Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nI.6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-03, 404)3, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika
Cek. račun Ljubljana it. 10.690 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011 Praga-Dn naj 24.797
U prava:Kopitarjeva ulica štev. 6.
i
Vprašanje Sredozemlfa
Odkar je v nedeljo, dne 26. marca Mussolini ,» »vojem govoru javno v imenu Italije imenoval Zahteve napram Franciji, je stopilo sredozemsko vprašanje kot eno najbolj bolestnih vprašanj evropskega ravnotežja spet močno v ospredje. Napetost med Italijo in Francijo pritiska že od abesinske vojne dalje zelo mučno na politično življenje Evrope. Mislili smo, da bo sporazum, ki je bil sklenjen med Italijo in Anglijo to napetost s posredovanjem Anglije, če neodstranii, pa vsaj ublažil in omogočil končnoveljavno razčiščenje, toda angleška prizadevanja niso bila kronana z uspehom, ker prepad meu Italijo in Francijo še vedno zija v vsej svoji globini. Sedaj, ko sta zapadni velesili z izgubo češkoslovaške samostojne države izgubili tudi močno postojanko svoje veljave, in ko nastaja vprašanje, če njuni interesi 7, nadaljno drobitvijo vzhoda in jugovzhoda še ne bodo mnogo bolj ogroženi, je umljivo, da se je predvsem angleška diplomacija vrgla na delo, da skuša poravnati spor med Italijo in F rancijo, ■ v pričakovanju, da bi Italija, če bi se s Francijo sporazumela, vplivala na Nemčijo, naj kroti svoje, za zapadne velesile, predvsem pa za Anglijo nevarne težnje na srednjeevropskem in južno-■vzhodnem odseku, kjer v prvi vrsti Romunija predstavlja za angleški imperij neprecenljivo postojanko.
Ne da bi hoteli zaiti v podrobnostni razplet zamotanega položaja v Sredozemlju, o katerem danes verjetno noben državnik točno ne ve, kako bi se dal zadovoljivo razčistiti, si hočemo |v naslednjem ustvariti vsaj približno sliko o tem, kakšen je vojaški pomen položajev, ki !;ih v Sredozemskem morju zavzemajo Francija, _ talija in Anglija. Kajti vojaška vrednost Sredozemlja bo končno tisti činitelj, ki bo odločilno vplival na državnike, kadar bodo razpravljali o sporazumu. Pri tem se bomo naslanjali na dve mnenji. Prvo zastopa francoski general Armengaud v reviji »Revue des deux Mondesc, drugo pa italijanski korvetni kapetan Fioravan-zo v reviji »Gerarchia«.
Francoski general Armengaud meni, da bi bilo v primeru oboroženega spopada z Italijo potrebno takoj zasesti Libijo in da je to vseskozi mogoče, ker je ta italijanska kolonija od \seh strani obkoljena od francoske, angleške in egiptske posesti. Egipt, ki se v vojaškem ozjru more slejkoprej smatrati kot angleško območje, je že prestavil v zadnjih letih svojo vojaško "črto iz doline Nila na zapad na libijsko mejo, Francija pa je okrepila svoje posadke v Tuniziji, ki se Libije dotika na svojem vzhodu. Zdi Se torej, da bi se vojna med Francijo in Italijo začela na tem delu severne Afrike in je zato razumljivo, če je Italija poslala v Libijo Svojega najboljšega vojskovodjo maršala'Badoglija.
Maroko, Alžirija in Tunizija so danes za Francijo ogromnega pomena. Te dežele so eno samo veliko ležišče in skladišče za prehrano in za surovine, ki so Franciji potrebne; vojaške rezerve domačega prebivalstva teh kolonij pa znašajo 160.000 mož prvega dne vojne, ki bi tekom vojne narastli na en milijon. Mobilizacija in prevoz te vojaške sile pa bi bili v takem primeru od Italije resno ogroženi. Ta nevarnost bi se mogla zmanjšati, če bi se rabila za prevoz tudi velika letala ter hitre motorne ladje, ki vozijo ponoči; tudi bi bilo treba dopolniti železniške zveze iz Tunisa preko Alžira in Maroka na zapad do Casablance. Prevozna pot iz tega mesta po Atlantskem morju pa bi bila seveda izpostavljena hudi nevarnosti, če bi Italija imela vojaška oporišča v španskih pristaniščih.	. v| .
Tuniško mejo smatrajo francoski vojaški krogi za dobro zavarovano. Najbolj pride v poštev afriška Maginotova črta, ki varu je vzhodno tuniško mejo od Gabesa na obali vzdo z gorovja Matinata do peščevja Sahare. Obale same pa z namenom izkrcanja večjih oddelkov ni mogoče resno ogražati.	v
Vendar pa se s tem ni mogoče zadovoljiti, zakaj, naj bo francoska severnoafriška posest še tako varna pred napadom, Italija bi v vojni, v kateri bi Francija morala pretežno večino svojih sil postaviti ob Renu, vezala Francijo tako na Alpah kakor v severni Afriki, Francija bi mogla to nevarnost zmanjšati samo, ce skupaj z Anglijo udari na Libijo in jo zasede. Na ta način bi bile francoske in angleške vojaške sile v severni Afriki osvobojene, da bi mogle delovati v zapadnocvropskem, sredozemskem in balkanskem območju.	,,.,... v
Zasedba Libije pa m zadosti, kajti Francija bi morala zasesti tudi španski del Maroka. Obe ti dve važni dejanji pa zahtevata poleg enakovrednih sil na kopnem in na morju tudi enakovrednega letalskega brodovja.
Italijanski strokovnjak Fioravanzo pa na-
SPr°Ve"ikaVBntanija ima v rokah Gibraltar-Malta—Suez—Bab el Mandebsko ozino tore., črto, ki je zavarovana še po Cipru. I alestim ter po Port Sudanu, Perimu in Adenu v Rdečem morju. Malta sega naravnost v itahjansk obrambni sistem sam. Vendar pa so, docela kot utrdbe zgrajeni samo Gibraltar Malta in Arlen. vrh tega sta Malta in Adcn docela izpostavljeni učinkovitim napadom i^^.aka Ce izvzamej Egipt, se angleški obrambni sistem v vsem območju Sredozemskega morja omejuje.na posamezne, med seboj ločene točke, ki imajo tudi same le malo ozemlja na razpolago
Francija se opira na provansalskooal.n na Korsiko, na atlantsko in sredniemorsko oba Maroka, na alžirsko in tunesko obalo, v vzho. nem Sredozemskem morju na Sirijo, a nauzi buti v Rdečem morju. Sirska in rdecemorska obal Francije nima vehko vrednost pac pa sta Korsika in Tunizija najvccjega voja ka pomena. Korsika prekinja obrambno crto ti ™ ske obale, ki jc zavarovana po trdnjavi Maritta lena na Sardiniji, in omogoča Franciii. rta « letali ogroža ves italijanski polotok Tun i a
pa s svojim glavnim opira isccm B.zerto slabi ves italijanski obrambni sistem na Siciliji, I an-tellariji in v Jonskem morju.
Najbolj važne italijanske postojanke so Sardinija, ki ogroža zvezo med Francijo in nieno severno afriško posestjo, potem Apulija in Albanija, ki zapirata Adrijo, in obrumuni
Španska držaiiljanska nojna je končana
•■'.;■ r	■ ' ' : ,j i'.'
Francovi pristaši po vseh mestih rdeče Španije prevzemajo oblast
Burgos, 29. marca. A A. DNB: V glavni stan nacionalističnega vrhovnega poveljstva neprestano prihajajo brzojavke iz raznih, dozdaj republikanskih mest, v katerih ta mesta priznavajo oblast generala Franca. V vojaških krogih smatrajo, da je vojna končana in da je samo še potrebno organizirati osvobojene pokrajine.
Almerija in Murcia v rokah nacionalistov
Madrid, 29. marca. AA. DNB: Ob 10.30 se je zvedelo v španski prestolnici, da je A I m e r i a padla v roke nacionalistov. Falangisti so prevzeli vse urade. Zveza z Murcio je vzpostavljena.
Madrid, 29. marca. A A. DNB: Danes dopoldne so falangisti in nacionalna garda zavzeli vsa javna poslopja v Murciji. Prav tako je prešla tudi vsa pnkrajina Murcia na stran generala Franca. Vesti iz Cartagene pravijo, da je tudi tam položaj za republikance neugoden.
Tudi Jaen in Guadalajara sta se pridružila Francu
Madrid, 29. marca. A A. DNB: Takoj po vesteh o nacionalistični vstaji v Almeriji, so prispela poročila iz J a e n a , da so falangisti tudi tam prevzeli oblast. Čete generala Queipo de Liana so zdaj nekaj kilometrov plroč od .laena. Prav tako je tudi Guadalajare prestopila na stran nacionalistov. Republikanski oblastniki so pregnani.
Almeria, Murcia, Jacn in Guadalajara so glavna mesta enako imenovanih španskih provinc, ki so dosedaj bila pod oblastjo rdečih. Iz poročil je razvidno, da bo cela rdeča Španija brez boja prešla na Francovo stran.
Južna rdeča vojska se ie vdala
Burgos; 29. marca. A A, DNB: Zdaj so od 50 pokrajin Španije samo še tri v rokah republikancev, in sicer Valencija, Alicante in Albaceta. Zdi se, da tudi v teh pokrajinah več ne mislijo na odpor. Danes dopoldne je radio v Valenciji sporočil, da smatra vojno za izgubljeno. Republikanska južna vojska se je tudi vdala generalu Francu. S tem je vojna v Andaluziji končana, ker so se vse pokrajine v Južni Španiji predale Francu.
Madrid v svečanem
razpoloženju
popoln red. Dopisnik Reuterja se je razgovarjal z nacionalističnimi vojaki, ki so pripovedovali, da so se z republikanskimi vojaki v vseučiliški četrti pobratili že prej, preden je prišlo povelje za vko-rakanje v Madrid.
Prva noč v osvobojenem Madridu je bila izredno živa. Ljudstvo je prebilo noč na ulicah skupno z vojaštvom. Zvočniki, ki so bili postavljeni na glavnih krajih mesta, so stalno prenašali poročila o zmagi ter nacionalistično himno, ki jo je ljudstvo pelo v zboru. Gledališča in kinematografi so odprti kot po navadi. Danes zjutraj bodo trgovine odprte. Ponoči so dolge kolone vojaških avtomobilov z življenjskimi potrebščinami neprestano prihajale v mesto. Madridsko prebivalstvo se zdi še bolj sestradano kakor je bilo ljudstvo Barcelone.
Politični krogi trdijo, da so člani bivše junte, med njimi Basteiro ter polkovnik Vlada aretirani. Na podlagi listin, ki so jih našli, se vidi, da jo zadnje tedne odšlo iz Madrida 3000 miličnikov in vojaških poveljnikov proti Valenciji. Podali so se tja z vojaškimi avtomobili. Toda zaradi pomanjkanja bencina so se morali ti vojaški avtomobili ustaviti že v pokrajini Guadalajari.
Miaja je zbežal v Francoski Maroko
Madrid, 29. marca. AA. DNB: Generalu Miaji se je posrečilo v zadnjem trenutku pobegniti. Preko Cartagene namerava odpotovati v francoski Marok.
Mussolini Francu:
„Nerazdružljiva . .
Rim, 29. marca. AA. Štefani: Mussolini je poslal generalu Francu brzojavko, v kateri je med drugim dejal:
V trenutku, ko so z osvojitvijo Madrida vaSe sijajne čete izvojevale končno zmago, vam želim poslati svoj pozdrav ter navdušeni pozdrav vsega italijanskega naroda. Jutrišnja Španija, svobodna, zedinjena in močna, se je porodila iz krvavih naporov. Ponovno izjavljam, da smatram vezi med našima dvema narodoma za nerazdružljive.
Vsa Španija se je vdala
Valencija, 29. marca. c. Danes popoldne so v mesto vkorakale nacionalistične čete. Nekaj ur poprej je valencijski radio že obfavljal, da je državljanska vojna končana ter je oddajo vesti zaključil z nacionalistično himno Prebivalstvo jc nacionalistično vojsko navdušeno sprejelo.
Burgos, 29. marca. AA. DNB: Danes ob 13.30 je bilo ugotovljeno, da se je vsa Španija predala generalu Francu. Vsa glavna mesta pokrajin so izrazila svojo pokorščino. Nacionalistično vojsko, ki nadaljuje s svojim prodiranjem, prebivalstvo povsod prisrčno sprejema.
Mussolini v Kalabrijo
Rim, 29. marca. h. Nocoj odpotuje šef italijanske vlade g. Mussolini na obisk v Kalabrijo. Poročajo, da bo imel tam govor, v katerem bo določil italijanske zahteve do Francije.
Madrid, 29. marca. AA. Reuter: Nacionalističnim četam je bil včeraj v Madridu prirejen nenavadno navdušen sprejem tako dopoldne, kakor tudi popoldne. Ljudje so čete generala Franca pozdravljali z razprostrtimi rokami ter vzkliki: Živel Franco! Na stotisoče prebivalcev se je zbralo v madridskih predmestjih ter pozdravljalo prihod Francovih čet. Vse hiše so bile okrašene z nacionalističnimi zastavami. Begunci se z vseh strani vračajo v Madrid. Na ulicah je toliko prebivalstva, da se je nemogoče gibati. Na čelu nacionalističnih čet se je nahajal polkovnik Matal-lana. Nacionalisti so takoj prevzeli oblast v mestu. V Madridu in okolici se je predalo 42.000 miličnikov. Izpuščeni so bili vsi politični kaz-nenci. V zaporih so ostali edino komunisti, ki niso hoteli zapustiti zaporov. V Madridu vlada
„Ogroženi Belgrad"
Nemški list ostro napada laži o nekih nemških namerah proti Jugoslaviji
lastno nacionalno življenje držav v Podo-navju vplivati na te z izsiljevalnimi posojili. Tam še nikakor ne morejo razumeti, da je Nemčija napravila konec temu monopolu egoističnega nerazumevanja.«
Nemci predsedniku vlade Cvetkoviču
Belgrad. 29. marca. A A. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je prejel iz Nc.vega Sada tole brzojavko:
Na današnji »Dan prosvetec, ki ga prireja nemška prosvetna zveza, zbrani Nemci zagotavljajo Vaši Bkscelenci svojo brezpogojno ljubezen, vdanost in zvestobo svoji domovini Jugoslaviji in prosijo, da Vaša Ekscelenca blagovoli podpirati njihova prosvetna prizadevanja, ki služijo splošnemu dobrobiti!. Predsednik Keks.
Berlin, 29. marca. m. Današnji »Volkischcr Be-obachter« objavlja članek jx>d naslovom ^Ogroženi Belgrad«. V članku list najodločnejše obsoja poskuse Londona in Pariza, da bi se v Belgradu zbudilo in ustvarilo nezaupanje proti Berlinu. »Vol-kiseher Beobachter« opozarja na to, da gredo v Belgradu hladnokrvno preko teh manevrov, ki nimajo nobene podlage. V nadaljnjih izvajanjih poudarja nemška nacionalno socialistična stranka v gornjem glasilu:
»Kdor smatra, da bo s praznimi alarmantnimi vestmi mogel doseči, da bi se pozabili dejanski rezultati, ki jih ima država, katere zunanja trgovina se že danes 50% razvija z Nemčijo, kaže prav isto nepoznanje razmer, isto psihološko nerazumevanje vprašanj jugovzhoda, katero je v Londonu in Parizu vedno vladalo. Tam ljudje še vedno žive samo v spominu na one čase, ki so že davno minili in v katerih se je poskušalo ne oziraje se na
■ ■ ■
„Do zadnjega diha do zadnje kaplje krvi
a
■ ■
Poziv poljskega generala poljskemu narodu
ALGERI EN
Varšava, 29. marca. AA. V Varšavi se je začel kongres predsednikov odborov »Tabora narodnega edinstva«. Ob tej priliki je imel general Skvar-i i n s k i govor, v katerem je orisal mednarodni položaj ter stališče poljskega javnega mišljenja.
»Nihče na svetu,« je dejal general Skvarzin-ski, »ni mogel točno predvideti poteka dogodkov, ki se zdaj dogajajo oh naših mejah. Toda tako na Poljskem, kakor v drugih državah so vsi oni, ki so uvideli pomanjkljivost političnega in gospodarskega ravnovesja na svetu, vodeli, da mora priti do kritičnih dogodkov in globokih sprememb. Zalo je vrhovni vojaški jx>veljnik maršal Rydz-Smigly jx>-vabil vse naj se zberejo za narodno obrambo.
Maršal Rydz-Smigly je že novembra meseca dejal, da ne obsloja popolnoma varen mir, v ka-
sistem med Sicilijo in Jonskim morjem, ki zapira vzhodno Sredozemsko morje od zaj>adnega, in končno Egejski otoki, ki nadzorujejo Dar-danele. Zelo je okrejiila Italijo seveda tudi Abesinija, od koder so možne vojne operacije tako proti Sueškemu kanalu kakor tudi proti angleškemu Adenu.
F'ioravanzo povzema svoja izvajanja, češ da ima F>ancija večjo vojaško moč v zapadnem Sredozemskem morju, da Anglija zapira dohod vanj, medtem ko je njen vpliv v sredini slab, Italija je pa prav v sredini zelo močna in ima tudi velik vpliv v vzhodnem Sredozemskem morju, dokler Anglija nc bo zgradila vsega svojega zamišljenega trdnjavskega sistema v tem območju. Tudi Sardinija je za Italijo /elo močna postojanka, ker ogroža ^nnadnn Sredo-
zemsko morje, na katerem prevladuje francoski vpliv. S svojimi letalskimi silami jc Italija edina velesila, ki nadzira vse Sredozemsko morje in dežele. Fioravanzo tudi seveda /elo podčrtuje pomen, ki ga ima za Italijo prijateljstvo s Španijo.
Italijanski pomorski strokovnjak na koncu pravi, da bi se v vojni seveda imele vse tri velesile na Sredozemskem morju zelo bati druga druge. Kdo bi po njegovem mneiju prevladal, ne pove. Zdi se pa, da jc mnenja, da bi bilo na vsak način boljše, če bi se te tri velesile mogle med seboj sporazumeti glede območja svojega vpliva in medscjjojnih meja. ker bi vojska za vsako izmed njih pomenila velik riziko. Pravi, da je to tudi Munsoli lijeva misel.
tereni bi narod lahko opustil varnostne ukrepe. Vsak Poljak se mora zaradi tega držati teh besed, ki naj veljajo kot smernica poljsko jx>lilike. Zato poljsko javno mnenje, ki pozna naš politični položaj, ni moglo biti iznenadeno- zaradi nedavnih priprav. Gotova dejstva, pred katera nas je postavila nedavna sprememba evropske karte in evropskega položaja, so nas dovedla v težek politični položaj. Poljska država, ki se nahaja med vzhodom in zapadom Evrope, je vodila vedno politiko ohranitve miru v tem delu FIvrope. Zato Poljska teži za ohranitvijo dobrih odnošajev z vsemi sosedi.
Ta miroljubna smer poljske politike je dobila izraza v nenapadalnih paktih z Nemčijo in Rusijo. Da bi mogli nadaljevati lo politiko, moramo te pakte spoštovati. Toda Poljska ne bo popustila pred nobenim pritiskom in ne bo dovolila, da bi jo zavlekli v kakršenkoli napad proti njenemu vzhodnemu ali zapad nemu sosedu. Toda mi nismo miroljubnejši v maloduhncm smislu teh besed. Ako bi bilo treba, se bomo borili in se bomo znali borili za Poljsko do zad-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dunajska vremenska napoved: Menjaje manj oblačno, toplotno stanje se ne bo spremenilo. Zagrebška vremenska napoved: Toplo in jasno. Zeniiinska vremenska napoved: Toplo. Počasi se bo zjasnilo. Ponekod krajši nalivi.
t
Kdo naj sklene in Izvaja sporazum
»HrvaUki Dnevnik« od 29. sušca v uvodniku riše, kako je misel sporazuma v teku enega leta postala močna. Nato pravi, kako so leta 1981 napravili banovine, misleč, da se bodo Hrvati s tem zadovoljili, ker je banovina hrvatska ustanova. Pozabili pa so, da Hrvatom oblika ni vse... Poskus, da bi se za hrvatsko interesno sfero razglasilo področje Savske in Primorske banovine, je docela propadel, kar je -razumljivo, ker se razdelitev ni izvršila ob sodelovanju, še manj pa ob privolitvi hrvatskega naroda, lz tega področja je bilo izključenih mnogo krajev, kjer imajo Hrvati pretežno veČino in ki gospodarsko teže k drugim hrvatskim krajem. Nekateri so se tudi izjavljali za federacijo, pa za tako, ki bi v njej hrvatski narod bil obsekan ter v položaju Izrabljanega, docela nesamostojnega protektorata, samo v drugi obliki in pod drugim imenom. Toda hrvatski narod ni pristal in ne bo pristal na nobeno ureditev odnošajev s Srbi, pri kateri ne bi bilo izvedeno načelo enakopravnosti, kar pomeni vsakemu svoje. Iver pa sta pri tem zainteresirana hrvatski in srbski narod, je jasno, da teh odnošajev ni mogoče urediti z nobenim sporazumom, pri katerem ne bi po svojih predstavniki sodelovala oba naroda. S priznanjem tega načela je obenem zajamčeno vodstvo naroda v vsem političnem življenju, ker noben narod ne sme biti izključen od sodelovanja o svoji usodi.«
V kakšno vlado pojde dr. Maček
O tem piše tudi list »Slobodna Misao«, ki izhaja v Nikšiču, kateri pravi: »Vodja hrvatskega gibanja dr. Maček pristaja na to, da bi njegova stranka šla v koncentracijsko vlado, ki bi vanjo šli tudi zastopniki strank, katere imajo podlago v ljudstvu.« — Zagrebški »Obzor« dodaja tej razlagi črnogorskega lista tale stavek: »Ta novica je nepopolna, ker, kakor je znano, dr. Maček zahteva, da se mora poprej natančno določiti naloga take vlade in da se mora poprej dobiti jamstvo, da bo nova vlada res izvršila nalogo, ki jo bo dobila.«
JNS za narodno edinstvo, za sporazum in koncentracijo
V Belgradu se je zbralo te dni glavno vodstvo JNS, kjer je podpredsednik JNS, bivši senator Jovo Banjanin, obrazložil tole načelno stališče JNS: »JNS ostaja slej ko prej zvesta svoji veri v moč narodnega edinstva. Na drugi strani pa je sedaj položaj tak, da je treba delati zn sporazum, ki JNS hoče zanj odločno delovati. Hrvatsko vprašanje se mora pravilno rešiti za Hrvate, Srbe in Slovence. Rešiti pa ga je mogoče le s sodelovanjem s hrvatskim narodnim gibanjem, ki ga vodi dr. Maček. Toda delo državne ureditve in narodnega preporoda se more izvršiti zgolj s koncentracijo vseh narodnih sil.« — To se pravi: JNS je za narodno edinstvo. dr. Maček in nekateri drugi pa ne. Vendar pa je treba, da stopijo v skupno vlado vsi, eni in drugi, da najdejo pravilno rešitev hrvatskega vprašanja, čeprav nam je znano, dn ogenj in voda' ne gresta skupaj. Z drugimi beseifcirffi bi fce nlbrda d'aln tn stvar bolj naturno razložiti: JNS ostaja slej ko prej zvesta veri v moč narodnega edinstva. Vendar ta vera v narodifo' Mirlštvo" Trtfcaktfr 'ni"'tfflccf velika, da bi JNS pomagala v vlado. Zato je iz »domoljubnih« ozirov JNS tako velikodušna, da gre v vlado tudi brez vere v narodno edinstvo, dokler bo tako kazalo. — Drugače si navadni človeški možgani te logike ne znajo razlagati.
Takt sedanje vlade
Belgrajska »Samouprava« od 29. sušca pod naslovom »Zmaga resnice« popisuje, kako se večkrat dogaja, da nekateri raznašajo zunanje ali notranje politične glasove, ki niso v skladu z resnico. S tem se .pečajo nekateri poklicni astrologi, ki so v času avtoritarnega režima imeli svoje uspehe. Odkar pa je zlasti sedanja vlada g. Cvetkoviča odprla vse ventile, take govorice niso več učinkovite. Nato pa pravi: »Za ureditev političnih razmer v državi, za stvarjanje zdrave psihoze in popolnega zaupanja, kar je neobhodno potrebno za koristno delo, je neobhoden pogoj, da sta resnica in stvarnost pristopni vsem, da od njih ne bežimo in da vsnk dogodek jealno presojamo. Zapirati oči pred dejstvi in bežati pred resnico, to ne more prinesti koristi in no trajne rešitve. Če gledamo s tega stališča, tnkt sedanje vlade zasluži splošno priznanje, ker v vseh vprašanjih odkrito stopa pred javnost. Zato pa danes v naši javnosti ni tiste zaostrenosti in slabe krvi, ampak je povsod dobra volja ter pripravnost za sodelovanje. Tako razpoloženje in tako enodušnost vseh poklicanih činilrev daje najboljše upanje, da bodo rešena vsa tista politična vprašanja, katerih že desetletja v naši državi nihče ni reševal.«
Jugoslovanska narodna misel in njen razvoj
Zagrebški »Obzor« se peča z govorom senatorja Gjorgjeviča o jugoslovanski narodni misli. Gajev ilirizein in Strossmajerjevo jugoslovansko je bilo gibanje, ki je bilo pod vodstvom Zagreba. Po vojni se je začelo jugoslovanstvo, ki je bilo pod vodstvom Belgrada. 1'ribičevič si je zamislil jugoslovanstvo pod vodstvom Belgrada, iz česar je potem nastalo velikosrbsko gibanje. To pa je sedaj propadlo, kakor je sploh življenje zlomilo Pašičevo velikosrbsko zamisel, katero je odel v Pribičevi-čevo jugoslovanstvo. Nato pravi »Obzor«: »Tako iz današnje perspektive morete v jasnih obrisih videti, da sta res bili dve razlagi jugoslovanske misli. Zagrebška, ilirska in Strossmajerjeva, nikdar ni prišla do uresničenja. Kako je potem druga bila razlagana in izvajana, še vsi vemo. Samo ob spoštovanju vseh treh narodnih samobitnostih, knr je temelj jugoslovanske misli, je mogoča najti pravilno rešitev odnošajev hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda.«
Društvo tujega tiska v Belgradu
Belgrad, 29. marca. AA. Združenje tujega ti«ka je imelo snoči svoj redni letni občni zbor. I>red prehodom na dnevni red so bile jioslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. kneginji Olgi, predsedniku ministrskega sveta g. Cvetkoviču ter ministru za zunanje zadeve Cinrar-Markoviču kakor ludi Jugoslovanskemu novinarskemu združenju. Potem ko so bila vsa poročila soglasno sprejela, je bil izvoljen nov odbor, /a predsednika je bil izvoljen M hali Georg.jev tiskovni ataše bolgarskega poslanstva, v odboru pa so ostali v glavnem dosedanji člani. V debati so posebno naglasili zasluge odbora za prireditev »Plesa narodov«, ki je imel velik moralen in gmotni uspeh ter je bila za to odboru izrečena soglasna zahvala.
Priprave za olimpijski dan
Belgrad. 29. marca. A A. Minister za telesno
vzgojo ljudstva Djuro Če j o vi č je poslal vsem telovadnim in športnim zvezam poziv za sodelovanje pri prireditvi olimpijskega dne. Kakor vsako leto, tako bo tudi lutos 18. junija olimpijski dan v vseh krajih, kjer so telovadne in športne organizacije. Ta dan je posvmčen propagnndi olimpijske misli in zbiranju matlerialnili sredstev za pripravo jugoslovanske tekmovalne reprezentance, ki bo nastopila na olimpijskih tekmah v Helsinkih lota 1940. V želji, da bi bM moralni in materialni uspeh letošnjega olimpijskega dne čim večji, poziva vse zveze, naj opozore svoja podrejena društva, da sestavijo krajevne odbore, ki bodo storili vse potrebno za uspešno organizacijo olim-
pijskega dne v svojem kraju. Predvsem želi, da hi bila lega dne predavanja o pomenu olimpijskih tekem, poleg, tega pa tudi javne telovadne in športne prireditve.
