatelji iz panike Opere priredili ob njegovi uspešni vrnitvi Iz Moskve, je Michei Hanault rekel, da go je zelo začudilo dejstvo, da je v moskovskem baletu še vedno v rabi francoščina. Ukroti so v Parizu najavfti prihod velikepa sovjetskega pevca Ivano Petrova, ki bo prispel v Parit konec februarju ali v začetku marca m pel pri več predstavah «Eausta» in »Borisa Godunova«. ^Shakespeare v angl. gledališču* Jugoslovanska komisija »a kulturne stike z inozemstvom in britanski svet pripravljata v Beogradu izložbo »Shakespeare t> angleškem gledali-ščus Razstava bo spomladi v Heojh adu, nato jo bodo pre nesli tudi v druga jugoslovan- spearovih del, ki so bila prikazana še v času, ko je Shake-speare živel, in tudi po njegovi smrti, vse do sodobnih scenskih stvaritev njegovih del. Iz Beograda javljajo tudi, da bo na temelju kulturne konvencije med Jugoslavijo in ZSSR, ki je bila pred kratkim podpisana v Moskvi, prišlo v kratkem do dveh razstav, in sicer do razstave sovjetske grafike v Beograd u m razstave jugoslovanske grafike v Moskvi. Na razstavi, ki jo bo jnposlovansko komisija za kulturne stike z inozemstvom organizirala, bo beograjsko ob-činstvo moglo videti dela srninih sovjetskih grafikov Vladi-mira Andre eviča Kovorskega, Evgenija Mihajlovi ča Ručeva, Davida Aleksandrovifa Dubin-skega, Valentina Oovriloviča Litvienka in drugih. V Beogradu so 7. januarja odprli v umetniškem paviljonu na Malem Kalernegdanu (bivši paviljon Cvijefe Zuro-nčj razstavo sodobnega francoskega slikarstva. V prvem tednu si je to ra-stavo ogledalo nad 7000 oseh, to se p>avi 1000 oseb na dan. nam bo omogočilo popolno nadzorstvo nad metabolizmom našega organizma, nad zdravljenjem vseh bolezni ter nad usmerjanjem dednih lastnosti v zaželeno smer. Tudi naši potomci pa se bodo morali ubadati z vprašanjem prehrane, pa čeprav bodo sedanje naše obroke zamenjale pilule, ki pa ne bodo tako majhne, kot si jih kdo zamišlja. Do tedaj bo na Zemlji tri do štirikrat več prebivalstva kot dane«, toda genetiki bodo vzgojili rastline, ki bodo zelo bogate s hranljivimi sestavinami. Zaradi povečanega števila prebivalstva se bo zmanjšalo število živali, meso in druge prehrambene artikle živalskega izvora pa bodo zamenjale rastline, katerim bo dodan sintetični okus mesa. kakor tudi barva mesa. To bi znalo sladokusce preplašiti, vendar jih to ne sme spraviti v slabo voljo, ker bo to vendarle tolikšen napredek, hkrati pa bo zagotovljena hrana za vse prebivalstvo Zemlje. Direktor radioskopskega ln radiološkega zavoda moskovskega ministrstva za zdravstvo Lagunov pravi, da bo v prihodnjih 20 ali 30 letih tuberkuloza, difterija in še marsikatera druga bolezen na seznamu «muzejskih bolezni«. Brez dvoma bodo tedaj imeli zdravniki mnogo manj dela tudi z rakom. Po njegovem se bo tedaj zdravnik spremenil iz sedanjega strokovnjaka, ki bolezni zdravi, v strokovnjaka, ki bolezni preprečuje. Nobelov nagrajenec za genetiko ameriški zdravnik Herman Mueller pravi, da če bo človeku uspelo preprečiti vojno in prenaseljenost, bo v prihodnjih sto letih prišlo do revolucionarnih sprememb, fina najvažnejših tovrstnih sprememb bi bilo »racionalno« izkoriščanje možganov. Tedaj bo mogoče izvajati tudi kontrolo nad razvojem embriona in nad prenosom dednih la«t-nosti, to se pravi, da bomo j sami mogli uemerjati reproduktivni ciklus, našim otrokom bomo torej lahko izbirali »pol in vnaprej določali dvojčke ali trojčke. Umetno oplajanje bo v splošni rabi, ženska bo lahko spočela s spajanjem dveh reproduktivnih celic, ki bosta pripadali dvem osebam različnih spolov, in sicer nekakemu idealu moškega in idealu ženskega bitja, tako da bo ženska postala mati otroku, ki bistveno ne bo niti nji i niti njenega moža. Prednost pri tem bodo imele reproduktivne celice že umrlih ljudi, da bi lahko s tem popolnoma sagotovili «višek i-dealnih Ustnosti glede fizičnih, umskih in moralnih vrlin« bivšega dajalca reproduktivnih celic. Sovjetski inženir Druzdov je bolj praktičen. To njegovem bo čez SO let možno v nekaj urah pri’i v katerokoli mesto na zemeljski obli. Delovni dan se bo »krajšal na 3 do 4 ure in bodo ljudje imeli zate mnogo časa za razvedrilo. Posebno zadovoljstvo bo imel človek v potovanju in turistični biroji bodo izdajali na leto na milijone v«z.ovn c k izviru fornijsikem tehničnem zavodu površju neomejene količine e- dr. John Wayer pa je bolj skeptik in pravi, da se danes ne da s točnostjo reči, do kod bo šel razvoj v preobrazbi človeškega življenja. Vendar pa bo kemija metabolizma in organskih procesov omogočila človeku, da dobi točno sliko delovanja živčnega sistema. R tem bo omogočeno povečati biološko učinkovitost celic, odstraniti obolenja, usmerjati čustva, želje in celo misli ljudi, kar že danes «na zelo primitiven način« skušamo doseči s pomirjevalnimi sredstvi. Intelektualna «proizvodnja» možganov bo večja. Vzgojne metode pa se bodo korenito spremenile in ne bodo več temeljile toliko na besedi kot na drugih sredstvih. Znanje, ki ga bomo nakopičili na «e-lektronskih trakovih«, se bo moglo z določenimi električnimi emisijami prenesti neposredno v živčni sistem, Clan sovjetske akademije znanosti Sčerbakov polaga veliko važnost na izkoriščanje toplote, ki jo Zemlja krije v globinah. Po njegovem bi se ta energija dala izkoriščati tako, da bi se v Zemljo zvrtali nekaj kilometrov globoki rovi, v katerih bi namestili naprave, ki bi izkoriščajoč tamkajšnjo toploto dobavljale lektrične energijč. V potrdilo temu navaja Sčerbakpv vulkanski izbruh od 30. marca pred dvema letoma na Kamčatki, kjer so velikanske skale ob izbruhu vulkana Bezi-miamd odletele