X. letnik. V Goriei, dne 1. maja 1902. 18. itevllka. LISTEK. Križ. črtica iz Bosne, hrv. spisal Ivan Lepušič. Ul. Očetov dar. V mali župnišča sobi je živela župnikova stara mati. — Od žalosti strta je ležala na postelji, naslanjajoč glavo na mehko vzglavje. Njene misli pa so se podile po onem strašnem mestu na Travniški Golgoti. Uboga starka ni znala za krivice in muke, s katerimi se bori mladi duhovni pomočnik. Ko je duhovni pomočnik pomolil glavo na vratih, se starka vsede in prekrije z rokama oči. ,.Vtolažite se, dobra mamica! Ne jočite!11 jo začne tolažiti. „Kaj je tam? povej mi, prosim te “ „Ako bo treba umreti, ne bode moj župnik in tvoj sin, ampak jaz ponesem glavo zanj na leseni oder11. „Da si mi zdrav in živ še sto let! Bodi pameten, mlad si še! Zaupaj v onega v nebesih, po kojega s'opinjah hodiš — sedaj, ko si se opasal s tem častnim pasom sv. Frančiška.------------“. Po teh besedah ohrabren, se poslovi, in kakor da ga vodi neka nevidna roka, stopi na vrata župnikove sobe. Odpre, vstopi, in pogleda na okoli; nečesa išče, a niti sam ne ve česa. Ob steni je bila skrinja iz močne hrastovine, pokrita s pisanim platnom. Odmakne platno in privzdigne z roko vrata, ki niso bila zaklenjena. Odpre skrinjo. Ve, da se tukaj hrani cerkveno oblačilo male vrednosti. A da bi tudi Bog ve koliko vredno bilo, kdo bi to vkupil, vsakdo rabi prihranjene krajcarje za odkup lastne glave. Vendar začne razmetavati. Po vrsti vzame najprej obleko, a nazadnje bel zveženj iz tanke svile. Razvije — a noter zlat križ, katerega mu je župnik večkrat kazal in rekel, da je to očetov dar, katerega mu je dal na dan prvo sv. maše. Oče mu je bil zlatar in zelo ugleden v mestu, ter mu ni mogel dati lepšega dela, nego da mu je zlil zlat križ in podaril z zlatimi besedami: „Vzemi, sinko, brat Štefan — očetov dar! Varuj ga bolj kot oči v svojem čelu, ker bode tudi on tebe varoval na potu, po katerem si začel hoditi !•* Duhovni pomočnik objame križ z obema rokama in ga začne poljubovati; vse svoje upanje stavi v sliko Zveličarjevo in v svojem srcu začuti lahkoto, kakor da bi se mu odvalil velik kamen, in zazdelo se mu je, kakor da bi zazvenčale na tleh težke verige z župnikovih rok. Bode li odkupil župnika, s tem, ki ima komaj za dvajset cekinov zlata? Saj trikrat toliko zahteva sodnik, a toliko paša? Toda njegovo lice se takoj spremeni, kot mornarju, ko začne po nevihti sijati solnce. Sklene, da pojde s tem križem pred pašo poturico, tudi če ima talcoj deti glavo pod rabljev meč. Duhovni pomočnik zavije križ in stopa v hitrih korakih, kakor biga veter nosil. Ko slopi v pašin dvor, je bila velika gnječa na hodniku. Vsakdo se trga, da ga stražniki prej puste pred pašo, vsakdo hoče odkriti svoje ranjeno srce paši in zadobiti njegovo milost. Kdor je nimanič, mu ni treba hoditi noter, ker ako koga zagovarja, zgrabijo še njega; a kdor je prinesel debelo mošnjo, ta se vrne veselega obraza. Duhovni pomočnik stopi pred stražnika in pove odločno, da ima sporočati važne vesti paši ali ono, kar mu je stisnil v pest, je bilo vendar najglavnejše. Stražnik spusti duhovnika. Duhovnik vstopi, se pokloni, in pre-križavši roke, so vstavi. Omer-paša sedi na mehkem naslonjaču, lice mu je kiselo, a pogled mračen. „Kuj hočeš imeti?-1 ga vpraša paša. „Čestiti zapovednik in paša! V ječo so vrgli brata Stefana, mojega župnika, kateri da je podpihoval bosanske Turke proti sultan-caru, kateri da je pošiljal slabe vesti v Avstrijo, kateri da je pobiral denar pri raji, da bi jej nabavil orožja, da se vsi vzdignejo proti cesarskim ljudem in odtrgajo Bosno od sullan-carevskih zemelj. A vse to ni resnično, ampak je bilo hudobno opravljanje poštenega in čistega obraza duhovnikovega, kateri se ni nikdar pregrešil niti zoper božjo postavo niti zoper cesarsko11. „Kaj govoriš ti tepec! Mar so ono Turki napisali? Pa čegav je pečat na onem pismu ? se odreže paša. „Moj pečat je, čestiti paša!“ odgovori ponižno duhovnik. „Ti si tedaj izdajalec lastnega brata?11 „Ako sem jaz izdajalec, n& mojo glavo, mesto njegovo 1 Čestiti pašal Ako sem jaz verjel sodniku in pismu, da sem vdaril svoj pečat, tedaj vedi, da tudi ti meni lahko veruješ kar ti povem“. Paša vstavi svoje oči na duhovniku, kot tiger, ko se pripravlja na naskok. Duhovnik začne pripovedovati: „Naš sodnik me pokliče in mi reče: „Glej, kaj zahteva poveljnik, cesarski poslanec, katerega je poslal svetli sultan v Bosno, da pomiri ljudi in uvede cesarske naredbe; evo zahteva ta-le dokaz: „Po-brali smo kristjanom vse orožje, ker nam ga je mirna raja z lepa dela“. „Na to sem pritisnil svoj pečat. A da so oni drugače napisali, to verjamem; ali jaz sem verjel besedam sodnikovim, kakor mi jih je hrvatski razložil’1. Omer-paša obmolkne kot zid, morda se je zamislil, a pogled mu je bil vseeno Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. —* Tiska „i\arodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejem:) uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Kajt v Gorici. O najlepša cvetka maja, v božjem vrtu zasajena, bodi vekomaj češčena! Razne stranke so v teku časa proglasile prvi majnik za svoj praznik. V našem času ponaša se s prvim majnikom zlasti socijalna demokracija. V mesecu maju se namreč pomladi vsa narava, a socijalna demokracija obeta, da bode s6 svojimi nauki pomladila in preobrazila človeško družbo. Zato se je polastila meseca maja, ki je bil od nekdaj posvečen preblaženi devici Mariji. Kakor so pa do zdaj vse stranke v boju zoper krščanstvo omagale, omaguje že in hira tudi socijalna demokracija. Današnja socijalna demokracija ni več prvotna, katero so učili: Marx, Lasalle, Liebknecht