Našim olimpijskim kandidatom je treba pravočasno omogočiti sistematsko in dobro pripravo. Del potrebnih materialnih sredstev bo v tn namen dalo pristojno ministrstvo, drugi del pn nnj zberejo člani posameznih organizacij in naša javnost, ki bo to plemenito in domoljubno delo brez dvoma z veseljem podprla. Vsi tisti, ki želo Jugoslovanom pri olimpijskih tekmah uspeha, morajo j prispevati, da bo letošnji olimpijski dan čim lepše j uspel.
| t Dr- Alojzij Homan
Vozne olajšave za Veliko noč
Jlrlr/rnd, 29. marca. AA. Kakor je bilo že objavljeno je prometni mitiisfer z ozirom na to, da letos padejo pravoslavni velikonočni prazniki na isti čas kot katoliški velikonočni prazniki, odobril za te praznike posebne vozne olajšave. Da bi se potniki čim bolje seznanili s tem kakšne so olajšave kakor tudi z načinom njihove uporabe, so izdana še tale pojasnila:
Odobreno je potnikom, da smejo nedeljske povratne karte (\veekend karte), ki sicer veljajo od sobote do ponedeljka, kupovnti že začenši s četrtkom 6. aprila ob 12 ponoči do torka 11. aprila ob 24. Povratek s temi voznimi listki je dopusten že od petkn 7. nprila od polnoči pa do srede 12. aprila do polnoči.
Ker vveekend karte veljajo samo zn progo do 250 km i* dn bi se potnikom, ki za Veliko noč potujejo na daljše proge omogočilo cenejše potovanje, je odobrena olajšava 50% na normalne vozne cene za vse proge nad 250 km. Vozna olajšav? velja tako za potniške kakor tudi za brzo-vlnke. Potniki morajo začenši s četrtkom, dne 6. aprila ob polnoči do torka, 11. aprila do pol-
noči kupiti vozne knrte, ki jih je treba shraniti, ker jim bodo služile tudi za brezplačno vrnitev v času od petka, 7. aprila od polnoči pa do srede, 12. aprila do polnoči. Tnko pri prvi, knkor pri drugi vozni olajšavi mora potnik pri povratku vozno karto dati pri potniški blagajni žigosat. Nobene druge formalnosti niso potrebne. Posebno ni potrebno, da bi pri kupovanju voznih listkov potniki nabavljali kakršno koli potrdilo. Potnikom je potrebna edino vozna karta, s katero pa ne sme prekoračiti zgoraj omenjenih rokov. S temi voznimi kartami je dovoljeno prekinjenje vožnje enkrat pri potovanju tja in enkrat pri povratku nazaj. Pri obeh olajšavah je predviden čas za potovanje od 6. do 11. aprila. Z ozirom na to sme potnik v tem času tudi večkrat potovati in se posluževati te vozne olajšave, ker je povratek s takšno karto dovoljen že od petka, 7. aprila pa do srede, 12. aprila. Na ta način je dana možnost, da se olajšave ljudje poslužujejo tudi pred velikonočnimi prazniki, kar je velikega pomena posebno za tiste potnike, ki si bodo hoteli na-baviti v teh dneh razne potrebne stvari za praznike.
Pozdravi predsedniku vlade Cvetkoviču
Belgrad, 29. marca. AA. Predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič je dobil tele pozdravne brzojavke:
Društvo rezervnih častnikov in bojevnikov na svojem drugem rednem občnem zboru svojega belgrajskega pododbora iskrpno pozdravlja v vas predsednika kraljevske vlade, obenem pa tudi enega izmed redkih prijateljev naših bojevnikov, ki so svoje priznanje našim vojnim žrtvam potrdili z dejanji in dokazali lo s pravilno ureditvijo našega najbolestnejšega invalidskega vprašanja. Zdravi vojaki, ki so prestali vojno vam bodo vedno hvaležni za vse, kar ste v imenu domovine storili za najboljše med nami, za naše mučenike in naše svele žrtve.
Dalje so poslali predsedniku vlade pozdravne brzojavke: Društvo lastnikov nepremičnin v Belgradu s svojega občnega zbora; društvo industrijcev v Novem Sadu; Društvo industrijce^ v Belgradu; Srbsko kmetijsko društvo; odsek društva poštnih zvaničnikov in uslužbencev moravske banovine v Nišu in Slovenski ,Jug v Zagrebu.
Določila za izvoz mesa v Palestino
Belgrad, 29. marca. AA. Kmetijsko ministrstvo je na podlagi zakona o pobijanju živinskih bolezni izdalo ukaz o pregledovanju, izdelovanju in pakiranju ter odpravljanju mesnih izdelkov, namenjenih za izvoz v Palestino. Pregled se bo vršil po določbah pravilnika za pregled živine, ki je namenjena za zakol.
V Palestino se ne morejo izvažati tele vrste mesa: sveže meso, ohlajeno ali zmrznjeno meso, ki ne odgovarja predpisom te uredbe. Za vsako pošiljko ohlajenega ali zmrznenega mesa je treba uradnega potrdila pristojnih oblasti. Vsak kos zmrznenega ali ohlajenega mesa mora biti v potrebnem zavitku. Meso se more izvažati preko pristanišča Jaffa in Haifa, če se pre-
važa samo po morju, a preko Kantare, če se odpremi po morju ali po železnici iz Avstralije ali drugih držav preko Port-Saida. Železniški vagoni morajo biti zapečateni. Pošiljk mesa, poslanih v Palestino ne bo mogoče pretovarjati iz ladij oziroma iz vagonov, dokler pristojni živinozdravnik v Palestini ne bo dal dovoljenja za iztovarjenje.
Potujoči alpinsko-smučarski tečaj na Sar-planini
Belgrad, 29. marca. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo ljudstva bo ob sodelovanju zveze jilanincev v začetku aprila potujoči alpinsko-smučarski tečaj preko Šar-planine. Naloga tega tečaja je, da ugotovi, koliko možnosti, športnih in turističnih, je v teh gorah. Te ekspedicije se bodo udeležili naši najbolj znani zimskošportni strokovnjaki.
Zaostale duhovniške plače se takoj Izplačajo
Belgrad. 29. marca. m. Finančni minister Vo-jin Djuričič je v sporazumu s pravosodnim ministrom dr. Ružičem naročil vsem finančnim ravnateljstvom, da morajo takoj izplačati duhovščini vse zaostalo prejemke.
Osebne novice
Belgrad, 29. marca. m. S kraljevskim ukazom sta postavljena za tehničnega svetnika Higienskega zavoda v Nišu v 4. skup. 2. stopnje inž. Nejko Vrhunc, šef sanitetsko-tehuičnega oddelka istega zavoda; za asistenta splošne državne bolnišnice v Ljubljani v 7. skup. dr. Franc Brandsteter.
Poljska se
(Nadaljevanje
bo branila
s 1. strani)
njega diha in do zadnje kaplje krvi. Vsak Poljak to ve in to mora vedeti tudi ves svet. Poljski narod preveva vojaški duh, dasi je poljski narod navzlic viharju ob naših mejah mirnejši, kakor katerikoli narod v Evropi. Za člane Tabora narodnega edinstva obstoja samo ena naloga, ki je v nadaljevanju dela za utrditev, pri čemur naj jih vodi hladnokrvnost, pripravljenost in vztrajnost. Ne obstoja potreba za nobeno preosnovo ali novo vlado, ker ima sedanja vlada narodno zaupanje. Mi tudi popolnoma zaupamo v osebnost predsednika republike ter vrhovnega poveljnika jioljske vojske, ki mora danes več kot kdajkoli prej vplivati na izgraditev naše narodne obrambe. Zalo vzklikamo: Živela poljska vojska! Živel njen vrhovni poveljniki Te naše klice naj čuje ves svet.
Izjave generala Skvarzinskega so bile sprejeto z burnim odobravanjem in ploskanjem.
Pariz, 29. marca. b. Po poročilih iz Bratislavo je pričela nemška vojska nnglo graditi utrdbe v severni in južni smeri blizu nemško - slovaško-poljsko meje. Prav tnko potrjujejo poročiln. dn je tudi poljska vojska pričela kopati strelske jnrko ob slovaško-poljski meji.
Varšava, 29- marca. b. Poljski tisk zelo mirno sporoča, da jo vzel na znanje zadnji opomin vlade ter trdi, da jioljska vlada zna spoštovati svoje sosede, da jia gre lo spoštovanje samo do gotovih meja državnega dostojanstva.
Poljski odgovor na očitke nemškega tiska
Varšavn, 29. mnrea. A A. Pat. Poljski listi odgovarjajo poluradnemu članku, ki ga je prinesla nemška diplomatska in politična korespondenca ip se čudijo njeni argumentaciji, češ da je nerazumljiva.
»Dobri Vjcczor« izjavlja, da je stališče Poljske po nedavnih dogodkih v Evropi popolnoma logično in da vsak nepristranski Nemce to prizna. Poljska želi živeti v miru in prijateljstvu i vsemi svojimi sosedi in razume žhljenske interese drugih, pri trm pn pnzi na svoje. Iz navedenega članka sc i idi. rla Nemčija želi nadaljevati politiko dobre soseščine, ki sc je začela leta 1934. Ta politika je prinesla korist obema državama. Uspehi, ki jih je
Poljska dosegln, so bili uspehi njene lastne moči in njenih lastnih vrlin ter njenih sklepov, hkratu je pa prepuščala Nemčiji, da skrbi za svoje lastne uspehe. Ostanimo zvesti, nadaljuje list, prijateljstvom, zvezam in lienapadalnemu paktu ter ne dovolimo, da bi nas spravili v kakšen blok. Pripravljeni smo, če bo potrebno, izvesti akcijo, ne želimo pa takšen položaj izzvati. Upamo, da bo takšno stališče Poljsko popolnoma razumljeno.
»Vjeczor Warsawskič, list zmerne desnice, pa pravi, da se ne sme pozabiti, da Poljska ni majhna država, katere edina ambicija bi bila obvarovanje njene teritorialne nedotakljivosti. Poljski narod ne bo v nobenem primeru mogel dovoliti, da bi se neodvisnost njegove zunanje politike kakor-koli omejevala.
g* <11 i ■««(! ,HJ*JI i		~ ...........-	
			
	mk > -	v .	
m^im		mmia	i
L!.......	» i m ^		
,J		S:*1 *	
r m		.	*, * ''i i
m	„ ,	v, ^	
P'.*.: • *		• iiH	Hip*'
"ifM IpSBJSSPVV		^imt	
	iT ' '	'V ^jjggŽ	I* -f?;> :
	B f.j*Z • j W, •'■Ji	p4. * .•• +M	■ V. • •
. -4 !	u / 3	{ ■ ter- •'■*<>	
' j .	p i / Wl.f » t'i« ¥ :	■'	'■•'."j!?. .: ' ' ' vi.
	* -f^kf	'L t T.'.':	* -t. ■*. r4 V .
		mm	
Radovljica, 29. marca.
Preteklo je komaj pol leta, odkar je naš list poročal o 75 letnici danes umrlega odvetnika dr. Alojzija H omana v Radovljici. Danes ga ni več. Po dolgi bolezni je danes ob 2 popoldite lepo pripravljen mirno izdihnil svojo blago dušo.
Pokojni dr. Homan je bil rojen 17. septembra leta 1863. v Radovljici kot tretji sin po vsem Gorenjskem znane družine Friderika Homana. Leta 1881. je z odliko dovršil gimnazijske študije v Ljubljani. Pravno vedo je absolviral 1. 1885. na Dunaju. Prav tam je tudi prakticiral pri deželnem sodišču. Kot koncipijent je bil najprej v Pliberku na Koroškem, potem pa na Dunaju, kjer je 1. 1893. odprl samostojno odvetniško pisarno. Kot izredni pravni talent je bil naprošen in sprejet za dvornega odvetnika, kjer je ostal do prevrata. Ko je veliki dunajski organizator dr. Lueger ustanovil novo krščanskosocialno stranko, je dr. Homan takoj vstopil v to stranko v zavesti, da more javno delo za ljudstvo imeti uspeh le, ako sloni na krščanskih družabnih načelih. Ponujen mu je bil tudi svoj čas mandat za dunajsko zbornico, kar je zaradi velikih poslov v svoji odvetniški pisarni moral odkloniti.
Dasi je pokojnik deloval na nemškem Dunaju, se ni nnvzel nemškegn duha, ampak je ostal zvest svojemu rodu ter je bil intimen prijatelj tedanjih slovenskih voditeljev dr. Kreka in dr. Š u š t e r -šiča, katerima je pomagal s svojimi dragocenimi nasveti in posredoval pri osrednjih oblasteh. Velik dobrotnik je bil tudi revnim slovenskim visokošolcem. Tesno zvezo je hotel ohraniti tudi s svojimi pravnimi tovariši v domovini ter je bil ustanovni ter vso dobo tudi redni član slovenskega društva »Pravnik«, ki ga je prav ta meneč ob priliki svojega 50 letnega jubileja iz-volilo za svojega častnega člana. .,
L. 1934. se je dr. Homan preselil s svojo gospo soprogo v domovino. Ni pa hotel uživati zasluženega pokoja, ampak se je postavil na čelo tujskoprometnega društva, ki je zmoglo dvignili njegovo rojstno mesto na višino uglednega letovišča. V vseh slojih priljubljenega dr. Homana bomo ohranili v častnem spominu. Njegovi plemeniti gospej soprogi in vsemu sorodstvu izrekamo naše sožalje! Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob 17 na radovljiško mestno pokopališče.
Belgrajske novice
Belgrad, 29. marca. m. Italijanska vlada je poklicala v Rim svojega trgovinskega atašeja na italijanskem poslaništvu v Belgradu g. Benedetija zaradi proučevanja vprašanja razširitve trgovinskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Belgrad, 29. marca. m. Predsednik Glavne zadružne zveze dr. Anton Korošec, predsednik senata, je za torek 4. aprila sklical sejo ožjega glavnega odbora Glavne zadružne zveze.
Belgrad, 29. marca. m. Danes dopoldne se je sestal plenum belgrajske trgovinske zbornice, na katerem je bil izvoljen stari odbor na čelu s predsednikom Milutinom Stanojevičem.
Belgrad, 29. marca. AA. Z zamenjavo not med izrednim poslanikom in. opolnomočenim ministrom v Atenah ter zunanjim ministrom turške republike je podaljšana veljavnost jugoslovansko - turškega sporazuma o izvozu opija, podpisanega v Belgradu 17. decembra 1934, z izjemo člena 10 omenjenega sporazuma, do 31. marca 1939. O tem podaljšanju so obveščene vse naše carinarnice.
Belgrad, 29. marca. AA. Danes dopoldne od 10 do 12 je bila v kabinetu finančnega ministra pod predsedništvom ministra Vojina Djuričiča seja gospodarsko finančnega odbora ministrov, na kateri sq reševali tekoča vprašanja. Seje so se udeležili vsi člani odbora, ki 60 v Belgradu.
Brez posebnega obvestila
Moj ljubi soprog
dr. Alojz Homann
advokat
je danes ob 14 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika bo v petek, dne 31. marca 1939 ob 17 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Radovljici, kjer bo položen v rodbinski grob. Venci se na pokojnikovo željo v korist revežev hvaležno odklanjajo. Svete maše zadušnice so bodo brale v domači župni cerkvi. Radovljica, dne 29. marca 1939.
Roza Homann roj. Schlimp
Predsednik francoske vlade
odgovarja Italiji in Nemčiji
Pariz, 29. marca. c. Nocoj ob 19.45 je po radiu govoril predsednik francoske vlade Edvard Daladier. Govor so prenašale poleg francoskih tudi švicarske, angleške, severnoameriške in južnoameriške radijske postaje. Daladier je v svojem govoru izvajal:
»Kot predsednik odgovorne francoske vlade govorim pred vami najprej kot mož čez meje svoje domovine in se obračam na vse tiste, ki imajo plemenito srce. Vsi tisti, ki so tako razpoloženi, bodo razumeli ta govor, ker bo to govor srca. Vidim vas vse pred seboj, ko me poslušate in imate zbrane okoli sebe svoje otroke, kakor jih imam jaz šest okoli sebe. Prepričan sem, da se bomo mi lahko med seboj docela pomenili. Vsi se zavedamo sedanjega težkega položaja in vsi gledamo z istim upanjem v bodočnost. Zato ne bom rabil besed, ki so navadne fraze, in zato me bodo razumeli vsi, če jim povem, da si mi vsi skupaj želimo miru v časti in svobodi svoje domovine.
Vsi se danes s strahom sprašujemo, ?e so meje naših domovin varne, in prav tako oprezujemo sosede, kaj oni počno. Podpisujemo med seboj pogodhe in preden so stopile te pogodbe v veljavo ali pa so začele izvajati, so že raztrgane. , . - .
Sokrivci,..
Tisti, ki se danes ne pripravljajo na obrambo, so sokrivci tiikega postopanja in nasilja. To pa je spet sprožilo tekmo v Oboroževanju, ki je iz dneva v dan hujša in strašnejša. Ta strašna usodnost nas vodi v oboroževanje. Položaj je tako kočljiv, da je nujno, da vam povem, kakšna je danes moč Francije in kakšni so njeni bodoči naklepi.
Mir — a mir svobodnih
Praniija hoče mir, to je mir svobodnih mož. Moč Francije je predvsem v njeni edinosti, ki se je izoblikovala pred nevarnostjo. Kakšni so naklepi Francije: braniti svoje ideale in svoje pravice. Zato ne bom povedal prav nič novega, če poudarim posebno nasproti onim glasovom, ki se širijo ponekod v tujini, da Francija nikdar ni bila tako močna in edina kakor je danes. Poudarjam: Francija je danes močnejša, edina in sklenjena, kot je bila kdajkoli. Naš narod pa si želi miru in ga hoče rešiti, zato ker sovraži vojno. Toda če nam
Kristjan in država
Nasprotniki krščanstva st od nekdaj prizadevajo dokazati, da pomeni nevarnost za državo. Če krščanstvo — tako pravijo in pišejo — zahteva, da človek docela pripadaj Bogu in njegovemu kraljestvu, potem ni v krščanski miselnosti nobenega prostora več za državo, za narodno občestvo in za njegove koristi na zemlji.
Tako govorjenje pomeni popolno nerazumevanje Kristusovega evangelija in cerkve. Človek mora res biti docela božji, njegova vera ni prava, če ni, kakor danes temu pravijo, totalitarna. Krščanstvo zahteva zase celega človeka — toda ne zato, da bi človek zametal državo, se izključil iz narodnega občestva in ga tajil kot nekaj nebožjega. Krščanstvo ne stavlja človeku brezpogojno veljavnih nravstvenih zahtev zato, da bi ga odtrgalo od sveta in njegovih narodnih in državljanskih nalog, marveč zato, da bi mu dalo kar največ nravstvenih sil, da se čim bolj in čim koristneje izkaže v narodnem in državnem življenju, da bi se poplemenitilo, napredovalo in utrjevalo v najglobljih temeljih večnega reda in miru ter pravega blagra. Kristus ne trga Cezarja od Boga, marveč daje vsakemu, kar je njegovega, da bi bila država v soglasju z božjim zakonom, ki vsako delo v prid občestva posvečuje. Država potrebuje, kakor je dejal nek sodobni avto-krat, za svoj obstoj in napredek nravstvene kulture. Toda kje naj najde višje, kakor jo izpoveduje krščanstvo? Nesmrtne so besede Goethejeve: »Naj človeštvo napreduje, kolikor hoče, višine nravstvene kulture, kakor sveti iz evangelija, ne bo nikoli doseglo.«
Največji krščanski učenik Zapada, sveti Avguštin, pravi: »Naj neki poganski modrijani, ki nas dolžijo brezdomovinstva, pokažejo, ali more biti boljši vojak, kakor je krščanski, ki je zaradi Boga do konca poslušen, boljših zakoncev, kakor so oni, ki Kristusa ljubijo, boljših gospodarjev, kakor so krščanski, ki živijo po postavi ljubezni in spoštujejo pravico, boljših vladarjev, sodnikov in upravnikov, kakor so krščanski, ki se čutijo odgovorne Bogu?« (Schilling; Nauk sv. Avguština o državi, 1910.) Tomaž Akvinski pa razlaga, kako pokorščina, ki smo jo dolžni staršem, gre obenem domovini in narodu — da — kako od nas v primeru obče potrebe zahteva še več, namreč žrtve lastnega življenja! Sicer pa vse to potrjuje zgodovina sama na vsaki svoji strani. Krščanstvu gre zasluga, da se je priznala človeku nravstvena in pravna osebnost, krščanstvo je položilo temelj pravičnemu socialnemu redu, v imenu krščanstva so narodi začeli zahtevati svoje pravice v smislu samoodločbe, krščanstvo je ženi vrnilo njeno dostojanstvo in posvetilo zakon, čigar dolžnosti smatra za temelj obstoja države, ki se po družini ohranja in množi. In katera družina je bolj sposobna, da narod ohrani in mn°ži Ur se zanj žrtvuje, kakor krščanska, ki živi po božji postavi?
Če te misli podčrtujejo danes drugod, kjer bi krščanstvo radi z očitkom protidržavnosti izpodkopali, ni odveč, če se pokaže puhlost takih ugovorov tudi pri nas, kjer se ta očitek tudi od časa do časa iz izvestnih krogov po-pavlja,
ho kdo vsilil vojno kot izbiro med propadom in
častjo, tedaj naj vsi vedo, da se bodo vsi Francozi dvignili kot en mož, da si ohranijo svojo svobodo.
Francosko gospodarstvo
nikdar boljše ko danes
Ta naša odločnost se je posebno izkazala ▼ zadnjih dneh. Na finančnem in gospodarskem ter socialnem polju se uveljavlja silna požrtvovalnost. Naše gospodarstvo nikdar ni bilo v boljšem stanju kot je sedaj.
Vse se izvaja po načrtu. Narodna obramba je trdna. Zato sedanja mednarodna kriza francoskega naroda ni presenetila, ampak prav obratno, dvignila je njegovo odpornost in navdušenje. Kljub hudi mednarodni krizi Francija zato ni niti najmanj krenila s svoje poti. Naš denar še nikdar ni bil bolj trden kot danes in kako se vrača zaupanje v Francijo, se vidi iz tega, da je včeraj, ko je v sredi najtežje mednarodne krize, prišlo v Francijo 4000 kg zlata.
Čemu pooblastila
Toda Francija mora odvračati vse nevarnosti predvsem z vso svojo inočjo. Zato sem zahteval in od parlamenta tudi dobil vsa pooblastila. Ta pooblastila in uredbe pa so bile potrebne, da se dvigne vsa naša delavnost. Vse se mora opraviti hitro in varno. Tako smo na vseh poljih povečali svojo delavnost. Izdal sem že več vojaških odredb. Na vse te odredbe je naše ljudstvo z navdušenjem odgovorilo ter se poprijclo dela povsod.
Vsi bomo prenesli te napore zato, da bo Francija ostala domovina pravice in svobode. Tako je danes naša moč večja kot pa je bila kdajkoli poprej.
Moč Francije
Moč Francije: Njena silna armada, ki jo vodijo odlični poveljniki. Moč Francije: Njena domovina je bogata in pri nas ima ljudstvo vsega, da ne more nastati nikdar beda.
Moč Francije: Njena posestva po vsem svetu, predvsem pa njen imperij v Afriki, ki je nedotakljiv, ker na tem imperiju sioni tudi vsa moč Francije.
Moč Francije: To so njene moralne in duhovne vrednote, to je pridnost človeka, ki dela v svobodi in redu.
Moč Francije: To so njena prijateljstva in zavezništva, ki slone na pogodbah, pa tudi taka, ki slone na ljubezni narodov do svobode in do tistih, ki so v stiski in ki trpe.
Vse to so temelji velikih vrednot, ker je na drugi strani svoboda danes istovetnost s sužnjostjo in kjer dostojanstvo človeka nikdar ni bilo tako ponižano.
Mi se pa borimo za to svoje ideale zato, ker hotemo, da naj vsakdo živi po svoji volji, da naj vsakdo veruje tisto, kar mu srce veleva in da naj vsakdo misli tisto, kar mu njegov notranji genij narekuje.
Ker ml vse to verujemo, ne bomo dopustili, da bi samo moč, nasilje in samovolja urejevali razmerje med narodi. Najprej pa se bomo zmeraj borili s sredstvi svojih pravic in svojega prava in šele nazadnje, ko bodo vsa ta sredstva izčrpana, bomo prisiljeni poseči po svoji moči, ki bo pa izraz naše najvišje požrtvovalnosti. Zato lahko Francija mirno gleda v bodočnost. Bučne zahteve, ki so od nekod postavljajo proti njej, jo bodo pustile mirno.
To pa zato, ker ve zelo dobro, da uspešnost vseh njenih pogajanj ne bi mogla sloneti na drugem kot pa na njenih pravicah in pa v odločnosti, da zlomi in stre vsako nasilje.
Francija—Italija
Vem, da me ves svet sedaj posluša in pričakuje od mene, da bom govoril o odnošajib med
Francijo in Italijo. Jaz bom pa naštel samo gola dejstva:
Dne 7. j a n u a r j a sta Francija in Italija podpisali pogodbo v Rimu. S tn pogodim bi naj bila za zmeraj urejena vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo. Mi smo Italiji odstopili ozemlja v Afriki in ji dali gospodarske ugodnosti. Po etapah bi se naj bilo tudi uredilo vprašanje Italijanov v Tunisu.
Ta pogodba se je začela tudi izvajati. Nibč® ni govoril o tej pogodbi ves čas ahesinske vojno in o tem se tudi ni govorilo oh začetku italijan-sko-francoskih pogajanj v pomladi 1938 in tedaj, ko je s priznanjem italijanskega cesarstva naš veleposlanik Andre Francois Ponret prišel v Rim. Šele s pismom grofa Ciana z dne 17. decembra 1938 nam je bilo sporočeno, da ta pogodba ni več veljavna.
Mussolini pa je v svojem nedeljskem govoru rekel: »Ne zahtevamo od sveta ničesar, ampak samo želimo, da bi bil svet pravilno poučen o naših zahtevah. Kajti v noti od 17. decembra 1938 je bilo vse jasno povedano o naših zahtevah napram Franciji in ta glavna vprašanja so: Tunis, Džihuti in Suez.c
Povedati pa moram javno, da mi teh besed ne razumemo, kajti v tistem pismu ni bilo teh zahtev. Pismo z dne 17. decembra ni bilo v ničemer določno in zato tudi na določene zahteve nismo
odgovorili. Zato 5w>do jntri zjutraj naši listi objavili pismo, ki nam ga je italijanska vlada poslala dne 17. decembra. Prar mik -~»lo listi objavili jutri zjutraj vsebino note, ki smo jo čez nekaj ilni Italiji poslali. Ponavljani, da r pismu ni bilo ničesar o iznešenih zahtevah.
Italijansko pismo namreč pravi čisto kratko, da Italija smatra pogodbo iz leta 1935 ia neveljavno in opira to svoje stališče na ta glavni razlog: »Italija je zasedla Ahesinijo in s ustanovitvijo novega imperija so bile za Italijo ustvarjene nove pravice.«
Mi pa ne moremo dopustiti takega tolmačenja in takih trditev. Kajti, to se pravi, da prinaša vsaka nova zasedba in vsaka nova koncesija na dnevni red tudi nove pravice. In tako bi se z novimi koncesijami ustvarjalo sproti novo polje in novo območje zahtev in pravic.
Potemtakem bo vsaka nova koncesija nosila s seboj že tudi novo zahtevo. Poudarjam pa. da italijanskih zahtev v pismu z dne 17. decembru ni bilo.
Ce pa se mogoče misli, da naj n teh zahtevah pišejo listi ali pa da naj se te zahteve oblikujejo v območju pouličnih manifestacij, tedaj morani ponoviti samo eno, da ne bo Francija nikdar odstopila niti podi svoje zemlje in da ne ho odnehala nikdar od nobene svojo pravice.
Vlada pa želi izvajati pogodbo, ki je bila podpisana v letu 1935. in to v njenem duhu in v okviru ciljev, ki smo jih ponovili. Obenem pa hočem tudi pobiti vse legende, ki so širijo po svetu s tem v zvezi.
Daladier je nato govoril mohamedanrem v Tuniziji ter se jim zahvalil za njihovo rodoljubr zadržanje. Francija jih bo branila.
Francija—Nemčija
V nadaljnjem govoru je prešel na francosko-nemško odnošaje ter dejal, da je Francija z Nemčijo v duhu miroljubnosti podpisala monakovski sporazum in kasneje decembrsko izjavo o nena-padanju. Pred kratkim je odšla v Berlin delegacija gospodarskih ljudi, ki naj bi poglobila gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Zasedba češke in Moravske ter zasedba Prage po nemških četah pa je bila najhujši udarec vsemu temu prizadevanju. Več let so Nemci govorili o načelu samoodločbe narodov, ki ga jo treba spoštovati.
Sedaj so si pa nenadno izbrali drugo pot in govorijo o »življenskem prostoru,« ki pa se moro končati nazadnje le v zmiraj večjih in širših zahtevah in nadaljnih novih zasedbah. Ali sc naj Evropa razvija v tem smislu. Izjavljam, da bi bila vojna strašna nesreča, za to tega nočemo, ampak hočemo pomagati Evropi, da naj se resi iz tega strašnega kaosa.
Daladier je zaključil svoj govor s pozivom na francoski narod, naj bo požrtvovalen, s pozivom nadalje na miroljubne narode Evrope Anglije in Amerike, naj skupaj s Francijo branijo ideale človeštva.