kar 45 km visoko. Ob tem izbruhu se je sprostila tolikšna sila, da bi morala največja sovjetska e-lektrična centrala v Kujbiševu delovati polnih 3500 let, da bi mogla proizvesti enako količino energije. Sčerbakov napoveduje tudi, da bodo že v tem stoletju začeli pridobivati sintetične beljakovine na industrijski bazi, tako da je povsem možno., da se bodo naši potomci hranili s sintetično hrano, ki bo vsekakor popolna, pa čeprav v zelo majhnih količinah, kar da bo olajšalo delovanje črevesja, ki se ne bo moglo truditi z neprebavljenimi elementi sedanje prirodne hrane. Čeprav bo ta hrana sintetična, bo zelo okusna in tudi okus bo umetno ustvarjen. Kot vidimo, nam nihče ne obeta kakih fantastičnih novosti, v kolikor niso že te novosti kaj težko razumljive tudi za naše kolikor toliko razgibano dojemanje po najnovejših uspehih znanosti in tehnike. In sedaj? Odriniti gospodarja z zemlje pomeni v današnjih razmerah pahniti ga v položaj brodolomca. Kam naj gre ta drobni blagovni proizvajalec? Kje in kako naj dobi nadomestilo za odvzeto zemljo? Kakšna je odškodnina za razlaščeno zemljo? Vse te zadeve so odločilnega pomena za gospodarski obstoj, a kaže, da se za to ne zanima nihče, razen prizadetih gospodarjev. Praksa nazorno pove, da ni razlastitev tako nujna in neizogibno potrebna industrijski dejavnosti. In če ni nujna, zakaj se s to zadevo tako mudi? Gospodarskih razlogov ni, družbenih še manj. Po naši zdravi pameti pri najboljši volji ne vidimo drugega kot politični račun: čimprejšnja razlastitev zemlje pred mestom, Izpodmakniti našemu človeku trdna tla, da ga zadeneš v njegov življenjski živec in z njegovo gospodarsko odvisnostjo pospešiš njegovo raznaroditev, To je — vse tako kaže — končni mmen te — politične industrije. Komu, čemu v prid? Delovnemu ljudstvu gotovo ne. gornjim dvajsetim tisočem tudi ne. Danes, ko nas zaposlujejo medcelinske rakete, «sputniki» in poleti na druge planete, in bomo kmalu govorili le o Zemljanih, gre tudi ta politika k svojemu večnemu počitku. Ccmu torej ta politična i-gra? Zato pa bo ta razlaščena zemlja še nekaj debelih let siužila svojemu prejšnjemu namenu namesto industriji, le s to razliko, da bo njen včerajšnji lastnik mogoče njen najemnik. Pravimo «mogoče», ker se nam zdi, da bo med temi poklicanimi malo izvoljenih. Krčenje kmetijske zemlje je za našega kmečkega in drugega človeka glasen neposreden opomin, ki podkreplja to, na kar stalno opozarjamo: svojo zemljo moramo čuvati. Da se prav razumemo; čuvati zemljo pomeni pravilno in čim bolj razumno in našim razmeram prikrojeno gospodarjenje, Ce zaradi majhne kmetijske povčšine ne moremo v širino, računajmo z globino; namesto da iščemo kruh na večjih površinah, iščimo ga na manjših. Vsakih nekaj cm v globino nadomesti znaten dei kv. metra v širino. Na mesto delovnih rok, ki danes tako pri- bolj razumno delo. Sicer pa povedo statistični podatki, da je blizu 4000 ha neobdelane rodovitne zemlje. Zakaj stoji okrog šestina v*e naše zemlje skoro zastonj? Dovolj se je ta že odpočila m bi mogla in morala biti kaj več prida. Tukaj leži nič manjši kos kruha od tovarniškega ali katerega drugega, seveda to le pod prej navedenimi pogoji. Ce dosega dohodek iz našega kmetijstva povprečno okrog 40 odst. tega, kar bi dosegel z umnim kmetovanjem, je naravno, če zem-ljakovi otroci bežijo z zemlje. Ne bežijo le zaradi nizkega dohodka, ampak tudi zato, ker je starokopitno delo tudi povezano z velikim trudom, ki se ga danes vsakdo ogiblje. V kolikor bomo odlašali z naprednim kmetovanjem, v toliko si bomo sami krčili našo zemljo in krhali kmetijsko gospodarstvo. Huje pa je, če sl svojo zemljo krčimo sami kot pa če nam jo krčijo drugi. Takšen je naš opomin. «»— Povzročitelj revme je manjši od vseh virusov Se vedno ni znanstveno u-gotovljeno, kaj povzroča revmatizem, najstarejšo človeško bolezen, zaradi katere trpijo milijoni ljudi po vsem svetu. Nedavno sta raziskovalca Rockefellerjevega inštituta za medicinske raziskave Kun.ple in Pranklin po vsem videzu ugotovila novo sled za povzročiteljem revmatizma, U-porabila sta ultracentrifugalni aparat in kemično ločila tako imenovani revmatoidni faktor od drugih delov krvi. Tega faktorja sicer še nista videla, vesta pa, da je znatno manjši od virusa otroške paralize in verjetno precej manjši od doslej najmanjšega znanega virusa. «Ker nam je znana vsaj približna velikost tega činitelja, bo lov na povzročitelja revmatizma po vsej verjetnosti uspešnejši. Odkritje nam je posredovalo nov pogled na revmatične bolezni,# pravita raziskovalca. Za sedaj je že znanih nekaj zdravil, ki blažijo revmatične bolečine, na primer ACTH, kortizon, prednison itd., vendar pa menijo zdravniki, da je treba jemati ta zdravila zelo previdno, ker puščajo v organizmu posledice. Aspirin je še vedno prvo in najbolj zanesljivo sredstvo za blažitev revmatičnih bolečin. Kortizon in številna druga zdravila delujejo le začasno, torej v obdobju, dokler jih bolnik jemlje, pravega leka proti revmatizmu pa še vedno ni. llinilllllllMIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lil llllllll II llllllll IIIMliaillllllllllllllKllllllllllllllllUIIIIIIIIIIII llllllll IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII llllllllltlll lllll II || Hill lil Hliiiiliiiii || iiiiiimiii FOTOGRAFSKI KOTIČEK SBEaSESSai®®®®®®!! FOTOGRAFIRANJE ŽIVALI ^Miiai tej veji fotografske dejavnosti predi vsem pes in mačka. Tisti, ki se pogostoma ustavljajo pred fotografskimi izložbami, lahko ugotovijo, da se tvrdke, ki delajo reklamo za svoje fotografske papirje, kaj rade poslužujejo teh dveh domačih živali in tudi