Poštnina plačana v gotovini
ItoanoonSd
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 203 IViaribor, sobota 6. septembra 1930
»IPIRA«
a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409
■H
I* mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4
Pozdravljeni!
-Jutri se zbero v naši obdravski pre-stolici iz vseh krajev naše lepe donio-^Ue naši narodni delavci, da izvrše ‘evijo svojih vrst, polože račune o do-“edanjem delu svoje organizacije, Najine strokovne zveze, ter si začr-‘alo nove poglede in program za bo-delo. Ne dvomimo, da letošnji k°nKres narodnega delavstva ne bo ~av nič zaostajal za uspelimi kom *resi zadnjih let. Narodni delavci, ki
0	se že mesece pripravljali za pot [Maribor, se zavedajo pomembnosti et°šnjega zborovanja, ki naj ne bo aiUo revija organiziranega zavedne-Narodnega delavstva, ampak ob-tudi moment, ko nacijonalno ie,avstvo v našem obmejnem Mari-j °ru dvigne svoj glas za svoje pravice k Podčrta svoje stališče k najvažnej-M vprašanjem, ki se tičejo delovne-ljudstva. Važnost letošnjega kon-rafSa 3e razvMna Iz Klavnega refe-j ‘a- ki ga bo podal na kongresu tov. :r- Joža Bohinjec o borbi narodne-ka delavstva za ju^oslovensko drža-sf° in tolmačil mišljenje v Narodno-?r°kovni zvezi organiziranega delav-JVa z ozirom na zgodovinske dogod-t. °d 6. jan. 1929. Narodno delavstvo
0	svojim idealom zvesto ponovno Janifestiralo za čisto jugoslovensko ^ej°. za socijnlni. gospodarski in kttl-s^rnj napredek naroda# P^vdarilo bo '°ie trdno prepričanje, da je v ju-usjovanski državi edina garancija za 1 ci.ialni napredek in blagostanje de-^tva.
tf. t° vero v srcih boste prihiteli jn-l « nam. vi narodni delavci iz vseh ^ ajev naše države, ter tudi zastooni-r» Purodnega delavstva iz tujine. Ma-h,.0r' ki je po veliki večini delavsko
Novi prapori nase vojske
DANES SO DOBILI VSI NAŠI POLKI NOVE JUGOSLOVANSKE PRAPORE. — VELIČASTNA VOJAŠKA PARADA: 300 BOJNIH LETAL, TANKI, GOLOBI-PISMONOŠE, BLINDIRANI AVTOMOBILI.
BEOGRAD, dne 6. septembra.
Na Banjici se je izvršila danes z velikimi svečanostmi predaja starih srbskih in izročitev novih jugoslovenskih praporov vsem polkom v državi. Slovesnostim je prisostvovala vsa beograjska garnizija in delegacije vseh polkov z generali eto in admiraliteto na čelu. Navzoč] so bili vsi člani vlade, ves diplomatski zbor, vsi bani in nad 100.000 ljudstva.
Ob 8. zjutraj sta se pripeljala kralj in kraljica. Po kratkem raportu vojnega ministra generala Hadžiča, so se stari in novi prapori razvrstili pred kraljevo tribuno, kjer so bili izvršeni obredi blagoslovitve, nakar je sledila svečana izročitev zastav. Kralj je imel pri tej priliki na vojno nagovor, v katerem je označil pomen novih zastav in pozval vojsko, naj se tudi pod novimi zastavami bori enako hrabro in požrtvovalno, kakor pod starimi s slavo ovenčanimi, ki doba sedaj
častno mes‘o v Oplencu. Kralj je nato osebno izročil komandantom polkov nove zastave.
Sledila je veličastna parada, ki je napravila nad vse sijajen vtis. Na čelu povorke je korakal oddelek kraljeve garde, za njim pa delegacije pešpolkov iz cele države. Diven je bil pogled na konjenico kraljeve garde in ostale konjiške oddelke, ki so v galopu deiilirali pred kraljem. Veliko pozornost so zbujali dalje kolesarski oddelki, najbolj pa so bili a-klamirani oddelki vojne mornarice. Istočasno je bilo izpuščenih 200 golobov-oismonošev, ki so več čas krožili nad Banjico, v zrak pa se je dvignilo tudi 300 bojnih letal, ki so v vzornem redu zelo nizko deiilirali pred kraljevo tribuno in nato zopet Izginili v daljavi. V povorki so bili tudi oklonni vozovi, blindirani avtomobili jn tanki.
Ob 10.30 Je bib parada zaključena in sta se kralj in kraljica vrnila na dvor.
Nov govor oredsednlka vlade
BIVŠE STRANKE SE NE SMEJO NIKDAR VEČ OBNOVITI, NAROD VODI VELIKA, VSEDRŽAVNA JUGOSLOVENSKA IDEJA.
NAJ
BEOGRAD, 6. septembra. Ministrski predsednik general Zivkovič je imel sno-Či v gardijskem domu na slavnostnem banketu, kateremu so prisostvovali vsi člani vlade, dvorni minister Jeftič, vsi bani in v Beogradu zbrani banski svetniki ter načelniki občin, sledeči zanimiv govor:
»Gospoda! Zbrali smo se v Beogradu z vseh strani naše lepe in prostrane domovine, da se udeležimo pomembnega zgodovinskega dogodka, občena-rodnega slavja, svečane izročitve naše narodne jugoslovenske zastave junaškim polkom naše viteške vojske. Na čelu naših hrabrih polkov sc bodo vile
Za *ar3a*e Maeostanje vkljub temu. da lav i	n’s*e bn"mern0 Mačnni. Pe-
$eh	razmere v Mariboru so še no-
Žalostne, na vseh boljših mest‘h
Hip J’ 'e " veiiKi večini ueia vsmj ceiu nasin hrabrih poikov se bodo vile V| £?- Vas iskreno sprejema, saj ste 1 nove zastave kot znamenje naših lepih ’ k’ * trdnim delom svojih rok tradicij, našega narodnega edinstva, naše uiedin!enc nacionalne zavesti, ko simbol naše moči in našega narodnega duha. S tem modrim in državniškim
Se g '“'ostne, na vsen noq in tdfj šopirijo nasprotniki naše
‘tile’
??Jed
e°-a na-
kl narodne delavce psujejo z verdammfen Nationabsten« ter
^ie
n-aaio našerriu narodnemu delav-najboljši kruh. Kaj Vas ne plaši %ik°’ se vplik del delavstva v Dni nru ^ vedno ne zaveda svojega Ol^enia in stoji Izven Vaših nar Sjte^rsf. Pimnatije vsega itvrncdnvon t Maribora so na Vaši stran? brvi'v110 vestio lahko zrete v
in
u0d ' vcsiio limitu zrere v bolišo Oost ki mora priti tudi Vam £ hodete pri svojem delu vztraini.
O* mogočimi sredstvi se dela $tva. 0rcranizaciji narodnega delav-kov ' .s terorjem, z intrigami, z. obrezo sr j111 3n zasmehovanjem. A mno-?e sj/k ev Vaših nasprotnikov se je Ostala ’n ^rbrdn se bodo tudi ?aVpril,aIf°	OTjrd	.■•7mr>d	Vpc
^iiiD s'rnle moči in prpi? boUo no-jniki sorodnih nacijonalnih strokovnih stof v vrste tudi oni, ki sedat j organizacij iz vse države, kar daje le ob strani.	:	upravičeno	rsado. da se približujemo
kou^k'10 rnzveseiii”e dg bo-1 iiresničeniu skupne fronte vsega na-
sklepom našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra, so izoopolnjene plemenite zamisli, kj so našle tako jasne izraze v njegovem manifestu z dne 6. januarja in v novi razdelitvi države na banovine z zakonom dne 3. oktobra.
Ko bomo izvršili to pomembno dejanje, hočemo z na!večiim spoštovanjem zaviti in spraviti svoje plemenske zastave, ki so s tolikim uspehom služile našemu narodnemu in državnemu edin-stvu. Novo ime Jugoslavije, ki ga jc dobila naša kraljevina po modrem sklepu našega vladarja, ie najvldneš’e obeležje naše-a narodnega In državnega edhistva. S tem so postavljene nove osnove za sodel^van’© vseh narodnih sil v ponolni enakosti in ravnopravnostl vseh dr^avPonov Prr>T ra^Pke vere in
■HHEBHM—l .w»mm
plemena. Čuvajmo vrline preteklosti, a obenem se zavedajmo novih naiog in novega časa, nalog, ki se nam danes na tako viden način manifestirajo.
Iz te dolžnosti izvira druga dolžnost za vas, ki ste najbližji sodelavci vlade. Vaša dolžnost je, da ji pomagate, da dokonča sklepe ministrskega sveta z dne 4. julija t. 1. V tem sklepu vlade so jasno izražane direktive, ki naj uravnajo vse vaše delovanje. Da ne bo ni-kakih dvomov o teh direktivah, smatram za potrebno, da vam podrobno pojasnim naše stališče o tem, kakšno naj bo delo za dogradi ev popolnega narodnega in državnega edinstva. To edin-stvo so onemogočale prejšnje stranke, ki so slonele na verski in plemenski ločitvi našega naroda. Zato so bivše stranke razpuščene In jih ni mogoče več obnovitvi. Najvišji Interes države, njene konsolidacije in njenega napredka nam nalaga, da nadaljujemo z ustvarjanjem jugoslovenske narodne zavesti. Zato je »otrehnn. da odložimo vse ostanke prejšnjega stanja in da onemogočimo obnovo starih strank.