Nove Chamberlainove izjave
London, 29. marca. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain je padal na popoldanski seji spodnje zbornice tole izjavo:
Spodnja zbornica se spominja, da sem v svoji nedavni izjavi poudaril, da bomo ponovno proučili vse pajave našega narodnega življenja, vštevši tudi program o narodni obrambi. Pri tem proučevanju je na vlado napravila vtis potreba, ki se kaže v vsej državi, da naj ostane pri sistemu prostovoljne vojaške službe. Zlasti 6c ni moglo do-vo,liti, da bi 6e novaki za teritorijalno vojsko odklonili, češ, da so enote, kakor se prijavljajo, že polne. Zato smo proučili položaj in prišli do tehle sklepov:
1.	Kopenska operativna vojska, ki šteje danes v miru 130.000 mož, je podvojena in se bo v bodoče pomnožila na število vojne formacije ter se bo temu številu dodala še 40.000 mož.
2.	Kopenska operativna vojska, ki sc bo lako preuredila v vojno formacijo, bo podvojena, tako da bo, štela 340.000 mož.
Spodnja zbornica bo vedela, da imajo li pomembni sklepi za posledico še druge ustrezajoče sklepe, da se poveča preskrba z živežem, da se pomnoži število
strokovnih inštruktorjev in oskrba t. opremo in rezervami ter vojnim potencialom, ki je potreben za vzdrževanje pomnožene vojske. Načrti za vse to so že izdelani, naknadne informacije bodo pa izdane od časa do časa. Vse to se bo doseglo, če se bo v bodoče za-
Teroristi v Londonu
liondon, 29. marca. b. Irski teroristi neumorno nadaljujejo svoje delo po Angljii. Najnovejši zločin, ki so ga storili, je bil iiosJuis, da dvignejo v zrak most čez reko Temzo v vzhodnem delu Londona. Davi sta se slišali na llamniershmilh-skem mostu dve močni eksploziji, ki sla uničili del zgradbe, ki drži most in ga združujejo z močnimi jeklenimi verigami z drugo stranjo obale. Eksplozij« je bila tako močna, da se je slišala nekaj kilometrov daleč v vsem vzhodnem delu Londona. V trenutku eksplozije je vozil čoz most ravno neki avto, ki so ga drobci železnih delov močno poškodovali, vendar pa sta šofer in neka ženska, ki sta se peljala v avtomobilu, ostala pri življenju. Policija je takoj aretirala dve osebi.
Posveti o »ppotinemšhi fronti"
Anglija si prizadeva da bi pridobila Poljsko
London, 29. marca. b. Ves angleški jutranji tisk pripisuje velik j>omen današnji seji britanske vlade, ker bo na njej sprejet sklep o bodoči britanski zunanji politiki. »Daily Telegraph« poroča, da je ministrski predsednik Chamberlain snoči ponovno sklical odbor za zunanje politične zadeve. To je storil zaradi vedno večjega ogrožanja Poljske in zaradi nevarnosti, da tudi Romunija ne izgubi svoje svobode. To so bili glavni razlogi, da je Chamberlain v 24 urah že drugič, sklical k nujni seji odbor ministrov, ki so pretresali zunanje politične zadeve.
Kakor poročajo britanski listi, gre predvsem zalo, da vlada Velike Britanije ugotovi v kakšni smeri lahko vpliva na dogodke. Merodajni britanski krogi so mnenja, da za primer napada na Poljsko ali Madžarsko demokratske države ne bi zahtevale pomoči Sovjetske Rusije, ker bi bila ruska pomol nekoliko pozneje bržkone mnogo važnejša.
Angleška in francoska diplomacija sta se zadnje čase mnogo trudili, da ogrožene države Poljsko, Romunijo in Madžarsko ter še kakšno balkansko državo pridobijo za lo, da si obljubijo le države medsebojno pomoč. Izid teh diplomatskih naporov seveda ni bil objavljen.
Za britansko vlado je sedaj vprašanje, če bo še naprej smela ostati kot gledalec, ki ne sodeluje kadar se nasilno spreminja evropska zemljepisna karta in ali bo treba poseči vmes in na kakšen način. »Dail.v Mail« poroča iz Varšave, da je včerajšnja Chamberlainova izjava v poslanski zbornici napravila na Poljskem izredno ugoden vtis, ker po tej izjavi sodeč britanska vlada misli na mnogo ve? in np le na v Evropi ogrožene države. Britanska vlada je dala vedeti, da se po nje-
nem mnenju nova vojna no bo mogla omejiti, če bi izbruhnila mod Nemčijo in Poljsko. Poljska vlada je zaradi tega dobila do Velike Britanije neko zaupanje. Britanska vlada ho dobila stalna poročila od poljske vlade o poteku razgovorov med Varšavo in Berlinom. Trdijo, da Nemčija doslej Poljski se ni postavila nobenih stvarnih zahtev.
Seja angleške vlade
London, 29. marca. AA. Reuter: Današnja seja vlade je trajala nad dve uri. Ponovne seje danes ne bo. Danes je bil v spodnjem domu sporočen vladni sklep, da se suhozemska vojska podvoji. Odslej bo kopenska vojska štela 340.000 mož.
Seja francoske vlade
Pariz, 29. marca AA. Havas: Današnja seja francoske vlade je bila skoraj izključno posvečena vprašanjem zunanje politike, a v prvi vrsti ekspozeju ministrskega predsednika Daladierja glede izjav, ki jih bo dal nocoj po radiu. Razprava o zunanjepolitičnih vprašanjih je trajala približno dve uri, tako da so morala biti ostala vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, odložena za prihodnjo sejo francoske vlade. O izjavah ministrskega predsednika Daladierja člani vlade niso hoteli povedati ničesar. Zvedelo pa se je vendar, da bo Daladierjev govor trajal približno pol ure in da bo ministrski predsednik v 6vojih izjavah zelo precizen.
Edcnov poziv za zedinienše vseh v borbi za svobodo
London, 29. marca. AA. Reuter: Danes Je imel bivši angleški zunanji minister A n t h o n y
Eden govor po radiu, namenjen Avstraliji. V nJem je minister Eden v glavnem dejal:
Proti zlorabljanju sile morajo demokratične driave reorganizirali svoje narodno življenje, da bi ohranile nedotaknjene svetinje svoje vere. Dogodki, ki so se odigrali ta mesec so s svojimi nenadnimi in težkimi ler žalostnimi posledicami dali nauk vsem državnikom in vsem državam. Kadar sila poslane edino odločujoči činitelj v politiki, za miroljubne narode ne preostane več nobena druga pol kakor da te zedinijo za odpor proti nasilju.
V Nemčiji že letaki proti Angliji
Berlin, 29. marca. b. V uradih, tovarnah in po Javnih zgradbah 60 pričeli Nemci lepiti plakate, v katerih opozarjajo Nemce na sovražno stališče Velike Britanije. Na plakatih poudarjajo, da bo Nemčija na vsak poskus klevet, ali na nepristojno zmerjanje voditelja tretjega rajha,, kanclerja Hitlerja, po britanskih ministrih odgovorila s sličnimi protiukrepi. Plakati zlasti poudarjajo dvoreznost britanske politike in zavzemajo ostro stališče proti kakršnem koli poskusu, da bi kdo od zunaj vplival na nemški narod.
Nemška propaganda na Danskem
Kopenhagen, 29. marca. AA. Havas. Od 150 učencev vojne šole, ki so prišli na Dansko, da v Šlesvigu preživijo velikonočne praznike, so jih danske oblasti aretirale 6 v Hadersgu, ker so v zvezi s predstoječimi volitvami vršili nacionalno-socialistično propagando ter lepili hitlcrjcvsko letake.
Nemška vlada se je belgijski vladi opravičila
Bruselj, 29. marca. c. Nemški veleposlanik von Btilow Je danes obiskal zunanjega ministra Sou-dana in mu izrekel obžnl^anje nemške vlade zaradi tega, ker je nemška radijska postaja v Kolnu oddajala neko posebn* oddajo za Nemre v Belgiji. Belgijska vlada je zaradi tega protestirala in je nemška vlada sedaj izrazila svoje obžalovanje, obenem pa napovedala, da nemške radijske postaje ne bodo več oddajale posebnih oddaj za Eupen in Mnlmedv
Uvoz bombaža in volne
Ljubljana, 29. marca. Lani smo uvozili ▼ našo driavo 21.6.15 (16.807) Ion surovega bombaža v vrednosti 264.1 (254.56) milij. din. Od toga smo u>ažali iz naslednjih držav USA 178.6 (167.1), Brit. Indija 38.54 (43.85), Egipt 29.3 (27.75), belgijski Kongo 7.0 (4.66), Peru 6.47 (3.64), Anglija 2.1 (3.07), in Mehika 1.4 (leta 1937 —) milij. din.
Nadalje sine lani uvozili 4.470 (4.297) (on volne za 120.7 (103.0) milij. din. Največ volne ro nam (v milij. din, v oklepajih podatki za 1937) dobavile naslednje države: Anglija 39.3 (39.2), Urugvaj 33.0 (9.4). Argentina 23.6 (16.9). Avstralija 9.9 (4.84), Grčija 5.4 (6.4), Belgija 3.5 (4.0), Francija 2.85 (—) in Nova Zelandija 2.45 (16.1).
Pri volni vidimo posebej, da jo uvažamo iz raznih držav tudi s posredovanjem drugih industrijskih držav. Seznam držav, iz katerih uvažamo bombaž in volno, pa nam kaže, da so to vse države, v katerih je treba bomba! in volno plafe-vati s devizami in da ju ne moremo dobiti kom-(peniacijskim potem.
Društvo industrijcev in veletrgovcev
V sredo dopoldne je imelo Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani svoj 13. občni zbor. Občni zbor je vodil predsednik g. Stane Vidmar, prisostvovali pa so mu zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze trgovskih združenj, ljubljanskega združenja, Zveze industrijcev in Trgovskega društva Merkur.
Iz predsedniškega poročila posnemamo, da so se težave našega gospodarstva zlasti v deviznem pogledu znatno povečale zaradi teritorijalnih iz-prememb v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih.
V	našem notranjem gospodarstvu se poznajo posledice močne davčne obremenitve, ki je pri nas ]>osebno znatna. Saj je dosegel znesek neposrednih davkov lani okoli 315 milijonov din. Poleg tega so naše samoupravne dajatve najvišje v državi. Znatni so tudi prispevki za socialno zavarovanje. To je v veliki meri tudi vzrok, da se industrija seli iz naših krajev in je zaradi tega potrebno čim prej rešiti vprašanje izenačenja obremenitve.
Opozarja na potrebo konzultiranja gospodarskih krogov pred uveljavljen jem uredb in zakonov ter pravilnikov kakor tudi potrebo gospodarskega sveta.
Splošne gospodarske razmere vplivajo tudi na obseg poslovanja društva, ki stalno in znatno narašča. Zlasti se je izpopolnil društveni informacijski oddelek, katerega se poslužuje vedno več članov. Gospodarska zadruga članov Društva industrijcev in veletrgovcev se je ustanovila lani in je dosegla že lepe uspehe, ima pa namen pripraviti s časom tudi organizacijo eskompta trgovskih terjatev.
Društvo šteje 270 članov, njegov urad ima pa zaposlenih 15 kvalificiranih moči.
Tajniško poročilo je podal g. Jernej Jelenič, ki je podrobno orisal delo posameznih oddelkov.
V	informacijskem oddelku je število izdanih informacij naraslo od 9500 na 11.535 in izdaja Društvo mnogo informacij tudi že za inozemstvo, ker je dokaz zaupanja v dru^tve^e informacije. Ce bi se člani bolj posluževali .tega oddelka, bi se lahko pristojbine znižale. Za poslovanje je zagotovljena popolna .tajnost.
Insolvenčni oddelek društva je interveniral v 185 primerih, leta 1937 pa v 158 primerih. Skupilo je izvršil prijav za 5 milijonov.
Dobre uspehe izkazuje tudi opominjevalna in Iztirjevalna služba. Delo davčnoinformativnega oddelka je znatno naraslo. Ker so narasli posli v vseh oddelkih, se je povišalo tudi administrativno poslovanje (knjigovodsko in blagajniško). Za ivoje člane je lani društvo izterjalo za 0.7 milij. lapadnih obrokov.
Pregledno blagajniško poročilo je podal blagajnik, ravnatelj g. Josip Ljubic. Dohodki so presegali izdatke 5208 din (pri tem je že upoštevana manjša izguba informacijskega oddelka). Društveni rezervni sklad je narastel že na 81.159 din. Po sklepu občnega zbora jo bil pribitek dotiran rezervam. Po poročilu nadzorstva so bila vsa poročila z odobravanjem sprejeta.
Pri naslednjih volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Stane Vidmar, podpredsednik g. Josip Lavrič, blagajnik g. Josip Ljubic, tajnik g. Jernej Jelenič, v odbor pa so prišli zopet gg. Anton Agnola, Josip Cemažar, Franc Heinrihar, Franc Kham, Zdenko Knez, Oskar Schmitt in Albin Smrkolj (namestniki: Fer-do Pinter, Evgen Ivane, Ivan Prešeren). V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Franc Urbane, Žane Miklavc in Anton Znidaršič.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stotici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »»^anz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg po min. toc. pol. In n zdr. S-br 15 485. 25 V 35.
Zaposlenost v januarju 1939
Iz pravkar objavljenih podatkov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razvidno, da je število zaposlenih delavcev od decembra na januar p-/>lo za 42 865. kar je običajen sezonski pojav, v primeri z lanskim januarjem pa je število zaposlenega delavstva narastlo za 24.167 ali za 3.89%, kar doka-zuie, da je zaposlenost našega gospodarstva še nadalje visoka.
Primerjava posameznih strok od januarja 1938 na januar 1939 kaže veliko povečanje zaposlenosti v tobačni industriji, pri gradbi prevoznih sredstev, pri gradbi železnic, cest itd.
Po uradih je največji prirastek zaposlenosti v Belgradu, Skoplju in Osiieku. Zmanjšanje je izkazano pri uradih v Sarajevu, Banja Luki, Subotici, Zagrebu jn na Sušaku.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je od januarja 1938 do januarja 1939 narasla za 0.60 na 23.70 dinarjev, vendar je za 0.15 din manjša kot decembra lani Skupna zavarovana mezd je znašala januarja 1939 382.65 milij. din (decembra 1938 410.75, januarja 1938 359.14 milij. dinl.
T C L r~\	- »""N 2 121
; ; c&cšioflatijaa
i PREDSTAVFob 10,19.21 h
Francoski senzaci-jonalni velefilm
GIBRHLTHR
Angleški Intelegence Service in frahe. kontrašpi-jonaža v borbi za špijoni
VIVIAN ROMANCE E. v. STROHE1M R. DUCHESNE
i
?c*la\stvo
Naša zunanja trgovina februarja 1939
Iz pravkar objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini je razvidno, da je znašal januarja letos uvoz v našo državo 112.609 (lani februarja 131.756) Ion v vrednosti 402.1 (431.0) milij. din, kar pomeni zmanjšanje po količini za 14.53%, po vrednosti pa za 6.71%. Izvoz je znašal februarja lelos 218.02 (lani februarja 301.610) ton v vrednosti 339.5 (394.3) milij. din, tako da se je izvoz zmanjšal od lanskega februarja sem po količini za 27.71%, po vrednosit pa za 13.89%.
Razvoj naše trgovinske bilance v prvih 2 mesecih lani in letos je razviden iz naslednjih številk (v milij. din):
Uvoz	Izvoz
1938 1939 1938 1939 januar	370.85 378.3 356.7 319.06
februar	431.0 402.1 394.3 339.5
skupno	801.84 780.36 751.0 838.57
Naša trgovinska bilanca izkazuje za februar pasivnost v znesku 62.57 milij. din, dočim je znašala januarja letos pasivnost 59.2 milij. din, februarja lani 36.7 milij. din.
Skupno je v prvih 2 mesecih letos znašala pasivnost naše trgovinske bilance 121.8 milij., lani v istem času pa je znašala pasivnost 50.9 milij. din, ker se je izvoz bolj zmanjšal kot uvoz.
Po posameznih predmetih je bila slika naše zunanje trgovine in naslednja (v milij. din), v oklepajih podatki za januar 1939:
Uvoz: surov bombaž 22.57 (38.1), bomb. prediva 32.3 (31.7), bomb. tkanine 11.57 (7.9), sur. volna 7.5 (20.0), voln. predivo 8.2 (13.0), voln. tkanine 16.96 (8.45), svil. predivo 8.6 (7.4), nepredelano in polpredelano železo 8.5 (4.8), pločevina 6.35 (2.45), železniški tnaterijal 9.8 (3.87), razni popolnoma izdelani predmeti iz železa in jekla 30.36 (25.84), sur. nafta 7.14 (5.1), riž 5.0 (7.0), limone in pomaranče 5.25 (3.9), ostalo južno sadje 2.16 (2.1), kava 4.6 (4.0), premog 14.2 (9.47), oljnati plodovi, semena itd. 6.14 (6.6), stroji, orodje in aparati 29.4 (25.2), elektrotehnični predmeti 13.26 (12.4), prevozna sredstva 20.15 (15.6).
Izvoz: pšenica 17.2 (11.1), koruza 1.34 (7.45), fižol 3.76 (6.45), konoplja 18.3 (21.8), konji 3.0 (4.2), goveda 2.4 (4.2), prašiči 21.26 (36.4), perutnina 2.75 (2.15), sveže meso 17.45 (15.66), mast 8.66 (7.16), jajca 17.54 (3.0), perje 6.24 (5.96), drva 3.2 (1.75), stavbni les 52.35 (45.2), oglje 1.2 (1.4), železniški pragovi 1.44 (3.64), izdelki iz lesa 2.05 (2.8), cement 3.8 (2.25), baker 60,1 (35.7), zelje in rude 16.0 (31.96).
v letu 1938
frejeli smo 593 strani obsegajočo statistiko naše zunanje trgovine za leto 1938, ki jo je z hvalevredno točnostjo izdal carinski oddelek linanč-nega ministrstva. Iz obsežne publikacije posnemamo nekatere zanimive podatke o naši zunanji trgovini v lanskem letu obenem s primerjavo za 1. 1937 in 1936.
Pota naše zunanje trgovine.
Iz statistike je razvidno, da je bila naša zunanja trgovina po potih usmerjena takole (v tisočih ton):
Uvoz:
1936
1937
1938
po suhem 372 443 503
po morju 384 410 422
po rekah 215 252 344
Izvozi
1936	884 1.518	466
1937	1.711	1.897	949
1938	1.314	1.791	591
Iz tega pregleda je razvidno, da je leta 1936 bilo razmerje med uvozom po suhem in uvozorfi po morju in rekah (skupno) 38.27 prati-61.7-3/lota-1937 je bilo to razmerje 40.08 proti 59.92, lani pa 39.64 proti 60.36. Pri izvozu je bilo isto razmerje leta 1936: 30.81 prati 69.19, 1937 37.56 proti 62.44, lani pa 35.49 proti 64.51% vsega izvoza po teži.
Uvoza zlata.
Če hočemo dobiti pravilno sliko naše trgovinske bilance (samo blagovni promet), moramo izločiti uvoz zlata, ki se porablja v industrijske in obrtne svrhe, ampak služi za okrepitev zlate podlage naše Narodne banke. Ta uvoz zlata je znašal leta 1936 85.3, leta 1937 92.9, lani pa 26.2 milij. din. To postavko je odšteti od skupne vrednosti našega uvoza, da dobimo potem čisto blagovno bilanco naše zunanje trgovine. Po teh korekturah je bila v zadnjih treh letih naša zunanja trgovina naslednja (v milij. din);
Uvoz: Izvoz: Bilanca:
1936	3.991.7 4.376.2 + 384.5
1937	5.149.9 6.272.4 -fl.131.5
1938	4.949.1 5.047.4 -j- 98.2
Iz teh podatkov je razvidno, da je bila dejansko v zadnjih treh letih bilanca naše zunanje trgovine aktivnejša, kot je . izgledala po prvotnih številkah, ker je treba k aktivnosti prišteti še vrednost uvoza zlata.
Oplemenjavlni promet
Mnoga naša podjetja uvažajo polizdelke in jih; potem izvažajo naprej kot končne fabrikate. Tako je. znašal lani začasni uvoz na predelavo, popravilo in dodelavo 89 (4.8) milij., ponovni izvoz teh predmetov (po predelavi, oz. dodelavi) pa je znašal lani 39.8 (20.37) milij. din. Izvažali smo v tej skupini največ cijanamida, cigaretnega papirja in posode iz pločevine.
Izvažali pa smo v inozemstvo predmetov na obdelavo itd. za 1.5 (3.5), predelanih in popravljenih pa smo nazaj uvozili za 2.2 (15.26) milijonov din. To so predvsem svilene tkanine.
.. (.••'•..,„,.; Tranzit f.	e. :,
Tranzit skozi našo državo je lani le malo narastel. Znašal je 3.125.800 ton, leta 1937 pa 3 milijon«" 100.927'ton.' Največ je šlo v tranzitnem prometu lani skozi našo državo: žita 658 (911) tisoč ton, južnega sadja 94 (76), lesa 98 (129), mlinski proizvodi 128 (74), rude 179 (82), mineralna olja 757 (818), papir 108 (94), železo in izdelki 281 (193) tisoč ton.
Carinski dohodki
Lani so znašali vsi carinski dohodki 1.020.86 (1.024.8) milij. din. Carinski dohodki so znašali pri največjih carinarnicah (v milij. din): v Uel-gradu 240.07 (1937 — 258.35), Zagreb 218.46 (235.3), Sušak 84.8 (69.6), Ljubljana 55.2 (59.7), Maribor 55.2 (60.95), Novi Sad 52.0 (38.8), Met-kovič 31.255 (30.3), Jesenice 28.2 (29.6) itd.
Poleg dohodkov od carin so pobirale carinarnice tudi znatne druge državne dajatve (trošarine itd.). Te so dale lani 564.24 (404.7) milijonov din, od tega v Ljubljani 48.6 (28.36), Mariboru 31.86 (19.1) in na Jesenicah 12.05 (7.3) milijonov dinarjev.
Kino Sloga tel. 27-30 ob 16.,. 19. in 21. uri
Fantom trubadur
* A 1 i c e J a y e * Jack Haley *
Zabavna glasbena in pevska komedija
Janko Grampovčan:
Socialna politika nove Grčije
Lela 1936. je znašalo v Grčiji število bolnikoy 1,800.000 na 7 milijonov prebivalcev (25%). Vsako leto je umrlo 110.000 ljudi. Na 250.000 jetičnih bolnikov je prišlo letno 11.000 smrtnih slučajev. Od malarije je bilo bolnih 1.5 milijona ljudi in od teh jih je umrlo letno 2.000. Venerične bolezni so prodrle do osamljenih podeželskih hiš. Cela Grčija je razpolagala tedaj s 13.000 bolniških postelj, čeprav bi jih potrebovala najmanj 17.000. Novi režim je izdal že prvo leto l'A milijarde drahem kot prvo pomoč. Smrtnost je v Grčiji naravnost obupna. Po dolgosti življenja stoje po vrsti: Amerika 65 let, Švedska 61, Nemčija, Danska 60, Norveška, Vel. Britanija, Holandija 55, Avstrija, Švica 53, Italija, Francija, Cehoslovaška 52, Poljska 46, Španija 43. Grčija — 34. Novi režim je šel takoj na daljno delo. Zgradil je relo vrsto bolnišnic, osnoval po vseh mestih protituberkulozne dispanzerje, kjer je narod — brezplačno zdravljen. Kdor bi (K) dveh letih odkar vlada novi režim zopet potoval v Grčijo, ne zato. da občuduje stara svetišča in obuja spomine iz šolskih knjig, ampak da stopi v živo življenje, ki živi ob teh razvalinah, ta se bo čudil temu razvoju mnogo bolj, kot pa mrtvi umetnosti. Umetnost je vdahniti mrtvemu kamenju duha, a še neprimerno večja je umetnost dvigniti duh naroda, mu vlili volje za življenje, ter mu to življenje tako urediti, da bo vredno — živeti človeku, kot podobi božji. Reči moramo, da se je g. Melaksasu to v obilni meri posrečilo. On je v dobrih dveh letih dvignil celo vrsto domov za otroke, starce, slepce, mutaste (šole) siroto, manj nadarjene itd., ki vsi uživajo dobrote teh
Večerni predstavi odpadeta zaradi konccrta I
Danes predstavo samo oh 16. ari.
Nchronana carica
Danielle Darrieu*
v vlogi knjeginie Katje Dolgorukore
zavodov — brezplačno. Vprašanje narodnega zdravja je prevzela vlada sedaj popolnoma v svoje roke. Mnogoštevilne zdravstvene zadruge, ki so zrastle v zadnjih dveh letih v Grčiji in v katerih grški narod sprejema po nizkih cenah zdravila za zdravniško pomoč brezplačno, je vlada podpirala z vsemi močmi, vendar pa vlada v teh zadrugah ne vidi končne rešitve zdravstvenega problema. V zakonskem načrtu, ki ga je vlada izdelala in ki bo najbrže že letos stopil v veljavo kot zakon, je vlada storila neprimerno več. Po novem zakonu je predpisana obveznost bolniškega zavarovanja za — kmeta. Ta obveznost se razteza na vse člane družine. V Grčiji obsjota danes 4000 obveznih združb te vrste s po 200 kmetskimi družinami. Zdravniška pomoč in zdravila in zdravljenje zahteva ogromno denarnih sredstev. Vlada ima za pokritje teh stroškov v načrtu sledeče: 800.000 kmečkih družin troši sedaj letno 1,200 milijonov drahem za zdravljenje. V bodoče bodo te stroške nosili: 600 milijonov država in poljedelska banka, 228 milijonov drahem zdravniki (vsaki po 6000 letno kot poseben davek), 134 milijonov drahem lekarnarji, ostanek pa bodo prispevale same družine. Ne. kdor gleda ta življenski in socialni preporod Grčije, ta ne bo mogel trditi, da je nova Grčija zajadrala v — fa-šistovske vode, še manj pa — v komunistične. Kdor gleda na te pojave nove Grčije objektivno, ta bo dal prav onim, katerim se je posrečilo, da so okoli sebe zbrali 600.000 grške mladine in to največ iz delavskih in kmečkih slojev, ki z navdušenjem prisega zvestobo: Rogu, narodu in v 1 a d a r j u , in ki pravijo: »Grški narod je z navdušenjem našel zopet — sebe!«
*
Občni zbori: Celjska posojilnica, d. d. Celje, 19. aprila ob 17, Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d. Ljubljana 24. aprila ob pol 11 v Kred. zavodu (volitve v upravo in nadzorstvo), Šcntjaniki premogovnik And. Jakil. d. d. v Krmelju pri Št. Janžu
Borze
Dne 29. marca 1939,
Svetovne efektne borze
PARIZ: Usmerjenost tečajev navzdol, dobro pa
se drie francoske rente. LONDON: Tečaji nekoliko bolj vzdrfanl. AMSTERDAM: Slabo razpoloženje. NEW Y0RK: Tečaji zopet padajo.
Denar
Angležkl funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V	zasebnem kliringu je ostal angležki funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Nemški čeki so tudi ostali neizpremenjenl na 13.70—13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30,765 do 31.465, v Belgradu 31.25 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 8 milij. 019.782 din, v Belgradu 5.085.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,456.000 din.
L|nbl)aoa — Tečaji • pri mom. Amsterdam 100 hI. gold. , . . 2343.50—2381.50 Berlin 100 mark ...... 1776.12—1793.88
Bruselj 100 be'g ...... 742.70— 754.70
Curih 100 frankov . , , . . 995.00—1005.— London 1 funt ........ 206.80— 210
Pariz 100 frankov ..... 116.70— 119,—
Trst 100 lir........ 232.65— 235.75
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.785, London 20.835, Newy©rk 445, Bruselj 71.85, Milan 23.42, Amsterdam 236.20, Berlin 178.30, Stockholm 107.40, Oslo 104.70. Kopenhagen 93.025, Sofija 5.40, Varšava 83.50, Budimpešta 87.30, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.1875, Buenos Aires 102.50,
Vrednostni papirji
Vojna Skoda:
V	Ljubljani 467.50—472.50 v Zagrebu 465 —469
v Belgradu 468.50—469
Ljabljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 do 102, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 467.50—472.50, begi. obv. 90—91, dalm. agr. 89.50 do 90.50, 8% Bler. pos. 99.50—101.50, 7% Bler. pos. 93.50—95, 7% pos. Drž. hip. banke 100—101, 7% slab. pos. 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.600—7.700, Trboveljska 190—200.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 100 denar, vojna škoda promptna 65—469, begi. obv. 90—90.75 (90, 90.75), dalm. agrarji 89.25—90.50 (90), 8% Bler. pos. 99—100.50, 7% Bler. pos. 93 do 94, 7% stab. pos. 98—98.50. — Delnice S Gutmann 35—45, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Jadranska plovba 350 denar. "
Belgrad. Državni papirji: 7% Inv. pos. 101 do 102 (102), agrarji 62.25 denar, vojn« škoda promptna 468.50-409. begi. obv. 90.50—91 (90.75, 90.65), dalm. agr. 89.75—90.25 (90), 4% sev. agr. 62.25—63, 6% šumske obv. 89 denar, 8% Bler. pos. 101—101.25 (101), 7% Bler. pos. 93.50—94 (93.50, 93, 75). — Delnice: Narodna banka 7.6000 blago. Priv. agr. banka 232 denar,
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji.