itd. Mladeniška sila je že opešala. Namesto nje pa se dviga kvišku z večno čilo močjo krščansko-socijalna stranka s6 svojo organizacijo in s svojimi napravami. Mesec maj bo tedaj še nadalje posvečen Mariji, prečisti devici, po kateri je došlo za vse čase odrešenje in pomlajenje človeškega rodu, po kateri nam je došel učitelj resnice in pravice, Jezus Kr., ki je sč svojim naukom preobrazil človeško družbo. Ne dovolimo tedaj, da bi se ta mesec onečuščal z najnovejšimi zmotami. Mescc maj bodi vekomaj posvečen preblaženi devici, ki je najlepša cvetka! Ko se jo (a cvetka prvikrat prikazala na’ svel, skopnel je sneg, stopil se je led, vtihnili so mrzli vetrovi in nebeško solnce je razsvetlilo in ogrelo človeški rod. Po duhu, ki ga je Marija oddajala, je vse oživelo. : Tako upamo, da bo tudi v sedanjem žalostnem času. Zmote in blodnje, v katere se je pogreznilo človeštvo, bo zamorila Marija, ki je devica modra, sedež modrosti božje, in zdravje bolnikov. K Njej se zatekajmo v tem mesecu, Njej pošiljajmo goreče prošnje in mile pesmi! Naj sovražniki sv. cerkve le hrumijo in vpijejo v dan prvega maja, nam bodi ta dan vesel praznik krščanskega prero-jcnja in pomlajenja po Mariji, ki je najlepša majska cvetka, začetek našega veselja ! Socijaliio vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. VI. Krivi 80cijalizem. V nedeljo so pri županu zopet bili zbrani vsi moški. Zapazil si lahko velik nemir med njimi. Kaj je bilo? Prišli so iz Gorice in celo iz Trsta socijalni de-mokratje. Ljudje so jim dajali razna imena: socijalisti, socijalni demokratje, rudečkarji, anarhisti itd. Nosili so vsi okoli vratu rudeče ovratnice in nekateri tudi rudeč klinček na prsih. Stali so v sobani ločeni blizu mize in so srdito pogledovali po občinstvu. Učitelj je prijazno stopil k njim in je vprašal, ali so še-le danes prišli in kaki rojaki so. Kratko so odgovorili: „0«“ in so se obrnili v drugo stran sobe. Tedaj je prišel župnik, ki je takoj zapazil može z rudečimi ovratnicami in med njimi dobrega znanca Aleša Poberaja. Stopil je k njemu in ga povprašal, kakor je z znancem navada, ki se čez dolgo vidijo. Aleš Poberaj je po sili prijazno odgovarjal in na zadnje vprašal: „Ali dobimo tudi ini besedo?" ,.Zakaj ne? Toda najprej bo govoril g. učitelj o krivem socijalizmu;', dejal je župnik mirno. „Aha! Ravno prav, danes se bomo!11 odgovoril je pogumno Aleš Poberaj. • / • /,jr Zborovanje je začelo. Sogijplnt demokratje so hoteli imeti svojega moža za predsednika. Zborovalci so' odločili proti njim in so izbrali domačega župana. — Učitelj je tako-le govoril: Liberalizem je preklical božje in cerkvene postave in je proglasil prostost. ' Ta prostost je prinesla srečnim in zvitim ljudem veliko bogastvo, drugim pa veliko uboštvo. Liberalizem uči, da to mora biti tako. Človek je ustvarjen, pravijo liberalci, le za ta svet in mora najti nebesa le na tem svetu, toda le peščica srečnih mogočnih ima nebesa, drugi so tudi potegujojo zanje, pa omagajo in ostanejo v bedi in siromaščini. — Proti tem brezsrčnim naukotn so nastopili uovi proroki, katerim pravijo socijalisti ali tudi socijalni de m o k r a tj e ali komunisti. Ti učijo: Človek je za ta svet, na tern svetu mora najti nebesa, ali ne samo peščica ljudij, ampak vsi ljudje. Nebesa vsem ljudem pa lena tem svetu, to je velika obljuba in pon.ulba vseh onih prorokov, ki imajo razna imena socijalistov, socijalnih demokratov, komunistov, anarhistov itd. Kako pa naj pridejo nebesa na zemljo, katero so ljudje do zdaj imenovali solzno dolino? Skrbeti je za to, da bodo imeli vsi ljudje vsega dovolj, da ne bo nikomur ničesar manjkalo in da se ne bo nikdo ničesar bal. Treba je pa najprej presekati zlato žilo, treba je uničiti kapitalizem, kateri pije srčno kri delavskemu ljudstvu. Izkoriščanje ubož-nega ljudstva izvira od tod, ker imajo ljudje vsaki svojo lastnino: svoja zemljišča, svoje hiše, svoje orodje in stroje itd. Lastniki zemljišč so potem tudi lastniki pridelkov, iastniki orodja, strojev, tvornic itd. so tudi lastniki izdelkov, a ubogi delavec ima vedno le borno plačilice in svojega nič. Dokler bodo zemljišča in orodje v privatni lasti, ne bo nikoli dobro za delavsko ljudstvo. Lastniki le bodo vedno iz-koiiščali in zatirali. Da bo izkoriščanja konec, treba je vzeti lastnino privatnim osebam in dati vse v last državi ali deželi ali občini ali paše bo 1 j e zadruga m delavcev. Nikdo ne bodi več gospo-dar-lastnik zemljišč ali tvornic ali strojev ali orodja, ampak vsi le delavci ne-inaniči (proletarci), kateri naj delajo na zemljišču ali v tvornicah, ki so last zadruge. Vsi ljudje bodo brez lastnine, vsi ljudje bodo le delavci brez svojega zemljišča, brez svojega kapitala, brez svojega orodja! To pa se bo kmalu zgodilo. Bogastvo silno rase in bo .kmalu požrlo manjša posestva in male obrti. V kratkem času bo vsa lastnina v rokah nekaterih bogatašev, vsi drugi ljudje bodo sami delavci nemaniči. Tedaj se združijo ti brezštevilni nemaniči in porečejo: Vse vaše je naše. Od zdaj dalje ne bomo ne mi ne vi lastniki, ampak vsi skupaj; vsak za se ne bo imel lastnine. Socijalisti le želijo, da bi kapitalisti kmalu požrli vse imetje malih posestnikov in obrtnikov, ker potem napoči zora zlatih dni. Zadruge delavcev bodo vodili uradniki izvoljeni od d e la v c e v. Ti bodo vsakemu odmerili delo, kakor bodo spoznali, da je sposoben. Človek si ne bo več sam izbiral poklica ali dela, ampak zadruga mu bo določila, kaj ima delati. — Terjali pa bodo od vsakega enako mero dela. Nobeden ne bo dolžan, delati več ko določeno mero. — Za enako mero dela bo imel vsak človek enako mero veselja rta svetu. Nikdo