če ne predstavlja vsaka slika kos umetnosti, najdeš pa med njimi tudi take, ki spadajo med vrhunske izdelke. Uspeh pri te) vrsti dejavnosti je močno odvisen od fotoaparata. Slika, ki bo vzeta od zgoraj dol, ne bo prišla do posebne veljave, kajti te vrste slike morajo biti posnete vedno od spodaj, čemur zlasti ustreza refleksni aparat. S tem ni rečeno, da se ne morejo posneti take slike z vsakim aparatom, posebno . takim, ki razpolagu s telemetrom, ker se žival navadno vedno giba in oddaljuje od aparata ali se mu približuje, kar zahteva stalno nastavljanje. Velikega pomena je osvetlitev. Sončna svetloba, ako ni jutranjo ali večerna, je najslabša. Bel pes, fotografiran z močnim soncem, bo videti bel Nila, k slapovom Niagare, n’a in črn, popolnoma črn pa bo Altajska pogorja ali za trop. ske gozdove Južne Amerike. Tedaj bodo prometna sredstva na tolikšni višini, da se bo mogel zuljubljenec dogovoriti s svojim dekletom za »estanek kar na drugi celini, dočlm bo na pr. Američan «skočll» m koncert v Novi Delhi ali v Sydney, Protesor ft*lolo|iJe na kali- videti lisast tam, kjer se bodo odbijali sončni žarki od bleščeče se dlake. Taka mesta pridejo na sliki popolnoma bela, Z najboljšo lučjo lahko računamo, ko je svetlooblačno, a tudi v takih primerih je svetloba, kjer je sonce zakri- 45 stopinj na objekt, kajti . ni izključeno, da bo prej ali preveč navpična svetloba ima napak o, da razširi objekt. Velike važnosti je tudi o-zadje. Slika ne bo prišla nikdar do veljave, če je ozadje preveč razgibano, pa tudi če pride na sliki motno. Lepe slike trpajo za ozadje vedno enotno barvo, ki naj se le malo razlikuje od barve psa. Za slikanje pride v poštev predvsem pankromatični material, ki naj bo mehko razvit, da se ne izpubijo odtenki dlake, ki bi pri trdem razvijanju bila videti preveč ježasta. I otografiranje mačk predstavlja že večje težkoče in zahteva precejšnjo potrpežljivost, kajti najmanjši šum med slikanjem zadošča, da se mačka ustraši in zbeži. So pa tudi take mačke, ki ubogajo gospodinjo, in v takih primerih je delo jako olajšano. Do najlep-Jih slik pride diletant, ako i-ma za objekt tri do štiri mačice, ki se med' seboj igrajo. S papirjem, pritrjenim na vrvici, ali s kratko palico jih prisili, da se gibljejo prav tam, kjer si jih on želi. Posnetek pa mora biti izredno kratek, ker se živalice neprestano gibljejo z izredno hitrostjo. Kakor pri psih je tudi pri mački potreben pan-krc natični material. Pes in mačka sta si navadno vedno v laseh, a če živita pod isto »treho, postaneta velika prijatelja in m nič izrednega videti mačko, kako spi zraven psa in kako je položila svojo trudno glavo na vrat svojega prijatelja. Prav za nesrečo sem bil brez aparata, ko bi lahko slikal mačko, ki je nosila na glavi grlico. Take slike so redke in če ima slej taka slika lahko drago prodana. Do sedaj smo govorili o psu in mački; za te vrste slike pa pridejo v poštev skoraj vse domače živali. Lepe sižeje nudijo tudi ptički v svojih kletkah, take slike pa morajo biti posnete s sončno svetlobo, ki dela lahke sence tenkih žic na ozadju. Ako hiče imeti diletant na tem področju uspeh, naj se ne loti tepa dela s površnostjo, kajti banalnih slik, Ici predstavljajo domače živali, je na pretek, dobrih pa zelo malo. Ce se diletantu posreči da pride do zanimive slike, ki ne predstavlja samo žival, ampak tudi njen odnos do druge živali in skoraj vedno do človeka, ne bo imel nič manjšega zadoščenja, kakor s posrečeno slikp pokrajine ali ožje družbe na nedeljskem iz. letu. R. P. • HI Hill lllll llllllll lit III lUllltllltllllltlllllllllllllllllllllllllllllllltllllltllllllt III lllllt It tlllllllltlllltlt R 6 v\ Milil - — '•Mg* 1 i f \ /i to z lahkimi oblaki, malo moč J diletant srečo, da se mu nu-nejša in ta naj pada v kotu J dijo, naj le sproži svoj aparat; V vsakem primeru čas dela 2a najuf Goriško-beneški dnevnik Bonomijevi Coltivatori diretti» se ponašajo s pavjim perjem Neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem in kolonom so vse rešene prošnje za pokojnine hoteli prikazati kot svojo zaslugo - kar pa ni res! Pred dnevi so na podlagi zakona razdelili pokojninske knjižice številnim goriškim neposrednim obdelovalcem, spolovinarjem in kolonom. Ker je pri obveščanju kmetovalcev o rešitvi njihove prošnje prišlo do zelo grdega ravnanja — (Bonomijevi organizaciji neposrednih obdelovalcev je INPs poslala tudi prošnje, ki jih je napisala Federterra) — je pokrajinska organizacija Federterre (vključena v CGIL) poslala patronatu EPA Ga (Bonomijev.e organizacije Coltivatori diretti iz Ul. .Romal ter v vednost prefektu, direktorju INPS in pokrajinskemu nadzorništvu za delo v Vidmu sledeče pismo; »Te dni je INPS razposlala osebne knjižice spolovinarjem, kolonom in neposrednim obdelovalcem, ki imajo pravico do pokojnine. Patronat E PACA iz Ul. Roma pa si je svojevoljno prilastil pravico in posameznim interesentom sporočil, da so bile uspešno rešene njihove prošnje, ki jih je s pomočjo INCA napravila Federterra. Ta »briljantna« akcija urada EPACA ne dela skrbi Feder-terri, da bi izgubila ugled med širokimi sloji goriskih kmetovalcev, ker bodo kmetje sami razsodili, katere sindikalne organizacije se resnično borijo za njihove interese, kakpr med drugim kmetovalci tudi vedo, da je zakon o pokojninah plod njihovih borb; prav tako dobro vedo, da so naše organizacije in naši parlamentarci dali velik prispevek, da se je spremenil začetni zakonski osnutek poslanca Bonomija, ki je bil daleč od tega, da bi zagotovil kmetom dejansko pokojnino. Prisvajanje dela naše organizacije in patronata INCA, kot je to napravila