Živinski sejmi
Mariborski sejem 28. marca. Prignanih je bilo 8 konj, 16 bikov, 160 volov, 412 krav in 9 telet, skupaj 605 komadov. — Cene so bile naslednje: debeli voli 3.50—4.75 din, poldebeli voli 3—4 din, plemenski voli 4—5.50, biti za klanje 3—4, klavne krave debele 3.75—4.25, plemenske krave 3—4, krave klobasarice 2—2.50, molzne krave 4—5, breje krave 3 50—4.25, mlada živina 3.75—5, teleta 4.50—6 din za 1 kg žive teže. — Prodanih je bilo 277 komadov. — Mesne cene: volovsko meso
I.	vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—12,
II.	vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za 1 kg.
Mariborski sejem 24. marca. Na svinjski sejem sta bili pripeljani 202 svinji. Cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 80—100 dinarjev, 7—9 tednov stari 115—140, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev 330—450, 8—10 mesecev 470—510, 1 leto stari 730—980. 1 kg žive teže 6—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11 din. — Prodanih je bilo 78 svinj.
Živinski sejem na Žigerskem vrhu, obč. Blanca, dne 21. marca 1939. Bike so prodajali po 3.50 do 4.50 din, vole po 4.50 do 5 din, junce po 4.50-do 5 din, krave po 3 do 4 din, telice po 4.50 do 5 din in teleta po 5 din za kilogram žive teže.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenskih Konjicah, dne 27. marca t. 1. Voli II. vrste 4.50 din, voli III. vrste 3—4 din; telice II. vrste 4 din, III. vrste 3.50 din; krave II. vrste 4 din,
III.	vrste 3 din; teleta I. 4.50, II. 4; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrsto 12, II. vrste 10 din; svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18; čisti med 16, goveje surove kože 8, telečje surove kože 10. svinjske surove kože 6 din za kilogram. — Pšenica 225 din, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 150, fižol 250, krompir 80, seno 45—60, slama 30 din; pšenična moka do 325 din, koruzna 200 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din za liter.
15. aprila ob pol 12 (voMve uprave in nadzorstva). Premogovna zdru?.ba »Belokrajina« v Črnomlju dne 15. aprila ob 11 v rudn. pisarni v Krmelju (volitv« članov ravnateljstva in revizoriev).
Saturnus, d. d. Ljubtana-Moite. Glavnica 3.0, bilančna vsota 17.8 (18 24), brutodonos 7.9 (7.66), čisti dobiček 0.33 (0.34) milij. din.
Zveza phrovarske industrije kr. Jugoslavije. Uprava Zveze pivovarniške industrije kr. Jugoslavije te ja konstituirala takole: predsednik Živoiin Nesič, ravnatelj Vajfertove pivovarne v Belgardu, podpredsednika Viljem Nemenz, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani in Anton Bailonv, član uparv« pivovarne Bajlony in e:novi v Belgradu, glavni tainik ja pa g. dr. Cvetko Gregorič.
Likvidacija. Na svojem občnem zboru 25. februarja je sklenila Komercialna banika, d. d. v Zagrebu, likvidacijo.
Največji razbojniški proces po rokovnjaški dobi
Razprava proti zloglasnim razbojnikom Pintariču, Kodru in njunim pajdašem
Maribor, 29. marca.
Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča v Mariboru so je začel danes dopoldne razbojniški proces, ki je gotovo največji, kar jih je bilo pri nas na Slovenskem po rokovnjaški dobi. Na zatožni klopi sedita razbojnika Koder in Pin-tarič ter 17 njunih poinagačev. Pintarič in Koder sta skušala obnoviti zopet staro rokovnjaško tradicijo, toda morala sta spoznati, da današnji časi za takšno obrt niso več primerni. Prehitro se za vsak zločin izve, prehitro se lahko organizira zasledovanje in tako je njuna razbojniška slava trajala razmeroma le kratko dobo. Vendar pa je tudi ta čas zadostoval, da sta se proslavila z razbojniškimi dejanji ter sta postala med ljudmi popularna, kakor 6voje dni znani rokovnjaški kolovodje.
19 obtoženih
Zaradi nekaterih mladoletnikov, ki so v proces zapleteni, je današnja raprava tajna. Ce bi bila javna, bi bil k njej gotovo naval, kakor ga na mariborskem sodišču še ne pomnijo. O zločinih obeh razbojnikov ter njunih pajdašev smo že svoj čas ob priliki preiskave obširno pisali ter navajali imena vseh današnjih obtožencev. — So to: 30 letni Melhior Pintarič iz Dolnje Bistrice pri Štrigovi, 30 letni Jožef Koder iz Maribora, 26-letni MartinM a j e r i č iz Sv Tomaža pri Ormožu, 17 letni Ludvik K e 1 c iz Rogoznice, 20 letni Jakob Juha rt iz Visol, 18 letni Rudolf Maglica iz Skok pri Slivnici, 30 letni Kari R a p iz Sv. Vida pri Ptuju, 28 letni Edvin Koder iz Dobrovcev, 34 letni Martin Maglica iz Skok, 25 letni Jožef Maglica iz Skok, 32 letni Jožef K a e iz Ješence, 37 letni Anton Godec iz Skok, 28 letni Ivan G o-dec iz Skok, 29 letni Kari Hoj ker iz Ptuja, 24 letna Slavka K a c iz Ješence, 34 letna Marija Planinšek iz Ješence, 30 letna Marija Adam iz Rogoze, 50 letna Lucija Maglica iz Skok in 32 letna Marija K o r o t a j iz Rač.
Pintarič osnuje razbojniško tolpo
Večina obtožencev je že predkaznovanih. Številne kazni imata za seboj predvsem Koder in Pintarič, prav nevarni tipi pa so tudi Juhart, Ma-jerič in Kelc. Slednji je kljub svoji mladosti že izredno pokvarjen, bil je že več let v poboljševalni«. Juhart je bil že šestkrat obsojen zaradi tatvin in vlomov. Večinoma 60 se spoznali s Pin-taričem in Kodrom že v zaporih mariborskega sodišča in kaznilnice. Ko je potem Pintarič prišel v začetku lanskega leta na svobodo, se je kmalu zopet znašel s svojimi znanci iz zaporov. Vsi so zahajali v Betnavski gozd, ki je znano zbirališče temnih elementov in zločincev ter so tam kovali načrte za razne zločine. Pintarič se je najprej združil z Majeričem ter sta sklenila, da bosta oropala posestnika Hergulo v Cvetkovcih pri Ptuju, za katerega je Majerič vedel, da je prišel pred nekaj leti iz Amerike ter je prinesel s seboj veliko premoženje. Mislila sta, da hrani Hergula denar doma. Vlomila sta pri njem, našla pa sta veCinoma hranilne knjižice in vrednostne, papirje, pištolo, in. obleko,, v skupni vrednosti 241.817 din. Ker pa knjižic in papirjev nista mogla spraviti v denar, sta jih uničila. Nato sta se vrnila nazaj v Betnavski gozd pri Mariboru. Pintarič je uvidel, da se dosežejo dosti lepši uspehi, če 6e gre na delo v družbi, pa si je osnoval razbojniško tolpo, v katero je poleg Majeriča vzel ie Juharta in Kelca. Pridružil se jim je tudi Rap, ki je bil sicer zaupnik orožnikov, vendar je držal z razbojniki ter je najbrž orožnike nalašč spravljal na napačno sled. Rap je prevzemal od razbojnikov plen ter ga prodajal raznim odjemalcem na deželi.
Majerič in Juhart prijeta
Pintaričeva tolpa je šla takoj na delo. V noči na 19. junij so obiskali posestnika Grajfa v Du-pleku. Grajfu in njegovi ženi so s pištolami grozili ter zahtevali denar, katerega pa niso našli. Vrnili so se v Betnavski gozd, ko pa so jim postala tla prevroča, so šli na potovanje. Zagrešili so celo vrsto zločinov v Dravski in Mislinjski dolini ter v okolici Cadrana, Oplotnice in Poljčan, dokler 6e ni posrečilo orožnikom, da so tolpo razpršili, ko so Majeriča in Juharta prijeli. Pintarič in Kelc sta srečno pobegnila. Pintarič se je potem zatekel k svoji ljubici Neži Majšler v Skoke pri Račah, kjer se je skrival pred orožniki. Tam se je potem sestal s Kodrom.
Koder sklene zvezo s Pintaričem
Jožef Koder izvira iz poštene rodbine, ima pa za seboj težko zločinsko preteklost. Opetovano je sedel v zaporih, kjer se je spoznal s Pintaričem. Lansko leto je prišel iz ječe, pa se je nastanil pri svojem bratu Edvinu v Dobrovcih, od tam pa se je preselil k družini Maglica v Skokah. Komaj je prišel iz ječe. je že začel krasti. Posrečilo se mu je nekaj velikih vlomov, ki so mu vrgli mnogo denarja. V noči na 10 junija je vlomil pri posestniku Grajfu v Trniiah, kateremu je odnesel 26.000 dinarjev. Prav tako mu je vrgel velik plen vlom v trgovino Magdalene v Ratah ter pri Jakobu Krepflu v Starkah. Je pa z denarjem zelo razmetaval. Ko je zvedel, da se Pintarič mudi v Skokah pri svoji ljubici, je stopil z njim v stike in sklenila sta, da bosta začela skupaj razbojniško življenje. Oba so zasledovali orožniki, pa sta si obljubila, da se jim živa ne udasta. V znak prijateljstva sta si zamenjala svoji pištoli. Sklenila sla, da se bosta lolila velikih reti, ki jima naj prinesejo dosti denarja. Človeško življenje ne sme imeti pri tem nobene vloge. Načrte je delal Koder, ki je takoj prevzel vodstvo. Odločila sta se, da bosta vlomila pri gostilničarki Neii Sel v Zrkovcih, kjer je Koder že poprej nekoč vlomil ter je razmere poznal. Vdrla sta s ponarejenimi ključi v gostilno ler zahtevala od gostilničarke z orožjem denar. Ker jima ga ni .dala, sta jo tako pretepla in osuvala z nogami, da je ležala potem več mesecev v bolnišnici.
Umor Romana Ačka
Roparja sta se vrnila v Skoke, kjer jima je mladi Rudolf Maglica povedal, da hrani posestnik Roman Ačko v Kaliah pri Smartncm na Pohorju doma 7000 din. ki jih je dobil za vole. V noči na 25. junija sta šla v Kalše k Ačku. S ponarejenim ključem sta vdrla v hišo ter planila s samokresi v rokah v spalnico Zbudila sta iz spanja Ačka, njegovo ženo in vse domače ter nato z grožnjami zahtevala denar. Ačko je porabil ugoden trenutek ter zbeial iz hiše. Prebudil je hlapca, ga poslal k sosedom po pomoč, sam pa je tel zopet z vilami oborožen k hiši ter je pogledal skozi okno, kaj ie
dogaja. Eden od razbojnikov pa je zagledal obraz na oknu ter ustrelil. Zadel je Ačka v glavo ter ga na mestu usmrtil. Nato je pobegnila še Ačkova žena, za katero je Koder streljal, pa je ni zadel. Medtem pa je hlapec obvestil sosede, vsa vas je bilo pokonci in razbojnika sta iz 6trahu brez plena zbežala. Na begu sta izvršila še več zločinov. Najprej sta močno pretepla krojača Julija Kor-buna. Na nadaljnji poti sta napadla gonjača živine Vincenca Duha, ga ranila in nevarno poškodovala ter mu vzela 70 din Na koncu sta srečala pri Polskavi kosce, ki so kosili na bližnjem travniku. S samokresi sta jih prisilila, da so morali po vojaško eksercirati, ker pa 6e je Martin Kideršek uprl ter ni hotel ubogati komande, je Pintarič ustrelil vanj ter ga je zadel v glavo in nevarno ranil.
Lov za razbojniki
Zločin v Kalšah je povzročil veliko razburjenje. Vse orožniške postaje so bile na nogah, dobile so ojačenje in začel se je za obema razbojnikoma lov, kakor ga v naših krajih ne pomnimo. Razbojnika sta bežala proti Dravi, kjer sta ukradla čoln ter se z njim odpeljal do Skorbe pri Ptuju. Tam sta stopila na suho, čoln pa spustila po Dravi. Odšla sta v Skorbo, kjer sta obiskala Jožefa Zajška, katerega sta poznala iz zaporov. Zajšek jima je postregel s pijačo, prišli so še drugi fantje in začelo se je splošno popivanje in veseljačenje, ki pa bi se bilo skoraj žalostno končalo. Eden izmed fantov je Pintariču ukradel pištolo. Ko je Pintarič tatvino opazil, je čisto po-
Melhior Pintarič
Jožef Koder
divjal, začel je streljati ter sta s Kodrom delala pravcate hišne preiskave po vasi in pri tem streljala v zrak. Slučajno pa sta pri tem obhodu naenkrat trčila skupaj s patruljo štirih orožnikov. Ko so ti pozvali oba, da obstojita, sta začela na orožnike streljati. Ti so odgovorili s streli, nakar sta razbojnika v temi in megli izginila ter zbežala po koruznih njivah.
Pintarič v boju z orožniki premagan
Bežala sta do Ptujske gore, kjer sta se naslednjega dne ustavila v Rodoškovem vinotoču. Bilo je tam več fantov, katerim sta 6e pridružila. Kmalu sta se opila. Pintarič je slekel suknjič, v katerem je imel svoje pištole, ter je kazal fantom svoje akrobatske spretnosti in moč 6vojih mišic, Koder pa se je balial s polno denarnico, ki jo je razkazoval. Pintarič je bil celo tako predrzen, da je fantom povedal, kdo je. Ti so skrivaj poslali po orožnike, katerim so potem pomagali. Pintariča so po hudem boju premagali, Koder pa je v zmedi pobegnil.
Koder beži na Kranjsko in strahuje Dolenjsko
Koder je bežal na Kranjsko. Ustavil se je na Dolenjskem ter je tam nadaljeval s svojimi rokov-njaštvi. Izvršil je celo vrsto vlomov in roparskih napadov, pri katerih Je grozil svojim žrtvam z orožjem. Tako je oropal Frančiško Mirt v Ralanji vasi, v Dobrniiah je zagrešil kar dve razbojništvi, v Sušici je oropal posestnika Eržena, v Mirni pa je vlomil v graščino Franca Bulca. Velik plen mu je vrgel vlom v trgovino Ivana Rregerja v Sv. Ixivrencu. Odnesel mu jc blaga za 20.000 din. Blago je skril na kozolcu Franca Ostanka, ko pa je čez nekaj dni prišel po svoj plen, 60 ga Ostan-kovi hoteli prijeti. Koder pa je streljal ter je zadel Ivana Ostanka v trebuh. Prestrelil mu je jetra in ledvice ler ga smrtnonevarno ranil. Nato je oropal posestnika Jancžiča v Z g. Jesenicah, poskusil je vlomiti v žujmišče v Čatežu in v župnišče na Prim-skovem. Tam pa ga je zadela usoda.
Po hudem boju tudi Koder aretiran
V nekem vinotoču, v katerem je popival z domačimi fanti, je postal tem sumljiv, pa so poslali po orožnike, ki so Kodra po hudi borbi aretirali. Tako je tudi njemu odzvonilo razbojniško življenje, potem ko je skoraj dva meseca straho-val vso Dolenjsko.
n
Javna razprava proti razbojnikom
Dasi se je sprva govorilo, da bo razprava proti razbojnikom zaradi nekaterih obtoženih mladoletnikov, je bila danes zjutraj vendar proglašena za javno. Na vse zgodaj zjutraj je bila že zbrana pred sodiščem ogromna množica, tako da je policijska straža komaj vzdrževala red ter je spustila v sodno dvorano na št. 53 samo omejeno število poslušalcev Razpravo vodi vas. dr. Turato, prisedniki pa so dr. Lešnik, dr. Čemer, Lečnik, dr. Grmovšek. Obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Dev.
Razprava se je začela ob 8 zjutraj. V sodno dvorano so prignali pazniki glavne razbojnike močno vklenjene. Koder je imel vklenjene roke in verige na nogah, Pintarič, Juhart. Kelc in Majerič pa so imeli roke zvezane z verigami. Med razpravo pa sta tudi Pintarič in Koder imela roke zvezane, le med zasliševanjem so jima pazniki za nekaj časa sneli verige, potem pa sta bila spet zvezana. Pričela se je razprava z ugotovitvami generalij posameznih 18 obtožencev ter s čitanjem obtožnice. Vse to je trajalo dve uri.
Zasliševanje obtožencev
Ob 10 je pričel predsednik senata z zasliševanjem obtožencev. Prvi je bil zaslišan Martin Majerič, ki je obtožen v glavnem zaradi vloma pri Herguli. Zagovarjal pa se je zelo spretno ter je skušal svojo krivdo zelo omiliti. Predstavljal se je kot žrtev Pintaričevih naklepov. Za njim je prišel na vrsto 18-letni Ludvik Kelc. Pripovedoval je, kako se mu je godilo v vzgajališču. Ko so ga spustili, si je poiskal delo, pa je premalo zaslužil. Od same hrane človek ne more živeti,< je dejal, ko je razlagal, kako so ga razmere prisilile, da se je začel pajdašiti z vlomilci. Oče ga opisuje kot lenuha in potepuha, šolsko vodstvo pa pravi, da ,;e bil svojeglav in nagajiv. »V vzgajališču sem se malo pokvaril,« je zatrjeval. Sledilo je zasliševanje Jakoba Juharta. Bilo je zelo kratko.
Kaj pripoveduje Pintarič
S silno napetostjo se je pričakovalo zatem zasliševanje Melhiora Pintariča. Pintarič je takoj uvodoma dejal, da ljubi resnico in sovraži laž in da bo vse po resnici povedal. Opisoval je, kako se je spoznal v zaporih e Kodrom — kar je Koder potrdil s pripor.ibo, da je takrat sedel štiri leta po nedolžnem. S Kodrom se je potem sestal v Dobrovc'h Pri vseh svojih razbojništvih je bil oborožen s samokresom. Juharta je ščitil, češ da sedi sedaj po nedolžnem na zatožni klopi, ker ni tat in razbojnik. O napadu na gostilničarko Nežo Sel v Zrkovcih pravi, da sta sc s Kodrom v gostilniški sobi tako napila. da sla skraja čisto pozabila, po kai sta prišla. Pretepla sta Selovo zaradi tega, ker sc je na vse grlo drla. Bežala nista, ker sta bila pijana. Največje zanimanje je vladalo ia slučaj Romana Ačka. Pintarič je v vseh podrobnosti opisal, kako sta prišla s Kodrom k Ačku, kako sta vdrla v hišo z revolverji v rokah, s katerimi sta voščila Ačkovini »dober večer«. Pintarič pravi, da je bilo njegovo geslo »nisem prišel po življenje, temveč jx> denar«. Tudi ni on streljal. Ko so padli streli, ki jih je oddal Koder, je vse utihnilo v hiši ter ga je takoj obšla zla slutnja, da nekaj ne bo prav. Ko sta potem razbojnika odhajala od Ačka, nista vedela, da sta posestnika ustrelila Pogovarjala sla se, kaj bi lahko dobila v primeru, če ju primejo orožniki. Pintarič je dejal, da za navaden rop 5 let, če pa bi bili streli zadeli, pa tudi 20 let. Pri Ačku sta spila dve steklenici žganja, tretjo pa sta vzela s seboj. Kljub temu, da je bil popolnoma pijan, pa pravi, da se spominja na dejanja, ki jih je v pijanosti izvršil, bolj natančno, kakor če bi bil takrat trezen. Divjaštva, ki sta jih izvršila na poti iz Kalš proti Račam, je po-
vzročila pijanost. Krojača Kurbusa je udaril Koder, gonjača Duha pa je udaril Pintarič, ki je ležečega potem še pokril s klobukom ter mu zaklical, naj si pobere štiri zobe, katere mu je izbil. Ko sta potem prišla do koscev, so se morali ti jiostaviti v vrsto in eksercirati. Ko je Pintarič poveljeval »na levo krog«, se Fideršek ni hotel obrniti, nakar ga je Pintarič udaril s pištolo po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Razbojnika sta bila prepričana, da je Fideršek mrtev ter sta pobegnila.
Nato je bila zaslišana kot priča Marija Ačko, ki je dejala, da je manjši od razbojnikov streljal na moža. Manjši pa je Pintarič. Koder je na to izjavil, da se ničesar ne spominja, ker je bil pijan, Pintarič pa zatrjuje, da je streljal Koder.
Zaslišan je bil še mesarski vajenec Rudolf Maglica, potem pa je bila razprava prekinjena
Popoldne se je razprava nadaljevala ob 15 in je trajala do 18. Popoldne so bili zaslišani še ostali obtoženci in nekaj prič, nakar so dobili besedo državni tožilec in zagovorniki. V popoldanski razpravi so nekateri obtoženci skušali svoje obremenitve omiliti. Nato je predsednik razpravo zaključil in objavil, da bo sodba izrečena v petek ob 8 zjutraj.
vse
Ns,

lsSll>4
S
''J
Vatikanski radio v dobi
od Pija XI. do Pija XII.
V	štirih tednih, ki so pretekli od smrti papeža Pija XI. do kronanja njegovega naslednika papeža Pija XII., je svetovni tisk v Rimu napel vse sile, da bi svoje bralce in naročnike čim hitreje obveščal o rimskih dogodkih. Časopisi so se po svojih dopisnikih prehitevali med seboj in vsak je hotel biti prvi. Poročila pravijo, da Rim še nikoli ni imel v svoji sredi toliko časnikarjev raznih narodnosti kakor ob tej priliki. Toda prvič v zgodovini Vatikana se je zgodilo, da je vse napore tiska presegel — radio.
Ni še preteklo deset minut po smrti papeža Pija XI., ko je glas vatikanskega radia že vsemu svetu razglasil žalostno novico, ki jo je dalj časa večkrat ponavljal, ln ko so bili kardinali še zbrani ob mrtvaški postelji vrhovnega cerkvenega poglavarja, so zvonovi katoliških cerkva po vsem svetu že oznanjali vernikom novico, ki so jo v radiu morda preslišali. V nekaj minutah torej je ves svet zvedel, kaj se je v Rimu zgodilo.
Za papežev pogreb, 14. februarja dopoldne je bil v baziliki sv. Petra v Rimu organiziran prvi radijski prenos. Lahko se reče, da se je to zgodilo na željo vsega sveta, ker postaje v Italiji, Franciji, Lukscinburgu, Itelgiji, Poljski, Angliji, Združenih državah so izrazile željo, da hi zn to priliko dobile specialno zvezo z Vatikanom. Radijski prenos opisa dogodkov je torej mogel biti v več jezikih in je bil oddajan tudi na različnih valovnih dolžinah, na primer za Anglijo, ki je bila za to priliko prvič službeno zvezana z Vatikanom in je prenos oddajala vsemu svojemu imperiju. Vatikanski radio je bil v vsem tem času pod vodstvom palra Soccorsija, S. J.
V	času konklava je bil dvoboj med tiskom in radijem silno živahen. Razširila se je celo novica, da bo izvolitev novega papeža razglašena svetu po radiu naravnost iz Sikstinske kapele. V resnici jo radio daleč prehitel ves tisk s tistim trenutkom, ko se je po trgu pred baziliko sv. Petra iz zvočnikov razlegel glas kardinala diakona, ki je napovedal izvolitev in ime novega papeža. Toda to še ni hilo dovolj, da bi se novica važnosti primerno hitro razširila po vsem svetu. Treba je bilo stopiti v zvezo z radijskimi postajami zunanjih narodnosti. Zato je vatikanski radio takoj po tem
večkrat v več jezikih ponovili poziv: »Papež je izvoljen; zunanje postaje, ki so naročile zvezo po kablu z Rimom, naj takoj zahtevajo priključitev.« V pol ure je bila z vso točnostjo vzpostavljena zveza z Italijo, Švico, Luksemburgoin, Francijo, Belgijo, Ilolandijo, Anglijo, Irsko, Poljsko, Ogrsko, Ameriko, Argentino in Urugvajem. In vso tc postaje so nekaj minut na to žc oddajale prvi blagoslov novega papeža.
Naslednji dan, v petek zjutraj, je papež Pij XII. poklical k sebi p. Soccorsija, 50 minut pred slovestnostjo v Sikstinski kapeli, in mu izrazil željo, da hi svojo prvo poslanico svetu rad bral pred mikrofonom, da bi se razširila po radiu. V Sikstinski kapeli pa ni bilo nobenih takih napeljav, ker iz to kapele še nikdar ni bilo nobenega radijskega prenosa. Toda organizacija vatikanskega radia ie poslovala tako odlično, da so pravočasno še vso napeljali in je tudi prvo poslanico novega papeža radio razširil po vsem svetu.
Najmogočnejša organizacija radijskih prenosov pa se je pokazala ob kronanju papeža Pija XII Pri teh prenosih je z veliko pozornostjo sodeloval italijanski državni radio EIAR, ki jn dal napeljati veliko instalacij in je tako zvezal Vatikan s svo jim študijem nasproti cerkve Kristusa Kralja v Prati. Zaradi zunanjih okoliščin — spored krona nja jo hi I v več prostorih — je bilo treba mnogo večje tehnične organizacije. Mikrofoni so bili raz postavljeni na več veslih po baziliki sv. Petra (pred oltarjem, pred papeževim prestolom, pred pevskim zborom) Za napovedovalce so bili na raz polago telefoni nad majhno tribuno v dvoran' blagoslovov. Prav tako je bil 7. žicami prepleten in 7. zadostnim številom telefonov opremljen tudi ves prostor okrog trea sv. Petra. Samo za insta lacijp v baziliki jc bilo za tn treba več kot 4 kir žire. Jc bil pa tudi uspeli vsega trga dela neka izrednega. Slovesnosti so se prenašale v deveti! jezikih. Moremo reči. da jo ves svet po radiir spremljal dogodke v Rimu. Za Ameriko so se slo vesnosti dogajale ponoči in v vseli večjih rerkvali so verniki čuli in molili zn norega papeža, dokler se niso zvočniki oglasili in začeli opisovati potek dogodkov.
te novice
Koledar
Četrtek, 30. mrca; Jansz Klimak, opat; Kvirint, »učenec.
Petek, 31. marca: Marija Sedem žalosti; Benjamin, mučenec.
Novi grobovi
-f" Odvetnik dr. Alojzij Homau. V Radovljici je včeraj umrl g. dr. Aloj'/.ij Hnman, odvetnik iz Ljubljane. Pogreb blagega rajnega bo v petek 3i. marca ob 5 popoldne v Radovljici na tamkajšnje župno pokopališče. Naj v miru počival Žalujočim našo iskreno sožalje!
Osebne novice
= Diplomirani so bili na rudarskem oddelku tehniške fakultete za rudarske inženirje gg. Ce-rovac Matija, Gostiša Valentin, .lan Vlamidir, Mulej Anton, Odič Svetozar, Šembrek Rupert, Vukovič Slobodan in Zore Alojzij. - Čestitamo!
CREHE
sim
n
PARIŠ
Kretna zdravja in lepote.
—	Duhovniške plače. Kakor znano, duhovniki že dva meseca niso prejeli svojih plač. Naši poslanci, posebno g. senator dr. Ku-lovec, so ponovno posredovali v Belgradu, naj bi se že itak malenkostne plače duhovnikom čimprej izplačale. Včeraj je banovinsko tajništvo JRZ v Ljubljani prejelo iz Belgrada brzojavko, ki sporoča, da je pravosodni minister zagotovil, da bodo duhovniki 1. aprila prejeli svoje redne plače in zaostanke.
—	Z banske uprave. V pelek, dne 31. marca t. 1. ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsolen.
—	Novi člani glavnega sanitetnega sveta. Z ukazom kraljevih namestnikov je imenovanih trinajst novih članov glavnegu sanitetnega sveta, med njimi tudi primnrij g. dr. Valentin
Meršol iz Ljubljane. Te dni je bil prvi sestanek glavnega sunitetnega sveta, na katerem je bil izvoljen za predsednika dr. Vojislav Mi-iiajlovič, za podpredsednika pa dr. Stevan Ivanič iz Belgrada in dr. Edvard Miloslovič iz Zagreba.