Napredek, ki smo ga ustvarili po 6. lanuariu 1929., je razviden na vseh straneh našega narodnega in državnega življenja. Na mesto nesporazumov in razedinjevania je stopil duh bratske sloge, vzajemnosti, medsebojnega razumevanja in ljubezni. Krabevska vlada bo vztrajala pri svojem delu, gradeč nove državne temelje na načelih enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov. Na^dušeme in pravilno razumevanj, s katerim je ves naš narod sprejel velika načela kraljevskega manifesta z dne
Cresu prisostvovali tudi zastopi rodnega delavstva, ki bo oostalo s
tem še jačji in važnejši faktor v našem narodnem in javnem življenju.
V	tem znamenju iskreno pozdravljeni v našem obmejnem Mariboru!
Uarebskiveleselem
13. —22. IX 1930.
Obči veliki medn. sejem vzorcev
s specialnimi sejmi V. stavbni
2. hoteli, hiSe In kuhinjo
3. Industi ija prehran
4. tekstila in konf. krzno 3. usnja
6. papirja	uu
7. poljedelstva.
Razen tega razstava in sejem
PlEffiEHSKE ŽIVKE
domate v dneh 13. tn 14. IX. Inozemske v dneh 20. In 21. IX. 1930.
Na železnicah in jadranskih parobrodih 50% popust. Za posetnike in blago (brezplačni povratek).
6. januarja, nas utrja v veri, da se bodo vsi pošteni in patrijotični elementi brez ozira na prejšnje ločitve zbrali k pozitivnemu delu in k aktivnemu sodelovanju, da z ustvarjajočim delom čim prej uresničijo naše popolno narodno edlnstvo.
Velika zapreka za nadaljnji razvoj našega narodnega življenja so bile brez dvoma naše politične stranke, nastale v prejšnjih razmerah. To velja zlasti za stranke z izrazitim verskim in plemenskim obeležjem. V prošlosti so imele nalogo, da branijo naša narodna svoj-stva, naš jezik, naša narodna čustva. Sedaj v naši novi državi te naloge niso več potrebne. Pred kom naj se branijo Srbi, Hrvati in Slovenci? Zakaj naj se politično ločijo naši pravoslavni, katoličani, muslimani itd. Naša država goji napram vsem veram spoštovanje In se zaveda velike moralne in verske misije cerkvenih organizacij. Pa tudi za stranke, ki formalno niso bile verske ali plemenske, velja, da so bile ostanek preteklosti, da niso več odgovarjale novim razmeram in se niso prilagodile potrebam jugoslovenske nacijo-nalne države. Desetletno izkustva Je pokazalo, da je bila taka prilagoditev od strani naših bivših strank nemogoča. Naše stranke niso mogle zatajiti svojega zgodovinskega in pokrajinskega porekla.
Kdor zna pravilno soditi, uvidi, da je bil po 6. januarju nestanek vseh teh strank prva in nujna potreba za razvoj pravega in zdravega narodnega življenja in za ukrepitev jugoslovenske nacionalne države. S tem prepričanjem, gospodje, vas pozdravljam v imenu kraljevske vlade in dvigam čašo na vaše zdravje in za srečo in blagostanje našega celokupnega naroda. Živeli!«
Predsednikove besede so sprejeli vsJ prisotni z viharnimi klici:	»Tako je!
Živela kraljevska vlada! Živel Nj. Vel. kralj!«
Nezgoda pri delu.
Pri mizarskem podjetju Kompara nameščeni 171etni mizarski vajenec
Rupert Herberič, je med delom prišel z desno roko med dva trama ter $1 zmečkal prste.
Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imaio svoj vzrok
v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Jožefova« vo'1jt sigurno tudi pri ljudeh višie. starosti, »fr-ur Josefova« voda se a-iLi v vseh  ih; drogerijah in špecerijskih trgovinah.	1
Maribergki
Uelika patrijotična manifestacija u mariboru
Da na čimbolj svečan način proslavi letošnji rojstni dan prestolonaslednika Petra v zvezi s slovesnostmi zamenjave polkovnih zastav in da se baš v sedanjem trenutku še posebno manifestira jugoslovenska misel in naša nacijonalna sila v Mariboru, je mariborski sreski odbor Narodne Odbrane za sinoči, na predvečer rojstnega dne, organiziral veliko manifestacijsko povorko po mariborskih ulicah. 2e tekom dneva si je Maribor nadel svečano lice, na vseh hišah so zaplapolale jugoslovenske zastave.
Ob pol 7. zvečer se je manifestacijska povorka formirala izpred Narodnega doma, v Kopališki, Tattenbachovi in Frančiškanski ulici, krenila skozi Aleksandrovo in Kolodvorsko ulico na Zrinjskega trg, skozi Maistrovo uiico mimo realke in gradu ter skozi Slovensko in Gosposko ulico na Glavni trg. Na čelu je korakala in svirala vojaška godba, za njo častna vojaška in orožniška četa, skavtske čete, oblastni in sreski odbor Narodne Odbrane, aktivni in rezervni oficirji, predstavniki oblasti in načelniki uradov, predstavniki stanov in poklicev, Sokolstvo z naraščajem, godba Kat. omladine, šole, Perunovci na kolesih, godba Drave, gasilci z bakljami, razna društva in ostali narod. Skozi gosti špalir občinstva so manifestanti, zlasti mladina, neprestano vzklikali Jugoslaviji, kralju, kraljevskemu domu itd. Velike ovacije so tudi prirejali pred stanovanjem g. generala Maistra.
Na Glavnem trgu se je zbralo toliko naroda, da je bil kljub svoji prostranosti natlačeno poln. Med popolno tišino je z balkona mestne hiše pozdravil manife-stante imenom mestne občine podžupan dr. Lipold, povdarjajoč zgodovinski pomen sedanjih slavnosti in današnje manifestacije. Njegovemu vzkliku kralju in kraljevskemu domu so se množice pridružile z mogočnim vzklikanjem. Predsednik sreskega odbora Narodne Odbrane prof. Kenda je imenom N. O. izrekel toplo zahvalo za veličastno manifestacijo, ki je dokaz patrijotizma jugoslo-venskega Maribora. Slavimo rojstni dan našega kraljeviča, obenem pa nove jugoslovenske zastave naših polkov, ki naj dovrše delo častitljivih in zmagonosnih srbskih zastav. Med neprestanimi ovacijami naroda so bile nato z navdušenjem sprejete brzojavke Nj. kr. Viso-čanstvu prestolonasledniku Petru, Nj. Vel. kralju Aleksandru in ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču.
Nato so se manifestanti na poziv predsednika g. Kende mirno razšli.
Kongres narodnega čelaustua u fTlariboru
Program dneva je sledeči: Ob pol 10. dop. sprejem delegatov na glavnem kolodvoru, odtam sprevod z godbo Drave na čelu po Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici čez Glavni trg v Narodni dom.
Ob 10. dop. Kongres v dvorani Narod nega' doma z glavnim referatom tov. dr. Joža Bohinjca »Narodno delavstvo v borbi za jugoslovansko državo«.
Popoldne po kosilu zborovanje delegatov v zgornji mali dvorani Narodnega doma. •-
Ob 6. zvečer ljudska veselica v vseh prostorih Narodnega doma!
Vsa narodna društva v Mariboru in okolici
pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže sprejema narodnega delavstva na glavnem kolodvoru jutri 7. tm. ob pol 10. dop. ter nato tudi kongresa v Narodnem domu. — Zveza kulturnih društev.
Udruženje rezervnih oficirjev In bojevnikov v Mariboru
poziva vse •"'oje člamlrda sc udeleže 6večanega sprejema zastave 45. pešpolka na dan 9. t. m. na •''•^riborskcm glavnem kolodvoru, bodisi v uniformi (kakor običajno z belimi r^1" mi In ?• ešarpo), bodisi v civilni '■'Meki femne barve z društvenim znakom.
Zbor ob 11.10 pri zboru gg. aktivnih oficirjev med 1. in 2. bataljonom na Aleksandrovi cesti, v višini kavarne Evrope. Po svečanem sprejemu se razvije po mestu povorka, katere naj se gg. rez. oficirji tudi udeleže. Za popoldansko svečanost v prostorih ka sarne v Melju, bo dal potrebna obvestila podpredsednik Udruženja dne 9. t. m. na licu mesta ustmeno, ker je bil program spremenjen. Obenem se gg. rez. oficirji že danes opozarjajo na krstno slavo Udruženja, ki bo 15. t. m. ob pol 11. uri na Trgu Svobode. Podrobno obvestilo še sledi potom časopisja. —
Zborovanje narodnih železničarjev.
Snoči se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru krasno uspelo zborovanje narodnih železničarjev pod vodstvom predsednika mariborske podružnice, g. Rudolfa Tumpeja. Stvarna in objektivna izvajanja glavnega govornika g. Ivana Deržiča o delovanju, uspehih in neuspehih organizacije so žela splošno odobravanje. Drugi govornik g. Tumpej je ostro kritiziral žalostno dejstvo, da se morajo narodni železničarji po 12 letih obstoja Jugoslavije še vedno boriti celo za pravice svojega maternega, obenem državnega jezika ter je zahteval v tem pogledu temeljite remedu-re. Sprejeta je bila resolucija, ki izreka centralnemu odboru organizacije popolno zaupanje in odobrava sklepe, sprejete na zborovanju 14. avgusta v Ljubljani.
Smrtna kosa.