organizacija Coltivatori diretti (Ul. Roma), je treba popraviti v vsakem pogledu; zaradi tega bomo dogodek obsodili pri oblasteh in pri prizadetih kmetovalcih. Za tajništvo; Renato Papais«. Confederterra je poslala kmetovalcem, katerih prošnje za pokojnino so bile ugodno rešene, obvestilo, v katerem jih obvešča, naj si v pričakovanju pokojninske knjižice nabavijo fotografijo, ki naj bo približno tako velika kot tista, ki je na osebni izkaznici, da jo bodo pritrdili na knjižico. Obenem je izkoristila priliko in prikazala kmetovalcem pomanjkljivost zakona, ki ga bo treba spremeniti z borbo vseh kmetovalcev. Pokojnina se mora od sedanjih 5.000 povečati na 10.000 lir mesečno, za moške naj zadostuje go let namesto sedanjih 05, za ženske pa 55 namesto sedanjih 00, vlada naj prispeva v pokojninski sklad več kot je dala doslej. Te zahteve bo toliko laže uresničiti, če bosta Federterra in Zveza neposrednih obdelovalcev pri CG1L vedno močnejši, kajti samo tako bosta lahko branili interese kmetovalcev. (Pismo o ravnanju Bonomijeve organizacije so v prepisu poslali v vednost vsem upokojencem). «»---- Navodila za obnovitev obmejnih propustnic Goriška policija obvešča vse tiste osebe, ki bodo obnovile zapadle Jim propustnice, da tu di tiste, ki bodo prvič zaprosile za ta dokument s katerim lahko prestopijo državno mejo in se kretajo v l#-km območju jugoslovanskega teritorija, morajo predložiti go-riški policiji (soba 23) nasled ne) dokumente: Prošnjo, ki naj bo izpolnjena na posebnem formularju, ki je v prodaji v vseh knjigarnah in trafikah. Prosilec naj navede tudi višino, barvo las in oči ter posebne znake, če Jih ima: 2. Dve fotografiji potrjeni od pristojnih oblasti (županstvo). 3. Znesek 50 lir za novo knji žico. 4. Staro knjižico, če jo je lastnik že izkoristil, ali pa jo hoče zamenjati za novo s fotografijo. Kot znano so se obmejni or. gani 'obeh držav domenili, da bo nova propustnica, ki bo o premljena s fotografijo veljavna za dobo enega leta. Vse dosedanje propustnice, ki niso še popolnoma izkoriščene veljajo do 31. avgusta 1958. Sestanek poslanca Marangoneja z župani in svetovalci slovenskih občin Poslanec PSI prof. Vittorio Marangone se bo dan“? ob 15. sestal v uradu v Ul. Ascoli 1 z župani in svetovalci slovenskih občin. Pogovorili se bodo o vseh važnejših občinskih vprašanjih. Danes literarno predavanje Akademsko - srednješolski klub «Simon Gregorčič« v Gorici bo priredil danes zvečer ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Ascoli literarno predavanje o slovenskem pesniku »Josipu Murnu - Aleksandro-vu». Predavala bo srednješolka Vanda Ceschid. «»----- 26. januarja gostuje SNG s «Strastjo pod bresti» Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo vnovič gostovalo v Gorici 26. januarja. Tokrat bo predstavilo goriške-mu občinstvu znano trodejan-ko-» E. 0’Neilla «Strast pod bresti«, ki jo je režiral Jože Babič, sceno pa postavil V. Rijavec. Vsekakor bo to moderno delo ameriškega pisatelja in dramaturga privabilo š-tevilne ljubitelje odrske u-metnosti. Sovodnje Danes ob 10. uri bo v Gabr-jah dražba drv. Na prodaj bodo drva od roba ceste do Grabca. Dražba bo pred šolo v Gabrjah. Ob 11. uri pa bo dražba na županstvu. Občina bo z njo prodala drva, ki so v «bosks-tu«. Kdor bi se rad udeležil dražbe, naj si drva pravočasno ogleda. PHOMFTNA NESREČA Motociklist v avtomobil Včeraj ob 14.15 se Je pripetila na križišču med Korzom in Ul. Aquiieia prometna nesreča, pri kateri se je hudo po* škodoval 16-letni Eugenio Pia. ninsic. Nesreča se je dogodila takole: 26-letni Carlo Trover si, agent podjetja Reminghton iz Padove, se je na svojem avtomobilu »600 multipla« peljal po Korzu proti glavni postaji. Ko. se je pripeljal do sanatorija, se je ustavil, da je izsto pila neka oseba. S kazalcem za smer je pokazal, da hoče zaviti na levo stran. Ko je bil nekako na sredi Korza, pa se je od zadaj zaletel v zadnji levi del avtomobila motociklist Eugenio Planinšič iz Ul. Orioni 9, ki je peljal na zadnjem sedežu 39-letnega Uga Cava -colija s Trga Cavour št. 10. Pri trčenju se je Planinšič hu do ranil po vratu, kjer ima precej globoko rano, in po glavi, kjer je dobil močan uda rec v levo sence. Najprej so ga odpeljali v bolnišnico sv. Justa, od tam pa v Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na opazovalnem oddelku. Pri padcu si je Cavalcoli poskodovtl koleno in ros. Ozdravel bo v enem tednu. Tudi vozili sta utrpeli hudo škodo. Na motociklu se je razbila luč, skrivile so se sprednje vilice in krmilo. Na avtomobilu pa se je zvil blatnik in se razbila šipa. Za primer se zanima prometna policija. Jutri popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici I Na sporedu koncerta 11 Vodopivčevih pesmi Program koncerta bo izpopolnjen še z drugimi pesmimi in uvodno besedo vi-sokošolca F. Bcnedetiea Jutri 19. januarja popoldne se bodo goriški Slovenci s prisotnostjo na koncertu, ki ga prireja prosvetno društvo »Kras« poklonili spominu drugega goriškega slavčka-skla-datelja župnika Vinka Vodopivca, katerega 80-letnica rojstva je potekla komaj pred dvema dnevoma. Ob poslušanju 11 njegovih prelepih pesmi, ki jih je skomponiral v svojem skromnem življenju sredi primorskih ljudi se bomo spomnili tega blagega človeka, ki je prav iz ljudstva črpal vse to, kar nam je danes dano slišati in čutiti. Nešteto je pesmi, ki jih je uglasbil Vinko Vodopivec, naj omenimo povsod znano, pa vendar še vedno nadvse priljubljeno pesem «2ablja svatba«, ki jo bo moški zbor Dol-Poljane na jutrišnjem programu tudi izvedel, poleg te pa bodo gori-ški Slovenci lahko slišali še Vodopivčeve: Pobratimija, Na poljani, Bolečina, Ob večerni uri in še mnoge druge. Ko obujamo spomin na Vinka Vodopivca, ki je lahko rečemo zrasel skupaj s svo- iiiltttiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmii Včeraj na goriškem okrožnem todišču Ženo je v vinjenem stanju napadel s sekiro Včeraj se je moral zagovarjati pred goriškim okrožnim sodiščem 38-letni Giuseppe Maronese iz Ul. Don Bosco 49. katerega je prijavita državnemu tožilstvu goriška policija zaradi slabega ravnanja z ženo Marijo Peršolja. 