—	Važno z.a bolnike, ki prihajajo v ljubljansko bolnišnico. Vsak bolnik z dežele, ki se odpravlja v ljubljansko bolnišnico in nimu denarju za povratek domov, mora s seboj prinesti potrdilo domovne občine, s katerim se občina zavezuje, da bo povrnila mestnemu socialnemu uradu v Ljubljani stroške za povratek. Bolnik dobi potrebni denar nn mestnem socialnem uradu v Ljubljani samo na podlagi tega potrdila. Tako je odredila bonska uprava v Ljubljani. Občinski tajniki naj ljudi o tem pouče. da bolnik ob povratku domov ne bo ostal brez vseh sredstev.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 23. t. m. je objavljen »Ukaz o občni amnestiji za kazniva dejanja — prestopke« dalje »Uredba z zakonsko močjo o brezplačnem preskrbovanju ljudstva z zdravili hiolo-škega izvora«, »Navodilo za oskrbo države s tekočini gorivom v miru, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju«, »Avtentično tolmačenje odst. 1. člena 1!). uredhe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov«, »Pojasnilo za ocarinjanje zlitin niklja in hakra< in »Pojasnilo o ocarinjanju ter-penlina (terpenlinove smole) in surovega borovega katrana«.
_ Prepovedan tisk. »Službene novtne« št. 69
oziroma 70 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in širiti št. 7 lista »Svijetc, dalje št. 11. lista »Nezavisnost«, št. 11 in 12 tednika »Seljački dom«, letak »Privatnim činovnlcima i namještenicima grada Zagre-ba«, št. 12 časopisa »Hrvatska straža«, št. 11 lisla Narodni val«, št. 67 časopisa »Zagrebački list«, št. 6 lisla »Hrvatski naro<k in knjigo »Porijeklo religije« od llenry Luciena. Vse prednavedeno izhaja oziroma je bilo tiskano v Zagrebu.
—	Nesreča zagrebškega zdravnika v gorah. Iz Kranja so včeraj popoldne pripeljali v Ljubljano zagrebškega zdravnika dr. Mošeka, ki se jo na neki planini blizu Kranja ponesrečil. Zlomil si jc desno nogo. Dr. Mošaka je na ljubljanskem kolodvoru prevzel reševalni avto in ga prepeljal v Leonišče. Kako se je nesreča zgodila, ni znano, prav tako ne drugi podatki.
—	Udeležite se in prijavite pravočasno za Putnikove« izlete v velikonočnih praznikih. —
Sporedi na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika.
—	V Trst. Gorico. Idrijo in Benetke priredi izlete »Putnik1 za velikonočne praznike.
—	Za velikonočni izlet v Gorico, Trst, Benetke in Idrijo se zaključijo prijave v soboto, 1. apr.
Jčaj jpKai/jit&?
Naročniki in bralci slovenskega dnevnega časopisja so morali včeraj razvozlali sledeče uganke: *'/.akaj sle atakirali?* — *S spirilistične seanse* — »Talisman hollumoodskih sta rov* — Nov faktor v moderni kriminalistikit — >V kumpanijskeni letu 19JH-- — >Sedaj gojijo virus na embrionih kokoši< — »Plavalna sekcija, ki je še brez bazena, je bila z vsemi športnimi forumi v permanentnem kontaktu« — »Emisija zadnje transe se je nršilat — >Salon, ki brilira s produkcijo aparlnih modelov« — >Ilidroplan Yan-kee Clipper je startal v Balllmorc in je v rekordnem času ...t — »K svoji kuhinji bom držal vedno sveže ribe« — »Peticije z dokumenti sprejema inšpektorat banket — *Kam se bo slova-štvo obrnilo sedaj, ko se je iztrgalo simbiozi s Cehi?* — >Orc navzlic demantijem vendar za programsko in ideološko retiriranje v 1NS< — . Afirmirali unltaristični program z dckonccntra-rijo administracije in široko avtonomijoi« —>NN Klub jc tolkel svojega partnerja v boljšem star-t„< — »Štartalo jc 22 atletov vseh kategorij« — Delegacija diplomiranih aranžerjev jc imela sestanek z eksperti modne konfekcije«.
A to ie samo nekaj o hitrici nabranih cvetov o slovenskem dnevnem časopisju, kaj pravile?
Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tel. 22-50.
—	Sadjarji! Kot je bilo objavljeno v »Sadjarju in vrtnarju«, bo poučna ekskurzija v Italijo od 11. do 13. aprila in se prijavo zaključijo dno 2. aprila.
—	Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajov, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenim: preparati, temveč uredite svojo pre-havo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
—	Udeležite 6e in prijavite pravočasno za »Putnikove« izlete v velikonočnih praznikih. — Sj>oredi na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika. V Trst, Gorico, Idrijo in Benetke priredi izlete »Putnik« za Veliko noč.
—	Priljubljeno binkoštno romanje na Trsat nudi. letos toliko lepega in veselega doživetja kakor nobeno leto do sedaj. Poleg izleta po morju v Malinsko na Krku, pojdejo romarji tudi v Italijo (na Reko, v Opatijo), zato se je treba veliko prej priglasiti kakor druga leta. Navodila dobite brezplačno, če javite svoj naslov upravi »Po božjem svetu«. Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Vaši zobje so lahko vedno lepi in beli, ako Vi to očete. Uporabljajte zjutraj in zvečer Chlorodont pasto za zobe. Uspeh se večkrat pokaže že pri enkratni uporabi.
—	Iz Belgrada pred ljubljanske sodnike. Trgovski zastopnik Ilija Trajkovič v Belgradu je svoj Čas služil kot kaplar pri kolesarskem mitra-ljeskem bataljonu. Podčastniki so bili nameščeni v posebni sobi. Osumili so ga, da je skušal s posebnim ključem vdreti v bataljonsko skladišče. Preiskava so je najprej vodila pred vojaškim sodiščem. Ker je Ilija odšel v civil, je bil kazenski spis predan ljubljanskemu okrožnemu sodišču, in včeraj se je moral Trajkovič pred malim senatom zagovarjati zaradi zločina poskušenega vloma v vojaško skladišče. Zanikal je krivdo. Poveljnik — kapetan Wurzbach je potrdil, da je bil obtoženec vedno pošten in vesten v službi. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil Trajkovič oproščen od obtožbe. Pred ljubljanske sodnike je prišel osebno iz Belgrada.
—	Zaradi lahke telesne poškodbe pred velikim senatom. France Rogelj iz Nasovč jo bil lani 28. novembra obsojen zaradi umora na 10 let robije. Ustrelil je 19. junija lani ponoči v Nasovčah
*	Škof dr. Nyaradi odpotoval v Rim. Kri-
ževski grško-katoliški škof dr. Dionizij Nyaradi se je vrnil iz Karpatske Ukrajine, kjer je vodil priprave za ustanovitev grško-katoliške škofije. Pretekli torek se je škof dr. Nayaradi pripeljal v Zagreb, kjer je obiskal nadškofa dr. Štepinca, nato pa je odpotoval v Rim, kjer bo poročal sv. očetu Piju Xil. o svojem delu v Karpatski Ukrajini.
*	Novi ravnatelj Pokojninskega zavoda v Zagrebu. Na seji upravnega odbora Pokojninskega zavoda v Zagrebu pretekli ponedeljek je bil izvoljen za ravnatelja zavoda dr. Alfonz Baron, prokurist in pravni referent Jugoslovenske banke, za njegovega namestnika pa dr. Ante Pavlo-vič, odvetnik v Zagrebu.
*	Železniška zveza s Plitvičkimi jezeri. Zagrebška trgovska zbornica je za 4. april sklicala konferenco, na kateri bodo razpravljali o železniškem vprašanju na Hrvatskem. Na sporedu je med drugim tudi železniška zveza s Plitvičkimi jezeri.
*	Črna borza v Zagrebu dela največ z angleškimi funti. Zadeva s tihotapljanjem inozemskih plačilnih sredstev še vedno zaposluje policijo. Doslej jo bilo v Zagrebu aretiranih več oseb, proti katerim je uvedeno kazensko postopanje, nekaj pa jih je izgnanih iz države. Policija pa še vodno dobiva ovadbe proti |K)sameznim osebam, češ da so pečajo s tihotapljanjem deviz. Veliko število teh ovadb je seveda brez podpisa, nekaj pa jih je tudi podpisanih. Preiskava je dognala, da je velik del anonimnih ovadb neločen in da gre v mnogih primerih samo za maščevanje. Policija je pretekle dni pregledala več za-greliških lokalov, kamor so črni borzijanci zahajali in prihajali v stik s svojimi odjemalci. Policija je ugotovila, da so tihotapci valut izvažali iz Jugoslavije največ angleških funtov. Zanimivo je tudi, v kako tesnih poslovnih stikih so bili zagrebški črni borzijanci s svojimi belgrajskimi tovariši Svoje razpredene niti so imeli tako skrite, da jih jo bilo zelo težko odkriti.
*	Naša motorna ladja zavozila v grški parnik. Pri vhodu v bokokotarski zaliv pri rtu Ostro je naša motorna ladja »Velcbit« zadela v grški tovorni parnik »Cregorios Tlistos« iz grškega pristanišča Kalamata. Motorna ladja je zavozila z veliko brzino v grški parnik, in sicer v bok, in se zarila vonj skoraj meter globoko. Zaradi tegn je v grški parnik vdrla voda, vendar pa je k sreči hitro prišla pomoč in obe ladji so odpeljali v Tivat. Človeških žrtev ni bilo. materialna škoda na obeh ladjah pa jo zelo velika.
*	Lep zgled pogozdovanja. Okrajni odbor za pogozdovanje varaždinske okolice je imel sejo, na kateri so ugotovili, da so občinski pododltori priredili več otroških dni, na katerih so šolski otroci opravljali pogozdovanje. Na mestnem področju je šolska mladina posadila 32.000 drevesc, v okraju pa 42.000. Mestna občina varaždinska .je dala za sadiko 25.000 dinarjev.
*	Regulacija Kječine. Na Roki je bila to dni konfercnca stalne mešane jugoslovansko-italijan-ske komisije za ureditev struge in regulacije Iije-čine. Komisija šteje deset članov. Sklenili so, da hod o letos očistili ustje in strugo Rječine do glavnega prehodnega mosta na Jelačlčevem trgu. Poleg tega bodo zgradili obrežni zid med tovarno papirja in klavnico. Zid bo veljal okrod 700.000 dinarjev. Vse stroške za ureditev struge in regulacijo Rječine trpita v enakih delih naša država in Italija. Del stroškov, ki odpade na našo državo, se zopet razdeli na tri dele med našo državo, ban-sko upravo in mestno občino Sušak, ki da vsako leto v ta namen po 300.000 dinarjev.
' Pet žrtev nevihte. V Ljubuškcm je preteklo nedeljo divjala strnšnn nevihta. Vso noč so švigali bliski, grmelo je, kakor bi bil sodni dan, vihar pa je podiral strehe. Naliv je bil tnko hud, da jo bilo nn ulicah skoraj za meter vode, ker so se zamašili kanali. V nekem kanalu jc utonil 65 letni Josip Ujka. V vasi školju
pri Komendi trgovskega zastopnika Josipa Vida-lija. Pozneje se je izkazalo, da je bil pred okrajnim sodiščem v Kamniku obtožen zaradi dveh prestopkov lahke telesno poškodbe, ker je poprej
20. marca lani z nožem lahko ranil v hrbet dva kmečka fanta v šmarci pri Kamniku. Za sodbo glede teh dveh lahkih poškodb pa je bil po kazenskem postopku sedaj pristojen veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj. Rogelj, ki so ga pripeljali v Ljubljano iz mariborske kaznilnice, jo zanikal očitano mu dejanje, zatrjujoč, da takrat sploh ni imel pri sebi noža. Tri včeraj pred sodiščem zaslišane priče so ga močno obremenile in trdile, da je bil on pravi napadalec. Veliki senat je k prvotni sodbi 10 let prištel še dva meseca, tako da je sedaj dobil kazen 10 let in dva meseca robije.
—	Za velikonočno izlete v Trst, Gorico, Benetke in Idrijo sprejemajo prijave vse biljetarne »Putnika« do 1. apri a.
—	Uredba o šoli za telesno vzgojo je objavljena v prilogi »Službenih novin« št. 70-XIX od 28 marca t. 1.
—	Mlakarjevi planinski spisi se bodo nadaljevali v II. in III. knjigi. Druga knjiga lio izdana predvidoma že okrog 15. maja t. I. Naročnikom prve knjige se nudi prilika, da do zaključka subskripcijske dobe, to je najkasneje do 10. aprila t. 1., naročijo nadaljnji dve knjigi jk> znižanih subskripcijskih cenah. Po 10. aprilu 1.1. bodo ceno izdatno višje. Višina naklade se bo ravnala po številu prednaročnikov. Prijavite nemudoma naročilo nadaljnjih dveh knjig izbranih planinskih spisov pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« srenčico.
—	Vlom v gostilno. Od Sv. Jerneja pri Lo-čah nam poročajo: V noči od pretekle nedelje na l>onedeljek so obiskali tukajšnjega krčmarja J. Vališerja uzmoviči in mu napravili škode okoli 1000 din. V hišo so se priplazili skozi okno gostilniške sobe, ki so ga spretno odprli. Vzeli so iz omare v veži precej cigaret in cigaretnega lobaka ter nekaj denarja, cigare so pustili. Iz omare v kuhinji so odnesli dva zlata poročna prstana in tri druge prstane (dva zlata), en ženski hubertus-plašč, nekaj ženskih robcev ter pojedli krožnik mesa. Zelo verjetno je, da je ta tatinski pohod aranžiral tukajšnji rojak Korošec I., ki je nedavno ušel iz celjske kaznilnice ter se sedaj tod okoli skriva. Mož je že 31 krat za-rndi tatvine sedel in je zato gotovo mojster v tem, kako se mora ravnati pri takem poslu, da se domači ne zbudijo. Vališerjeva hči je slišala neki ropot, pa je mislila, da je mačka v kuhinji. Zadevo imajo seveda orožniki v rokah, toda pri takih mojstrskih tatovih, kakor so naši, daleč okoli znani, bodo težko kaj razkrili.
so našli mrtve štiri neznane mladeniče. Doslej še niso mogli ugotoviti, kdo so. Sodijo, da so to kmečki fantje, ki so tihotapili tobak, pa jih je zalotilo neurje.
*	Roparski umor ženo. V šekiču v Bački so preteklo nedeljo našli mrtvo Marijo Reier, bogato posestnico. Sodna komisija je ugotovila, da je bila Heierjeva petkrat udarjena po glavi in da so bili vsi udarci smrtni. Po umoru je morilec nesrečni žrtvi vzel ključ iz žepa in z njim odprl vrata v hišo. V drugi sobi je morilec vlomil omaro, v kateri je imela jx>ko.jna navadno shranjen svoj denar. Sodijo, da je morilec našel okrog 30 tisoč dinarjev in jih odnesel. Morilcu so že na sledu.
*	Grozen samomor v Subotici. 50-letna žena rezbarja Marija Salaj si je na grozen način vzela življenje. Polila si je obleko s špiritom in jo nato zažgala. Ko je njen sin prišel domov, je našel napol zogl.jenelo truplo svoje matere. Nesrečna žena je bila že dolgo časa hudo živčno bolna. Že pred tednom dni si je hotela vzeti življenje, pa so ji to preprečili.
*	Smrten padec s podstrešja. Zidarski pomočnik Mijo Kunst v Zagrebu je šel pred nekaj dnevi na podstrešje. Po nesreči |ia je padel štiri metre globoko. Čutil ni posebnih bolečin, zato ni šel k zdravniku. Predvčerajšnjim pa mu jc nenadoma postalo slabo. Šel je v bolnišnico, kjer jc zdravnik ugotovil, da ima prebito tanko črevo. Kljub zdravniški pomoči je že naslednjo noč umrl.
*	Odkrita tihotapska družba. Italijanske oblasti so odkrile v Zadru družbo, ki je tihotapila kokain. V tej družbi so: Elza Bakotič, jio rodu Madžarka, trgovec Izidor Šegvič in poštni zvaničliik Tičino iz Splita. Pri njih so našli pet kilogramov kokaina v vrednosti nad pol milijona dinarjev. Splitske oblasti so bile o tem tilio-tajistvii obveščene. Takoj so uvedle preiskavo in pregledale stanovanja članov te družbe, vendar niso ničesar našle.
*	Tatvina zlatnikov. Neznani zločinci so vlomili v trgovino Muharema Ahmedbegoviča v vasi Vučkovici v okraju Gradačac. Odnesli so 30 malih in 6 velikih zlatnikov ter 13.000 dinarjev drugega denarja.
*	Trgovino so mu izropali. Trgovino Rajka Sekuliča so neznani vlomilci popolnoma izropali. Že pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v njegovo trgovino in odnešenega nekaj blaga. Eno zadnjih noči so mu pa zločinci popolnoma izpraznili trgovino, na zid pa napisali: če nimaj boljšega blaga, tudi tega ne potrebuješ.
*	Vendar jc lepše živeti. V Somboru so imeli zanimiv poskus samomora. V bližini somborskega kolodvora je strojevodja zapazil, da ležita na tračnicah neki mladenič in dekle. V zadnjem hipu se mu je posrečilo ustaviti vlak. Mladenič je bil neki 17 letni trgovski jiomočnik, dekle pa 15 letna Ši-vilja-vajenka. Rada bi se [Kiročila, pa jima starši niso dovolili. Zato sta sklenila umreti. Zgodaj zjutraj sta šla na železniško progo, da bi se vrgla pod vlak, pa nista imela prave korajže. Dva vlaka sta pustila mimo. šele okrog 11 je nagovoril fant svojo prijateljico, dn sla skupaj legla na tračnice. Ko je strojevodja, ki je pravočasno ustavil vlak, prišel k njima, sta se mu oha srčno zahvaljevala, ker jima je rešil življenje.
*	Operni pevec napadel profesorico. Novembra meseca preteklega lela je v Subotici na cesti na-pndel profesorico Aleksandro Jovanovič operni pevec iz Belgrada Konstantin Ilič. Policija je lliča odpravila v Belgrad, profesorica ga je pa tožila na sodišču. Te dni je bila razprava, na kaleri je Ilič izjavil, da je bil s profesorico zaročen, pa se je morala zaroka razdreti, ker se ni mogel ločiti od svoje zakonite žene. Nato je zahteval od Jova-novičeve, da mu vrne pisma. Odgovorila mu je, naj jih pride sam iskat v Subotico. Ko je jirišel v Subotico, jo je našel v družbi nekega častnika. To ga je tako razburilo, da jo je napadel. Ilič je bil obsojen na 1000 dinarjev denarne kazni.
Anekdota
Leta 1826, malo pred smrtjo, je dirigiral Karel VVeber v Londonu »Oberona«. PH skušnjah mu je pogled pogosto obstajal na nekem
.ki.M.!?-!-!a " j?1 r c a
Gledališče
Drama, četrtek, 30. marca: »Kaj je resnica?« Red Četrtek. — Petek, 31. marca: Zaprto. — Sobota, 1. aprila: »Hlapci«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 2. aprila, ob 15: »Prevara«. Izven. Znižano cene. — Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene.
Četrtek, 30. marca: Zaprto. — Petek, 31. marca, ob 15: »Gioconda«. Dijaška predstava. Cene od 16 din navzdol. — Sobota, 1. aprila: »Štirje gro-hijani«. Premierski abonma«. — Nedelja, 2. aprila, ob 15: »Jesenski manevri«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Evgeni j Onjegin«. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Četrtek, 30. marca: 12 Pesmi Benjamina Ipav-ca, nazvanega »slovenski Schubert« in pesmi Fran-za Schuberta poje oh spremljevanju klavirja gosp. Drago Žagar. Pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Duet harmonik: brata Goloba — 14 Napovedi — 19 Koncert simfonične glasbe (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije — 19.50 Deset minut zabave 20 Ob 100 letnici smrti Musorgskega: Predava g. Demetrij Zebre in plošče — 21.15 Narodne pesmi: Fantje na vasi — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert nabožne glasbe (Radijski orkester.
Drugi
i programi
Četrtek, 30. marca: Belgrad—Zagreb: 20 Nar. pesmi — 20.30 Simf. konc. — Sofija: 19.30 Simf. konc — Varšava: 18.50 Pestra gl. — 21 Igra — 21.35 Petje — 21.50 Plošče — 23.05 Poljska gl. — Budimpešta: 19.30 D'Alhertova opera »Nižava« — 22.30 Lahka gl. — Italijanske postajo: I. skupina (421. 304. 283 m): 17.15 Plesna gl. — 21 Puccini-jeva opera »Dekle z zlatega zapada« — II. skupina (560, 369. 263 m): 17.15 Operne arije — 21 Simf konc. — III. skupina (492, 272, 221 m): 20.30 Lekarjeva opereta »Končno sama« — Dunaj: 19.30 Nicolaijeva opera »Vesele žene windsorske« — Konigsberg: 20.10 Čajkovskega konc — Hamburg: 20.30 Pesmi pomladi — Vratislava: 20.10 Wagner-jeva opera »Walkiire« — Lipsko: 20.10 Slavnostni konc. — Sottcns: 20.30 Kabaret — Beroniiinster: 19.50 Moški zbor — 20.50 Ork. konc. — Pari Radio: 21.30 Simf. konc. — Strassbourg: 21.30 Igra o Chopinu — 22.30 Vojaška godba.
Prireditve in zabave
Verdijev Requiem bo drevi ob 8 izvajal Radio-Turino. Simfonični orkester Turinske Radio-po-staje spada med najboljše simfonične organizme cele Italije, šteje 80 članov samih izbranih umetnikov. Vodi ga Armando la Rossa Parodi. Lirični zbor pa je sestavljen iz 70 pevcev obojnega sjx>la in njegova duša je maestro Ahile Consoli. Občinstvo opozarjamo, da je na razpolago še dovolj sedežev različnih cen, razprodana so le stojišča. Predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice, začetek koncerta pa točno ob 20 v veliki dvorani Uniona. Od 7. ure dalje bo prodaja vstopnic pred koncertno dvorano.
»Prešernova proslava« bo v soboto, dne 1. aprila ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani. Bogat spored vsebuje recitacije, deklamacije, solo speve in govorne zbore. Na proslavi poje tudi akademski kvintet. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni »Pax et bonu m«.	"'	'
APZ ho pel svoj koncert B. aprila v Unionu pod naslovom: Pesem slovenskega preporoda. — Besedilo pesmi in spored je tiskan v zvezkih, ki jih dobite pri blagajni v vralarjevi loži na univerzi. Cena je 3 din. Dvorana je že precej razprodana. zato takoj poskrbite za vstopnice I — Ker je Nj. Vel. kraljica Marija imenovala svojega zastopnika, ki se bo udeležil koncerta, prosimo občinstvo, naj zasede svoje prostore točno ob 20, ali malo prej.
Predavanja
Pedagoški tečaj za starše v Spodnji Šiški. Drevi ob 8 bo v ljudski šoli predavala ga. Hočevar-jeva o temi: »Socialna vzgoja otrok«.
Univ. prof. g. dr. Andrej Štampar iz Zagreba bo predaval dne 31. t. m. ob 20 v Delavski zbornici o »Spopadu na Tihem oceanu«.
Predavanje o Kočevski kot turistični pokrajini. Družba sv. Cirila in Metoda bo skupno s Slovenskim planinskim društvom priredila v torek, dne 4. aprila, ob 20 v dvorani Delavske zbornice predavanje o Kočevski. Namen predavanja je, prikazati lepote tega koščka naše zemlje, ki ga zanemarjamo največ zaradi nepoznavanja. — Vstop prost.
Sestanki
Prosvetno društvo Ljuhljana-mesto. Danes, v petek, in v soboto ho v kapelici Vzajemne zavarovalnice skupna duhovna obnova. Pričetek vsakokrat ob 8 zvečer. Pridite v čim večjem številu! — Odbor.
FO Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem g. Premrla.
FO Šiška ima drevi ob 20.15 redni fantovski sestanek. Važno zaradi tekem!
Dekliški krožek Ljubljana - mesto. Drevi bomo imele sestanek že ol» četrt na osem; pridite prav vse, ker se imamo nekaj važnega pogovoriti.
Izredni občni zbor Glasbene Matico ljubljanske 1)0 v četrtek, dne 6. aprila ob 20 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici.
Društvo z raziskavanje jain v Ljubljani ima
jutri, v petek, 31. t. m., ob 18 svoj redni občni zbor v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Člani in prijatelji vabljeni.
Podružnica Slomškove zveze za Ljuhljana-mesto vahi drevi ob osmih v šolo na Ledini svoje člane na sestanek.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Zgubil se je otroški kožuhovinast obvratnik od Lingarjeve ulice do Šolskega drevoreda. Pošten najditelj naj ga odda upravi »Slovenca« proti nagradi.
pevcu. Nekega dne je Wel>er temu pevcu prisrčno podal roko in dejal:
»Od srca se vam zahvaljujem za trud, ki ga polagate v mojo opero.«
»Oh ..., gospod ..., zakaj neki,« je odgovoril, zelo počaščen.
»Pa vendar, vi se neskončno trudite,« je rekel \Vel)er, »če pomislim, koliko not pojete, ki jih sploh ni v partituri.«
Uršulinska višja gimnazija ustanovljena
Dolga borba za ustanovitev višje ženske tealne gimnazije v uršulinskem samostanu v Ljubljani je z uspehom končana. Zastopnici uršulinske višje gimnazije v Ljubljani, ravnateljica mater Pia O. S. M in mater Imma-culata in zastopnik staršev bančni svetnik tir. Josip Kamušič, so v spremstvu narodnega poslanca Ivana Dolenca obiskali prosvetnega ministra čiriča in mu obrazložili nujno potrebo, da dobi Ljubljana novo višjo žensko gimnazijo. Prosvetni minister je uvidel upravičenost uveljavljenih razlogov in je izdal odločbo, da sme uršulinski samostan v Ljubljani otvoriti s prihodnjim šolskim letom 1939-40 postopoma višjo žensko realno gimnazijo s pravico javnosti.
Karitas v župniji Sv. Družine v Mostah
Na praznik Marijinega Oznanjenja je bil v novem župnišču v Mostah občni zbor Vincencijeve konference karmelske Matere božje za Udmat, Selo, Moste ob udeležbi nad 120 dobrotnikov in podpirancev. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je konferenca nabrala in razdelila za okroglo 65.000 din vrednosti med bedne družine tega okoliša. G. dr. L e v i č n i k , ki se je v imenu centrale Vincencijevih konferenc udeležil zborovanja, je poudarjal, kako 6e pri tem zborovanju kaže skupnost vernikov, to je dobrotnikov in podpirancev, in je končal z besedami pokojnega sv. očeta Pija XI., da želi družbi vedno več in vedno boljšel
Predsednik g. Kocmur je citiral med drugim tudi g. svetnika Janeza Kalana, da imajo vsa naša dobra dela, pobožne vaje, molitev itd. le en namen: Ljubezen do Boga in do bližnjega. Prava pobožnost ee toraj izraža le v delih krščanske ljubezni. Na to dejstvo pa premnogi kristjani radi pozabijo in so polov'čarji, so mlačni vsakdanji kristjani, ki ne vedo, da je pravo krščanstvo v trpljenju in premagovanju! Vsak vernik-katoličan bi se moral na kakršenkoli način udejstvovati v ljubezni do bližnjega, kar pa stori najlaže, če postane delavni član ali pa vsaj podporni član Vincencijeve ali Elizabelne konference. Ce bi bilo mnogo takih dobrih, z ljubeznijo do bližnjega prežetih kristjanov, potem bi bilo na svetu mnogo manj gorja, mnogo manj brezvere. Današnje dni pa opažamo, da premožni sloji zaradi svoje obilice, reveži pa zaradi pomanjkanja Boga pozabljajo ali ga celo ne priznavajo! Več vere, več pravičnosti, več ljubezni, pa ne bo toliko dušnega in telesnega gorja, toliko brezbožnosti, komunizma in drugih zablod.
Mnogo revežev je, ki nimajo najpotrebnejše obleke, da bi mogli k nedeljski službi božji. Kdor ima kako ponošeno obleko ali obutev, naj to takoj
odda Karitativni pisarni v Marjanišču.
★
I 25 letni jubilej svojega umetniškega dela pri Slovenskem gledališču bo slavil v torek, 4. aprila, gosp. Emil Kralj. Nastopil bo v znameniti vlogi Fedje Protasova v Tolstojevem »Živem mrtvecu«. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi. Predstava bo v opernem gledališču.
1 Šentjakobčani! Niti enega Šentjakobčana naj ne bo, ki se ne bi udeležil duhovne obnove za može in fante v četrtek, petek in soboto ob 8 zvečer v cerkvi sv. Flori ja na.