Umrla sta včeraj:	v Vrbanovi ulici
85Ietni mizarski pomočnik Florijan To-polovšek, v splošni bolnici pa 25letna žena pomožnega delavca iz Ruš, Štefanija Glaser. Včeraj je preminul dalje g. Avgust Stančič, višji stražnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo, 7. tm. ob 16.30 izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje!
V Gornjo Radgono!
Onim, ki se do danes niso mogli prijaviti za izlet v G. Radgono, bo pisarna N. O. v Narodnem domu jutri dne 7. sept. na razpolago od 10. ure naprej. Voznina v omnibusu 45 Din, v tovornem avtu 35 Din za osebo tja in nazaj. Odhod točno ob 12. izpred Nar. doma, vrnitev v Maribor do 22. oziroma 23. ure.
Šentiljski Sokol in slavnost v Št. liju.
Radi »Izjave« staroste župne uprave SKJ v Mariboru z dne 3. 9. in pojasnila prireditvenega odbora za proslavu 20-'etnice »Slovnskega doma v Št! liju od
5. 9. ter nato tudi poprave po gospodu Žebotu v »Jugoslovanu« od
6. 9., si šteje župna uprava v dolžnost pojasniti, da je Sokol v Št. liju res šele 3. 9. prejel vabilo in da torej ni bila »izjava« neopravičena. Ne izključuje se pa nesporazumljenje. Vabilo se je moralo nekje zadrževati, da je bilo društvu šele 3. septembra dostavljeno. Razčistiti se bo dalo to po slavnosti in lahko izjavljamo, da nočemo nikomur delati krivice. Slavnost v Št. liju je eminentno važpa narodna prireditev in želimo, da pohiti vse, kar čuti jugoslovansko, na to lepo obmejno postojanko. — Župna uprava.
Jarenina.
Preteklo nedeljo nas je posetilo »Pevsko društvo nižjih poštnih uslužbencev« iz Maribora. Zborček nas je presenetil s svojim eksaktnim nastopom. Razveseljivo nas zagibljejo vaše milo doneče pesmice, le radi prihajajte iz mesta med nas, vaši izleti sejejo blagost. Razumemo veliki trud g. pevovodje Nerata, lep uspeh pa mu je lepo plačilo. Le vztrajajte!
Soomlnsko ploščo v vojni padlim Jareninčanom smo odkrili. Gospod monsignor prof. Vreža je v ganljivem govoru naslikal gorje in trpljenje Slovencev v svetovni vojni ter pokazal na lečilni žar Jugoslavije. Domači moški zbor pa je zapel otožno »Oj, Doberdob!« in »Vigred«. Sprememba posest!.
Franc Srimpf, posestnik na Koroški cesti 52, je prodal svojo hišo trgovcu Jos. Gartnerju za 140.000 Din, hišni nosestnik Jos. Vrabl pa svojo hišo v Stritarjevi ul. 12, Adi Kranjc in Dragi Beloglavec za 67.000 Din. —
Ker je prof. Strohschneider
zbolel, danes in jutri, soboto in nedeljo ne bo predstave.
Godba požarne brainbe Radvanje je pohitela z avtobusom v nedeljo pod Vidovdansko lipo v Jarenino. Sami mladi godbeniki začetniki. Dajte jim veščo vodilno roko in dobro bodo do-zorelf k jasnemu zvoku. Ob zopetnem svidenju »pod lipo« bo gotovo že tako. Sreča in veselje z vami! —
Ajda — jesenski žir čebel je v polnem cvetju in ubijalci se zdravijo letošnje pomladne in še poletne »jetike«, ko sta jim dež in nočni hlad polizala med raz cvetja. Čebelarjev je veliko, strd nekdaj 1 kg po 20 do 25 Din. se danes kupuje po 12 do 15 Din, ajdovec celo po 10 Din kg, kakor poroča »Slov. čebelar«.
Za pevski zbor Glasbene Matice.
V torek je prvi sestanek in vaja Glasbene Matice. Pri tej priliki bo tudi prva revija novega zbora. Novega zato, ker se članstvo vsako leto kolikortoliko temeni; eni namreč izostanejo, drugi pa pristopijo; to je društveni naraščaj, brez katerega bi zbor moral likvidirati. Glede zadnjih bi pripomnili, da bi jih bilo mnogo, mnogo več, če se ne bi bali. Vsak si namreč predstavlja, da bo preskušen pred celim zborom in se boji blamaže. Resnici na ljubo pa povemo, da naš dirigent vsakega člana v posebni sobi, med štirimi očmi poskusi, da ga dodeli temu ali onemu glasu, tako da drugi pevci o tem niti glasu ne slišijo in je torej vsaka blamaža izključena. Pač pa je treba, ker drugače sploh ne more slediti zboru, da vsak nov član pozna note; vse drugo se pa nauči pri vajah. Vsi tisti torej, ki imajo veselja do petja, vstopite v naše vrste in peljite voz naprej, ko obnemoremo stari. Začetek prihodnji torek ob 20. uri.
Program promenadnih koncertov v nedeljo In pondeljek.
Svira vojaška godba. V nedeljo: 1. Svoboda: Konjiča, koračnica. 2. Boi-to: Preludij in zbor iz opere »Mefisto-teles. 3. Jenko: Uvertira »Kosovo«. 4. Massenet: Fantazija iz opere »Ma-non«. 5. Parma: Uvod in balet iz ope re »Zlatorog«. 6. Vondraček: Že grem — fokstrot. — V pondeljek: 1. Fučik: Polkovna deca, koračnica. 2. Smetana: Fantazija iz opere »Poljub«. 3. Meyerbeer: Uvertira k operi »Severna zvezda«. 4. Verdi: Aida, potnur:
5. Dvorak: Slovanski ples št. 7. 6. Svoboda: Pod zastavo, koračnica. — Slavnost v Št. liju v Slov. goricah se bo vršila ob vsakem vremenu v pon deljek na praznik, dne 8. septembra popoldne. Osebni vlak vozi v Št. I iz Maribora točno ob dveh popoldne.
Z glavnega kolodvora bodo vozili tudi mestni avtobusi ob enih, dveh in treh popoldne. Zvečer pa so zelo ugoc ne zveze nazaj iz Št. lija. Ob šestih sedmih in devetih bo vozil avtobus, ob osmih pa se vrača v Maribor osebni vlak. Svojo udeležbo je prijavilo veliko število društev iz Maribora in drugih krajev. Narodna obmejna postojanka St. Ilj bo okinčana z zeleniem in zastavami. Vabimo rodoljubne Mariborčane in okoličane, da se udeležijo te pomembne slavnosti naših ob mejnih rojakov. -»
Tvornica »Metra« se preureja v tvornico za svilo.
Tvornica trakov in pramenov »Metra«, s sedežem v Ljubljani, je imela tudi v Mariboru svoje podjetje. Leta 1927 je tvrdka radi zvez s Slavensko banko prišla v konkurz, vendar pa se je kasneje sklenila prisilna poravnava z upniki in bo tvrdka zopet poslovala. Vendar bo pa svojo t’ ornico v Mariboru preuredila v tvornico .-a svilene tkanine in se tozadevne adaptacije in instalacije pravkar vrše. Podjetje se bo imenovalo odslej »Mariborska industrija svile d. d. s sedežem v Ljubljani«.
Udruženje jugosFovenskih železničarjev V Mariboru poziva vse svoje člane, da se udeleže jutri v nedeljo 7. tm. ob po! 10. :b,i. sprejema narodnega c'e\ivstva na glavnem kolodvoru in ob 10. kongresa v Narodnem domu. — Odbor.
Nesreča ne počiva nikdar!
Včeraj popoldne se je desetletni učenec Fdimind Perko iz Krčevine 64, v okolišu Treh ribnikov igral z drmri-mi otroci. Med preživahno i>ro ie nadel tako nesrečno, da si ie zlomil desno roko. Po prvi pomoči na reševalni postaji je bil oddan v bolnico. —
KINO
^=Gra|sk3:^^
Samo še soboto 6. in nedelio 7. sept-Slnging Fool (Pevajoči norec).
V pondeljek, dne 8. sept. začne:
Va&efe ljubezni
100% zvočna opereta v nem. jeziku.
llnlore:
Samo še soboto 6. in nedelio 7. sept.
RIO RITA
V pondeljek, dne 8. sept. začne:
Obešeniakova Tončka
Velefilm z Ljubljančanko Ito Rina V  glavni vlogi. Ita Rina poje.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 22.'tri. Predprodaja dnevno od 9. do 12. ure na blagajni.	XXVI
Preureditev poslovnih prostorov.
Trgovec Anton Macun se je odlo*1'1 da popolnoma preuredi svojo manuiaK' turno trgovino v Gosposki ulici. Z!asli bo povečal in moderniziral izložbe, ^ dobi trgovina več svetlobe. Pozdravi'3' mo to njegovo namero, ki bo dala O5' sposki ulici popolnoma moderno lice' Opozarjamo tudi na današnji oglas.
Mariborske knjižnice v avgustu.
»Ljudska knjižnica« v Narodnem ^ mu je izposodila meseca avgusta članom 1562 knjig. Tekom 18 uradnih/1!1 je vstopilo 26 novih članov. — Kniižn ca »Delavske zbornice« v hiši Pokoju*^ skega zavoda pa je izposodila preteku
mesec 758 članom 1251 knjig, n n°vl članov je pristopilo 25. Skupno sta oi,eJj dve knjižnici izposodili v avgustu 281' knjig.