12. novembra ob 18.50 je Felicita Badin vdova Sdrigot-ti iz Ul. Čampi 54 obvestila goriško policijo, da se je k njej zatekla vsa preplašena in tudi potolčena Maroneso-va žena Marija. Službujoči policijski podčastnik je odšel na dom družine Maronese in po daljšem prigovarjanju prepričal že malce vinjenega moža, naj dovoli ženi, da se vrne pod domačo streho in naj jo po nepotreDnem ne nadleguje. Maronese je obljubil, da bo to storil in žena se je tudi vrnila domov, toda še istega večera ob 21.50 je bila policija obveščena po telefonu, da se je v družini Maronese zopet vnel prepir, v katerem naj bi bil mož ženo kmalu ubil s sekiro. Po odhodu policijskega podčastni ka se je Maronese zopet napil in nato napadel ženo s sekiro in ji pretil, da se je bo vendarle le rešil. Preplašena ženska, ki ima že vrsto let z možem, ki je vdan pijači, nevzdržno življenje, se je tokrat zatekla s 5-letno deklico, ki je bila razumljivo še bolj preplašena, k sosedu Oraziu Menolasinu v Drevored XX. septembra. Policijskim agentom, ki so prišli v Ul. don Bosco ni preostalo drugega, kakor da moža aretirajo, istočasno pa so poskrbeli za prevoz zelo Dotolčene žene v bolnišnico Brigata Pavia. Ze na policiji in pozneje pred preiskovalnim sodnikom je Maronese priznal, da je PROSVETNO DRUŠTVO »KRAS* DOL—POLJANE priredi v nedeljo 19. janu»rja ob 16.30 uri v Prosvetni dvorani v GORICI pod vodstvom pevovodkinje Pavline Komel »VODOPIVCEV VEČER« Uvodoma bo predaval visokošolec Filibert Benedetič o skladatelju, katerega 80-letrico rojstva slavimo prav te dni. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 i« V kavarni Bratuš. Cene za sedišča 200 m 150 lir, stojišča 100 ^r. podvržen sladki kapljici in da v vinjenem stanju ne ve sploh kaj počne. Leta 1945 se je celo zatekel po pomoč v goriško umobolnico, toda kljub 13-dnevnemu zdravljenju se te svoje napake ni mogel rešiti in je nadaljeval z obiskovanjem gostiln, kar je seveda povzročilo v njegovi družini vedno večje prepire. Sodnik ga je spoznal za krivega in ga obsodil na pogojno kazen 3 mesecev in 17 dni zapora ter povračilo sodnih stroškov. Preds. sodišča dr. Suich, sodnika Delfino in Cenisi, zapisnikar Omeri. i Neznan vespist povozil jug. državljanko Včeraj popoldne se je pnpe tila na goriškem Travniku prometna nezgoda, pri kateri se je ponesrečila 60-letna jugoslovanska državljanka Štefanija Sušmelj por. Pavšič iz Pod-gozda. Pavšičeva je prišla po opravkih v Gorico in je pri goriski prefekturi prečkala cesto, toda se preden je prišli do bara »Ferigo«, jo je neznan vespist vrgel na tla in se odpeljal dalje. Z avtomobilom ZK so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer je prejela prvo pomoč, potem pa je na lastno zahtevo odšla domov. Pri padcu se je Pavšičeva mocm udarila v levo stegno in bo potrebovala precej dni za popolno ozdravljenje. V decembru je mestna policija kaznovala 127 oseb V decembru lanskega leta je bila goriSka mestna policija primorana kaznovati kar 127 oseb, ki niso upoštevale razne pravilnike o cestnem ali drugem redu. Tako se je eoper pravila cestne policije prekršila ena oseba, zoper pravila mestnega prometa pa kar »5 oseb. Pravil poljake policije ni upoštevalo 7 oseb, prav tako pa niso vodili računa o svojih psih 4 meščani. Z globo je bil kaznovan tudi eden izmed goriških trgovcev, ker ni upošteval urnika trgovin, ki je sedaj v veljavi. n V Kitzbuehelu se je začelo Toni Sailer in Anne Waser zmagovalca v veleslalomu Zmaga 18-letnega švicarskega kmečkega dekleta predstavlja presenečenje Med Avstrijce se je vrinil samo Američan Bud VVerner jimi Kiomberčani, katere ni zapustil niti v najhujših časih prve in druge svetovne vojne, ne moremo pozabiti na vse njegovo obširno delo kot komponista za zborovske pesmi, pa tudi kot ustvarjalca kompozicij za godbo, tambu-raške zbore in kot prireditelja prijetnih spevoiger. Mnogo pa se je pokojni Vodopivec ukvarjal tudi s cerkveno glasbo in postal znan širom po slovenski zemlji. Jutrišnji program bo dopolnil še visokošolec Filibert Benedetič, ki bo uvodoma orisal lik priljubljenega krom-berškega župnika in pevski zbor bo v drugem delu programa nastopil še z nekaterimi pesmimi drugih priljubljenih slovenskih skladateljev. «»----------------- V stanovanju se je ponesrečila Nekaj pred polnočjo so pripeljali v četrtek zvečer z ZK v bolnišnico Brigata Pavia 54-letno Viktorijo Nicolim iz Štc-verjana. Ženska se je pri domačem opravilu v kuhinji spodrsnila in padla, pri čemer se je močno udarila v desno nogo in si zlomila prst. «»ij- Nesreča pri igri Včeraj se je pri nogometni igri v Ul.' I. Brass ponesrečil 16-letni srednješolec Giovanni Boncovini iz Ul. Balilla 19. Po nerodnem je namreč padel m si nekoliko zvil desno roko; z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer je prejel potrebno pomoč. #»------ ZA SMUČARJE Avtobus na Lokve Že nekaj dni so vrhovi nad Trnovsko planoto pokriti s snegom. Na Lokvah je 45 cm snega. Smučarje bo mogoče zanimalo, da odpelje vsako nedeljo ob 6.45 izpred bloka v Rožni dolini na Lokve avtobus. Povratek popoldne okoli 18. ure. Goriški šport Mladinska ekipa Sovodnje je nad moštvom iz Koprive v nedeljo zmagala z rezultatom 3:2. Jutri bodo igrali doma proti Torrianu iz Gradiške. Dobro srečo! Juventina si je zadnje čase pridobila ve* ugleda med svojimi navijači, saj se je premaknila z zadnjega mesta, ria katerem je imela veiiko število nedelj stalno bivališče. V nedeljo je .grala neodločeno / Ronkah, jutri pa bo igrala doma proti San Cancianu. tu. —. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Gorici najnižja temperatura ob 6.30 in sicer 3,2 stopinje, najvisja 7,6 pa ob 11.30. DEŽURNA LEKARNA Dane« posluje ves dan 'n ponoči lekarna Soranzo «Ai giardini«, Korzo Verdi 17, tel. 28-79. - KINO - CORSO. 17.15: »Grenka zmaga«. C. Jurgens, R- Burton, v cinemascopu. VERDI. 17.00: »Ta bo moral umreti!«, J. Sernais, E. Mer-coury. v cinemascopu. VITTORIA, 17.15: »Sedmi val«, T. Power, M. Zetterling, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Kaput» tretji del«, odnosno nadaljevanje 08/15, O. E. Hasse, J. Fuchsberger. MODERNO. 17.00: «Otok zelenega gusarja«. KITZBUEHEL, 17. — Z ženskim veleslalomom so se danes pričela tekmovanja v alpskem smučanju na Hahncnkammu. Tekmovanje je za javnost kot za številne tekmovalce iz raznih držav zelo pomembno, ker je nekaka generalna vaja pred svetovnim prvenstvom, ki bo čez dva tedna v Badgasteinu. Današnje tekme v veleslalomu se je udeležilo 55 tekmovalk iz 14 držav. Progo je izpeljal Toni Seelos in je bita dolga 1 km; višinske razlike je imela 180 m in na njej je bilo 34 vrat. Proga torej ni bila prav težavna, vendar je med tekmo nastala dobra se lekcija. Od znanih mednarodnih tekmovalk ni bilo na startu med drugimi Carle Mar-chelli, Friede Daenzer ter Re nee Colliard in ni bilo mogoče z gotovostjo napovedovati zmagovalke. Vendar pa nihče ni pričakoval, da bo zmagalo komaj 18-letno kmečko dekle nekje od Luzerna. Toda tekmovalka si je zmago zaslužila zaradi pametne in hitre vožnja. Proga za moške, ki jo je prav tako izbral Seelos, je bila dolga 1500 m s 50 vrati in imela je 200 m višinske razlike. Nastopilo je 108 tekmovalcev. Rezultati tekme predstavljajo zopet pravi triumf za avstrijske alpske smučarje s Tonijem Sailerjem na čelu. Sicer se je z zmago Sailerja računalo, vendar pa je tekmovalec navdušil gledalce z izredno gotovostjo in veliko eleganco v vožnji. Med Avstrijce, ki so to pot ponovno potrdili svojo nad-moč nad vsemi ostalimi na sprotniki. se je vrinil edino Bud Werner (ZDA). Toni Sailer je bil danes nevabljen na tekmovanja v ZDA v mesecu marcu, a je povabilo odklonil. VELESLALOM MOŠKI: 1. Toni Sailer (A.) 1’25”5; 2. Ernst Hinterseer (A.) 1’25”7' 3. Bud Werner (ZDA) 1’26’T; 4. Mathias Leitner (A.) 1’26”2; 5. Karl Schranz (A.) 1’26”5; 6. Andreas Molterer (A.) 1’27"4; 7. Christian Pravda (A.) 1’27”5; 8. ex aequo: Francois Bonlieu (Svi.), Tom Corcoran (ZDA) in Roger Staub (Svi.) 1’28”9; 11. ex aequo: Bozon (Fr.) in Igaa (Jap.) 1’29”0; 13. Suter (Svi.) 1’29”3; 17. Paride Mi-lianti (It.) 1’30”6; 22. Roland Blaesi (Svi.) I'32”6; 29. ltalo Pedroncelli (It.) 1’35"7. VELESLALOM ŽENSKE: 1. Anne-Marie Waser (Svi.) 59”4; 2. Hilde Hofherr (A.) 59”7; 3. Putzi Frandl (A.) 61’ «; 4. Mady Springer-Miller (ZDA) 61"5; 5. ex aequo: Luciln VVheeler (Kan.) in Sally Dea-ver (ZDA) 62”0; 7. Linda Me-yers (ZDA) 62”1; 8. Sonia Speri (Zah. Nem.) 62”5; 9. Thea Hochleitner (A.) 62”7; 10. Barbara Grocholska (Polj.) 63”4; 11. Looser (Svi.) 64”4; 12. Grosso (Fr.) 64"7; 13. Jer ta Schier (It.) 65”2; 14. Sido-rova (SZ) 65”3; 15. Heggtvei (Kan.) 65'5; 39. Pia Riva (It.) 75”9. Jole Polloni je padla in od stopila. Spored tekmovanja V l)(l BADGASTE1N. 17. — Objavljen je bil spored tekmovanja za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki bo v Badgasteinu od 1. do 9. februarja. Prvenstvo bo slovesno otvoril 1, februarja zvečer avstrijski prosvetni minister Heinr;ch Drimmel ob navzočnosti mnogih osebnosti, med katerimi bo tudi Max Hoder, predsednik mednarodne smučarske zveze. Ob zaključku prvenstva 9. februarja pa bo navzoč tudi državni predsed nik Adolf Schaerf, Uradni program tekmovanja je tak; 2. februarja ob 10,30 moški slalom; 3. febr. ob 14 ženski slalom; 5. febr, ob 13, moški veleslalom: 6. febr, ob 11. ženski spust; 8. febr; ob 13,30. ženski veleslalom; 9. febr. ob 13,30. m. spust. «»------- Monti - Al vera vodita po prvih dveh vožnjah CORTINA D-AMPEZZO, 17. - Na olimpijski progi za bob so se danes zjutraj pričele vožnje za italijansko prvenstvo v bobu v dvoje. Nastopilo je U dvojic, od katerih je morala potem ena odstopiti zaradi manjše nezgode. Prednjačile so dvojice iz Cor-tine, ki so zasedle vsa štiri prva mesta. Čeprav je bila proga dobra in temperatura štiri pod ničlo, niso bili doseženi posebno, dobri časi. V prvi vožnji je bil najboljši Monti 1:22,64, v drugi pa Zardini z 1:23.15 Klasifikacija po prvih dveh vožnjah prvega dne; 1. Monti-Alvera (Cortina) 2:46,15; 2.Zardini Sergio - Alberti (Cortina) 2:46.31; 3. Zardini - Zanna (Cortina) 2:46,89; 4. Gaspari - Mutschlechner (Cortina) 2:46,99; 5. Frigerio -Mocellini (Vipiteno) 2:47,33; 6. Della Costa - Piani (A. M.) 2:47,46; 7. Ruffinilla - Scher-botti (F. O.) 2:47,54; 8. Petrel-li - Pierpicca (A. M.) 2:47,76; 9. De Pol - Zambelli (Pieve); 10. Demartin - Bonagura (Cri-stallo) 2:49,27. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiimiiiiisiiiiiiimiiitiMiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiHiimiii Organizacija svetovnega prvenstva Tudi Portugalci računajo če Irci ne bi nastopili SZ, ČSR, Madžarska in Jugoslavija žele, da bi igrale vsaka v drugi skupini ZUERICH. 