1 Razstavo izbranih belokranjskih pisanic priredi Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani v okviru svojih jubilejnih prireditev na cvetno nedeljo, dne 2. aprila t. 1., Novi trg št. 4-1. Letos praznuje namreč dvajsetletnico obstoja in priredi več razstav, ki bodo pokazale podrobno delo zavoda med našim podeželskim ženskim svetom, organizacijo dela, propagando itd. Bo tudi več predavanj. Obenem z razstavo pisanic bo tudi razstava narodnih prtičkov in najmodernejših čajnih in kavinih garnitur. Vstopnine ni. Vabljeni prijatelji domačega dela.
1 Filharmonična družba v Ljubljani ima v četrtek, dne 6. aprila 1939 ob 20 v Hubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev po predsedniku. 2. Določitev najemne pogodbe z Glasbeno Matico. 3. Slučajnosti.
št. Vid nad Ljubljano
Vsa fara se pripravlja za velikonočne praznike na poseben način. Nad 70 faranov bo 2. aprila ob pol 4 popoldne sodelovalo pri predstavi: V času obiskanja; v tej velikonočni igri je slovenski igralec — pisatelj g. Edvard Gregorin pokazal življenje in trpljenje Velikega Učenika in Odrese-nika. Vsi igralci se pod skrbnim vodstvom vestno pripravljajo, tudi oder v Ljudskem domu je za to priliko posebej urejen in na novo opremljen, tako da ne bo težko slediti vsem osmim slikam. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi bodo omogočile tudi okoličanom, da igri prisostvujejo. To je poleg velikonočne dolžnosti vsakega katoličana gotovo naj-irimernejša priprava za Veliko noč. Vstopnice so ie v predprodaji.
I
1 Lepa razstava butar. Zelo živahno je bilo včeraj na tako imenovanem »butarskem trgu«, ki je nudil v izbiro prav lepo izdelane butare po različnih cenah. Mnogo butar, kar cele skupine, so pokupili nekateri avtobusni podjetniki, lastniki tovornih avtomobilov, ki so butare odpeljali v svoje kraje, v razna mesta na deželo. Mnogi prodajalci butar so bili s kupčijami včeraj zadovoljni.
1 Bogato založen živilski trg. Zaradi lepega pomladanskega vremena je bil včerajšnji živilski trg živahen in dobro založen. Prav lepa, prvovrstna jabolka so bila po 4 do 8 din kilogram naprodaj. Na izbiro so bili kosmači, gambovci in vo-ščenke. Iz Dalmacije prihaja na trg mnogo lepe glavnate solate, ki je sedaj že po 6 do 8 din kg, poprej 8 do 10 din. Na Sv. Petra nasipu je bilo včeraj prvič mnogo semenskega krompirja, ki je bil splošno po 0.80 do 1 din kg. Zgodnji rožnik celo po 1.25 do 1.30 din kg. Krompirja je bilo na trgu okoli 20.000 kg.
Kranj
Ponovno opozarjamo Kranjčane in okoličano
na veliki koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v soboto, dne 1. aprila, ob pol 7 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Predprodaja vstopnic je v trgovini g. lllebša v Kranju.
Odpust delavcev v tovarni »Jugobruna« v Kranju. Ker tovarna »Jugobruna« ne dobi deviz od ministrstva financ za uvoz bombaža in ji je zaloga bombaža že zelo pošla, je morala v zadnjem času skrčiti delovni čas v predilnici. Delavci v predilnici delajo samo tri do štiri dni tedensko, 18. marca pa je dobilo s 14 dnevnim odjtovednim rokom 8G delavcev odpust iz službe. 1. aprila bo torej 80 družin na cesti brez kruha in če ne bo tovarna dobila kmalu deviz, bodo še sledili odpusti in bo nazadnje morala tovarna ustaviti obrat.
Veliko reklamo tvrdke Hinko v Kranju, ki je visela pri novi stanovanjski hiši Pokojninskega zavoda v Kranju, so neznani zlikovci v noči med torkom in sredo odnesli neznanokam. Zadevo je g. Hinko prijavil kranjski policiji, ki je storilcem že na sledu.
Kaj je s povišanjem podpore Narodnemu gledališču
Maribor, 29. marca. V zagrebških listih smo te dni čitali zanimive podatke o državni subvenciji, ki jo bodo dobila v novem proračunskem letu naša jugoslovanska gledališča. Iz objavljenih številk je razvidno, da bo ta subvencija dosti višja, kakor je bila poprej. Tako bo dobil Belgrad letos nad en milijon dinarjev več, zagrebško Narodno kazalište 700 tisoč dinarjev, ljubljansko Narodno gledališče 563 tisoč dinarjev, splitsko gledališče 700.000 din, razen tega pa bo država še popravila gledališko zgradbo. Narodno gledališče v Skoplju je dobilo tudi za pol milijona višjo subvencijo, kakor je bila sedanja. To so zelo visoke številke in tudi prav razveseljive, saj vidimo, da se država zaveda velikega kulturnega pomena naših gledališč ter jim z zvišanjem podpore omogoča uspešnejši in lažji razvoj. Zato nas tem bolj preseneča, ko vidimo, da je edino izmed vseh jugoslovanskih stalnih gledališč ostalo mariborsko z dosedanjo subvencijo, ki je obenem najnižja podpora, ki jo država kakemu gledališču daje. Maribor bo tudi v novem letu moral izhajati z bornimi 250.000 din državne podpore. Maribor je tako velik kot Split, mariborsko gledališče vrši važnejšo narodno-obrambno in kulturno misijo, kakor na primer gledališče v Skoplju, pa je kljub temu ostalo zapostavljeno. Mariborsko gledališče je letos s svojim gostovanjem v Ljubljani pokazalo visoko stopnjo svojega dela. Sedaj pa vrši mariborska drama važno narodno-obrambno nalogo z gostovanjem po manjših trgih in mestecih ob severni meji, ki so zadnje čase preplavljeni s tujo propagando. Igralci pripovedujejo, s kakšnim navdušenjem jih sprejemajo povsod prebivalci, kako verno sledijo slovenski besedi, ki zveni z odra. Kolikega pomena je tedaj narodno gledališče v Mariboru za vso severno mejo, ni treba posebej naglašati. In pri vsem tem bi pričakovali pač lahko upravičeno nekaj več razumevanja za to ustanovo. Če se je pokazalo to razumevanje za druga gledališča v državi, se mora
pokazati tudi za Maribor!
*
m Prihodnja nedelja je »cvetna«. Ob 9.30 bo v stolnici g. knezoškof blagoslovil oljke, po blagoslovu običajna procesija z oljkami, nato ponti-fikalna 6V. maša, med katero se poje slovenski pasijon po sv. evangelistu Mateju. — V frančiškanski baziliki je blagoslavljanje oljk s procesijo ob 10, v cerkvi sv. Reš. Telesa pa ob 9.30.
m Katoliška mladina v Mariboru opozarja vse prijatelje, da vprizori v nedeljo, dne 2. aprila ob 5 popoldne v dvorani Cvetlična ulica 28, dve novi Gheonovi igri in sicer »O hudičevem mostu« in »Pohlepnem mesarju«. Predprodaja vstopnic pri samostanskem vratarju.
m V Mariboru dobimo gozdarski muzej. Maribor ima že nižjo gozdarsko šolo. Sedaj jc izšla iz
iiiiii^ **
Trening v veslanju tudi pozimi. V Helsinki na Finskem {c tudi bazen, v katerem se moštvo
so začeli graditi velike športne naprave. Med njimi (udi sredi zime lahko vadi v veslanju.
vrst mariborskih gozdarskih strokovnjakov tudi pobuda, da bi se v Mariboru osnoval poseben gozdarski muzej. Kolikor smo videli na razn h gospodarskih razstavah, na katerih je bilo zastopano tudi gozdarstvo, imamo že veliko materijala, tako da osnovanje takšnega muzeja tozadevno ne bi povzročalo nobenih težav.
m Minister Revaj skozi Maribor. Skozi Maribor 6e je peljal v Nemčijo bivši zunanji minister nekdanje Podkarpatske Ukrajine Julij Revaj. Spremljala sta ga še neki delegat in osebni stražnik predsednika Vološina. Bivši ministeT Revaj se je podal na Slovaško ter bo prisostvoval pogajanjem med Slovaki in Madžari.
m Dela na cesti Pesnica-Maribor so se že začela. Kakor znano, bo na državni cesti Maribor-Št. Ilj, ki je bila lansko leto modernizirana in asfaltirana, odsek med Pesnico in Mariborom tlakovan z granitnim pasom. Tvrdka Ehrlich iz Zagreba, ki je to izlicitirala, je že pričela z deli. Od odcepa lenarške ceste naprej proti Mariboru so začeli s polaganjem robnih pasov, deloma delajo tudi že izkope na cesti, nakar se bo pričelo kmalu tudi s tlakovanjem ccstišča.
m Rdeči križ na Teznem. Tezenčani nameravajo ustanoviti dobrodelno društvo Rdečega križa. V takšnem velikem industrijskem kraju, kot je Tezno, je takšna človekoljubna organizacija pač zelo potrebna. Zaradi tega se vabijo vse prebivalci Tezna in bližnje okolice na ustanovni občni zbor, ki bo v soboto, dne 1. aprila ob pol 20 v gostilni Pulko.
m Polaganje novega telefonskega kabla. Že nekaj dni pripravljajo po mariborskih ulicah vse potrebno za polaganje novega teleions^ga kabla. Kabel bo napeljan po vseh glavnih mariborskih ulicah, ob katerih je močan telefonski promet. Na Glavnem trgu in na državnem mostu so pri reno-viranju že položili kanale za kabel ter napeljali po njih žico, s katero bodo sedaj kabel potegnili skozi kanale. Zaradi tega kopljejo 6edaj na Glavnem trgu ob vhodu v Gosposko ulico ter Stolno ulico jaške. Večja dela se vrše še v Kocljevi ulici, Sodni in Kopališki ulici. Kabli bodo šli od glavne pošte v sledečih smereh: čez Glavni trg in most na Kralja Petra trg do Pokojninskega zavoda, čez Glavni trg po Kocljevi in Kopališki ulici ter Trgu
Svobode in Jugoslovanskem trgu do Okrajnega
glavarstva, po Kocljevi in Sodni ulici do Aleksandrove ceste, od pošle čez Slomškov trg mimo gledališča do poslopja Mestne hranilnice. Na ta načm bodo najbolj obremenjene telefonske linije v mestu povezane s kablji ter bodo večino strelnih napeljav in nosil demontirali. Ze to bo pomenilo velik prihranek, saj je izdajala poštna uprava sedaj samo za popravila strešnih telefonskih napeljav v zimskem času po 20 000 din na leto. Na glavnih križiščih bodo napravljeni izhodi ter bo tam kabel prehajal v praeto napeljavo, ki bo vodila k posameznim telefonskim abonentom.
m Po nesreči se je obstrelil. V bolnišnico eo pripeljali iz Lahoncev 20 letnega posestniškega sina Ludvika Bratušo, ki se je po nesreči obstrelil ter 6i ranil oko.
GledalISte
četrtek, 30. marca, ob 20: »Stev. 72«. Red D. Premiera.
Petek, 31. marca: Zaprto.
Sobota, 1. aprila, ob 20: »PygmaIion«. Red A.
Celje
c Duhovne vaje za fante in možo bodo v Sa-lezijanskem mladinskem domu v Gaberju od ponedeljka 3. aprila do srede 5. aprila. Za dečke do 16. leta bo vsak dan govor ob 5 popoldne, za fante in može pa ob 8 zvečer.
c Na splošno željo občinstva bo v nedeljo dno 2. aprila v Mladinskem domu v Gaberju ponovitev zgodovinske igre »Zareče oglje« ob pol 5 popoldne.
c Uradni dan Zbornico za Trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 4. aprila 1939 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje. Razlagova ulica 8.
c Eksplozija smodnika. V torek 28 marca je v skladišču trgovine Emanuela Grasselija v Slivnici pri Celju eksplodiralo 5 kg smodnika. Smodnik je bil shranjen v leseni omari, ker ga je trgovec g. Grasseli potreboval pri razstreljevanju kamenja. V neposredni bližini omare, v kateri je bilo shranjeno, je bilo jx> tleh raztrošenega nekaj žvepla in nekaj zrn smodnika. To zmes sta vaienca, ki sta bila v skladišču, zažgala, nakar so je vžgal tudi smodnik v omari in eksplodiral. Pri eksploziji je 16 letni vajenec Lenarčič dobii precej hude opekline na desni roki in po desni strani obraza. Pojx)kale se tudi šipe na oknih in omet na steni ter ima g. Grasseli okoli 10.000 din škode. Nastal je tudi jiožar, katerega pa so kmalu udušili in tako preprečili še večjo nesrečo.
c V smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin morajo biti vse trgovinske obratovalnice na debelo na veliko soboto dne 8. aprila ves popoldan zaprte, obratovalnice na drobno pa se morajo zapreti ob 5 popoldne.
c Slovensko obrtno društvo v Celju priredi za binkoštne praznike 3 dnevni avtobusni izlet v Gorico, Benetke, Padovo in Trst. Prijave se sprejemajo v obrtnem domu, Gledališka ulica 2 od 8—9.
c V celjski bolnišnici je umrla 14 letna Hvaleč Draga, hčerka uradnika v Celju. Naj ji sveti večna luči
Jesenice
Uspešno občinsko gospodarstvo. Ob priliki sestave in odobritve novega občinskega proračuna smo imeli zopet priliko videti uspešno finančno politiko sedanje občinske uprave. Občinske doklade bodo znašale samo 30%, kakor golovo zlepa ne v kaki drugi ol>čini. Vkljub temu pa je ohčinsko gosjiodarstvo vidno in uspešno. Občina bo letos dogradila tudi moderno mestno zavetišče.
2 miljona dinarjev za novo bolnišnico je prispevala KID. Nova bolnišnica skladnice bo zgrajena nad Plavžem in bo imela do 100 postelj. Tudi sicer bo ena najmodernejših zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Prispevek KID so delavci pozdravili še jiosehej, ker ho e tem odpadlo dolgoročno odplačevanje in amortiziranje, ki bi sicer obremenjevalo to potrebno zgradbo.
Knjigoveške in pisarniške potrebščine, vse dobite v trgovini Krekovega doma.
Avtobus k Sv. Križu. Pri Sv. Križu, ki je postal znano letovišče in kjer gradijo vedno nova javna in privatna gostišča ter šlevilne delavske hišice, deluje Tujsko prometno društvo še za uvedbo avtobusne zveze z Jesenicami. Če se bo kje avtobusna zveza izplačala in bo kje koristila, bo prav tu, kajti tisoči in tisoči obiskujejo narcisni raj in Planino pod Golico.
Jezica
Na cvetno nedeljo ob 8 zvečer vprizori dra-matski odsek KPD dramo v 5. dejanjih »Lepo Vido«. Cene navadne. Vsi vljudno vabljeni!
čudna pota ljubljanskih harmonik
Med neštetimi vlomi, ki so se dogajali zadnje mesece v Ljubljani in katere je povečini ljubljanska policija že pojasnila, zlasti vlome zloglasne tolpe Luke Špruka, je treba prišteti tudi one vlome, ki jih je počenjal, kakor so sklepali po vseh sledovih, en sam vlomilec, namreč bivši natakar France Pibernik, kateremu je bila policija dolgo časa na sledu ter ga je iskala po vsej deželi.
V	nekem ljubljanskem predmestju živi mlad zdravnik, ki je na hrani in stanovanju v mali gostilni. Ta zdravnik je tudi dober amaterski godec na harmoniko ter ei je omislil prav lepo kro-matično harmoniko. Po delu zvečer je včasih v gostilnici posedel ter svoji družbi zaigral kakšno melodijo za zabavo in kratek čas Neke noči pozimi pa je bilo v gostilno vlomljeno. Tat je odnesel precej velik plen. Okradel je natakarico, služkinjo, zdravniku samemu pa je odnesel za več tisoč dinarjev perila in seveda tudi harmoniko. Ob božičnih praznikih pa je mladi doktor odšel na kratek oddih v svoj domači kraj na Dolenjsko. V družbi je šel mimo neke zidanice, odkoder se je glasilo veselo petje in zvoki harmonike. Kdo bi se vzdržal — družba je stopila v zidanico, naročila jedačo, pijačo in doktor je prosil godca, naj mu posodi harmoniko, da bo še on zaigral kakšno vižo. Ko je doktor vzel harmoniko v roke, je ostrmel, bila je namreč tista, ki mu je bila pred kratkim ukradena Harmoniko so seveda zaplenili orožniki, gostilničar jp povedal, da je harmoniko kupil od nekega znanca, ta jo je kupil zopet od nekega drugega in tako se je izkazalo, da je vlomilec natakar France Pibernik,
V	neki drugi ljubljanski gostilni je pri vlomu tudi izginila harmonika. Neki Slovenec se je te dni zglasil v Zagrebu in prosil znanega specialista za harmonike, naj mu izdela tako in tako harmoniko, kakor jo je videl pred kratkim pri nekem starinarju. Slovenec ni hotel od starinarja kupiti harmonike, ker se mu je zdela sumljivega izvora. Mojster je odšel k starinarju, da si harmoniko ogleda, zelo pa se je začudil, ko je v harmoniki spoznal svoj lasten izdelek, ki e« je pred kratkim prodal ljubljanskemu gostilničarju. Pisal mu je. zakaj je prodal na zagrebško starino tako izvrstno harmoniko. Gostilničar mu je odgovoril, da mu ie
bila harmonika ukradena. Starinar pa je povedal, da jo je kupil od takega in takega človeka za 500 dinarjev.
Policija je pričela Pibprnika iskati. Vedela je, da je 40 let star in doma od Sv. Urha na Dolenjskem, natančni popis njegove osebe je tudi imela, saj je svoj čas presedel pet let zaradi vlomov in tatvin. Vse je kazalo, da je vlomil tudi pri Fretzetu in Rozinu v Laškem. Tudi drugih vlomov ga je policija osumila in ta sum je bil pravilen. Kar je bilo zadnje čase vlomov v buffete in gostilne, je zagrešil vse Pibernik, razen onih, ki jih je zagrešila Šprukova tolpa, s katero pa Pibernik najbrž ni imel stikov.
Pibernik je zahaial k neki revni, a pošteni ljubljanski družini, češ da se prihaja malo gret. Za uslugo pa je poklanjal družini mala in tudi večja darila. Gospe je prinesel rokavice, otrokom bonbonov, včasih količino klobas in nekoč tudi lep plašč, vse. kar je pokradel. Zatrjeval pa je. da je to blago kupil prav poceni, ker da se peča sedaj s potništvoin. Šele lepi plašč je nekoliko vzbudil sum družine
Pibernik je bil končno aretiran ter Je vse vlome priznal, pravi samo, da je pokradpl manj. kakor trdijo oškodovane stranke. Prizna, da je najraje kradel harmonike, ki jih je potem prodajal. Kljub temu, da jp bil Pibernik brezposeln, je še vedno zaslužil nekaj, tako da ni mogoče reči, da bi bil kradel iz potrebe. Bolj verjetno je. da je kradel iz tatinske strasli, zaradi svojega kleptomanskega nagnjenja. Nekoč je na primer ukradel 20 klobas in jih po vlomu podaril prvemu znancu, ki ga Je srečal na ulici. Na drugI strani pa je neusmiljeno plenil revno natakarice in služkinje, ki so bile s tem hudo prizadete. — Omenjeni plašč je na primer ukradel revni služkinji, ki ga je vzela na obroke in ga morala odplačevati vso zimo, sama pa je prezebala.
Družina, h kateri je Pibernik zahajal, je vse podarjeno blago pošteno izročila policiji. Le del oškodovancev bo pa dobil nazaj vse blago, ki ga je Pibernik pokradel, ker drugo je razprodal in je šlo bogve kam Z aretacijo Pibprnika je odstranjen zelo nevaren škodljivec ljudskemu premoženju.
KULTURNI OBZORNIK
Ob 125 letnici rojstva Tarasa ševčenka
V mesecu marcu so vsi Ukrajinci po vsem svetu proslavljali 125 letnico svojega največjega pesnika in narodnega barda Tarasa Ševčenka. Torej prav v času, ko je usoda kazala, da se bo vendar nekje na svetu ustvaril svoboden otok svobodnih Ukrajincev, od koder bi slej ko prej mogla zasijati državna svoboda vsemu 40milijonskemu slovanskemu narodu. Samo par mesecev 6e je z večnimi bon vzdrževala mala Podkarpatska Ukrajina pri življenju, tista Ukrajina,, ki so jo še prejšnji lastniki imenovali Rusijo, da bi se tako zabrisala sled pripadnosti veliki ukrajinski skupnosti. Toda prav v mesecu proslav 125 letnice Ševčenka, glasnika ukrajinske svobode in narodnega genija, ie tudi to zadnje upanje mogočnega naroda zamrlo v novih osvajalnih vojskah sovražnikov njihove samostojnosti ter so po dvajsetih letih tudi v tistem koščku svoje prostrane in plodne domovine, iz katerega so hoteli napraviti celico nove državnosti, padli v staro obstvo,
Ukrajina, Ukrajina,
mati moja, mati!
Ko pomislim nate, hoče
se srce razklati.
S tako bolestjo je gledal na problem svoje domovine, veliki bard Taras Ševčenko, simbol vsega, kar si Ukrajinec, ki ga je politična zloba zgodovine delila v Maloruse, Rutene in Ukrajince, kar vse sc imena za en sam narod, v svojem srcu želi. Vse to pa je postal ta »čevljarček«, kar pomeni ime Ševčenko v našem jeziku (oče mu je bil namreč čevljar), s svojo pesmijo in svojo veliko ljubeznijo do vsega, kar ie ukrajinskega, narodnega in njegovemu ljudstvu svetega. Kot pastir je vzljubil prostrane ukrajinske stepe, kopaste grobove junakov-kozakov, zgodbe ukrajinskih kobzarjev-pevcev, o Rajdamakih, o krutih gospodarjih in o trpljenju preprostega ljudstva od socialnih in političnih nasilnikov. Ležal je v visoki ukrajinski travi in prisluškoval utripu svoje zemlje in pisal pesmi o rži in deklici, o kozakih in Mazepi, o hajdamakih in veliki žalosti Ukrapne, matere svoje. Sicer se je hotel posvetiti slikarstvu, toda gospodar ga je pridržal pri sebi kot služabnika za najnižja dela, dokler ni postal •panski lakaj«. Pozneje ga je gospodar vendarle poslala v šolo v Varšavo, po revoluciji pa v Pctersburg, kar je bilo zanj velikega pomena, kajti stopil je v stik z znamenitimi Ukrajinci ter ie z njihovo pomočjo tudi rešil podanstva in postal svoboden človek po zaslugi -uskega pesnika Žukovskega. Toda ni postal slikar, čeprav je obiskoval akademijo, temveč pesnik, Dravi narodni pesmi-k o b z a r. In »Kobzar« je bil tudi naslov prvi njegovi zbirki 1. 1840, takoj drugo leto pa so sledili »Hajdamaki«, dve zbirki, ki ju imamo iudi v slovenskem prevodu pokojnega župnika Abra-ma. Ševčenko je sedaj slikal in pesnil in potoval po
Glasbeni večer Frančiškanske prosvete
Ljubljanska Frančiškanska prosveta, ki skuša s svojim prosvetno - vzgojnim delovanjem poseči na vse strani življenja, je 6 pridom posegla tudi na glasbeno polje in skuša tudi s tc 6trani doseči podvig, razvijajoč pri tem še plodne načrte.
Pred nekaj dnevi se je vršil v Frančiškanski dvorani glasbfctifr*Vffčcr.vna kstA-enr 60 nastopili naši najmlajši. Jože Osana je podal na klavirju vrsto 6tilno ugodno urejenih skladb in je z izvedbo dokazal lep talent in volja, stopiti v svo-lem umetništvu na pot prave glasbene lepote. Mladi tenorist Lipušček jc s svojim ugodnim glasom in dobrim prednašanjem opozoril nase. Mnogo lepih pevskih svaistev je razvila pred občinstvom tudi 6opranistka Ljudmila Polajnarjeva. — Marijan Kos je s polnim baritonskim glasom, ki naj bi se razvijal še v 6mcri večjega 6proščenja, ugodno zapel dva samospeva mladega Jožeta Osa-ne; v pesmih so čisti utrinki, dasi so barvane z impresionističnimi vplivi. Ob koncu je podal nekaj skladb violinist Marko Sever, ki mu igra uhaja bolj čisti virtuoznosti nasproti. — Med glasbenim sporedom je bilo tudi nekaj recitacij; Tone Roger je z lepim poudarkom podal del Zupančičevo Dume, nekaj Prešerna pa je prebral Milan Pavlovčič.	V. U.
P. S.: Klavirska igra je učinkovala taliko ugodneje, ker je bila izvedena na koncertnem klavirju znamke »Julius Bliithncr«. Klavir je postavila tja Ljubljanska filharmonija in prav bi bilo, ko bi tam tudi ostal, ker bi s tem pridobila dvo-ana na koncertnem značaju, primernem tudi za olistične koncertne prireditve.
25 letnica smrti provansalskega pesnika
Provansalski pesnik Friderik Mistral, katerpga .5 letnice smrti 6e te dni spominjajo francoski listi n katoliški sploh, je svetu najbolj znan po svojem epem epu o provansalski deklici »Mireo«, 6 ka-ero je proslavil provansalski jezik in ga napravil .a knjižnega, kar do tedaj ni bil. Tako je en sam lesnik s svojo neizmerno ljubeznijo do malega [osa velike francoske pokrajine spletel najlepši /enec svoji domovini, obenem pa tudi zaničevani lialekt, ki ga izobraženi domačini niti niso hoteli /eč govoriti, povzdignil na jezik, vreden, da v njem poje pesnik svoje čudno lepe stihe. Friderik Mistral 6icer ni postal član francoske akademije, postal pa je najbolj priljubljeni človek svoje ožje lomovine Provanse, ki mu je še za njegovega življenja, ob priliki 50letnice pesnitve »Mireo«, postavila v Arles spomenik. Umrl je 84 let star ter je bil njegov pogreb, ki je bil sicer ves v vaškem značaju, podoben kraljevskemu pohodu. Njegov grob v Merlanu je postal naravnost romarsko mesto za navdušene provansalce. Ko se sedaj ob 25letnici njegove smrti spominjamo tega velikega pesnika, mu dajemo hvalo predvsem zato, ker je tako neizmerno ljubil svoj mali na-rodič na jugu Francoske, da je podobe svojega srca peval izključno v njem ter ga napravil za posodo večne poezije v času, ko je bil zaničevan in omalovaževan. Ljubezen naroda pa je pokazala, kako hvaležen je tudi majhen narod tistemu, ki se mu ves preda in živi z njim. z njegovim jezikom in njegovim duhom. Mistralov primer je lahko zgled tudi nam, kako so majhni narodi, ki politično ne veljajo nič, lahko veliki v kulturi. Želeli bi si zdaj ob 25 letnici smrti tega velikega mojstra, da bi kaj kmalu tudi kdo od Slovencev prevedel njegovo Mireo, o čemer se je že nekoč govorilo, ter nam podaril ta biser svetovne in katoliške poezije.
Predsednik slovenske Akademije znanosti in imetnosti v Zagrebu. V zagrebškem »Jutranjem ■istu« piše znani poznavalec slovanskih jezikov •a kulturne zgodovine dr. Esih o prvem obisku prvega predsednika 6lovenske Akademije znano-
Ukrajini od vasi do vasi ter poslušal provesti in pripovedke o junaških dejanjih ukrajinskih zaporožcev, sičovcev ter se udejstvoval tudi v kulturno-političnem smislu, pošiljajoč poslanico »Mrtvim in živim in še nerojenim rojakom mojim, v Ukrajini in ne v Ukrajini živečim — je prijateljsko poslanje«, poslanico, ki je edinstvena v svetovni književnosti:
Prosim vas, rotim vas, bratje: dajte sc objeti!
Imenovan je bil za slikarja na ukrajinskem vseučilišču, toda preden je nastopil službo, je bil aretiran in obsojen na najstrožje nadzorstvo, kjer ni mogel ne risati, ne pisati in je sedem let živel v pregnanstvu. Potem je živel v svobodi v Petrburgu in pozneje na Ukrajini ter si sezidal lastni dom ob Dncpru, kjer je 26. februarja 1861 umrl. Po smrti so ga pokopali ob Dnepru in mu napravili gomilo, prav kakor je žele! v pesmi:
Ko umrjem, pokopljite mene na mogili, sredi stepe neizmerne, v Ukrajini mili, da bo zreti širno polje, Dniper in skalovje, da bo čuti, kak deroče mu bobni valovje.