Odbor Društva odvetniških in notark'* uradnikov v Mariboru ...
poziva članstvo, da se v polnem šteVi|B udeleži kongresa narodnega delavs^®1 ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. sept6"1' bra ob 10. uri v dvorani Narodnega ma v Mariboru ter sprejema del ega’0 od pol desetih na glavnem kolodvoru-Veliko vrtno veselico priredi Trgovska obrtna mladina v riboru v nedeljo 7. tm. v gostilni S• renčiča pri Kamnici. Prvovrstna £oC* in razne zabave.
Gostilna »Jugoslovan« v Račah se odda v zakup potom licitacije v ^ deljo.7. septembra ob 2. popoldne^,
£• vem! ,
V nedeljo moram na Tezno
k „POff©HCH" t
Tvornica za dušik v Rušah
je pravkar izdala kratka navodila o r' boljšanju pridelovanja kvantitetnih 1 kvalitetnih poljskih pridelkov. Kdor s
yl lUclKOV. ivu^*
zanima za ta navodila, jih dobi brezP,J' čno od tvornice.
Opozarjamo
na oglas Slovenskega trgovsk^ društva glede enoletnega trgovske* tečaja. —
Srečke za državno razredno loterii0^ se lahko zamenjajo še danes v sobota upravi »Jutra« in »Večernika« v ru do 18. ure. Žrebanje bo že na Pra nik dne 8. septembra.
Nagrade za strelsko tekmo družin v Hotinjavasl in Skokah v smo opazili v izložbi trgovca g. KŠe*3 Slivnici pri Mariboru. Strelci se intenz1 no vežbajo, tako da nam obeta tekma-se bo vršila 14. t. m. na streljišču v t1 tinjavasi, res nekaj zanimivega. Bo t° P ^ va strelska tekma kmečkih strelja1* družin v vsej Dravski banovini, na K so lahko naši vrli strelci ponosni- Da na strelišču preskrbljeno tudi za raz telesne dobrote, je umljivo. V nedeljo t. m. torej vsi na kmečki strelski _PraZ s v Hotinjavasl Tekme se bodo vršile ^
dan> ~	. cLr
Zboljšana hrana v Javni kuhinji na s
škovem trgu štev. 6.	^
V A razredu opoldne in zvečer 8.30. v B razredu Din 12.30 in v ^vV. redu Din 14.30. Priglašajfe se!
Pralnica ovratnikov Rakul** Slovenska ulica 15. se priooroča-
Ob 20 letnici »Slovenskega doma4* v St. liju
ZNAČAJ BORBE ZA OBMEJNI ŠT. ILJ IN SOSEDNE KRAJE. - IZREDNA POŽRTVOVALNOST, ŽILAVOŠT IN DISCIPLINA V MINULIH TEŽKIH ČA
SIH GERMANIZACIJE.
Vsenemška društva, osobito »Siid-tnark«, »Schulverein«, »Gustav Adolt-Verein«, »Heimstatt« itd. so koncentrično začela od letih 1890 naprej ponem-čevati slovenske kraje od Špilja na obeh straneh južno-železniške proge proti Mariboru. Osobito v letih 1900 do 1910 so prestali Slovenci na tej črti najhujšo dobo.
Germanska društva iz Avstrije in Nemčije so vrgla za tedanjo dobo ogromno vsoto nad 2 milijona kron samo za nakup slovenskih posestev v okolici Št. Uja. Ponemčevalci so plačali vsako ceno. Niti eden Slovenec ni mogel kupiti 'ka kega posestva, ki je bilo na dražbi.
Na ta posestva so naselili potem Nemci Švabe iz »rajha« in sicer protestante, ker so jim bili sosednji Nemci iz Avstrije kot katoličani preveč nezanesljivi.
V občinah Št. Ilj, Cirknica, Štrihovec, Dobrenje, Kaniža, Pesnica, Vrtiče, Svečina itd. so naselili voditelji germanske kolonizacije okoli 100 švabskih družin iz Nemčije. Izbirali so samo taike z velikim številom otrok.
Najprvo so zgradili 'pod vodstvom lokalnega voditelja, tedanjega župana »von Pistorja«, šulvereinsko šolo. Bila je strašna gonja. Slovenski viničar, služeč nemškemu gospodarju, je bil prisiljen dati svojo deco v ponemčevalnico. Otroci so jokali, jokale mamice. Slovenski otroci so jo pobrisali iz nemške 'Šole. Le redki so bili izdajalci. Da je bila šola vsaj za silo polna, so morali naročiti nemške otroke iz Pesnice, Špilja, Štrassa. Pritiskalo je glavarstvo, žandarmerija, davkarija, sodnija, mariborska »Sparkassas, a vse ni nič izdalo. Slovenci so raje izgubili službo ?n prestali žrtve, samo ae-ce ne v nemško šolo.
Organizacija Slovencev je bila izborna. Vsako liudsko štetje je pokazalo kijub nemški kolonizaciji napredovanje Slovencev, ker se noben prejšnji nemškutar — uvidevši cilj nemške kolonizacije — ni dal več vpisati za Nemca. Da, celo nekateri domorodni pravi Nemci so se dali vpisati za Slovence (v Ceršaku Lentz, Stanni, Hammer, Hirschmann).
Kot protiutež proti nemški invaziji so ■ Slovenci ustanovili 1. 1895. Kmetijsko bralno društvo in kmalu na to 1899 Hranilnico in posojilnico, ki je rešila mnogim obmejnim Slovencem njih eksistenco. Med ustanovitelji so bili tedanji župnik in priznani narodni delavec Matija Kelemina (stric vseučijiškega profesorja dr. Jakoba Kelemine), nadučitelj Karel Sor-ko, Thaler Franjo in drugi. Posojilnica je dajala za nizke obresti posojila in je tako rešila propada mnoge,
Nemcem je bila nemška šola še premalo. Z darovi iz Nemčije so zgradili pri vhodu v vas tik železniškega predora svoj društveni dom »Siidmarkhof« z gostilno in nemško posojilnico,- čitalnico itd. Tu je bil l^rlog, kjer so se sklepali črni naklepi, kako uničiti na meji slovenski živelj. Namenoma so postavili Nemci svojo šolo in društveni dom ob vhodu v- vas. V Siidmarkhofu so se vršila zborovanja, dajalo se je za pijačo, navajali so' Slovence h pijančevanju in kartanju ter so jih tudi na ta način hoteli ugonobiti.
V sosednji narodno zavedni občini Ceršak so ustanovili novo nemško šolo, ki pa je skrahirala na vztrajnosti tamo-Šnjiji domačinov Slovencev in poštenih domorodnih Nemcev. Niti eden otrok iz domače občine ni obiskoval to šolo. Morali so jih importirati Iz krajev preko Mure (lipniški okraj).
Čim so začeli Nemci naseljevati v velikih masah Nemce-protestante iz rajha, se je položaj za slovensko stvar zboljšal v toliko, da so stali na naši strani tudi Pošteni domači Nemci-katoličani, ki so videli v naseljevanju Švabov-protestan-iov nekaj nenaravnega. Formirala sta se dva močna tabora: Na eni strani domačini pod vodstvom Slovencev, na drugi strani priseljenci-Nemci, ki so imeli za seboj ogromen vsenemški aparat in vlado.
in
ki jih je »Sudmarka« sipala v te kraje niso mnogo izdali. Pri občinskih volitva leta 1906 je slovenska-domačinska stran ka dosegla v 1. volilnem razredu po za slugi tedanjega narodno delujočega kaplana Davorina Roškarja en glas ve čine in po 20 letih je dobil Št.. Ilj zopet slovenskega župana g. Franja Thalerja. Nepopisno je bilo tedaj veselje obmejnih Slovencev! Kdor ni sam sodeloval doživel te radosti, si ne more predstav ljati veličine skupnega narodnega vese Ija, ki je preželo vse Slovence na ce meji!
Pri prihodnjih volitvah 1. 1910 je zo pet žreb odločil za slovenskega župana Tik ob začetku svetovne vojne pa smo Slovenci z mojstrsko sestavljenimi re klamaciji srečno zavlekli nove volitve tako, da Št. Ilj sploh ni več dobil nem škega župana.
Ko so Nemci postavili »Siidmarkhof« in svojo šolo ter so začeli kupovati tudi gostilne, da bi Slovencem preprečili možnost zborovanj in veselic, se je pO' rodila med Slovenci misel: Postavimo si tudi mi svoje ognjišče, svoj lastni dom kjer se bomo lahko nemoteno zbirali Maja 1908 je sklical vodja slovenske ob' mejne mladine, poznejši narodni posla' nec Žebot, sestanek rodoljubov iz Št lija, okolice in Maribora in je predloži načrt, kako bi se misel o lastnem domu mogla uresničiti. Udeležili so se tega sestanka poleg domačinov še rodoljubi iz Maribora: dr. Rosina, dr. Medved, dr Pipuš, dr. Florjan Kukovec, in drugi Pripravljalni odbor je v letih 1908—1910 zbral toliko denarnih prispevkov iz vseh delov slovenske zemlje, da je bila zgrad ba doma v začetku leta 1910 zagotovljena. G. Ivan Bauman, srvenski mecen, je pod ugodnimi pogoji odstopil zemljišče tik ob cesti ob vhodu nad železnico, oddaljeno samo dobrih 100 metrov oc »Sudmarkhofa« in nemške šole. Prostor smo izbrali namenoma tako blizu nemških zbirališč, da pokažemo svojo korajžo in neustrašenost v borbi za naše na rodne pravice.