ne bo užival več ko drugi; vsak pa bo imel dovolj, česar si bo poželel. Od kod pa bodo ljudje vzeli vse to? Zemlja bo dajala veliko več pridelkov ko zdaj, ko bodo ljudje b o lj p r i d no delal i. Roka človeška bo izdelovala mnogo več reči, ker bo vedela, da dela sebi in ne brez srčnemu kapitalistu. Zemlja in roka bodete ustvarili raj na zemlji za vse ljudi. Kerne bo lastnine, ne bo več prave družine. Ljudje se bodo sicer ženili in možili, toda pro. to, iz samo ljubezni in za veselje, brez morilnih skrbi za rejo otrok. Če si mož in žena ne bodeta več dopala, bodeta se ločila in z drugimi poročila. — Kaj pa otroci? Otroci bodo vsi skupaj na reji v odgojilnicah in še poznali ne bodo očeta in matere. Zadruge bodo napravile posebne hiše za rejo otrok od 1 do 2 let, druge hiše za otroke od 3 do 6 let, itd. Roditelji ne bodo imeli z otroki nobene skrbi ali težave. Zakonsko življenje bo bolj brezskrbno in veselo ko življenje lahkokrilih ptic pod nebom. Ker bodo ljudje imeli vsega dovolj, ne bodo si večjezni, sovražni, oprav lj iv i, ne bodo si več krali, krivice delali ali se pobijali. Vsi si bodo bratje, vsi se bodo ljubili med seboj. Vsled tega ne bo treba več sodnikov in beričev. Tudi nebo večkraljevin ministrov in ne vojakov, ker bodo vsi ljudje eno ljudstvo. Ljudstva ne bodo več ločena po državah in deželah kakor do zdaj. Geli svet bo ena dežela, v kateri bodo ljudje vsi bratje, združeni v zadruge, srečni, veseli! Za stare in bolne bo vse lepo preskrbljeno v bolnišnicah in hiralnicah. — Vere ne bo več in duhovnikov tudi ne, ker vera straši človeka s peklom in tolaži z upanjem na nebesa. Pekla pa ne bo več, ker ne bo več hudobije na svetu. Tudi tolažbe ne bo več treba ljudem in ne nebes na unem svetu, ker bodo ljudje imeli nebesa na zemlji. — Če bo pa kdo vendar le hotel kaj verovati, bo smel sam zase, kar bo hotel, v zadrugi ali v šoli ali sploh v javnosti pa ne bo govora o tem. Vera je privatna (zasebna) stvar. Vso oblast bo imelo v rokah delavsko ljudstvo, in sicer bo imela vsaka glava enako pamet in enako veljavo. Volitve bodo torej občne in odločevala bo večina oddanih glasov. Druge oblasti ni na zemlji in ne na nebu ko število glasov. Ženske bodo v vseh pravicah enakopravne z moškimi. Take so obljube socijalistov-demokratov. — Kaj ne, da se človeku kar srce topi, ko sliši te pravljice o zlatih časih, ki kmalu napočijo? In vendar — v čast strašen — kakor da se je vsel na tak stol, da celi Bosni zavije vrat. Med tem je duhovnik razvil zveženj ter vzel iz njega zlati križ. Paša pogleda črez pipo strmo v tla. „Cestiti paša! da pridejo podložniki z darovi pred cesarske poslance, tako je bila navada naših prednikov; ali naj bodo darovi še tako veliki, tudi kakor ona Vlašič-planina, vendar se ne morejo meriti z milostjo, katero nam izkazuje naš sultan-car. Ali žali Bog, raja nima denarja; ampak ni — kar nam je ostalo; ta zlati okras od vsega ni sama duša v slabem telesu11. Paša pogleda črez pipo križ, zmrači se mu, a kjer se vežejo obrvi, so nastali trojnati naberi in vrže od sebe roko s katero je držal pipo. Duhovnik je mislil: Sedaj me zgrabi. „Odnesi to sodniku, komur si dal tudi svoj pečat; in ako vzame on to za odkupnino tvojega brata, tedaj vem, pri mojem bogu, da ste verni ljudje!“ Tako blago je odgovoril Omer-paša; a v resnici je nekaj zavil v svoje besede, čemur se ni mogel niti učeni brat domisliti. (Dalje prih.) slovenskega ljudstva bodi to povedano — pri nas so te proroke sprejeli z velikim nezaupanjem. In res, ako gledamo na očitna znamenja, na obnašanje, na nauke in obljube in na dejanja soci-■ jalnih demokratov, jim mi Slovani ne smemo zaupati svoje sreče. Znamenja so sumljiva, nauki so krivi, obljube so prazne, dejanja pogubna. i jniMi ifl Narodni naprednjaki so povsod enaki in zdi se, d a s o m e d seboj pogovorjeni, ker so kar povsod h kratu začeli napadati katoliško duhovščino. Ko pa duhovnike napadajo, očitajo grehe enega duhovnika ali tudi le enega kuharja kar celemu stanu — vsrm „far-jem in kutarjem". Delajo se nedolžne in se grozno pohujšujejo nad pogreški drugih. Hinavci, ki so polni nesnage, se pohujšujejo nad vsako nerodno besedo drugih ljudij. Zato je pa prav, če se to hinavščino svetu razkrinka. Poglejmo si za danes nekatere prvake narodno-napredne stranke! 1. Znan je kričač Wol f, ki je katoliški duhovščini vse mogoče prerekal. Ali pokazalo se je, da je zapeljivec in n e č i s t n e ž, poln smradu, in da je od bogatinov podkupljen zato, kar piše. 2. Slaven je tudi Schonerer — pijanec. 3. Imeniten je bil urednik „Odinau Rud. Len z er, ki je na nesramen način (kakor naša „Soča“), pisaril o katoliških duhovnikih. Nedavno je bil obsojen na osem let težke ječe. Bil je pa vže enkrat dve leti zaprt. Dokazalo se je, da ta človek krade, laže, slepari in ponareja podpise. Eno samo družino je ogoljufal za 20 tisoč kron! 4. Posebno glasno je vpil proti cerkvi in proti sv. Alfonzu Liguorskemu Karl M i n d e, založnik ljudske knjižice v Lipskem. Te dni je bil obsojen radi sleparstva! 5. Neki Ignac K u č e r a na Češkem je sleparski izprosil si popolni odpustek in ga je potem ponujal na prodaj. 6. Slul je daleč okrog tudi K. Gu tt-man, urednik MOstdeutsche Rundschau1' (list podoben našemu „Narodu“), a te dni so ga razkrili vsemu vsetu za hinavca, ki se je dal podkupiti od judov- skih sleparjev. 