V spominu ukrajinskega naroda pa je veliki kobzar (goslar) Ševčenko postal utelešenje ukrajinskega narodnega duha. Ob njem se zbira vsa ukrajinska družba v Ukrajini in izven nje. Vse najvažnejše znanstvene in kulturne ustanove so posvečene njegovemu imenu. Za letošnji jubilej je Ukrainskij naukovij institut v Varšavi izdal njegova dela v 16 zvezkih ter jih v številnih izvodih razšir'1 med svojim ljudstvom, da ne pozabi na svojega barda in svobode naroda, katerega pevec ie Taras Ševčenko.
Pa tudi za Slovence ima proslava Tarasa Ševčenka svoj pomen, kajti prav slovenska moderna lirika konec stoletja je pod vplivom Kreka-Zaporožca-Ostana napravila velik vtis na našo literaturo, kar bi bilo treba že davno raziskati ter podčrtati. Saj je celo psevdonim Sardenko vzet prav iz Ševčenkove pesmi, ki smo jo podali v začetku:
»zavjane serdenko«.
Resnično: ovene človeku srce, ko vidi, kako trpi v nesvobodi narod, ki je med Slovani največji za Rusi in se jim je izjalovil še vsak poskus po samostojnosti. Toda njihova težnja po svobodi živi v duhu Tarasa Ševčenka, ki nam predstavlja vso Ukrajino s svojo pesmijo, s katero osvaja ves svet, da vsakemu ob njej
vene srčece, zlasti še ob tragični usodi letošnjih proslav.
eti in umetnosti, prof. Nahtigala, v zagrebški Jugoslovanski akademiji, katere član jc že od lela 1931. V začetku svojega članka lepo opisuje borbo za slovensko Akademijo takole: »V tej težnji po Akademiji je — največ po zaslugi politike svojih predstavnikov — slovenski narod celo uspel, da poleg svojih številnih znanstvenih in kulturnih društev v Ljubljani, Celju in Mariboru, zgradi nadaljni važni atribut svoje slovenske narodne in kulturne individualnosti, svajo najvišja znanstveno ustanovo. Dočim so Slovenci 20 let • propovedo-vali narodno edinslvo, so kljub temu uspeli, da zgrade vse ustanove, ki so pomembne za 6ama-stojno in samozavestno narodno individualnost. Na eni strani fraze v ustih demagogov in konjunk-turistov, na drugi strani pa resno delo.« Ka tako pohvali Slovence, ki da 60 znali zgraditi 6voje lastno znanstvo v vseh panogah, opisuje prvi oficielni sprejem predsednika ljubljanske Akademije dr. Nahtigala v zagrebški Akademiji, kjer ga je pozdravil predsednik dr. Bazala in predstavil v6cm glavnim funkcionarjem. Predsednik Akademije dr. Nahtigal je pri zahvali spominjal na dela predsednika Bazale za slovensko kulturo (monografija o Aškercu, predavanja po naših društvih itd.), dr. Esih pa nasprotno opozarja v svojem članku na delo predsednika Nahtigala za hrvatsko kulturo (postanek hrvatske glagolicc, monografija o Jagiču, o hrvatskem jeziku itd.). Tako je to srečanje dveh predsednikov najlepše potrdilo težnje po skupnem delu slovenskih in hrvatskih akademikov ter po podpori obeh najbližjih slovanskih kademijah.
Zajemljiv zgled, kako je treba docela smalmo postopati tudi za kulturno osvojitev dežele, nam kaže senator Tolamei. Značilen je njegov »Archi-vio delPAlto Adigc«. V njem najdeš opisano Po-adižje od vseh strani njegovega kulturnega živ-lienja. Zdaj pomaga pri tem delu tudi profesor Battisti 6 firenške univerze.
Oba znanstvenika sta se lotila obširnega dela v osmih zvezkih, ki boda izhajali do leta 1945. To je »Dizionario toponomastico de!l'Alto Adi-ge« (Toponoma6tični slovar Poadižja). Smoter delu je v luči krajevnega imenoslovja prikazati narodno poreklo Južnega Tirolskega.
Mussolini, kateremu so prva dva zvezka že poklonili, je bistro spoznal veliki pomen tega toponomastičnega slovarja in je takoj naklonil 100.000 lir podpore za nadaljne zvezke.
Lep in opominjevalen zgled tudi za Slovence, ki smo tako borni na lastnih znanstvenih delih o krajevnem imenoslovju, če izvzamemo nekaj o Ptujskem polju in škofjeloški okolici. Prav napak bo, če bodo nedomači znanstveniki morali pisati krajevno imenoslovje slovenskega ozemlja! R. B.
Dva na enem konju. Po jahalnih tekmah »Grand National Steeplechase 1939« v Aintree (Anglija) sta se dva tekmovalca vračala z dirkališča — oba na enem konju. Enemu je konj obležal, ki je padel na tek*
movalni progi.
ŠPORT
Po športnem svetu
Mednarodni tenis turnir v Allasio
Mednarodni tenisturnir, ki se vrši 6edaj v Allasio, je eden največjih v Italiji, ker je konkurenca v moškem singlu izredno velika. Naša prvakinja Florijanova je takoj prvi dan izpadla, ker je izgubila proti nepoznani češki igralki Bo-rakovi. Pred tem je sicer dobila proti Rapetijevi z 6:0, 6:0, vdrugem kolu pa je proti Borakovi izgubila v treh setih z rezultatom 2:6, 6:3, 6:3. — Kovačeva je v prvem kolu premagala Stiknijevo z 6:1, 6:1. — V moškem singluje v prvem kolu premagal PunčecNemca Schilda s 6:2, 6:0 in v drugem kolu pa Italijana Rada s 6:3, 6:2.
Velik smučarski tek v Rusiji
Največja smučarska prireditev Rusije je vsakoletni tek iz Jaroslava v Moskvo. Ob tej priliki tekmujejo med seboj najboljši ruski smučarski tekači v tekmi, ki je tako težka, da bi enako težke ne našli. Tekmovalna proga je dolga 229 km in je razdeljena na štiri etape, ki jih morajo tekmovalci absolvirati v štirih dneh. Start za vsako etapo je vsak dan ob desetih dopoldne. Pravila predpisujejo, da oni tekač, ki izgubi v eni etapi več kakor eno uro na času, avtomatično odpade od nadaljnjega tekmovanja.
Letos se je pojavilo na startu 34 tekačev. Pričeli so vsi zelo hitro teči in kmalu se je stvorila vodilna skupina, ki je prevozila prvih 5 km pod 19 minutami. V prvi etapi, ki je vodila od Jaroslava do Rostova in ki je dolga 53 km, je zmagal Mazhozov v času 3:22:55.
Druga etapa od Rostova do Perejaslava je merila 63 km. Zmagal je'Trofimov v času 6:06:25. Tretja etapa je vodila na 62 km dolgi progi od Perejaslava do Zagorskega. Prvi je prišel na cilj Dodonov v času 5:24:08.
Zadnja etapa od Zagorskega do Moskve je merila nekaj nad 51 km. Prvi je prišel na cilj Vasilief, ki je porabil za zadnji del proge 3:40:35. Toda zmagovalec na celi progi je postal Orlov, ki je prevozil dolgo in težko progo v skupnem času 18 ur, 39 minut in 32 sekund ter je bil samo za 47 sekund pred drugoplasiranim tekmovalcem.
Finska rang-lista smučarskih tekačev
Finci so 6edaj sestavili rang-listo tako imenovanih skandinavskih disciplin, to je tekov, in 60 prišli do naslednjih rezultatov:
18 km: Kurikkala, Olkinuora (oba Finska).
50 km: Bergendahl (Norv.), Karppinen (Fin.).
Najboljši narodi: 1. Finska, 2. Švedska, 3. Norveška.
Značilno je, da so zvezde preteklega leta popolnoma izginile; to sta: Niemi in Vanninen. Nadomestili so jih drugi ljudje, kar znači, da imajo Finci neizčrpen vir moči v svojem smučarskem taboru. Da je Bergendahl trenutno najboljši do|-goprogaš, morajo celo Finci sami priznati. Zanimiv je dalje vrstni red narodov. Tu se namreč točno vidi, da povsod na 6everu ugotavljajo nazadovanje Norveške, ki je veljala do zadnjega za vodilni narod v smučarskem športu. Norvežani se bodo morali zelo potruditi, če si bodo hoteli zopet nazaj priboriti prvenstvo.
Finski telovadci in prihodnje olimpijske igre
Finski telovadci 6e najresneje pripravljajo za prihodnje olimpijske igre, kar je tembolj razumljivo, 6aj se vrše na njihovih tleh. Že v februarju so povabili 22 najboljših telovadcev na skupni trening, na katerem so predelali obvezne vaje pod vodstvom preizkušenega trenerja. Ob tej priliki so
in širite »Slovenca"
300 nagrad
bo dne 29. aprila 1.1. razdeljenih med stare in nove naročnike »Slovenca".
»Slovenec" zavaruje svoj'e naročnike za Din 10.000'—. Naročite »Slovenca" takoj pri upravi Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana.
se zbrali tudi »stari« telovadci, kakor Savolainen, Noroma in Uosikkinen, ki se tudi hočejo udeležiti prihodnjih iger. Ti trije možje zastopajo Finsko na olimpijskih igrah že od leta 1928 in imajo veliko skušenj in rutine, ki je pri takih težkih tekmah potrebna. Četudi eo ti telovadci že nekoliko »stari« ali se nekaterim zde stari, vendar so je že na neštetih tekmah pokazalo, da ima sku-nja večjo vlogo kakor pa mlada sila, ki dostikrat preveč tvega. To se je pokazalo tudi pri zadnjem srečanju med Nemčijo in Finsko. Nemci so imeli v svoji vrsti stare in preizkušene borce, medtem ko so poslali Finci v boj mlade talente.
Finci so v splošnem zadovoljni z obveznimi vajami, posebno z vajo na konju in s preskokom čez konja. Začetek na drogu se jim zdi pa le težek in tudi del vaje na bradlji je po njihovem mnenju nekoliko zabeljen. Imeli bodo v najbližji bodočnosti tekme iz olimpijskih predpisanih vaj na bradlji in preskoku čez konja.
Terminska lista
Medklubski odbor ljubljanske atletske podzveze v Mariboru
23. aprila: SK železničar, medklubski seniorsH otvoritveni meeting.
30. aprila: SK Železničar, medklubski Juniorski otvoritven: meeting.
7. maja: SSK Maraton, medklubski senlorskl meei tlng.
21. maja: SK Železničar, medklubski meeting J tu niorskih viSebojev.
2.	junija: SK Železničar, medklubski meeting ee-i niro.skili specialnih vifiehojev.
11. juuija: SK Rapid medklubski juniorski mer*
tlng.
17. in 18 junija: MOLAP: desetoboj za prvenstvo Maribora.
28.	do 30. julija: MOLAP: prvenstvo poedincev za mesto Maribor.
20. avgusta: MOLAP: Štajerska — dravska banoi vina.
3.	septembra: SK Rapid. Benlorski meeting.
lfl. septembra: SSK Maraton, medklubski dvoboj.
17. septembra: SK Zeizničar, medklubski beniorski meeting.
1. oktobra: SK Železničar, jesenski cross-eonntrjr.
lo. oktobra: SSK Maraton, pohorski tek.
29.	oktobra: SK Rapid, jesenski cross-country.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
SK Ljubljana. Uprava SK Ljubljane sporoča, da je z ozirom na tri zaporedne ligaške tekme v aprilu, ki se bodo odigrale v Ljubljani, znižala cene vstopnicam na din 5, 8, 10. 12 in 20. S tem upa, da jo ustrogla vsem prijateljem nogometa zlasti svojemu članstvu, ki ho plačalo za stojišče lc 8 din, za tri. buno pa 12 diu.
ZFO
Lahkeatletske tekme ZFO v I. 1939
Lahkoatletske tekme ZFO v letu 1939.
Prišel je čas za lahkoatletiko. Letošnje leto morajo vsi člani-lahkoatleti Zveze fantovskih odsekov temeljito izrabiti za razširjenje in napredek te lepe športne panoge. Vzporedno s telovadbo, smučanjem, odbojko, plavanjem in drugimi panogami, ki jih goji članstvo ZFO, mora korakati tudi lahka atletika. Zato je tehnični odbor ZFO določil za letošnje leto zelo obširen lahkoatletski spored. Zlasti opozarjamo okrožja, da izvedejo svoje okrožne lahkoatletske tekme. Podrobna navodila sledijo, zaenkrat samo spored letošnjih lahkoatletskih tekem:
30. aprila:
Tek čez drn in strn (cross-country) na Stadionu v Ljubljani. Proga je dolga za člane 5000, za mladce 2000 m. Začetek ob pol 10 dopoldne.
V času od 14. maja do 19. junija:
Okrožne lahkoatletske tekme za člane in mladce s sledečimi disciplinam i: Teki: 100, 400 (samo za člane), 1500 m — Skoki: v daljavo, v višino, s palico. — Meti: krogla (7.25 kg) člani, krogla (5 kg) mladci.
Te tekme organizirajo in izvedejo okrožja sama. Kjer ne gre drugače, naj po dva ali morda tri okrožja skupaj izvedejo lahkoatletske tekme. Izbrati je pri-, meren prostor. O tekmah je sestaviti zapisnik o do* seženih rezultatih ter jih poslati ZFO.
29. junija do 2. julija: Lahkoatletske tekme ZFO v Mariboru (o priliki
mariborskega tabora) z vsem programom, ki je nan veden v knjižici »Tekmovalni red in vaje za L 1939«»
Julija;
Tek na Vrhniki (ob otvoritvi doma) obvezno Zri
okrožja: Ljubljana in Vrhnika, druga lahko sodelujejo,
V mesecih: julij, avgust, september:
Lahkoatletske tekme v večjem obsegu v krajih! Ljubljana, Kranj, Jesenice, Celje, Maribor, Vrhnika, Novo mesto, Ptuj Spored isti kot na okrožnih tekmah in še naslednje discipline: Teki: 5000 m (samo za člane). Štafeta: 4X100 m (okrožne štafete). Met diska: člani (2 kg). Met diska: Mladci (1 in pol kg).
ZDK
Vaditeljska telovadba. V petek zvefler r.n vadlteljlc« mladenk in gojonk, v soboto zvečer pa za vaditeljic*
članic.
Helsinki - mesto XII. olimpijade
Pogled na »belo mesto severa« — Helsinki
Mednarodna zaskrbljenost je prodrla tudi na Visoki sever, tja gori na Finsko. Tudi finsko časopisje je polno skrbi vzbujajočih naslovov: »Mobilizacija«, »Ultimatum«, »Nevarnost vojne« itd. Tudi mesto Henski, kjer bo za leto 1940 napovedana svetovna olimpiada, gleda zaskrbljeno v ta čas. Mestni očetje se vprašujejo, kako bo z vsemi temi velikimi pripravami, ki požirajo tako velike vsote, »če le kaj pride«. Kljub temu pa se mesto vztrajno pripravlja na svoje velike dni prihodnje leto, kakor da računa s tem, da olimpiada bo in da do takrat še ne bo »nič prišlo«.
Poleg drugih ob takih prilikah običajnih skrbi ima mesto XII. olimpiade še svojo posebno skrb: kako se bodo gostje, ki se bodo zgrnili v mesto, zabavali v tem hladnem in treznem severu, ki pozna tako malo tistega dirindaja, ob katerem se današnji civiliziranec zabava. Zabava pa mora biti, da gostje ne bodo tako skopi z denarjem; le gostje, ki bodo vse dni ostali pri dobri volji, bodo toliko odprli svoje žepe, da bodo izdatki za olimpiado po drugih potih v obliki dohodkov prišli nazaj. Toda »belo mesto severa«: Helsinki je v tem oziru kaj strogo in po civiliziranem svetu veljavnih pojmov skoro — starokopitno. Kar ostalim mestom po svetu daje velikomestni značaj, je v Helsinki enostavno prepovedano. Vsak rod mestnih očetov tako ljubosumno varuje red in mir v mestu, da bi se povprečni Evropejec ali Amerika-nec — na vse Finci računajo — v tem ozračju najbrž dolgočasil. Raznašalri časopisov ne smejo vpiti po ulicah — to bi bilo kaljenje miru; neonske luči v reklamah ne smejo utripati — to bi bilo motenje prometa; na kolodvoru ni dovoljeno kaditi — higiena! Kdor v javnem lokalu pije, ne sme plesati, kdor pleše, no snle piti. V pravih zabaviščih in plesnih dvoranah je alkohol sploh prepovedan, cirkuse in razne varieteje pa so • s 30%no rloklado že zdavnaj pregnali čez hribe. Ni torej čuda, da povprečni meščan preganja svoj dolgčas pri tihem kozarcu wiskija s sodo, ki je Fincu najljubša pijača.
Toda, kaj naj tu počne olimpijski gost, ki je prišel od daleč in bi rad kaj videl, kaj doživel in se znebil tiste vsote, ki jo je za XII. olimpiado namenil? Pa so »beli mestni očetje« tudi nanj mislili in ob olimpiadi bo Helsinki premaknjen iz svojega ljubega miru in samotarstva. Mestni svet je za zabavo tujcev namenil čedno vsoto '20 milijonov finskih mark! Toliko bo namreč stalo »mesto zabave« ali veselični park, ki ga nameravajo zgr&diti — sicer ne v nedotakljivih mejah mesta, ampak zunaj na severni strani mesta, med romantičnimi grički in holmi, kjer bodo na goste čakale prostorne restavracije mednarodnega sloga
TAMBURICE
vseh vrat, najmodernejše, izdeluje ročna delavnica tamburic
M. Dobranič
Topolovac - Sisnk Plšitatakoj po brozplačni cenTit sT 52
in privlačnosti vseh vrst, ki pa jih iz priprav še ni mogoče pogoditi. Tu bo tudi zabave na pretek, pozimi in poleti.
Medtem pa želja po reklami same priprave za olimpiado dela velike in jih dviga v čimdalje bolj svetovnjaško višino. Tu prednjačijo velike avtomobilske tvrdke, ki hočejo izrabiti priliko, da bi se pokazalo njihovo ime. Najbolj radodarno se je pokazala družba »General Motors«, ki je olimpijskemu odboru poklonila že čedno vsoto. Stavbna družba »HA K A« pa je priliko izrabila najbolj podjetno: obvezala se je, da bo zgradila »olimpijsko vas« v svoji režiji, potem pa bo tudi njena in bo po olimpiadi oddajala stanovanja v najem. Najdražje bo nastavila stanovanja, v katerih bodo stanovali olimpijski zmagovalci, ne samo zaradi slave, ampak tudi zato, ker bodo v resnici opremljena z vsem udobjem.
Olimpijada stane! Zato ima tisto vprašanje, »če le kaj pride«, za Helsinki in vso Finsko še poseben pomen. Če bi se svet zapletel in bi za iznajdbo starih Helencev no imel časa, bi Fincem ušle ne samo te davne sanje, ki so se baš začele uresničevati, ampak tudi najmanj 500 milijonov finskih mark, ki jih je Finska vložila v to prireditev ali pa jih še bo. Zato si nihče bolj ne želi lepega miru kot Finska — vsaj toliko časa, da mine še XII. olimpiada. Potem si bo pa že kaka druga dežela želela isto za XIII. olimpiado!
Občni zbor protituber-kulozne lige na Vurbergu
V nedeljo, 26. marca, je bil občni zbor proti-tuberkulozne lige na Vurbergu pri Ptuju. Zborovanja se je udeležilo mnogo ljudstva. Predsednik lige g. dr. B. Okolokulak je navzoče lepo pozdravil, orisal je nevarnost jetike ter je poročal, da je društvo v preteklem ietu živahno delovalo. — Tajnica gdč. N. Bernotova je natanko opisala svoje področje. Predvsem je omenila živahno delovanje lige v protituberkuloznem tednu pri prodaji blokov, znamk, zastavic itd. Opisala je veliko skrb posameznih članov pri prireditvi veselice in srečo-lova v korist lige. Pri tem so se posebno odlikovale ruske gospe in gospodične učiteljice. Opisala je tudi, kako 6e liga briga za šolske otroke, katerim je preskrbela 50 litrov ribjega olja in lepe darove ob božičnici. Gosp. predsednik lige je brezplačno pregledal nad 300 otrok tukajšnje šole, za kar mu gre prav posebna zahvala. Iz poročila blagajnika g. učitelja Ant. Mušiča smo slišali, da je imela liga v preteklem letu 8888.20 din dohodkov. Iz prejšnjega lela je ostalo 2289.50 din, veselica in srečolov sta dala 3568.50 din čistega dobička, v protituberkuloznem tednu se je iztržilo 877.50 din, drugo so dali razni dobrotniki in člani, katerih je 114. Stroški so pa znašali 3712.50 din. Za božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih 120 otrok, je prispevala liga 2000 din, za ribje olje je dala 1057.25 din, drugo se je porabilo za razne
Dr. M. A.:
Pod Lovčenom
Suša je bila strašna in ne vem, od kdaj že ni padla kaplja dežja. Pred Telovim je šele bilo, pa vse je bilo že požgano. Tudi tisto borno žito, ki raste na terasastih ploskvicah s kamenjem ograjene, na hrbtu nanešene zemlje, tudi tista zanikrna koruza, tudi one že itak iztrošene oljke in oni za silo krompir. Vode ni bilo nikjer, vse cisterne so bile prazne. In ta nesrečni Puro, ki je drugače sekal zeljnate glave, si v tej vročini ni mogel izmisliti druge neumnosti, kot da je odprl ponoči iztok občinskega vodnjaka, ker ga Dane še vedno ni marala. Vode ni bilo, vino je bilo v glavnem že zdavnaj popito, za žganje je pa bilo prevroče.
Don D juro je šel v malo zakristijo svoje cerkvice. Grozno je bil žalosten, ker je slišal, da so govorili, dn ko jc bil don Grazija še živ, je bil vedno dež vsaj enkrat pred Telovim. Zdaj, ko je pa on za gospoda, ga pa ni. Zakaj ne moli, zakaj ne napravi procesije? Te nemarne garjevc ovce! sel je torej v zakristijo in pogledal velik, rdeč, z zlatimi trakovi obšit dežnik, ki jc služil don Graziji mesto nebo, pregledal je bandero in svetiljke, svečnike in vse, kar bi bil«1 potrebno za procesijo, če je še toliko dobro, rla bi brez večjih popravil zdržalo dolgo procesijo skozi pet vosi njegove fare.
Pogovarjala sva se o procesiji na Telovo. Ko je 7. boiclmim, pokašljujočim glasom sanjal o procesiji »čez polja«-, o otrocih, ki bodo šli naprej, o ženah, ki bodo molile, o možeh, ki bodo s' ponorom Sli ob nebu, o banderu, ki mu bo nagajal veter, in o tem, da bo Gospod prav gotovo dal dežja in se bo dobra volja in vera njegovih ovčic podvojila — takrat je bil v
svojem neomajnem in nepoboljšljivem idealizmu zelo podoben onemu svojemu Gospodu, ki je tudi hodil med oljkami, ribiči in farizeji. frako zelo je bil lep tisti večer don Djuro, da je priletel v veje stare murve pred njegovo hišico ob morju, kjer sva sedela, ptiček, zapel najprej, potem pa s pesmico utihnil, njegov pes ni kot ponavadi hlastal za svojim repom, koza ni meketala in stara želva ni racala — vsi trije so bili mirni in so ga poslušali in še celo vlak ribic se je pripeljal po morju in se porazgubil med kamenjem, kakor bi ga tudi te srebrne stvarce hotele poslušati.
Na dan svetega Rcšnjega Telesa je bilo. Otroci so se za silo privadili hoji v parih in znali so peti priproste pesmice, dva dečka sta se naučila zvončki jati in žene so bile voljne moliti in tudi moški so, nekoliko nerodno in sramežljivo siccr, privolili, da bodo prišli.
Pa ie vprav ta dan poslal vrag majhen cirkus (brez nepremočljive strehe) doli nn pomol. Samo ena gala predstava da bo in to ravno po maši, ko je bil dogovorjen čas za procesijo. Žena-kača se bo videla, najmočnejši mož na svetu in čudoviti konj, ki zna računati. Pri predstavi bo igral lastni orkester, za smeh bo skrbel Pavliha in cenjeni gledalci bodo lahko pili z ledom hlajene pijače, ki se bodo dobile pri blagajni. Vojaki in otroci plačajo polovico.
Pri maši je bilo še nekaj ljudi: otroci počesani, ženske lepo oblečene in moški z velikimi verižicami za ure na prazničnih telovnikih. Don Djuru je sijal obraz. Lepša bo procesija, kot je bila zadnja, ki io jc vodil don Grazia. Lepša bo in Gospod bo prav gotovo dal dežja. Rekel jc ljudem, naj gredo, služba božja je končana, blagoslovil jih je in se šel nopravljat v zakristijo. Hitro, prav urno se je preoblačil, s tako vnemo, da ni opazil, da je živžav pred cerkvijo malo ponehal in ni slišal, (ia je lastni orkester cirkusa začel nabijati na boben, tolči na činele in trobiti na pozavno, tam doli na pomolu. Ko je za procesijo oblečen svečano stopil iz zakristije, je vprav še z osup-iim obrazom ujel zadnje ubežnike, ki so zavili skozi oljčni gaj doli k pomolu. Le nekaj otrok mu jc še ostalo, nekaj žena in pa trije moški.
/

učil se je
S P O STO PN O
PLEŠAVOSTJO
daj
BUJNA RAST las
(piše gosp. Daltnj — čitajte spodaj pismo)
Prh nt Je znak za alarm. Izpadanje las ln lasje v glavniku so B. O. 8. Lasna korenina umira —
ln če bo Se naprej umirala, bo rezultat plešavost. Ta mučenec Je videl, kako se mu hitro približuje popolna plešavost. Poizkusil Je vse mogoče. Nlfc nI pomagalo — ker nI korenini njegovih las nič dovajalo hrane, po kateri Je hrepenela. Takrat Je zvedel za Sllvlkrln. Poizkusil ga Je. Takoj Je začutil, da Je njegova glava bolj zdrava. Prhut Je Izginil. Kmalu so mu začeli rasti novi lasje ln adaj Ima bujne, močne lase na glavi.
Zakaj rastejo lasje od SUvlkrina Nobene skrivnosti nI pri Silvlkrlnu — kaj Je ln kako deluje. Sestoji lz 14 posebnih substanc, od katerih se vsaka nahaja tudi v človeških laseh in vsaka Je brezpogojno vitalna za rast las. To Je naravna hrana, kl Jo močni mladi lasje dobivajo lz krvi. Ce Je ne morejo dobiti lz krvi — tedaj Jo morajo dobiti lz Sll-vlkrlna.
Ce Je lasna korenina 6e živa, Jo bo Sllvlkrln hranil in povzročil, da lasje po-rastejo.
Oduševljenje zdravnikov Ker Je Sllvlkrln čisto znanstven preparat, ga Je njegov lznajdltelj Dr. Weldner poslal na mišljenje zdravnikom ln klinikam. Zdravniki so bili oduSevlJenl s uspehom, ker so v prvi vrsti vendar enkrat videli, da se nekdo bavl s problemom rasti las na znanstveni podlogi, ie bolj pa so bili zadovoljni, ko so vi-
deli, da Je eksperiment uspel. Sam pro-tesor Polland, znameniti dermatolog na univerzi v Orazu. Je dosegel s Sllvlkrl-nom tako sijajne rezultate, da Je bilo
njegovo lzvestje prepolno hvale o nJem
"T Korenino Je treba hraniti.
Kako Sllvlkrln hranila se. črna gla-vlčasta »korenina« lahko Izpade — prava korenina Je vlaknasta jzrastina pod njo In ravno njo hrani Sllvlkrln
Cltajte, kar piše gosp. Daltrj »BpoStovanl gospodi — Pet let sem
se mučil s postopno plešavostjo ter sem tako potrpežljivo ln vztrajno poskuSal vsako sredstvo, kl sem mogel priti do nJega. Toda vse nI nič pomagalo. Narobe, neki preparati, ki Bem Jih poekuBll, so ml celo nadra, žili kožo na glavi ter ml napravili druge neugodnosti na koži. In tedaj Je prišlo tako željeno spreobmenje. Zda) ml zares bujni In gosti lasje pokrivajo nekdanjo plešo. To Je vse rezultat uporabe Lotlona Sllvlkrln. In to sem dosegel vsega skupaj v petih tednih. Verjemite ml. da Vam bom vedno hvaležen.
S spoštovanjem J. H. Daltry 03, Rlppenden Road, Oldham, Lanca. shire, 18. maja 1835.