Dom je rastel naglo iz zemlje. Mlade niči in mladenke ter tudi odraščeni so i kulukom in vožnjo prispevali, ker denarni prispevki niso zadostovali. Med tisti mi pa> ki so naklonili Slovencem na me' ji znatne denarne prispevke, najdeš Slovence vseh struj. Cela Slovenija je tedaj tekmovala pri zbiranju prispevkov, osobito pridni so bili tedanji dijaki in vi sokošolci ter kmetski mladeniči in dekleta.
, Otvoritev in blagoslovitev doma, ki je dobil na predlog tedanjega župana Tha^ lerja, ime »Slovenski dom«, se je vršila nepričakovano slovesno na praznik dne 8. septembra 1910. Bil je krasen jesenski dan. Od vseh strani so prihajale tedaj množice Slovencev in Slovenk v št. J,lj. Iz Ljubljane je vozil poseben vlak, ki je pripeljal brate in sestre iz cele Slovenije na ta praznik obmejnih Slovencev. Dospele so gAdbe, pevski zbori. V Št. liju so bile slovfenske hiše v zastavah’, cvetju in zelenju. Skoro vsako drevo je imelo znak radosti. Akademska mladina je prišla iz Gradca in Dunaja.
Nemce je strašno grizlo, da si drznejo Slovenci kaj takega. Zbobnali so kakih 500 Nemcev iz vseh vetrov skupaj. Največ je bilo nemških buršakov iz Gradca in Dunaja. Vlada je poslala v Št. Ilj kakih 100 orožnikov, ki bi naj skrbeli za red in mir. Nemci pa so hoteli na vsak način, da bi izzvali miroljubne Slovence in bi tako prišlo do nemirov ter nato do prepovedi ali razpusta prireditve. Slovencev je bilo zbranih tedaj v Št. liju gotovo okoli 8000 (osem tisoč). Ko so slovenske trume korakale mimo nemške šole 111 Sudmarkhofa, so Nemci silovito tulili svoj »Heil« m »Wacht am Rhein«, metali so na Slovence kamenje, gnila jajca in blato, ali Slovenci so držali sijajno disciplino. Težko je bilo sicer obvladati navdušeno mladino, ki je kar hotela v masah nad Nemce, ki so ! bili vsi oboroženi v revolverji. Atmosfe-
Slovencl so bili kljub velikanskemu ; ra je bila nepopisno težka. Ali naši mla-oavalu neomahljivi in žilavi. Vsi milijoni, deniči-reditelji pod vodstvom urednika
Žebota so vendarle zmagali in vzdrža' z nadčloveškim naporon. red in mir. Po hvalno moramo omeniti tudi tedanji orožništvo, ki je očividno bilo po večini na strani Slovencev, kar je menda bi!, zasluga okrajnega komisarja barona Neu gebauerja iz Maribora, ki je bil Sloven cem toliko prijazen, da kljub neprestani zahtevi Nemcev ni razpustil oziroma prepovedal veličastne naše prireditve. Jamčili smo za red in mir sami in smo ga tudi vzdržali. Krasna je bila discipli na naših monžic. Da so posamezni Nem ci dobili plačilo za svojo zagrizenost, to pa niti nihče pametnih ljudi zameril ni.
V Št. liju se je zbralo 8. septembra 1910 vse narodno čuteče občinstvo iz Maribora in ' slovenski odličnjaki iz Slovenije. Pr o tedaj v Št. Ilj vsi državni in de . :i poslanci raznih slo venskih struj in smo tako dokumentiral da moramo biti Slovenci edini, ako ho čemo doseči uspehe.
Nemci, namreč nemški zagrizenci, so bili tedaj presenečeni nad veličino slo venske prireditve, osobito pa nad našo vzorno disciplino. Glas o sijajno uspe slavnosti je tedaj šel posebno v naših obmejnih krajih kot zmagoviti klic Slo vencev od kraja do kraja.
Da po 20 letih obnovimo prijetne spo mine na to veliko narodno slavje in vzbudimo zopet več narodnega čuta med ljudstvom, je potrebno, da se tudi letošnja slavnost v Št. liju pripravi kar najlepše kot spomin na čase, ko še ni
smo bili svobodni______
Radi tega vabimo vse Slovence, posebno pa Mariborčane in okoličane, da dne 8. septembra sigurno pridejo v Št, Ilj. Zveza z vlaki je ugodna:	Ob	po
dveh popoldne iz Maribora, a ob osmih zvečer iz Št. lija v Maribor. Mestni av tobus bo ta dan vozil iz Maribora do Št. lija in nazaj.
Domačini se pripravljajo z veliko vnemo, da sprejmejo drage goste. Prav posebej so povabljeni tisti, ki so prispeva-i za »Slovenski dom«.
mariborsko glečališče u noui sezoni
Uvedba povečini nemškega zvočnega Uma ni mariborskemu gledališču le tež (a in nevarna konkurenca, ker še sedaj nima. stalnega kadra obiskovalcev, ampak je pomen te edine narodne kulturne institucije nasproti novemu nemškemu uilturnemu vplivu izdatno poglobila. Kajti, ako je kje prinesel nemški zvočni ilm kako narodnostno nevarnost, je to gotovo v Mariboru, ki je že dovolj ostre občutil bližino jačje nemške kulture. Boj proti zvočnemu filmu, tej novi kulturni pridobitvi, bi bil nezmisel in bi pomenil upor proti naravnemu razvoju, ki se vslkdar težko maščuje. Preostaja nam tore! samo, da čimbolj ojačimo.in povečamo spoštovanje do narodne kulture.
Doslej je bil umetniški nivo našega gledališča v razmerju s sredstvi, ki so na azpelago, brezdvoma visok, vendar ga x> pa treba pod tako izpremenjenimi kulturnimi prilikami na vsak način dvigniti.
Videti jfe, da si je bila letos uprava te svoje naloge v polni-meri v s vesti, kajti s tolikim elanom še menda nismo začeli kakor letos.
Ambicijozni višji režiser g. J. Kovič se e odločil, da otvori dramatično šolo. To ni le hvalevredno, ker je upati, da nam prinese zopet lepo število talentiranih novincev kakor so to storile njene prednice {Nučičeva, Bratinova in Pregarče-va), ampak, ker bo to brez dvoma poglobilo tudi zanimanje ostalega maribor-scega občinstva za gledališče. Želeti bi Mio le, da ne bi tako hitro nehala, ko njene prednice. Razen tega se otvori še o-peretna in baletna šola, ki bosta obe prispevali k izboljšanju.
Kar pa se tiče repertoarja v novi sezoni, bi hotel le nekaj pripomb.
V drami se mi zdi, da se uprava preveč naslanja na Ljubljano. Izmed 17 napovedanih dram je menda 8 takih, ki smo ih v Ljubljani lani že videli ali pa se nam letos ponujajo. To kaže gotovo na neko nesigurnost in plahost pri izbiranju repertoarja. Ta odvisnost od Ljubljane je tudi kriva, da tudi pri nas nimamo repertoarju nobenega idejnega sistema, cakor ga ima deloma že beograjsko gledališče. Današnji k ustaljenejšim f^-mam
Oj sestrice, čujte, moje, od Triglava do Balkana, kaj Vam pravi lepa Janja: „Brez Albusa ni pranja I‘‘
Odlično kakovost
ALBUS-MILA
pozna V3akdo.
Najzanesljivejše sredstvo za pranje vsakovrstne obleke je
ALBUS-
TERPENTINOVO MILO
liteči čas bi zahteval (razen Shakes-peareja, ki nam ga nudi uprava menda vsako leto) več klasičnih del. Samo dve napovedani slovenski drami — Cankar: Kralj na Betajnovi in Grum: Dogodek v mestu Gogi — sta med 15 dramami na vsak način premalo. Tolažilna v tem pogledu je obljuba glede slovenskih novitet, toda tu se ne more svetovati dovolj o-preznosti. Zdi se, da bi bila naslonitev na jubljano tu bolj umestna kakor v osta-em repertoarju. Razen tega menim, da e zastopanih razmeroma premalo slovanskih avtorjev. O posameznih delih so pomenimo, ko pridejo ria oder.
Da dobimo letos dve operi, je brez dvoma korak naprej in znak velikega optimizma v upravi in nam da upati na boljše čase ...
Opereta in lahka veseloigra sta pa zato tu, da polnita prazno gledališko blagajno in imata v Mariboru torej popolno eksistenčno upravičenost, vendar je tre-)a paziti, da slak klasa ne preraste.
Gostovanje članov mariborskega gledališča. V nedeljo, 14. tm. ob 4. popoldne bodo uprizorili člani mariborskega gledališča v Vojniku pri Celju veleza-bavno in duhovito Fuldovo štiridejansko omedijo »Ognjenik«. Opozarjamo na to zanimivo gostovanje tudi okoličane, ki jim ne bo žal za lep užitek. Isto igro uprizore mariborski igralci v nedeljo, 24. tm. v Račjem pri Mariboru.
Dramatična šola mariborskega gledališča. Ponovno opozarjamo na otvoritev dramatične šole, ki bo pričela s predavanji še tekom tega meseca, ako se odzove dovoljno število reflektantov. Vabimo vse, ki imajo veselje in smisel za gledališko umetnost, da se prijavijo do 14. tm. Zlasti je želeti, da se prijavi čim eč dam, katerih se zdaj sorazmerno z moškimi ni odzvalo baš preveč. Prijave se sprejemajo pismeno ali ustmeno, dnevno pri gledališki blagajni od 9.—12. in od 15. do 17. ali pa na privatnem stanovanju pri režiserju g. Koviču, Gregorčičeva 26, I. nadstr. desno.