7. Komu ni znano ime dr. M r a u-1 a g a, župana pri sv. Lenartu v Slov. Goricah (pri Mariboru)? Saj so se bratili ž njim naši narodno-napredni iz Ljubljane. Mož je pred dvema mesecema umrl in pogrebli so ga z veliko slovesnostjo, časopisi pa ga niso mogli pre- hvaliti ! Ali glej! Pri posojilnici so prišli na sled velikanski sleparji, pri posojilnici v sr. Lenartu, katero je vodil ranjki dr. Mraulag. Za slavo je prišla sramota na grob narodno - naprednega velikana 1 Taki so napredni svetniki in voditelji, ki se širokoustijo o duhovnikih in redovnikih — po „Soči“, »Primorcu11, „Slovenskem Narodu" in po drugih časopisih. Politični pregled. Avstrijski državni zbor. — Seja dne 2 4. aprila. Poslanec Žičkar je krepko zavračal trditve poslanca Malika, češ, da duhovščina plačuje premalo davkov. Razprava o proračunu finančnega ministerstva se je nadaljevala. Seja dne 25. aprila. — Na dnevnem redu je bila razprava o carini in'o indirektnih davkih. Razprava se je vršila nekoliko hitreje nego druge dneve. Seja dne 28. in 29. aprila. — Zbornica je nadaljevala in završila razpravo o proračunu finančnega ministerstva. Postavka o mitnicah je odobrena z 133 glasovi proti 113. Finančni minister je pa izjavil, da bo vlada odpravila mitnice s 1. jan. 1903, ako bo ugoden finančni položaj. Vsi slov. katoliško-na-rodni poslanci so glasovali proti mitnicam, le slovenski liberalec Plantan je glasoval za ohranjenje mitnic. Pričela se je razprava o proračunu za trgovinsko ministerstvo. Seja dne 30. t. m. — Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu trgovinskega ministerstva. Poslanci se pritožujejo, da vlada ne podpira obrti in da c. kr. glavarstva zavlačujejo rešitev raznih prošenj. Avstrijska kvotna deputacija je imela dne 24. aprila sejo. Za načelnika je bil isvoljen grof Schfinborn. Poroče- valec Beor je nasvetoval, naj se od 1. jul. 1902 do 31. dec. 1909 določi kvola 65'6:344. Ta nasvet je pri glasovanju obveljal. Slovenski štajerski deželni poslanci nameravajo vstopili v dež. zbor, da preprečijo odobrenje posojila za mesto Gradec. Državnozborske volitve na Francoskem. V nedeljo je bilo izvoljenih 248 vladnih poslancev in 163 protivladnih. Dne 11. maja bo še 177 ožjih volitev. Protivladna stranka upa dobiti precej mandatov. Vladna židovsko-fra-masonska klika, ki preganja redovnike, je torej že na razpadu. Mesto Pariz je volilo proti vladi! Nove homatije na Kitjskcin. V istem okraju, kakor pred leti, pojavil se je te dni nov upor, ki ga vodi kitajski častnik Ilungming. V revoluciji so do sedaj tri najbogatejše provincije: Kwangsi, K\vangtung in Hunan, koder biva uporni rod Taiping. Novice. Zahvala slovenskih romarjev. — Slovenski romarji, ki smo se udeležili potovanja v večno mesto Rim, se prav srčno zahvaljujemo svojemu voditelju, preč. gosp. Rojcu, kuratu biljenskemu, za trud in skrb, ki ju je imel za nas. Priznavamo, da je imel zavoljo nas mnogo sitnosti in tudi žrtev. Vse to naj mu poplača ljubi Bog, ker mi mu ne moremo dovolj povrniti. V imenu vseh, ki so mi naročili in me pooblastili, izrekam mu prav prisrčno zahvalo. Bog živi! I. P. Duhovniške vesti. — Za župnijskega administratorja v Renčah je imenovan č. g. Fr. R u d e ž, v Mossi pa č. g. J o s. V i o 1 a, do sedaj vikar v Sacilettu. Č. g. Jos. Pavletič je došel v Št. Peter v torek zvečer. Sprejem je bil zelo sloveseu. V nedeljo bo instalacija. Na mnoga leta! Župnijski izpit so dovršili danes z dobrim vspehom: Čč. gg. Henrik Peternel, podžupnik v Jagerščah, Jos. Viola, administrator v Mossi in Dominik Veliscig administrator v Belvederu. Čestitamo ! Duhovščina goriškega dekanata je sklenila pri pastoralni konferenciji dne 29. aprila, da bo izdajala in med ljudstvo razširjala male poslanice, v katerih se bodo pobijale v poljudni obliki zmote našega časa. Imenovanje. — G. Adolf P_o_s 11, ki je prideljen onemu oddelku c. kr. namestništva v Trstu, ki ima nalogo delovati proti razširjenju trtne uši, je imenovan vinorejskirfl, nadzornikom prve vrste. Prizivno sodišče v Trstu je imenovalo kancelista pri okrožnem sodišču v Gorici, g. Franca Pittamitza, oficijalom pri istem sodišču. Višje tržaško dež. sodišče je imenovalo sodna praktikanta dr. Emanuela Pečica in Josipa Sancina iz Skednja av-skultantoma. Za „Alojzijevišče“: Nekdo 20 K; N. N. z geslom: ,;Bog nas varuj narodnega škrata!“ 2 K. Bog daj mnogo posnemalcev! Dohodek koncerta ženske podružnice sv. (Urila in Metoda. — Vseh dohodkov je bilo . . 427 K 20 v Stroškov......................163 „ 53 „ Ostalo je čistega ..... 263 K 67 v Od teh se je izročilo „Solskeinu Domu“ 240 K. Ostane še v blagajni 23 K 67 v Smrtna kosa. — Na Voloskem je umrl dne 24. m. m. v starosti 84. let g. Anton Dragotin Fabiani, diplom, ko-misijonar Nj. Velič. pok. cesarja Maksimilijana. Pokojnik je živel pred leti tudi nekaj časa med nami v Gorici. N. v. p. Gospodarstvo goriškega mesta. — Mestno starašinstvo je v seji dne 25. aprila sklenilo, da naj se podari 600 K iz mestne blagajne v podporo lista „Corriere Friulano11. Tako znajo zapravljati na račun ubogih davkoplačevalcev ! Katoliška vzajemnost, kje si? — Liberalno italijansko časopisje je v zadnjem času hudo napadalo presvitlega škofa dr. Mahniča, ker je v svoji škofiji z dovoljenjem sv. stolice uredil službo božjo se staroslovenskim jezikom, kako^-is bila v nayatji o^-davnine, skoraj gotom_o^ časov sv^Cjjiia m^Meto-dija. (fetalo s6~JeTda' Jfflikof dr.,xMahnič postal mkolnik, da Je' tamoSnja izveratna i hervatska duhovščina razkol na itd. Toda i čujte! ni jeden ital. kat. list, ne v Italiji ne v Avstriji, se ni oglasil proti temu!! Katoliško časopisje, kja-sil*. No vil lavnim1 ■ vUottčr"- g. Josip Gorjup, tovarnar kisa, je sezidal na tržaški cesti svojo lastno pivovarno. Tovarna je začela delovati v 21. m. m. Poleg tovarne napravi g. Gorup tudi pivovarno. Napredek v Gorici. — G. Filip Pečenko je otvoril danes osem dni kavarno „Cen!ral“ na