17. — Prihodnji mesec se bo sestal izvršni odbor FIFA v Stockholmu ter bo ob tej priložnosti reševal vsa vprašanja v zvezi z zaključnim nogometnim turnirjem za svetovno prvenstvo. Nekatera teh vprašanj so kar kočljiva. Glavni dve vprašanji sta odklonitev Severne Irske, da bi igrala ob nedeljah (sicer Irci se niso sprejeli dokončnega skle pa), in pa predlog, ki so ga postavile države vzhodne Evrope. da bi namreč SZ, CSR, Madžarska in Jugoslavija igra- Atalanta-Spal 1 Genoa-Milan 2 X 1 Inter-Bologna X 1 Napoli-Lanerossi 1 Padova-Fiorentina X 1 2 Roma-Juventus 2 X Torino-Sampdoria 1 X Udinese-Alessandria l Verona-Lazio 1 Sambenedett.-Venezia 2 X Zenit Modena-Bari 1 Pro Vercelli-Siena 1 Siracusa-Sarom Rav. 1 Catania-Marzotto 1 X Taranto-Palermo 1 le vsaka v drugi skupini, tako kot štiri države Južne Amerike. Predstavnik FIFA je dejal, da zveza ne bo sprejela nikn-ke odločitve pred sestankom izvršnega odbora in je zato prehitro govoriti o možnih »no vih dogodkih« v prihodnjem tednu. Iz te izjave bi se moglo sklepati, da FIFA pričakuje, da bo Irška spremenila svoje stališče. Toda to le ni tako gotovo. kajti slišijo se irski glasovi, češ teden ima sedem dni in šest dni v tednu Irci igrajo. Mar ni to dovolj, da b-jim lahko pustili mirno posve čati nedeljo? Toda najbrž ne bo dovolj in Irci bodo mora.i igrati tudi sedmi dan. če bodo hoteli nastopati v finalnem turnirju svetovnega nogometnega prvenstva. Na Portugalskem pa «o se že oglasili, da bi bilo treba v pri meru, da Irci res odstopijo, po novno reševati vprašanje: Italijani ali Portugalci. Tekmi, ki sta jih Italija in Portugalska odigrali s Severno Irsko, bi se namreč morali razveljaviti. Tedaj bi ostali veljavni le obe tekmi med Italijo in Portugalsko. ki sta se obe zaključili z enakim rezultatom 3:0. Torej bi morala o nadaljnji usodi teh dveh reprezentanc odločiti tret ja tekma. Izjava Barassija RIM, 17. — Predsednik Italijanske nogometne zveze ing. Ottorino Barassi je izjavil: «V naglici zanikam, kar je dane objavil neki športni dnevnik o nekakih mojih izjavah, z, naj bi se nanašale na tehničnega vodjo Fonija, na dr. Pr-squaleja Kot bivšega predsednika komisije za državne reprezentance, na klube Milan in Fioreniino ter na igralca Schiaffina ter Montuorija. Oh-enem si pridržujem, da podam nadaljnja natančnejša pojasnila.« Milijoni odškodnine za Maurcen Conno!ly SAN DIEGO, 17. — Sodni postopek, ki ga je začela bivša teniška prvakinja Maurean Connolly zaradi nesreče, po kateri ni mogla več igrati tenisa, je sedaj zaključen. Man-reen Connolly je jahala na konju, ki jo je pritisnil ob zid, ker ga je dregnil neki kamion. Podjetje, ki je lastnik kamiona bo moralo plačati Connol-lyjevi 110.700 dolarjev odškodnine. ——«»------ Paolo Costoli zopet v Florenci FLORENCA, 17. — Nekdanji Italijanski prvak v plavanju Paolo Costoli, ki je bil več let tehnični komisar brazilske pla. valne reprezentance, se je te dni povrnil iz Amerike ter prevzel športno vodstvo pri Ran Nantes Florentia. Sixten Jernberg spet poražen OSLO, 17. — V teku na 15 km v neposredni bližini Osla je Sved Sixten Jernberg doživel ponoven poraz, dasi je veljal za glavnega favorita. Premagal ga je še malo znani Norvežan Oddmund Jensen, ki ima sicer že 29 let, pa je vendar dosegel šele prvo važno zmago. Z Jernbergom sta se ves čas izmenjavala v vodstvu, toda na koncu je Norvežan ušel. Stari, neuničljivi Stokken je bil peti, olimpijski zmagovalec Norvežan Brenden, ki še ni v pravi formi, pa šele osmi. Prvih osem tekmovalcev se je razvrstilo takole: l. Oddmund Jensen (Norveška) 1:1,25; 2. S'ixten Jernberg (Švedska) 1:1,31; 3. Sver-re Stensheim (Norveška) 1:2,16; 4. Tapio Makala (Finska) 1:2,43; 5. Martin Stokken (Norveška) 1:3,56; 6. Sune Larsson (Švedska) 1:4,7; 7. Haakon Brusveen (Norveška) 1:4,25; 8. Hallgeir Brenden (Norveška) 1:4,46. Nino Bibbia še vedno odličen ST. MORITZ. 17. — Italijan Nino Bibbia, olimpijski prvak v skeletonu, dokler je Dilo tekmovanje v skeletonu še na o-limpijskem programu, je danes zmagai v prvih treh vožnjah v tej disciplini. Tekmovanje je za Heatonov zlati pokal. V posameznih vožnjah je Bibbia. dosegel čase 45,0. 45,0, 44.8, skupaj torej 134,8. Anglež Mitchell ki je bil drugi, je v vseh treh vožnjah dosegel čas 137,2. Še vedno Fangio BUENOS AIRES. 17. — V, soboto bo avtomobilska dirka za veliko nagrado Argentine, ki bo obenem prva dirka * okviru svetovnega prvenstva 1958. Kot se razume skoraj samo po sebi. je bil na neuradnih poskusnih vožnjah najhitrejši Argentinec Fangio. Na maseratiju je prevozil krog v 1:42.9 s povprečno nitrosfjo 136.287 km. Sledili so 2. Stirling Moss (Cooper) 1:44.7, 3_-Luigi Musso (Ferrari) 1:46,6 Dirka za veliko nagrado Argentine bo obsegala 80 krogov Skupno 312.998 km. Dirkalo bo 12 vozačev, ki bodo predstavljali sedem držav. V uradnem moštvu Ferrarija so: Collins, Havvthorn, Musso, Von TriP5-Moštvo Cooperja predstavlja Stirling Moss. Individualni dirkači. ki bodo vsi dirkali z m8" seratiji. pa so: Fangio. Kava* nagh, Gould. Godia, Scarlatti, Piotti in Bonnier. BOKS MELBOURNE. 17. — Kalt* jartski boksar Franco Rosini (lahka kategorija) je premag81 po točkah Avstralca Stan* Haywarda. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - T,5t KINOPHOStK-KONIOVa predvaja danes 18. t. m. ob 19.30 uri Metro barvni film: Prekleti Igrajo SPENCER TRA-CY, ROBERT RYAN in ANNE FRANCIS rano na Onchmlt predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. url Columbia film: «Suor Letizia» Igrajo: ELEONORA ROSSI DRAGO CIFAR IELLO ANTONIO rwwm t m mm [(ITZROV MACLi IN j A VC H 'JNAr NA h \AL KANU Nekaf izbranih poglavij Vzdrževanje garnizij bi jih drago stalo, mi pa bi dobili merne oilje za svoje napade, sabotaže in druge diver-itske operacije. Toda potrebno nam je oporišče, da bi to lahko uresni-i! Če pa želimo ohraniti tako oporišč«, je treba izpolniti kaj ukrepov in sprejeti pomoč od zunaj! ©Im več smo razpravljali o tem, čjm bolj smo proučevali nljevid, tem jasneje je bilo, da je tako oporišče lahko no na Visu. Zato sem sklenil, da bom z Velebitom takoj potoval tja in zadevo proučil na samem kraju. Dogovorili smo se, da nas bo tam pričakal Vivian Street, tal je na otokih, ko sem se sam mudil v Egiptu. Ko smo ispeli na Vis, je minila polnoč. Krenil sem s ceste in topil pri prvih vratih, na katere sem naletel, razprostrl alno vrečo po golem, ravnem kamnu In takoj zaspal. Ko m se prebudil, je sonce Ze vzšlo. Ozrl sem se naokrog in otovil da sem spal na pokopališču. Nekaj korakov dalje je bilo župnišče. V njem smo se umili in pozajtrkovali, nato pa smo si ogledali otok. Kakor njegovi sosedi, je tudi otok Vis poln skalovja in kamenja. Vsak, četudi najmanjši del plodne zemlje, je obdelan. Po vsej dolžini otoka se širita vzporedni verigi gričkov. Med njima se razteza dolga plodna dolina, v kateri rastejo oljke in vinska trta. Največji del prebivalcev živi v dveh manjših mestih, Visu in Komiži. Prvo od njiju Je na vzhodnem, drugo na zahodnem koncu otoka. Obe mesteci rasteta ob dveh glavnih pristaniščih na otoku in sta komajda večji od navadnih ribiških vasi. ata pa nekam dostojanstveni zaradi ruševin utrdb in gradov, ki so jih zgradili Benečani in drugi zavojevalci. Zaustavili smo se v neki kmečki hiši na vrhu grička, da bi obedovali. Od tod se nam je nudil pogled na lepe vinograde in nasade oljk v glavni dolini. Častnik RAF, ki smo ga povedli s seboj, se je precej vznemiril. Rekel nam je, da bi jo lahko spremenili v odlično letališče. Laikom vse to na prvi pogled ni bilo jasno, razen tega smo nehote pomislili, kakšno škodo in uničenje bi povzročili. Toda častnik, je bil izvedenec. Očitno so bili njegovi zaključki izrednega pomena. To so prvi spoznali in priznali Velebit in črtali partizani. Če bi tu lahko uredili letališče, na katerem bi bila zavezniška letala ali vsaj pristajala ter si jemala gorivo, bi se njihov akcijski radij za operacije nad Jugoslavijo povečal za celo širino Jadrana! To odkritje nam je lahko služilo kot zelo pomemben argument za ureditev trdnega oporišča na Visu. Razen tega smo vedeli, da Je kraljevska vojna mornarica zelo naklonjena tej zamisli. Njene lahke ladje že sedaj izredno uspešno operirajo proti sovražnikovemu ladjevju iz začasnih oporišč na otokih. Kako veselo bo pozdravila možnost, da bi jo včasih spremljali tudi lovoi! Toda preden bomo karkoli ukrenili, moramo najti garnizijo. Računali smo, da sta za obrambo otoka potrebni dve brigadi. Partizani so nam obljubili eno, če bomo dobili drugo. Bilo je torej jasno, da moramo od nekod ustvariti brigado. Odšel sem z otoka in razmišljal, od kod naj jo vzamem. Že pred odhodom iz Kaira sem z bojaznijo poizvedoval, ali bi britanske čete lahko sodelovale pri obrambi otoka. Uspeha ni bilo. Naše borbene enote na Bližnjem vzhodu so še zdavnaj zmanjšali do skrajnosti. Vsakega vojaka, ki so ga lahko pogrešali, so poslali v Italijo. Naše čete v Italiji so bile pod posebnim poveljstvom, poveljstvom 15. armadne skupine, vendar z njimi nisem imel neposrednih stikov. Na podlagi vsega, kar sem vedel o vojaškem položaju v Italiji, mi J« bilo jasno, da poveljnik 15. armadne skupine, general Alexander, ne bo ločil niti ene brigade za tako vzporedno nalogo. Ko sem se prvič obrnil na 15. armadno skupino, so mi odgovorili, kakor sem pričakoval: zelo radi bi nam pomagali, toda tudi njim primanjkuje ljudi. Zatem sem povsem po naključju naletel na nekaj, kar je po moji sodbi predstavljalo pravilno rešitev celotnega problema. Randolph Je bil pravzaprav zelo družaben človek. V Bariju je po naključju srečal svojega prijatelja, s katerim sta se spoznala pri Salernu. Bil je njegov soimenjak Jack Churchill, tedaj poveljnik Commanda št. 2 (ime za enote, ki Jih sestavljajo commandost, op. ured.). Jack Churchill njegov brat Tom, poveljnik brigade commandosov, kateri J® pripadal tudi Commando št. 2, Je tedaj povabil Randolph8, in mene na proslavo starega leta v njihovi kantini v Mol' fetti, vasici malce severneje od Barija ob jadranski obali-Ko sem prispel tja, sem spoznal, da sta brata Churchill fanta in pol! Oba sta bila aktivna častnika. Starejši t>ra Jack je bil divje ln energične zunanjosti, prav tak, kot seih si zamišljal berberske gusarje ali renesančne condotiere (vodj® najemniških družin v 14., 15. in 16. stoletju v Italiji, °P' ured.). Vtis Je bil še silnejši, ker je imel za svojim Sa”| brownom (platneni vojaški opasač v britanski ln ameriš* vojaki, op. ured.) zelo blesteče bodalo nenavadno morilske?8 izgleda. Rozete mnogih odlikovanj, ki Jih je nosil na prsih, & kazale, da nima samo divje in drzne zunanjosti teh gus»rJ®, ln condotierov, temveč tudi njihove vojaške vrline. mlajši brat Tom, poveljnik brigade. Je bil izkušen borec. Men sem se z njim samo pol ure ln že mi je pokazal, da je pronicavega in ostrega duha. Menila sva se seveda tudi o našem poslu. Vprašal *eth ga, kakšne načrte ima za svoje commandose On pa me vprašal, ali mi Je kdaj koli padlo na pamet, da bi se h8 dalmatinski obali in otokih lotil diverzantskih del. Odg®^ sem mu, da zadnjih nekaj mesecev razmišljam o tem. ., Medtem ko so v stranski sobi precej bučno proslavlJ8 novo leto, sva se s Tomom Churchillom umaknila v sobo, kjer sva si lahko ogledala aemllevlde ln se v porazgovorila. (Nadaljevanje sledi).