Dobri prijatelj.
- Imel sem dobrega prijatelja, zanj b! Ml storil vse...
= Ali bi mogel dobremu prijatelju posoditi tisočak?
- Tako dobrega prijatelja sploh ne poznam.
Čišiiitle naših krajevnih imen
(Piše Davorin Žunkovič.)
21. »Majšperg« ali »Manjši Breg«?
Pojasnitvi krajevnega imena »Majš-
perg«, ki v tej obliki in pisavi ni ne slovensko in ne nemško, se je do sedaj protivila vsaka razlaga, katera bi učinkovala prepričevalno na občinstvo. In vendar ne sme tako pohabljeno ime dalje životariti v naši javni rabi, in to tem manj, ker je pravilna oblika jasna.
Kdor potuje z Dravskega polja čez Ptujsko goro v Rogatec ali Makole, mora preiti dolgi greben med rekama Polskava in Dravinja. Dokler še ni vodila cesta v cincah ali vijugah v »Gorski Breg«, je bila vožnja za težje natovorjen voz na višino zelo mučna, in istotako obratno v »Majšperški Breg« iz Dravinjske doline k »Gorskemu Bregu«.
Od teh dveh vzpon je »Majšperški« nižje ali manjši. In ta razlika je bila odločilna pri ljudskem poimenovanju. Za »Gorski Breg« rabi domačin itak zgolj ime »Breg«, kakor za »Ptujsko goro« samo ime »Gora«, za drugi »Breg« je pa moral kaj pridati, da vsakdo vse, da ne misli na »Gorskega«, in to je bilo: manjši - »Breg«.
Na to razlikovanje v ljudski rabi pa še do danes ni nihče opozoril, dasi je to naravno. Toda že tudi v davnem srednjem veku tega razmerja ni nihče več spoznal; zato so tudi grad ob »Manjšem bregu« že 1. 1263 imenovali kot »častnim
Mansperch«, ime, ki je samo prilagodeno | ime.
ljudski fonetiki. L. 1424 že beremo v listinah nesmiselno obliko »Monsl^erg«, in ker pomenja latinski »mons« isto kakor slovenski »breg« in nemški »Berg«, je tu v rabi isti obči izraz skupno v treh jezikih, od katerih pa nima nobeden značaja osebnega imena. Ako bi pa sploh pri tem imenu ostalo, bi se moralo torej pravilno rabiti kot »Manjši Breg«.
V	župniji »Majšperg« je tudi krajina in selce »Breg« ob Dravinji, katero so pa Nemci pravilno poimenovali kot »Rann-dorf« v smislu »pobrežje«, in ne »Berg-dorf«, ker ni tam »brega«.
Omembe vredno je, da je imel 1. 1479 kralj Matjaž naš grad (»vest Mansperg«) v posesti. Ne smemo se torej čuditi, ako živi ta kralj v slovenski zgodovini — če se ljudsko ustno izročilo sploh ne naslanja na kakega kralja istega imena v starejši dobi — kot nekak veleznameniti vladar slovenskega naroda, kateri je bil takrat še razširjen globoko v današnjo Ogrsko in razumemo to tembolj, ako vemo, da je ta izredno spoštoval naš jezik, kar je razvidno iz mnogih njegovih listin, pisanih v staroslovenščini.
Ker pa ni misliti, da bi vnaprej ljudska govorica upoštevala čisti izgovor imena »Manjši Breg«, in bi se v svoji zanilkarnosti v kratkem zopet vrnila k staremu »Majšperk«-u, bo treba to ime sploh opustiti ih uvesti zopet prvotno
Šport
Žalosten konec lepe uohunke
Dogodek, ki se čita kakor kriminalni roman, se je odigral nedavno v Varšavi in je vzbudil splošno pozornost. V malem gozdu, ki je priljubljena izletna točka za varšavske meščane, so našli na drevo privezano krasno, elegantno oblečeno mlado damo, mrtvo. V roki je še država zlato ročno torbico, tudi je imela na sebi vse dragocene prstane in druge dragocenosti. Izključen je bil torej roparski umor. Kdo je bila dama in kaj se je zgodilo?
Stvar se je kmalu pojasnila. Policija je dognala, da je nesrečnica bila tajna agentka poljske špijonaže, ki je postala žrtev svojega nevarnega poklica. Bila je znana kot ena najsposobnejših in najzanesljivejših sotrudnic špijonaže. Nedavno je dobila od svojega šefa nalog, da nadzira tajnega agenta tuje države, ki je prišel v Varšavo v posebni misiji, ter da skuša od njega poizvedeti, s kako nalogo je prišel. Lepa vohunka je svojo nalogo sijajno rešila. Seznanila se je z njim in pričela flirtaii. Neprestano sta delala izlete, obiskovala slaščičarne in kavarne, gledališča in koncerte. Tako je zapletla tujega agenta v svoje mreže, da ji je posvečal ves svoj prosti čas. Kmalu je tudi od njega izvedela vse tajnosti in jih sporočala svojemu šefu. Tuji vohun spočetka nic ni slutil, kdo je njegova
prijateljica, in je bil v njo celo resno zaljubljen. Končno pa se je nekega dne izdala z neprevidno opazko. Dal jo je od svojih prijateljev opazovati in je kmalu dognal, da je padel v mreže rafinirane vohunke. Sklenil je maščevanje. Nekega dne jo je povabil na avtomobilski izlet.
V	gozdu sta izstopila. Daleč stran od ceste jo je zadavil in privezal na drevo, nato pa stopil v avto in izginil iz Poljske.
Rekord u porokah
Angležinja Eliza Batenštil je postavila čisto svojevrsten rekord. Bila je namreč šestkrat poročena in sicer vsakikrat s pripadnikom druge narodnosti in je ravno tolikrat menjala tudi svojo narodnost. Pred kratkim ji je umrl šesti mož in ker očividno med civiliziranimi narodi ni mogla več dobiti moža, se je poročila sedaj z nekim Indijancem, ki ji je kot lastnik bogatih petrolejskih vrelcev dal obenem na razpolago zelo lepo premoženje.
Plaualne tekme na mariborskem otoku
Plavalni šport v današnjem smislu in obsegu je še prav mlad. Šele v povojnem času se je razvil po vsem svetu in hipoma postal ena najpriljubljenejših športnih panog. V Jugoslaviji je bila žarišče plavalnega športa Dalmacija. Kmalu pa se je po vsej državi razširil ta šport ter postal nad vse priljubljen. Za Ljubljano je letos tudi mariborska mestna občina z upostavitvijo prekrasnih plavalnih naprav na Mariborskem otoku omogočila naši športni mladini sistematsko gojenje lepega plavalnega športa. Ta nadvse pohvalen korak naše občine ni ostal brez odziva s strani naše publike; pa tudi naši sportaši so prav pridno izrabili to letošnjo prvo sezono. Uspehi, ki so jih dosegli naši fantje in naša dekleta, so zelo povoljni. Višek in dostojen zaključek letošnje sezone pa bo tvorilo plavalno prvenstvo mesta Maribora, ki ga dne 7. sept. priredi ISSK Maribor. Številne prijave pričajo, da vlada veliko zanimanje za to prireditev. Upamo, da se bo še mnogoštevilna publika v nedeljo oddolžila mestni občini in mladim sportašem za njihov trud in požrtvovalnost.
Dobro si je pomagal.
— Kako to, da vaša žena nič več ne vpije, kakor poprej, če pridete pozno v noči domov?
= Namešal sem ji v kremo, s katero si zvečer maže lice, — mavca!
Zaključek prvenstva SK Železničarja v rokoborbi In boksu.
Včeraj so bile zaključena težkoatlet-ska tekmovanja za prvenstvo kluba. Pred začetkom so atleti Cmer, Rakovec in Flis predvajali dviganje uteži. Odlikovala sta se najbolj Rakovec in Emer. Pri rokoborbi so bili sledeči rezultati; 1. V bantam-perolahkj kat.: Jošt porazil Šumenjaka v 9 min.; Geršak Seidlera v 6 min.; Gobec Lobnika v 18 min.; Geršak proti Joštu za 3. mesto sporno.
2. V lahki-welter je Wreznig vsled ne-nastopa Trnjara zasedel prvo mesto brez boja.
3. V srednji-poltežkf kat.: Geršak porazil Rakovca v 7 min.; Pircher Gerša-ka v 5 min.; Placement je sledeči: I. bantam-perolahka kat. 1. Gobec, 2. Lobnik, 3. Geršak-Jošt. II. lahka-\velter kat. 1. Wreznig, 2. Trnjar, 3. Flieger. III. srednja-poltežka kat. 1. Pircher, 2. Geršak, 3. Rakovec. S tem je bilo tekmovanje po posameznih kategorijah končano ter se je vršil še boj med Pircher-jem in Wreznikom za naslov prvaka kluba. Nepričakovano je zmagal Wrez-nig v 5. min. ter si priboril prvenstvo.
Nato sta predvajala Gobec:Glebov in Wreznig:Bedenik eksebicijski nastop. Oba para sta predvajala res lepe parade.