Travniku poleg cerkve sv. Ignacija, kjer je bila prej kavarna „Imperial“. Oprava cele kavarne je res umetno delo prve verste. Divani, stoli, mize, zrcala itd., vse je najmodernejše. Štukature na stropu so delo g. Brumata. Na levi strani je ura s termomotroin in barometrom v umetnem okvirju iz lesa, kar je delo mizarskega mojstra g. Černigoja. Biljardi so trije; jeden najnovejšega zistema naravnost iz Pariza (za karambol). Časopisov je kakor smo že omenili okolu 100, kar je najbogatejša zbirka ne le v Gorici, marveč še daleč okoli. V prvem nadstropju je okusno opravljen salon z jednim biljardom. Veseleč se novega napredka v go-riškem mestu priporočamo svojega rojaka g. Filipa Pečenka slavnemu občinstvu najtoplejše. Sneg in slana na Goriškem. — V nedeljo in pondeljek je po gorah zapadel sneg, ki je na zelenju napravil veliko škode. Včeraj pa je bila po nekaterih krajih tudi slana. Na Vipavskem je napravila burja na trtah ogromno škodo. Rop v sredini Trsta. — V Trstu so v soboto ob 10. uri zvečer trije moški v bližini gledališča „Armonia“ napadli 54-letno kuharico Marijo Bortolini. Dva sta jo držala, tretji ji je pa segel v žep in jo oropal denarja. Na to so vsi trije zbežali. Napad na stražnika v Trstu. — Stražnika Jak. Trevna v Trstu sta v petek zjutraj, ko se je vračal v svoje stanovanje v Via Miramare, napadla dva neznanca, katerih eden mu je vrgel v obraz saj, drugi pa ga vrgel na tla in sunil z bodalom v srčno stran. K sreči je pa debel zapisnik v žepu preprečil gotovo smrt. Stražnik se je potem oprostil napadovalcev in ju zasledoval s sabljo. Mej begom je pa še eden napadalcev ustrelil s samokresom na Trevna in ga na desni roki znatno ranil. — Zločinca sta pobegnila brez sledu. Novo laško politično društvo v Trstu. — Tržaško namestništvo je odobrilo pravila novega laškega političnega društva, ki bo vladajoči laški kliki delalo menda veliko preglavic. Duša mu je bivši tržaški župan dr. Karol Dompieri. Društvo se imenuje „Domenico Rossetti11. Politično društvo za Hervate in Slovence v Istri bo imelo dne 7. maja ob 2. uri pop. v prostorih „Hrvatske čitaonice“ v Pazinu ustanovni shod. Slov. kat. akad. društvo „Zarja“ v Gradcu si je na svojem I. rednem občnem zboru dne 25. m. m. zaletni tečaj 1901/2 izvolilo sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Jožef Derinastia, podpredsednik: stud. phil. Jožef Koletič, tajnik: stud phil. Anton Jarc, blagajnik: stud. phil. Anton Detela, gospodar: stud. phil. Franc Ko-lenec. Še en kapital ,,1‘rlni. Lista ‘. — Bili smo čisto prezerli, da nam je tudi neki ponikovski kmetič v „Soči“ ponudil 1000 K. ako dokažemo, da dotični dopisnik ni na Ponikvah, ampak na Pečinah blizu št. 26. Izjavljamo, da sprejmemo tudi to ponudbo. „Ponikovski kmetič11 naj prinese 1000 K in pokažemo mu dotični spis. Naznanjamo, da „Soča“ do zdaj ni še položila 1000 K., pač pa je pozvala oba dr. Pavlica (čujte, čujte!), naj ona položita 1000 K. Toliko za smeh! Taščica „Prim. Lista11. Gospodarstvo... v trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici. — Znano je, da je občni zbor trgovsko-obrtne zadruge proti jasnim pravilom dovoli 11000 K z a „N a r o d n i sklad“ali bolje za „p e v c e“. S tem sc udje trgovsko-obrtne zadruge oškojeni. Občni zbor tudi ne sme po § 37—38 odločevati o čistem dobičku pred pretekom odsekove dobe. Na to opozarjamo one c. kr. oblasti, ki so dolžne čuvati nad takimi zavodi. Gospodje okolu „Soče“ imajo preveč skrbi za „klerikalne“ zavode, zato pa zanemarjajo svoje. Kongres slovanskih časnikarjev. Reški „Novi List1' piše: Kako kdo misli o staroslovanski liturgiji, rimski kuriji, srbsko-hrvatskem prepiru, strankarstvu na Kranjskem in drugih takih stvareh, to je stvar, koja na kongres ne spada! Deskle. — Dovolite, da vam sporočim par besed iz našega kraja! Zdaj imamo novo poštno upraviteljico, ki vestno izvršuje svoj posel, da je ljudstvo zadovoljno. Prejšnja upraviteljica je premeščena v Bovec. Pa tudi onega, ki je kričal: „Prismojeni list je tukaj", ni več v Plaveh; odnesla ga je zimska burja menda tje na „Oberšlajersko“. Da se je število ,.Primorskih listov11 pomnožilo, že itak malo številce „Pri-morcev“ pa skrčilo, strašno jezi R u-d o 1 f a K o n j e d i c - a, ki je celo pismonošo nagovarjal, naj ,.Prim. Listov" ne nosi več brezplačno na dom. Radi bi vedeli, kaj ima Rudolf Konjedic pri tem opraviti? Domačin. V Konninu je pri občinskih volitvah zmagala avstrijska slrankn tudi v I. razredu. V II. razredu so zmagali „ru-deči“ s 3 glasovi večine. V vseh treh razredih so avstrijski stranki pomagali tudi Slovenci. - V Srednjem imajo od 15. febr. t. I. poštno nabiralnico s trikratno zvezo z Ročinjem. Odpraviteljica je sestra č. g. vikarja. Iz Bovca. — „D e 1. i z ob raže-valno društvo v Bovcu11 je imelo na belo nedeljo svoj II. letni občni zbor, na katerem je obhajalo društvo tudi 25-letnico papeževanja sv. Očeta Leva XIII. Gosp. Anton Š u 1 e r se je v nagovoru z iskrenimi besedami spominjal ustanovitve društva in njegovega razvoja, s katerim moramo biti zadovoljni pri vseh ovirah in zvijačno sovražnem nastopanju liberalcev. V lanskem letu je napredovala zlasti podružnica v L o g u, ki bo obsegala v kratkem vse tamošnje delavce, večinoma rudarje v Logu in Rablju. S posebnim zadovoljstvom moramo omeniti, da raste zavest med delavstvom od dne do dne in da spoznavajo delavci bolj in bolj, kako velikega pomena je zanje združevanje — nasprotno pa morajo čutiti vsa poniževanja, ako niso združeni, ter vedč jedino le pri delu, v rovu, da jih veže v jedno neka vez. Mislimo, da je naša stvar v Bovcu vže toliko napredovala, da ne imej noben delavec pred nikomur več „rešpekta“, kakor ga zasluži; današnji liberalci pa ga sploh nič več ne zaslužijo. Ako niso naprednjaki vam in vašim težnjam pravični, čemu neki naj bi jih vi sploh še spoštovali. Število udov je naraslo in denarno stanje je ugodno, dasi se je v lanskem letu razdelilo mnogo podpor v slučaju bolezni. G. vikar Abram iz Trente je govoril nato mesto tedaj obolelega g. kurata Ivančiča s Srpenice v proslavo 25-letnice papeževanja sv. Očeta Leva XIII., kolikega pomena je ta dolga doba njegovega vladanja, zlasti za delavske stanove in kako upravičeno je, da ga imenujemo delavskega papeža. Pri tem se je spominjal tudi prerano umrlega knezonadšhofa in kardinala, velikega pospeševatelja in zaščitnika delavskega gibanja na Slovenskem. Društvu, kateremu je bil izvoljen za predsednika g. Ivan Mihelič, mizarski mojster v Bovcu, je pristopilo zopet novih udov. Shod se je zaključil med gromovitimi živio-klici na sv. Očeta in presvetlega cesarja ter ob splošni želji in nadi, da ne bodi čez leto dnij več delavca, ki bi ne bil vpisan v to potrebno društvo. Dal Bog! . Kaj zanimivega iz Trente? — Nedostopna Trenta, namreč nedostopna i*-!’ !“ se le voziJ°’ Je Postala lani slednjič le dostopna. Lepa cesta vodi vže do Baumbachove koče — do kraja, kjer se zagleda. izza drugih velikanov Zadnice kraljevi Triglav — tik pred in nad teboj. Sevč, Trenta je velika kakor London, dolga tri ure, in še bo preteklo nekaj vode po Soči, predno bo cesta zgrajena do tik Sočinega izvira. Ako pojde pa po sreči, se bo letos podaljšala cesta morda vže do cerkve, t. j. kake pol ure od Baumbachove koče, ali po trentarsko od „Čota“ naprej proti So-činemu izviru. V ta namen ;n v nekako podporo revnim Trentarjem je odločilo namreč ministerstvo 3000 K. Ministerstvo ima namen, kakor se vidi, nadaljevati cesto sploh čez prelaz Mojstroko v Kranjsko Goro — le vse nekam prepočasi se razvija la stvar. Trenta zasluži vsaj deloma ime »male Sibirije11; saj pa tudi pade v Trenti snega čez mero in zima traja navadno tričetrt leta. No, letos smo doživeli premembo, imeli smo nenavadno milo zimo in izredno zgodnjo pomlad. Vso zimo ni bilo nad 8* mraza in še to le parkrat; zeleno je pa bilo po dolini vse vže pred 15 dnevi, in v gorenji Trenti in po gorah, kjer leži snega še nad 1 m, zeleni bukva. dasi je še „do pasu11 v snegu. Ker je bila lani slaba letina za seno, so se Trentarji zelo bali, da ga jim zdaj zmanjka, a zdaj so, hvala Bogu. rešeni, ker so začeli pasti vže skoraj od kraja. Kdnr ne v6, kaj so trentarske gore, bo dobil vsaj majhen pojem, ako mu povem, da se je ubilo in sploh končalo lani na njih do 150 ovc in kozil. Vlada si vedno prizadeva, da bi zatrla kozjo-rejo; vprašamo pa, kaj naj redijo in pasejo Trentarji po svojih strminah, na katerih še koza ni povsod varna! Lovce bo pa zanimalo izvedeti, da je zdaj ugoden čas za lov na velike divje peteline in deloma tudi za ruševce, in da se je trentarski lovec iz Trsta vže napovedal, da si v kratkem privošči ta užitek. Tre n tar. Iz Ročica. — (Cesta iz Ročinja čez Kambreško na Srednje). Večkrat smo čitali v časopisih, da je vlada dovolila 10.000 kron za zgradbo ceste in Ročinja do Kambreškega. Tudi deželni zbor je še precejšno svoto za to cesto obljubil. V »Primorskem Listu“ od 10. aprila t. 1. nekdo piše, da je vlada zopet dovolila 3000 kron za zgradbo ceste iz Kambreškega do Srednjega in da se že letos začne z delom. Dalje pravi, da je že skrajni čas, da se začne ta cesta graditi, da si ljudje s tem kaj zaslužijo itd. Žali Bog, da ne bo šlo tako gladko kakor gospod dopisnik misli. Kajti v Ajbski občini vladajo čudne razmere; tu hoče namreč vsakdo ukazovati in proti vsaki malenkosti je koj 100 pritožb. S tako metodo ni mogoče kaj doseči, vsi najlepši uspehi splavati morajo po vodi. Prav bi bilo, da bi se ti ljudje spametovali vsaj zdaj v tako važnih trenutkih ter si izbrali za voditelje takih mož, ki bi vso stvar vspešno vodili, da bi ne prišli v tak položaj kakor s cesto iz Ročinja proti Kambreškemu. Pred enim letom so bili začeli Ročinjci delati cesto iz Ročinja proti Kambreškemu, — ter so tudi že prejeli od vlade 1000 kron. katere so tudi za to porabili. Ali ceste še ni nič narejene in še staro pot so razdrli ker so po isti začeli novo delati. Potrosili so 2000 kron. in kakor se sliši, zraven še veliko občinskih robot. Pot pa je zdaj taka, da je prav nevarno po njej voziti. Ko pa je zmanjkalo kronic se je delo ustavilo, a voditelji so zaspali v vsej svoji „mogočnosti“. Kaj misli pa slavna vlada, ali je zavrgla onih 2000 kron?! Čudni so ti Ročinjski občinski kolovodji, ko v svoji mogočni samovlastno-sti tako radi zaspijo. Ti denarci niso bili dani samo Ročinjcem, ampak za cesto, ki ni nič koristila Ajbski občini kakor tudi ne Ročinjski. Čas je, da bi se tudi Sredenjčani enkrat rešili tih kozjih poti. — Toča v Vipavi. — Dne 22. m. m. popoldne okolu 1. ure so imeli v Vipavi Vrhpolju, na Colu in v nekaterih drugih bližnjih krajih veliko nevihto, z gromom in bliskom in konečno s točo. Škoda je tem večja, ker je padala kokor lešniki debela toča in so mladike na trti že precej pognale. Kajpada ljudje niso bili pripravljeni na tako zgodnjo točo in vsled tega tudi niso streljali, razum v občini Budanje, a še tu so Imeli pri tem nesrečo. Pri streljanju se je namreč znatno opekel bivši sedmošolec, sedaj občinski tajnik Josip Ferjančič, kateremu se je smodnik prenaglo vnel. »Slovenska čitalnica" v Dorn-bergu priredi v nedeljo dne 4. maja veselico z raznovrstnim vsporedom. Veselice se udeleži tudi pevsko društvo „Da-nica“ s Kontovelja. Iz Pliskavicc na Krasu. — V nedeljo dne 11. maja