Kot zadnja točka tekmovanja se je vršil nastop v boksu. Nastopili so 4 pari in sicer je Fischer porazil Partliča v
3.	rundi knouck out, Kampič Mullerja v 3. rundi knouck out, Gutmacher Štrausa po točkah in Fischer Kampiča v 2. rundi knouck out. Prvenstvo si je s tem priboril
Fischer popolnoma zasluženo. Njemu slede Gutmacher, Štraus, Kampič, Miiller in drugi. Prireditev je v športnem oziru popolnoma zadovoljila ter je športni klub Železničar pokazal, da razpolaga tako kvalitativno kot kvantitativno z naravnost izbornim materijalom.
Šport v nedeljo.
* ,9- "a ,gr^u SK Železničar: prijateljska nogometna tekma mladine SK Železničar :SK Rapid.
Ob 10. na Mariborskem otoku: Žačetek plavalnih tekem za prvenstvo Maribora.
Ob 10.30 na igrišču SK Rapid: prijateljska nogometna tekma mladine ISSK Maribor :SK Rapid.
Ob 14. na Mariborskem otoku: Nadaljevanje plavalnih tekem za prvenstvo Maribora.
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Za tekmo proti ASK Primorje v Ljubljani so nominirani sledeči igralci: Koren II, Koren I, Jež, Tomac, Savo. Petan, Laznička II, Starc, Hreščak I, Švajger, Senica. Navedeni morajo biti točno ob 5. na glavnem kolodvoru. Načelnik.
Sokolstvo
Četrtlnska vožnja za sokolski Izlet v Kotoribo.
Opozarjamo, da je za jutrišnji nastop Sokola v Kotoribi odobrilo prometno ministrstvo četrtinsko vožnjo (M. S. br. 16.715 od 4. 9. 1930). Društva naj izdajo članom legitimacije za pot. — Zdravo1 Župni tajnik.
Značilna izjaua madžarskih skautou
Službeni organ madžarskih skavtov v Budimpešti piše: »Misel skavtskega bratstva je lepa, a Madžari bi v sedanji si* tuaciji ne mogli biti brati, da bi se objemali in bratili z vsakomur. To bratstvo ni mogoče, dokler tuji narodi tlačijo Madžare (!). Skavtizem je dober za gojenje mednarodnih stikov, da se najdejo prijatelji v inozemstvu, a v prvi vrsti mora biti madžarski skavt dober in zaveden patrijot. Mora biti prožet z naravnost fanatično ljubeznijo do madžarskega plemenitega plemena in mora podpirati vse, kar koristi madžarski domovini. Skavt mora vedno imeti pred očmi, da se žalostna sedanjost Madžarov mora spremeniti. V skavtskem gibanju treba gojiti ljubezen do domobranstva, do madžarskega honveda in tako podpirati okrep-Ijenje duha narodne armade, ki bo vodil do vstajenja narodovega. Od misli na boj za bodočo razširjeno domovino (!) ne sme madžarskih skavtov odvrniti ni-kakšen pacifizem, ki je zgolj utopija. Ko bodo vsi Madžari zopet v mejah Velike Madžarske, pa lahko pride bratska ljubezen in bratski skavtski mir okrog tabornega ognja.«
K. M, Capek - Chodt
J in dri
Roman. — Iz češčine prevet dr. Fran Bradač.
6o
Jindra je opazoval gospo Putovo, ki je napeto in neprestano mežikaje neodvračljivo gledala sem in je nadaljeval:
»Steber z laterno, čisto navaden zelen tram s pe-trolejevo svetiljko se vam je zdel simbol ljubezni.«
»Tako to ni bilo,« je šepnila Jifina, »jaz sem se IT 3,.fka^° v tem zmislu, da kar je laterni steber, zabit v tla, to je ljubezni zvestoba; prisege pa da pomenijo neKako toliko kakor pajčevina, ki je bila razpeta med svetiljko in stebrom. Ampak, za boga vas prosim, gospod doktor, vi ste me slabo razumeli; ne rečem, da takrat, ampak sinoči in danes, ko nisem pred Putovo hotela vedeti, kdaj sva se poslednjič videla.«
»In glej,« je toplo nadaljeval Jindra, »kot bi trenil, je oster veter pretrgal pajčevino, toda isti veter je stresel s košatih vej akacij polno cvetov. Vsi so leteli na vodo, samo eden je plaval na zemljo in ni mogel nikakor pasti. Na poti mu je bil vrabček, naj se je vzel, kjer se je vzel. Očividno se ga je hotel polastiti; ves je kar trepetal hi se držal vedno v enaki višini z njim. Toda prav tale taktika mu je onemogočala, da bi dosegel svoj cilj, vedno se mu je približeval in vedno je cilj svojega hrepenenia odganial s svojim prhuta-
njem. Kaj ima neumni vrabček na akacijevem cvetu, da se tako trdovratno podi za njim? A izkazalo se je, da sva se motila; to je bil metuljček zavijač, ki ga je hotel vrabček na vsak način za večerjo. Ni ga ujel, čeprav mu je plaval vedno komaj za pol pedi od kiju— Ha’ u je Požigalec svetiljk, razsvetil in pregnal vrabca. Takrat, gospodična Menotova, ste vi pripojila k temu opazovanju prirode nauk za človeško življenje, rekoč, da se s tako metodo približevanja in istočasnega odganjanja ne da doseči cilja, in žalibog uporablja marsikdo to metodo. Dovolite, gospodična Menotova, da izkoristim oni nauk danes...«
Jindra je govoril tiho, a iskreno.
Jifina, koprneča v škrlatu kakor jagoda, ni niti črhnila.
»Pravim vam, mile dame,« je govoril dr. Cernjr, »seveda ne da bi se hotel le količkaj dotakniti katerekoli od navzočih, da ni bila ljubezen doslej še nikoli tako — da se izrazim kar najbolj obzirno — faneroga-mična, kakor v današnji dobi...«
Smeli causeur je prenehal; opazil je namreč, da se obrazi drug za drugim od njega odvračajo, pokorni silnemu mežikanju gospe Putove. Tudi njegove oči so se dale v to smer in tako je nastal hip, ko sta zašla Jindra in Jifina v skupno gorišče vseh oči pri mizi, ne da bi tega slutila.
»— tako — fa-ne-ro-ga-mična —« je poudarjajoče raztezal dr. Cerny in umolknil brez pike.
»Kaj pa vidva tam, kaj imata, da se tal?* strastno kregata?« je zakričal na Jindro in Jifino.
Nekaj takega reči tema dvema, ki sta a bila s
čelom tako blizu, da je bilo med njima komaj decimeter razdalje, je bilo morda trivialno, ampak ne-odoljivo.
Opalka se je zakrohotala v zboru.
Smejala se je tem bolj in tem glasneje, ker zaljubljenca povsem nista niti opazila, kako ju cela družba zafrkuje.
Toda Jindra je dobro vedel in dobro slišal in zbiral je vso svojo energijo za trenutek velikega piese-nečenja, ki ga je ves dan pripravljal.
Da, ta trenutek je nastopil prav sedaj, in Jindra je čutil neko hudobno radost, da ga zadrži dve, tri sekunde, preden vstane in čisto jasno proglasi svojo zaroko.
Odseka Opalki smeh, in dvignil se je, da to končno stori...
Toda med tem je odsekal Opalki smeh nekdo drugi in sicer na način, ki je udaril kakor strela z jasnega in zahrumel ter potegnil vse škodoželjne obraze zopet v čisto nasprotno stran, kakor da so privezani na eni sami vrvici.
^ Kakor bi padla z jasnega, sta stala tu dva razkačena častnika, oba z zlatim ovratnikom; na temno-modrih paradnih bluzah sta imela vrsto redov in eden čez drugega sta zmerjala — Opalko.
Počenjala sta tako izgredno, da je prepadena Opalka šele čez nekaj časa razumela, za kaj gre. Orkester je igral »Gott erhalte« in Opalka ni vstala. Bila je tako sama vase zatopljena v tem kotu, ki je b« spojen z ostalimi prostori kakor otoček, da ni za boga imela najmanjše slutnje.
se sprejemajo abonenti na dobro domačo hrano. Toči se izvrstni bizel-
čan; čez ulico Din 1 ceneje. 2427
Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39.
-	 2515
Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. *6. Velika izbira svetilk, elektroblaga, jnotoriev po konkurenčni ceni. XII
Mlekarska zadruga v Čačku (Srbija)
'šče samostojno in pošteno prodajalko mlekarskih proizvodov. Plača po pogodbi. Nastop službe takoj. Ponudbe je Poslati na Mlekarsko zadrugo v Čač-
Jfu1_______________________________ 2494
Grozdje,
bela rdeča žlahtnina	dnevno	sveže,
Prodaja vrtnarstvo	in	oskrbništvo
  Grajski marof, Krčevina.___________2429
Krojaškega vajenca
sprejmem. Franc Cverlin, Maribor,
Gosposka ulica 32.	2401
Naslov v 2523
lepa kompletna, na prodaj za 600 Din. Cvetlična ulica 25, vrata št. 4.	2516
tako študira in vprašuje marsikdo in malokdo se spomni, da za mal denar napije lahko se vsekdar. — Vrček piva po Din 3.50, prvovrstni ormožanec samo po Din 10, izpod Boča »special« pa po 16 Din! Za cenen in okusen prigrizek je bogato preskrbljeno. Napravite izlet in zbrišite vsak dvom, da vam to nudi samo »Lovski dom«. Nad tremi ribniki.	2500
sprejmem na stanovanje, upravi lista.