bode v naši cerkvi slovesno blagoslavljanje novega kipa Matere Božje. Za ta kip so zložili mladeniči in dekleta. Marija naj jim stotero povrne! Hvala njim, hvala tudi našemu dušnemu pastirju in g. cerkvenemu ključarju Mihaelu Petelinu, ki sta se za to veliko po- tegovala in hvala vsem, ki se trudijo za čast in slavo nebeške kraljice! O praktičnem uporabljanju strelnih aparatov In izkoriščanju njihove strelne »noči. — Ker čitam v listih poročilo o zgodnji toči, katera je padala na Vipavskem v nevihti dne 22. aprila, menim da je prav, ako na tem mestu izrazim svojo kritiko o praktičnem uporabljanju strelnih aparatov in izkoriščanju aparatove strelne moči. Letošnje poročilo o toči nam dokazuje, da ljudje niso bili pripravljeni na streljanje, ker si ni nikdo mislil, da bo padala toča. — Ko kdo vidi nevihto in opazi, da obstoja navadno iz samih črnih, kopam podobnih oblakov, lahko iz tega sklepa, da se bliža nevarnost toče. To zbiranje oblakov pa navadno kar nič ne moti našega kmeta, ker predrzno zaupa v moč strelnega aparata ter ga ne vporablja kadar mu samo od daleč preti nevarnos1, pač pa hoče iz aparata izsiliti moč, katere v resnici n:ma, bolje rečeno, hoče s hitrim streljanjem pregnati točo tedaj, ko se je že usula. Ne tako! Streljati je treba pravočasno, tedaj ko se oblaki zbirajo, strelja naj se enakomerno, polagoma in ne v razburjenosti, kadar je že prekasno. Hitro streljanje in streljanje v razburjenosti je dvoje različnih dejanj, katerih ne morem tukaj razlagati, pač pa hočem, kolikor mogoče na kratko, omeniti streljanje v razburjenosti. Predočimo si nevihte, katera preti vničiti vinogradniku upe celoletnega truda. Tedaj se posluži najboljšega sredstva, katero mu more pomagati do tega, da ubrani uničujočemu navalu vsaj toliko, kolikor se ubraniti d&. Ker imamo danes priprave, da se branimo, je naravno, da seže naš kmet po tem sredstvu t. j. strelni postaji. Poda se torej s kakim pomočnikom na strelišče, kjer jeden kolikor mogoče hitro baše topiče, drugi jih pa hitro zažiga ne glede na to, kam vžigalna vrvica odleti, tudi lahko v smodnik, ki se vname in je prva nesreča tukaj. Da pripravijo hitro topič za strel, ga ne obrišejo po vsakem strelu, pač pa kar vsujejo smodnika vanj. Smodnik se vname in ker navadno basači iz napačne navade drže vselej glavo nad topičem, puhne mu smodnik v obraz in takoj je zopet nesreča. S tem bi bilo na kratko opisano streljanje v razburjenosti. Goječ prijetno nado, da se bode moje pojasnilo jemalo v poštev, priporočam konečno, naj bi se ne štedilo s smodnikom in ne čakalo s streljanjem do skrajne sile. Ferd. Makuc, pirotehnik. Pogorela je zdenjska vas na Kranjskem. V eni uri je izmed 49 hiš pogorelo 43. Ostalo je le 6 hiš. Prosi se nujne pomoči. Krstič obsojen. — Znani hrvatski renegat Krstič, katerega vzdržuje islerska irredenta in tudi deželni odbor isterski, stal je te dni pred porotnim sodiščem v Trstu. Tožil ga je načelnik policije v Voloski Ivan Podmenik zaradi raznih napadov v listu „Prava Naša Sloga", v katerih so se očitale Podmeniku razna kaznjiva dejanja. Krstič je bil obsojen na tri mesece ječe. Tožitelja je zastopal dr. Stanič. Tekmovanje z zrakoplovi. — Santos Dumont je dobil nevarne tekmece. V prvi vrsti stoji Anglež dr. Barton, ki poziva Dumonta na tekmovanje z zrakoplovom, katerega je Barton izumil. Tekmovanje bi se vršilo med Londonom in Edinburhom ter stavi Barton do 200000 K, da bo prekosil Dumonta. Barton pravi, da se njegov zrakoplov da izborno voditi in da doseže doslej nedoseženo hitrost. Tudi neki Spencer se og'aša in pravi, da je njegov zrakoplov boljši od zrakoplova Santos Dumontovega. To kaže, da se zrakoplovstvo jako živahno razvija in da se naposled res skoro utegnemo voziti po zraku. Zanimiva oporoka. — Na Nemškem je umrl bogat gospod, ki je napravil tako-le oporoko: Vsem sorodnikom, ki se n e udeležijo pogreba, po 300 mark. Ostalo premoženje naj dobe tisti, ki so določeni v zapečatjenem pismu, ki naj se odpre še-le po pogrebu. Za krsto je šla ena sama sorodnica, namreč njegova zvesta služabnica. Vsi drugi so izostali radi 300 mark. Ko so odprli pismo, so našli, da je vse ostalo ogromno premoženje zapuščeno tistim, ki pojdejo za pogreb o m 1 Srečna služabnica! »Marija varhinja nedolžnosti41« II. izdaja, pmgledana in poterjena po pokojnem kardinalu, knezu-nadškofu. Ta molitvena knjiga, primerna zlasti za otroke, ki gredo k I. sv. obhajilu in sploh za one, ki dokončavajo ljudsko šnlo, dobiva se pri pisatelju č. g. Karolu Čigonu, vikarju na Vojščici, p. Kostanjevica, Via Rubia. Cena ji je od 50 do 80 v. Gospodarski nauki. — 1. Cepljenje trtij v z el e n v). Zeleno cepljenje opravlja se v naših krajih od začetka maja do srede junija, kar se ravna po legi vinograda in tudi po podlagi. Riparijo, ki paganja bolj rano, cepi se navadno prej nego rupestris. Večinoma so divjaki godni za cepljenje, ko so pognali dobrega pol metra dolge mladike. Mladje ne sme bili na onem mestu, ki ga hočemo cepiti, ne premlado, ne prestaro. Če mladiko vpog-nemo in se odlomi, ni za rabo, treba je še čakati, če jo prerežemo in pokaže beli stšržen. došli smo prepozno. Najboljši čas za zeleno cepljenje so m i r n i, j a s n i in gorki dnevi. Velika neumnost je, ako cepi kedo trte že v tistem letu, ki jih je sadil. Pač pa se lahko cepijo v drugem letu, ako smo z njimi v prvem letu pravilno ravnali s tem, da smo jih večkrat opleli a nobene druge rastline ne zasadili poleg njih. 2. T č r t n e v č r s t e, katere priporočamo. Cepljene amerikanske tčrte donašajo sicer ogromen pridelek, toda šibkeje vino. Da pridelamo tudi boljšo kapljico ali pa če treba, da popravimo naše navadno vino, dobro je, da sadimo nekoliko boljših tčrtnih včrst, osobito takšnih, ki imajo že svetovno ime: 1. Beli burgundec (bela kla-vanjka) za visoke in slabeje lege 2. traminec (rudeča ružica) za ravnine in dole 3. sauvignon, bela terta, ki se sadi s sorodno ji terto s e m i 11 o n 4. beli muškat za dobre in suhe lege 5. rudeči veltlinec 6. laški rizling za odperte lege 7. merlot, černa terta, za suhe kraje. Listnica. — Dopisnika: Na gorski planoti prosimo potrpljenje. Pride prihodnjič ! Isyava. — Podpisani iz dna srca obžalujem in vse preklicujem, kar sem dne 26. aprila t. 1. brez najmanjšega povoda govoril proti tuk. vlč. gosp. dekanu Ivanu N. Murovcu, ki mi ni nikoli nič žalega storil, pač pa dobro, kadar je mogel. Naravnost tudi priznam da meje k temu predrznemu nastopu privedlo največ branje zloglasnega „Primorca“. V Cerknem dne 29. aprila 1902 Matevž Kokelj. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 33. Kot lastnik vseh stvari je Bog tudi njihov vrhovni vladar. Bog je pred vsem lastnik vsake posamezne stvari posebej iu torej njen gospod in vladar. Kot tak je dal vsem stvarem zakone, katere imenujemo naravne zakone, ki vežejo Ijudi-lastnike brez ozira na skupni smoter vsega stvarstva. Bog pa je tudi lastnik vseh stvari skupaj; on jih vodi k skupnem smotru, za katerega jih je namenil. Kot tak je dal vsemu stvarstvu naravne zakone, ki vežejo ljudi-lastnike z ozirom na skupni smoter. Naravni zakoni, katere je Bog zapisal v stvari so torej dvojni; eni vežejo ljudi brez ozira na skupni smoter, drugi pa z ozirom na ta smoter; eni določajo smoter posameznim stvarem, drugi vesoljnemu stvarjenju. Oboji izvirajo iz volje Božje. Svojo veljavo in moč imajo le od Boga. Ko bi Boga ne bilo, bi ae tudi ne moglo govoriti o zakonih, ki bi vezali človeka. Socijalni demokratje govore o vsaki priliki o naravnih zakonih, o naravnem pravu itd., toda s tem, da taje Boga, vse poderejo. Ako ni Boga, ni tudi naravnega prava, ni naravnih zakonov, ki bi koga vezali. Liberalizem in socijalizem sta proglasila prostost v e s t i, na drugi strani pa povdarjata naravno pravo in naravne zakone. To je nezmisel! Če je vest prosta, ni Boga! Če ni Boga, ropajmo, ubivajmo, uživajmo itd. Tako se je porodil anarhizem. Iz tega sledi, da je socijalno vprašanje tesno skleneno z verskim vprašanjem. Mir in red sta mogoča le, kjer je v ljudstvu vtrjena vera v Boga! Za kratek čas. O, zakaj nisem jaz Joko I — Angleška kraljica Viktorija seje posebno rada kratkočasila z oslom, kateremu so pravili Joko. Ali hočete znati njegovo zgodovino? Necega dne so jo kraljica sprehajala po mestu. Nasproti jej pride kmetič z jetikavim oslom. Kraljica ga vpraša - „Ali prodaste živinče?“ Kmetič: „ Zakaj ,ie, ako je dobro plačate!“ Kraljica: „Koliko hočete zanje?“ Kmetič: „Sto kron!11 Kraljica mu da 200 kron. Osel Joko se v kraljevi reji dobro obredi in pomladi. Stvar se po mestu kmalu zazna. Od tistega časa je kraljica srečala vsakikrat, ko je šla na sprehod, po tri jetikave osle, katere so kmetje prignali, meneč, da jih kraljica pokupi. Osel Joko je na sprehodih spremljal kraljico. Necega dne ju sreča prejšnji ubogi gospodar. Ugledavši dobro rejeno, lepo počesano in gosposki opravljeno živin če, uzklikne : O, zakaj nisem jaz Joko ! „Krojaška zadruga“, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v liajvcčji Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa-kovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jiiger itd. itd. Vse |M> naj nižjih cenah. (len« ho stalno lire/, ponujanju. Lekarna srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o- rjy rodja olajšuje revnim cerkvam l™ s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod ry naročevalec sam lahko določi, i™ Učenca, od 14—16 let starega, zdravega in od poštenih starišev, sprejme Franc Rojec, kovaški mojster v Sovodnjah pošta Rubije. Naznanilo. Podpisanec večletni hotelier v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po najno-' i vejših zahtevah urejeno in o-premljeno kavarno „Central“ na Travniku. V njej bo p. n. gg. !1 gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zago-tavljaje najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem udani jFilip Pečenko. Pravo in edino žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih, dvakrat na dan' po jedno žličico (Varstvena znamka) p0pjje. — Okrepi Selo dec, s tor 6, da agine v kratkem času omotica in ai-votna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v le-4 ► karni CRlSTOFOI,ETTI t P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti. VA ^ o ^ X * \ v »X\ ^0%, 4 ** J * % % * % &o °c>A V % •?>; % ^ „ As j A % % A. Kt ® \ \ Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806. Tvorniška zaloga usnja S) Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) U& Glavna zaloga voščila (biksa) v korist družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše J. DRDFOVKA - GORICA, glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 Podružnice: Gorica, Raštel 3 a Komen eJ Sežana •••••••••« 8« ®;Telefon'6t. 62 ® ® # ® Pi 03 cti ( fH , bul d d o rt' o' Ih O' rt, H- jProsiva zahtevati listke! — Najveja trgovina z žolc/jem Konjedie & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. N Edina zaloga stavbenih nositeljev v Go.-ici. Pocinkana aica za vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! Kno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine novo amerikanske blagajne, da je kupil pri naju zu 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! hj 0 N O ►i P i o >Pf > h o [g* IP ‘p J ' ) 0.2. Joo°o o ■Poc8t:o o ^ 3’°o o l^miooOO°°QO