Koncert
v soboto, nedeljo in pondeljek dopol-dne in popoldne v Park kavarni. 2514
Trgovska pomočnica,
pridna in poštena, izučena v manufak-turni trgovini in trgovini mešanega blaga, absolventinja knjigovodskega tečaja, bi bila pripravna sprejeti takoj službo, po potrebi bi tudi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov v upravi Večer-nika.	2513
Prodajam
po najnižjih cenah rabljene moške, damske in otroške obleke, perilo, čevlje, pohištvo itd. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova ulica 1.	2490
Lepo opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma z hrano ali brez. Slovenska ulica 12/1. A. P. 2506
Prodam moško kolo,
dobro ohranjeno, zajce belgijske pasme in moško obleko. Kerda, Pobrežje Nasipna ulica 24.	2462
Prazne zabo-e proda Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska ulica 26.	2512
Opremljeno sobo
oddam s 1. oktobrom v Einspielerjevi ulici 28 samskemu gospodu ali samski gospej ali gospodični. Električna luč in
štedilnik na razpolago._______________2498
Železno peč, dobro ohranjeno, prodam. Jadranska ulica 21c, vrata 5.	2497
Hl:ro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Najcenejše nove hiše
Din 25.000, gotove družinske (napla-čilo Din 50C0), lesene od Din 30.000. Stanovanja za silo organizira »Mar-stan«, Koroška cesta 10. Istotam pojasnila sploh v stanovanjskih zadevah. (Vpisnina 10 Din, 3 znamke). 2504
Gospoda
sprejmem na stanovanje in hrano. Tez' no 5.	248S
V pondeljek,
dne 8. septembra bo v gostilni »Zver« na Teznu pri šoli koncert ter pojedina piščancev. Za obilen obisk vljudno vabi R. Heinrich.	2503
Radioaparat,
4 elektronski (Screened Four, Schirm-und Dreigitterrohre), kompleten z zvočnikom, akumulatorjem, z anodnim aparatom 220 V. izm. to4ca, (lahko tudi na baterije) v elegantni kaseti ugodno na prodaj. Andrej Štok, cand. ing. Pekel, P. Pesnica pri Marib. 2489
Cenena preskrba,
tečna domača hrana (na željo posebej), mirna soba, perilo, sploh postrežba za gospode ali gospodične ali dijake. Abonenti dobrodošli 1 Zasebna ku-
 hinja, Koroška cesta 17.______________2505
Wini takoj razno pohištvo, obleke, nihalne ure in gramofon. Plačam v gotovini. Pismene ponudbe na Makor, Rajičeva ulica I. Maribor.	2385
Dijakinje
ali gospodične sprejmem v zelo dobro oskrbo. Mesečno za vse Din 600. Aleksandrova cesta 12/11.	2484
Krajevnega zastopnika
proti proviziji se sprejme. Pismene ponudbe pod »Zanesljiv intelegent« na Hinko Sax, Maribor.___________________3478
Dva dijaka nižjih razredov
gimnazije ali realke se po ugodni ceni sprejmeta na vso oskrbo v bližini šole. Klavir, kopalnica, vrt, terasa za soln-čenje in po potrebi inštruktor na raz-
polago. Kamniška cesta 14.____________2485
Opremljeno lepo sobo, solnčno, parketirano, s posebnim vhodom in električno lučjo, oddam takoj. Primorska ulica št. 4.	2518
Precizne ure,
zlatnino in srebrnino nudi ce-. neno Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg. Popravila izvršuje točno in s pismeno garancijo. Za neodgovarjajoče vrne denar.	2510
i^uomjjooui
"Snovanje	Sobo	in	črkoslikanje,
'y sredini mesta, obstoječe iz dveh sob	vedno najnovejši vzorci	na razpolago
kuhinje, oddam mirni stranki. Vpra-	izvršuje poceni, hitro in	okusno Franjo
šati v kartonažni tovarni Mlinska uli-	Ambrožič, Grajska ulica	3 za kavarno
30.	2508	»Astoria«.	X
I'	—	!;	spomnite se CMD!
1	V	nedeljo, dne 7. septembra bo	]	|	__
Inseriraite
Prve poSiliatve krzna iz Leipziga to dospele
Veterniku
Šolske potrebščine
otroški nahrbtniki, galanterija, drobnarija, pletenine itd.
na debelo in drobno.	2413
Drago Rosina, Vetrinjska 26
Ruonik v Studencih, Zrinjskega ul. 1
Točila se bo dobra kapljica pri pojedini piščancev. Na obilen obisk vljudno vabi 2u»	gostilničar.
Maribor, KoroSka c. 9
Velika odprodala
poletne konfekcije
V TRGOVSKEM DOMU V MARIBORU
! Zahtevajte povsod „Večernik!
TIVAB tfjpf OBIEKE
Brez posebnega obvestila.
TEREZIJA STANČIČ iavlja v svojem ln v
imenu svoje hčerke Hilde vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njen ljubljeni soprog, ozir. oče, svak in stric, gospod
Avgust Stančič
vlšil stražnik v pok..
v petek, dne 5. septembra 1930. po dolgi mučni bolezni v 43. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.	2519
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 7. septembra 1930 ob pol 17. uri Iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
MARIBOR, dne 6. septembra 1930.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
vM a r o r n, 3ne S. tX. 1930. V restavraciji »Narodni dom«
?Trnn 5.
Narodna noša,
»Kam v nedeljo in na praznik?«
Dijakinjo
/anafori j v Mariboru
Gosposka 49 Telefon 23-58
Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala“. Lastnik primarij
♦ Dr. Mirko Cerniž
spacijalist za kirurgijo.
V nedaljo 14. septembra
velik godalni in pevski koncert
Milansko Scalo
50% popust na ital. železnicah. Vstopnina 15 lir. Brezplačen vizum. Pri večjem številu priglasov železniški popust tudi v Jugoslaviji. Pojasnila, vstopnice, vozovnice. — Potovalna pisarna BEZJAK, Maribor, Gosposka ul.
MEINEI herSdid
in vsi, ki hočejo vlažno z'dovje osušit', oziioma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačni preparat
„ I S O L"
Prospekte z navodili upoiabe pošilja brezplačno
LiabljaBska komercijalna dražba, Ljobliaiia, Bleiweisova ulica IB
Šolske torbice
Gramofon!	od	Din	298'—	dalje
Mandoline	.	,	136—	_
Violine	*	,	95'—	„
Gitare	„	„	207‘—	„
Trombe	.	.	505*—	„	8361
Ročne harmoniki	.	„	85 —	.
PRODAJALNA: TRQ SVOBODE Neva Scherbauntova zgradba
in nahrbtnike v veliki izbiri priporoča
Ivan Kravos
Aleksandrova cesta
Solfke kniige
ter vse šolske potrebščine
Mol današnji oglas
ni trgovska reklama, temveč opozoriti vsakega kupca na redko priliko ugodnega nakupa.
Radi primorane prezidave svojih poslovnih prostorov sem prisiljen, da zmanjšam svojo preveliko zalogo v zimskem blagu.
Da je to resnica, se lahko vsakdo prepriča v moii trgovini.	2507
ANTON PACUN, Maribor, Gosposka ul. 10
Pazite na vhod. k! ima ob straneh ogledala!
V	nedeljo, dne 7. septembra bo v gostilni pSTOK* NA POBREŽJU
vrtna veselica
ponuja po najnižji ceni na drobno in debelo veletrgovina 2418
Igra polnoštevilna godba „LIRA\ Novo plesišče na prostem. Za obilen obisk se priporoča gostilničar.	2<87
Vilko Weixl, Jurčičeva 8
Kupujem
namizna jabolka
vseh vrst in tudi jabolka za prešo po najvi$ dnevni ceni.	»sil
lor»aC Žohar, trgovec, Kamnica orl Marlbo^
Ekiportna hiša „iUNA“ lattnik A. Prlfternik
Aleksandrova cesta 19 MARiBOtf Aleksandrova cestn 19
Bogato izbrana zaloga:
Poletne majice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke komad od Din 35.— naprej
Kratke nogavice za otroke nar od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne čepice komad od Din 8,— naprej
Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20,— naprei
Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz iadrovlne. sandal, kraval srajc, ovratnikov, ženskih In moških nogavic Itd.	XXI
Najnovajši model „Bela zvezda41 v močnejii Izdelavi
Generalni zastopniki za Jugoslavijo
Brača Našimbeni
Beograd Zagreb
Brijanova 7 Samostanska 2
Najnižje cene, velika izbira.
Železne postelje, medene postelje, otroške postelje, umivalnike,
umivalne garniture
dobite .pri tvrdki
Slovenska ul. 12
Tel. 2353
Znatni popustil
Zahtevajte
ponudbeI
Oblastveno odobren
Enoletni trgovski tečaj
Slov. trgov, društva v Mariboru.
Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru. Zrinlskega
trg št. 1, L nadstr.
Predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška ko-0 !rg?vini, in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina
strstvaKtTgonit!|n7ustr°l|eP.riS08tVOV>I odposlanec kr' banske <*• "
Otvoritev točaja J« v torek, dne 9. septembra 1980.
Vpisovanje dnevno od 9. do 11. ure. Zrinjskega trg VI.
Slovensko trgovsko druitvo v Mariboru.
Izdaja Konzorcij *Juua« y,UuWJanii predstavnik izdajatelja la uradnik; g&AN BRn znviC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO D£TBUf
I	Mariboru.
ZNajboljša	pralnica	ovratnikov
TOVARNA GLASBIL IN ORAMOFONOV
Pottoinska lama