KAJ VAM JE POTREBNO: Proti prhutu — k*, dar lasje začno izpadati. Da bi kožo glave ohranili zdravo, da pojačate lase ln da pride do Izraza njihova naravna lepota —
Zahtevajte LOTION SILVIKRIN Proti trdovratnemu prhutu, močnemu Izpadanju las, kadar se že pokažejo pleSe — da bi obnovili rast las, uporabljajte koncentrirano naravno organsko hrano za lase —
Zahtevajte NEO-SILVIKRIN
Silvilriin
podutffo, tlOAt ioA
stroške. Ostala pa je še tudi lepa vsota v blagajni. Obema poročevalcema) 6e je izrekla iskrena zahvala. Pri volitvi novega odbora se je pa izrazil g. predsednik, da zaradi prezaposlenosti ne more več prevzeti tega mesta, vendar pa se je dal pregovoriti ter je v veliko radost vseh navzočih zopet sprejel to mesto. Želimo, da bi pod njegovim modrim vodstvom liga še dalje uspevala in da bi uspešno pobijala jetikol
Novo mesto
»Naša krila« v Novem mestu. Že lansko leto je bila ustanovljena v Novem mestu jadralna skupina aerokluba »Naša krila«, katera je pripravljala teren za ustanovitev krajevnega odbora, katerega ustanovni občni zbor je bil 22. t. m. v nipstni posvetovalnici. Iz poročil tajnika skupine »Novo mesto« g. Franca Laknerja in blagajnika Kobeta Romana, ki sta poročala na tem ustanovnem občnem zboru o delovanju skupine, je razvidno, da je živahno delovala. Skupina si je nabavila v teku enega leta inventar v vrednosti 19 tisoč dinarjev. Ima dvoje šolskih letal, na terenu hangar in razno orodje. Na pomlad, ko bo ugodno vreme, bo krajevni odbor pričel z jadralnim šolanjem.
Javna dražba
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubl jani proda na javni ustmeni dražbi dne 20. aprila Pl^O pri šutnski upravi razlaščenih gozdov v Straži ca. 590.000 kg v lastni režiji izdelanega bukovega oglja loco gozd.
Pogoji in pojasnila so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1. in pri .šutnski upravi Straža pri Novem mestu.
Ker smo založeni
7. veliko izbiro spomladanskega blaga za obleke, perilo itd., vas vljudno vabimo, da si ga ogledate in sc prepričate, da kupite najceneje pri
M. Gajšek
Maribor, Glavni trg št. I
pod Veliko kavarno.
Oni Stipe, kralj lova na ribe z dinamitom, oni neodločni Mirko, ki se ni mogel odločiti ne za Mare, ne za Jane, ne za Zorko in pa Jovica, zalagovalec kadilcev s »poceni in zdravo robo«, kakor jc sam rekel. Stipe bo nosil nebo, Marko bandero in Jovica velik svečnik.
Zvrstili so se, kakor je don Djuro vedel in znal. in krenili so po kameniti poti proti polju. Tista dva fantka, ki bosta zvončki jala imenoma vso pot, sta začuda ostala, kadilnico pa je žc morala nositi punčka in posodo za kadilo tudi. Zcne so pričele moliti, ene naprej, druge so jim odgovarjale in oni trije sumljivi možje so se še dostojno zadržali.
Don Djuro je bil predober, da bi zapazil, dn ima Stipe pod suknjičem nekaj. In če bi zapazil, bi prej verjel, da se mu je čez noč razvil rnk na prsih, kakor da bi verjel, da nosi s seboj tisto, kar je v resnici nosil. Sploh si je pa Stipe izbral nebo in jc torej hodil za gospodom. Marko, Jovica in Stipe pa so vedno imeli neko zvezo z očmi in potezami v obrazih.
Šli so žc eno uro, druge pol, že skozi tretjo vas bi morali iti. Godbe s pomola, ploskanja in odobravanja ženi-kači, najmočnejšemu možu in računskemu talentu čudovitega konjn nt bilo več čuti. Le vetrček jc sem in tja prinesel živahni ritem bobna onega znamenitega orkestru. Priroda je hotela tnko, da je bila speljana pot skozi senčnat oljčnjak. Znaki spoznavanja med StipOm, Jovico in Markom so postajali jasnejši in vse je izgledalo, da je vse to namigavonje v zvezi z nateklino pod suknjičem. Malo so še oklevali, pa jc Stipe pristopil k don Djuru in rekel, da morajo oni trije malo počivati. Izstopili so iz procesije. Don Djuro jc šel naprej z deklicami, s fantkoma, ki sta zvončki jala, in z ženami. Oni trije so sc pa vlegli v hlad velike oljke. Stipe je zaprl nebo, si ga dal pod glavo in izpod suknjiča potegnil — steklenico. Ono steklenico, ki jo jc dan Djuro v zakristiji branil posebno skrbno in je vino iz nje postalo kri Gospodova. Marko je prislonil bandero v veje in Jovica je ugasnil svečo v svečniku in ca položil no dolgem pokraj sebe. Pod oljko jc krožila steklenica: najprej Stipe, potem Marko,
L1
potem Jovica. Od ust do ust jc šla stcklenica in eden je bil bolj žejen kot drugi.
Ko sc je po eni uri iz pete vasi zopet vračala procesija skozi oljčnjak, so ti trije možje zopet mirno vstali in sc pobožno pridružili sprevodu. Čisto v redu so vsi skupaj prišli nazaj v cerkvico. Soparno je postalo in iz Italije je jug vozil velike oblake.
Don Djuro je bil do smrti utrujen, tudi otroci in žene, lc fantka z zvončkom bi lahko zvončkljala še pri eni, še daljši procesiji. Gala predstavu je bila tudi že končana in cirkus je uhal kosilo. Čudodelni konj se je prav kole-gialno pascl med osli, ki niso bili nič kaj izven sebe, ker se je med njimi mudil tako odličen in izobražen daljni sorodnik. No, saj se temu slavnemu konju na zunaj ni nič videlo, da zna računati, saj je šc istega popoldne nn lastnem hrbtu odnesel vse, kar jc premogel slavili cirkus, na pomol v sosednjih vaseh.
Napravil sc je večer, ves v tesnobni rdeče-sivi svetlobi, ki so jo dajali z zadnjim soncem obžarjeni težki oblaki, ki so jih Italijani na-voz.ili na obzor. Muhe in mušice so bilo sitne in komarji so rojili in delali v zraku viseče stolpiče. Težka noč je nastala in njeno vzdušje ni dulo dihati.
Z don Djurom sva sedela pred njegovo hišico. Saj župniščn itak ni imela tista borna fnrn, njegov stan jc bila le. zmajana bajtica. Mogočen blisk je preklal nebo in še drugi so mu sledili. Grmelo je. votlo in ta ropot je iz-trescl iz prepolnih oblakov prve katuje dežja. Dež na Telovo!
Ko so sc zaspane ovcc dona Djura prebudile drugo jutro, so bili vodnjaki za silo polni in polje jc bilo prerojeno, trta jc klila, rla bi skoraj slišni njeno rast in verjetno je postalo, da bo zraslo še drugo zelje, ki so ga vsadilj, potem ko jc prvemu oni nesrečni Puro porezal glave, ker ga Dnne ni marala.
Ta ploha pa je iz okorelih src izmila tudi vse, čemur nc bi smelo biti mesta v njih, v duši tega najboljšega pastirja jc tudi zabrisala ves gorjup in odslej jc pascl res dobro čredo.
(Dalj«}
Otroški kotitek.	1
Konti Ahafif:
%
Nosan in Zalika
Kakor mehka odeja je legla noč na svet in ga zavila v temo. Tedaj so prifrfotali kri-latci in z bakljami prižgali zvezdice: »Ta naj sveti Mihi, taie Pavlihi, tale pa Jeri, ki se vedno cmeri.« Kmalu jih je gorelo milijon milijonov, kolikor je pač otrok in kolikor jih je bilo od vsega začetka sveta.
Ko so vse zvezdice veselo migetale, prt-kolovrati Luna: »Danes je svetlo, ho-ho, da še nikdar ne tako. llopsasa-hopsasa, danes sem vesela-lak Tako poje Luna in prešerno mižika zdaj tej, zdaj oni srebrni zvezdici.
Pomladanski otroški plašči
od 100 dinarjev naprej se dobijo samo pri L TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.
II
fl V« • v v •
Službe hccjo
Pošteno dekle
Išče službo kot strežnica pri bolniku na domu. — Naslov v upravi »Klov.« pod št. 4546.	(a)
Prodajalka z dežele
pridna, poštena, Išče mesta. Nastopi lahko takoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dobra moč« 4560. a
Trgovski pomočnik
manufakturlst ln špece-rist želi premenltl mesto takoj na deželo ali v mesto. Naslov v upravi »Slovenca« št. 466D. (a)
Pouk
Strojepisni pouk
Večerni tečaj. Vpisovanje dnevno. Prlčetek poljuben. Clirlstofov učni zavod, Domobranska 15. u
Službodobe
Dva ličarska pomočnika
sprejme škander Ivan — Dravlje, Celovška 259. b
Deklo
za kmečka dela sprejme Dečman Jože, Rašica 15, Št. Vid nad Ljubljano, b
Prodajalko
za mlekarno, sposobno moč, sprejmemo 1. aprila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4852.	(b)
Dekle z dežele
16—20 let staro, zdravo, pridno, sprejmem 1. aprila za vsa hišna dela. — Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Začetnica« 4858.	(a)
Manutakturist
samostojen, dober proda jalec In aranžer, vojaščine prost - se sprejme v večjo trgovino na deželi Ponudbe upravi »Slov.* pod »Stalna služba« 4846
Gostilna - klet »ZVEZDA«
Vljudno sporočam, da prevzamem s 1. aprilom 1939 vodstvo gostilne-kleti in vrta »Zvezda«. Ob tej priliki se bo vršila mala slavnost z vojaiko godbo in plesom v vseh prostorih Kazine brez vstopnine. V petek sveže morske ribe v veliki izbiri. — Se priporoča MARJAN ŠILOVIČ
eeihiei
Za vsako družino
oblačila — najboljše ln najcenejše — Preske r. Sv. Petra c. 14, Ljubljana
Čebelnjak
sodobno urejen, s 36 pa-ji proda Jos. Klrblš, Celje.	(1)
Prvovrstno vino
trgatve 1938, cca 200 hI proda Vlastellnstvo Pon-gratz, Maruševac pri Varaždinu.	(D
Za butare in veliko noč
dobite res sladko, rdeče ln sočne pomaranče že od 5 kg po engros cent pri »Jugosad«, Itesljeva 4. (1
Tiskane kretone
delene tn krepe v lepih modernih vzorcih, zajamčeno stalne barvo od 6.80 din, za domače obleke, belo tn barvasto blago za perilo od 5 din naprej dobite v novo otvorjeni trgovini za Ljubljanico pri Zmajskem mostu — Sv. Petra nasip 29. Istotam vel. izbira ostankov.
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovin?
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarsko zveze).
Najboljša kolesa
izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar. Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1)
Predno kupite kolo
oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk Viktor Bohineo, Ljubljana, Tyrševa c. 12, dvorišče,	(1)
Damski in brivski salon
z vsem Inventarjem in aparati naprodaj v velikem Industrijskem, prometnem kraju. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobroidoč 15« 4844. (1)
Svetovno znane nemške znamke
»Brenabor«
dvokolesa
petkrat kromlrana ln odporno emajllrana, B nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova H
Namočeno polenovko
dobite pri Buzzollnl, Lingarjeva ulica, za Skotijo.
Tricikelj
ugodno naprodaj. Ljubljana, Vošnjakova 24. (1)
»Puch« kolo
kakor novo, 650 din, In motorno kolo »Sachs« 100 ccm, novejše tipe - zelo poceni naprodaj. Llkalnl-ca, Vegova 12.	(1)
Najceneje kupite prvovrstno
kolo
ali
šivalni stroj
v trgovini
Sploina trgovska dru2ba
v Št. Vidu nad Ljubljano (v hiši g. Peršina). Istotam najcenejša popravila rabljenih koles. Dajemo na ugodne mesečne obroke.
Obrt
Slikarstvo - pleskarstvo
V. žvegelj, Cojzova c. 1. Novi vzorci 1 Cene vsem dostopne.	(t)
Za Veliko noč
naj ima vsak mož, gospod in dober sinko na glavi klobuk
KRANJ
Ltf&tfKl
m o 6 a- z a GOSPODA
znamke HINKO
fooleg farne cerkvel
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, LJubljana Wolfova ulica št 8
		
IG	3ES	m\
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekBtllne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska IS. (k)
Kompanjona (-ko)
z denarjem išče vpeljana trgovina v centru Maribora. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 553/4816.	(d)
Hranilne knjižice
3'/« obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Okraj Dravograd! Mežiška dolina!
Nove hranilne vloge vsak čas takoj izplačljlve — sprejema in obrestuje do 51/« ter daje kratkoročna posojila
Hranilnica in posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah
I
Automofor
»Chevrolet«
1
zaprt, poltovornl, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4757.
Hiše
trgovske ln stanovanjske ter stavbne parcele ozlr. posestva • nudi v ugoden nakup Prtstaveo Franjo, realltetna pisarna v Ljubljani, Erjavčeva c. 4a
»Sachs« motorno kolo
100 ccm, novejše tipe, in navadno kolo zelo poceni naprodaj. Llkalnica, Vegova 12.	(f)
Lepo posestvo
proda E. Wutscher = št. Jernej, Dolenjsko, (p)?
Parcele
pri bežigrajski šoli na3 prodaj. Polzve se pri čuvaju Stadiona.	(p)]
Parcelo v Koleziji
prodam. Gerblčeva ulica; Polzve se: Vrhovci 24,' Vič.	(p)!
Lepo hišico
zidano, prodam zaradi se; lltve za 22.000 din. Samec Alojzija, Cesta dveh cesarjev 221, Ljubljana, (p
Hiše
ln druge nepremičnine prodaste ali kupite najugodneje potom realltet-ne pisarne Adamič, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na. obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. - Po. oblaščenl graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Vnajem

Trgovski lokal
v novi hiši v Ftlgnerjevl ulici oddam b 1. aprilom. Informacije: »Slograd« -Vrtača št. 9.	(n)
Obiščite
BEOGRAJSKI VELESEJEM
8. aprila 1939 veliki mednarodni salon avto- Okoli 1000 razstavljalcev iz naše države in zamejstva. — mobilov in motociklov z razstavo cest in turizma. Najhitrejša orientacija v izbiri blaga. - Razširjenje poslovnih zvez. — 50°/o popusta na železnicah in ladjah. —
15.—24. aprila 1939 veliki mednarodni splošni Obvestila: Beogradski sajam, pošt. pret. 538, Beograd vzorčni velesejem.	Telefon št. 28-526 in 28-802.
Skrivnost	20
amerihanshega jezera
»Pozabiti Devila Patha! Prav dobro, pri moji veri, ne zahtevam več, Neighbour. Samo... Sredstva? Moral sem poslali glavnega uradnika, da sem zvedel podrobnosti o zadevah z miss. Mercurosovo, ker vi niste bili tam.«
»O zadevah z m i se. Merrurosovo?«
»Nek je jezno zakričal direktor. »Niste mi povedali. da ne poznate zadnjega izida z Devilom rathom!«
Časnikar je obstal, kakor bi ga zadela strela.
»In sedaj,< je nadaljeval direktor, >se le poročite, če vam bo neslo! .laz vam odkrito povem, da imam dovolj vašega čudnega obnašanja. Povem vam le še to, Neighbour. Dam vam zadnjo priliko, da ostanete na svojem mestu prvega poročevalca Chicago I>aily Tribune. V prvi stvari mi morate uspeti, če, ne vas vržem na cesto! Ste me razumeli?«
Ko se je Neighbour vrnil k svoji zaročenki, ni bil več lako vesel.
»Skrb?« ga je. vprašala Emilija.
»Oh!« je vzdibnil. -Recite rajši, da je to katastrofa!«
Tn pripovedoval ji je, kaj je govoril z Mr. Clilfom.
»Dam vam dober svet, Emilija, da odnehale za danes 6 poroko!«
Gotovo ne!« je zakričala. »Odločila sem se, da bom že danes vaša žena in nič me ne more ovirati, John Zelo dobro poznam vaše pomisleke Bojite se da bi zgubili službo pri Chicago Dailv Tribuno... No torej! Nič hudega, če jo izgubite! Dva bova potem pri delu. John.«
»Hvala!« je preprosto rekel Neighbour. »Vi ne veste, kako srečo mi pripravljate, da mi tako zaupate. Zagotavljam vam. da tega ne bom pozabil!«
»Torej je odločeno, John? Me res hočele... danes?«
»Emilija!«
»Prav dobro. Sedaj ni več skrbi, John!«
»Ob kateri uri bo poroka, Emilija?«
»Ob petih v Saint-Francis churchu.«
»Izvrstno. Zdaj mi oprostite, Emilija, da vas pustim samo. Na vsak način moram iti v glavni slan policije, da dam račun o novih zadevah z Devilom Pathonv. Točno ob petih bom prišel k vam.«
»Nič prej?«
»Morebiti. Bova videla... Ali hočete, da pe snideva ob štirih?«
»Da... Ob štirih bom na križišču v Western-avenue, ulica 36. Vam je prav?«
»Dobro.« je smeje se odgovoril Neighbour.
Četrt ure pozneje je časnikar prestopil prag policijske pisarne nadzornika Rugglesa v glavnem stanu
»Vi tu!« je vzkliknil policaj. »Zelo lepo bi bilo, da tudi vi izginete!«
»Tudi jaz izginem?« je rekel časnikar. »Kaj hočete reči. Zakaj ta »tudi«? Kdo je že izginil?«
»Le ne preneumnih vprašanj!« je rekel Ruggles, ki je bil videti zelo nestrpen.
Neighbour je namršil obrvi. Dobro je poznal nadzornika Kaj se ie tako hudega zgodilo, da jo bil Ruggles tnko slabe volje?
»Kje je Monar?« je vprašal časnikar.
»Ne vem.«
»Kaj? Je morda tudi on izginil?«
»Eh!«
»Toda... Glej... Ne razumem...«
»Tem slabše za vas!«
Toda, ko je nadzornik nehal govoriti, so se odprla vrata in neki agent je vstopi!:
»Našel sem glavnega nadzornika Monara!«
»0!< se je začudil Ruggles. »Kje je? Ste mu povedali, da ga hočem za vsako ceno videli?«
»Ne, šef... Nemogoče, šef! Glavni nadzornik se jo danes zjutraj odpeljal z brzovlakom v Netv-York!«
»Ne!«
»Da, šef. Naročil je kabino na ladji .Norman-die'.<
»Poglejmo, če niste pijani?«
»Niti malo ne. Prihajam iz Pensylvania-Sta-tiona, kjer so mi to povedali.«
»Kaj vam je?« je rekel Ruggles in pogledal Neighboura. »Ali se niste onesvestili? Ne?«
Časnikarjevo obličje je bilo zeleno. Ustnice eo trepetale. Poskušal se je nasmejati.
»To ni nič, Ruggles. To,... to je čudno!«
»No torej! moj dragi, drugod se čudite, ne tu!« je zardel nadzornik. »Zadostuje, da sem vas videl v svoji pisarni!«
»Toda, Ruggles ...«
»Poberite se!« pravim. Sit sem vas že!«
V visakem drugem primeru bi se časnikar gotovo uprl. Pregovarjal bi se... Toda v tej minuti je bil preveč omamljen. Ta Monarov odhod v Evropo... Gugaje je odšel iz pisarne.
Zakaj je glavni nadzornik zapustil Chicago? Tn zakaj tako hitro, ne cla bi o tem koga obvestil? Ta odhod... Saj je to podobno begu! Beg? Nadzornikov duh je hitro razumel vse podatke o tem problemu. Če je Monar zbežal ... Nečesa se boji?... Česa se boji? Česa naj se boji? Kaj se je zgodilo? Seja pri miss. Mercurosovi? Prikazen Joeja Ro-seya ...
Brez dvoma mora biti ta razlog te skrivnosti. Takoi «e je posvetila rešitev pred Neighbourovimi očmi. Devil Path je najbrž, drugače ni mogoče, kakor da je Monar Devil Path. Dovolj je obogatel z odkupninami. Monar nas je hotel prepričati, da bi verovali v smrt Devila Patha. Po spiritistični seji v Victory-House, pri kateri se je Monar onesvestil od omamila in ker je bil silno lahkoveren značaj, je napadel miss. Mercuros, ki jo je dobil doma. Najbrž ni hotela soglašati, s tem. kar ii ie predlagal. Prestrašen zaradi misli na .ločja Roseya se je odločil, da pobegne. Zapustil je svojo sestro, ne da bi preiskal. kdo jo je ugrabil. Ta beg... To je priznanje I
In tisoč domislic je rojilo časnikarju po glavi. Tisoč podrobnosti, ki so se mu zdele tuje v Mona-roveni obnašanju.
Odločil 6e je. da to pove vrhovnemu načelniku Farringdonu in da vstopi v prvo telefonsko kabino, ki jo bo opazil.
»Halo! halo!... Vrhovni načelnik Farring-don? ... Če vam je prav? ... Ni ga tu I ... On ... ne bo se vrnil prej ko v šestih mesecih!... Ne razumem... On... Odšel je v Evropo! .. To jutro, z brzovlakom ob šestih se je odpeljal v New-Vork!... Da... Da... Ne...«
Časnikar je prekinil zvezo in 6e naslonil na steno telefonske kabine.
Farringdon je tudi odpotoval! Ali je to res tako čudno? Morebiti je Farringdon odkril krivdo svojega pomočnika. Začel ga je zasledovati... Da, da ... To mora biti!
In vendar... Če bi opazoval obnašanje glavnega nadzornika, bi našel tisoč vznemirljivih stvari, tisoč malih dejanj... He! Farringdon zasleduje Monara... Ali ni to razumljivo, da Farringdon zasleduje Monara?
Na vsak način moram dobiti kakšen nasvet... Mr. Brucea ...
Časnikar je poiskal številko, ki jo je znal na pamet in čakal.
»Halo... Tu je John Neighbour, gospa... Jaz... Hotel bi govorili z Mr. Bruceom, gospa... če vam je prav, gospa ... Pravite, da .,. z ... z vlakom ob šestih zjutraj!«
Neighbour je prekinil zvezo. Bil je uničen. Kaj! Sodnik se je tudi odpeljal z brzovlakom. Tudi on je zbežal iz Chicaga! Tudi on na poti v Evropo!
Nesrečni časnikar nI ra/,umel ničesar več. Možgani so mu žareli. Stokaje je stopil iz telefonske kabine. Bruce. Farringdon... Monar... Farringdon, Monar, Bruce... Monar, Bruce, Farringdon. Ta tri imena so mu plesala v glavi začaran ples...
Urednik: Viktor Genči?
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! čeč	izdajate!': Inž. Jože Sodia
si. n.
Predsednik francoske vlade
odgovarja Italiji in Nemčiji
Pariz, 29. marca. c. Nocoj ob 19.45 je po radiu govoril predsednik francoske vlade Edvard Daladier. Govor so prenašale poleg francoskih tudi švicarske, angleške, severnoameriške in južnoameriške radijske postaje. Daladier je v svojem govoru izvajal:
»Kot predsednik odgovorne francoske vlade govorim pred vami najprej kot mož Jez meje svoje domovine in se obračam na vse tiste, ki imajo plemenito srce. Vsi tisti, ki so tako razpoloženi, bodo razumeli ta govor, ker bo to govor srca. Vidim vas vse pred seboj, ko me poslušate in imate zbrane okoli sebe svoje otroke, kakor jih imam jaz šest okoli sebe. Prepričan sem, da se bomo mi lahko med seboj docela pomenili. Vsi se zavedamo sedanjega težkega položaja in vsi gledamo z istim upanjem v bodočnost. Zato ne bom rabil besed, ki so navadne fraze, in zato me hodo razumeli vsi, če jim povem, da si mi vsi skupaj želimo miru v časti in svobodi svoje domovine.
Vsi se danes s strahom sprašujemo, če so meje naših domovin varne, in prav tako oprezujemo sosede, kaj oni počno. Podpisujemo med seboj pogodbe in preden so stopile te pogodbe v veljavo ali pa se začele izvajati, so že raztrgane.
Sokrivci...
Tisti, ki se danes ne pripravljajo na obrambo, so sokrivci takega postopanja in nasilja. To pa je spet sprožilo tekmo v oboroževanju, ki je iz dneva v dan hujša in strašnejša. Ta strašna usodnost nas vodi v oboroževanje. Položaj je tako kočljiv, da je nujno, da vam povem, kakšna je danes moč Francije in kakšni so njeni bodoči naklepi.
Mir — a mir svobodnih
Francija hoče mir, to je mir svobodnih m o ž. Moč Francije je predvsem v njeni edinosti, ki se je izoblikovala pred nevarnostjo. Kakšni so naklepi Francije: braniti svoje ideale in svoje pravice. Zato ne bom povedal prav nič novega, če poudarim posebno nasproti onim glasovom, ki se širijo ponekod v tujini, da Francija nikdar ni bila tako močna in edina kakor je danes. Poudarjam: Francija je danes močnejša, edina in sklenjena, kot je bila kdajkoli. Naš narod pa si želi miru in ga hoče rešiti, zato ker sovraži vojno. Toda če nam ho kdo vsilil vojno kot izbiro med propadom in častjo, tedaj naj vsi vedo, da se hodo vsi Francozi dvignili kot en mož, da si ohranijo svojo svobodo.
Francosko gospodarstvo
nikdar boljše ko danes
Ta naša odločnost se je posebno izkazala v zadnjih dneh. Na finančnem in gospodarskem ter socialnem polju se uveljavlja silna požrtvovalnost. Naše gospodarstvo nikdar ni bilo v boljšem stanju kot je sedaj.
Vse se izvaja po načrta. Narodna obramba je trdna. Zato sedanja mednarodna kriza francoskega naroda ni presenetila, ampak prav obratno, dvignila je njegovo odpornost in navdušenje. Kljub hudi mednarodni krizi Francija zato ni niti najmanj krenila s svoje poti. Naš denar še nikdar ni bil bolj trden kot danes in kako se vrača zaupanje v Francijo, se vidi iz tega, da je včeraj, ko je v sredi najtežje mednarodne krize, prišlo v Francijo 4000 kg zlata.
čemu pooblastila
Toda Francija mora odvračati vse nevarnosti predvsem z vso svojo močjo. Zato sem zahteval in od parlamenta tudi dobil vsa pooblastila. Ta pooblastila in uredbe pa so bile potrebne, da se dvigne vsa naša delavnost. Vse se mora opraviti hitro in varno. Tako smo na vseh poljih povečali svojo delavnost. Izdal sem že več vojaških odredb. Na vse te odredbe je naše ljudstvo z navdušenjem odgovorilo ter sc poprijelo dela povsod.
Vsi bomo prenesli te napore zato, da bo Francija ostala domovina pravice in svobode. Tako je danes naša moč večja kot pa je bila kdajkoli poprej.
Moč Francije
Moč Francije: Njena silna armada, ki jo vodijo odlični poveljniki. Moč Francije: Njena domovina je bogata in pri nas ima ljudstvo vsega, da ne more nastati nikdar beda.
Moč Francije: Njena posestva po vsem svetu, predvsem pa njen imperij v Afriki, ki je nedotakljiv, ker na tem imperiju sloni tudi vsa moč Francije.
Moč Francije: To so njene moralne in duhovne vrednote, to je pridnost človeka, ki dela v svobodi in redu.
Moč Francije: To so njena prijateljstva in zavezništva, ki slone na pogodbah, pa tudi taka, ki slone na ljubezni narodov do svobode in do tistih, ki so v stiski in ki trpe.
Vse to so temelji velikih vrednot, ker jc na drugi strani svoboda danes istovetnost s sužnjostjo in kjer dostojanstvo človeka nikdar ni bilo tako ponižano.
Mi sc pa borimo za te svoje ideale zato, ker hočemo, da naj vsakdo živi po svoji volji, da naj vsakdo veruje tisto, kar mu srce veleva in da naj vsakdo misli tisto, kar mu njegov notranji genij narekuje.
Ker mi vse to verujemo, ne bomo dopustili, da hi samo moč, nasilje in samovolja urejevali razmerje med narodi. Najprej pa se bomo zmeraj borili s sredstvi svojih pravic in svojega prava in šele nazadnje, ko hodo vsa ta sredstva izčrpana, bomo prisiljeni poseči po svoji moči, ki bo pa izraz naše najvišje požrtvovalnosti. Zato lahko Francija mirno gleda v bodočnost. Bučne zahteve, ki se od nekod postavljajo proti njej, jo bodo pustile mirno.
To pa zato. ker ve zelo dobro, da uspešnost vseh njenih pogajanj ne bi mogla sloneti na dru-
	
	
Wm ^ g	
ImHML	.iMI
■Hr m JBfSSl	
	
	
gem kot pa na njenih pravicah in pa v odločnosti, da zlomi in stre vsako nasilje.
Francija—Italija
Vem, da me ves svet sedaj posluša in pričakuje od mene, da bom govoril o odnošajih med Francijo in Italijo. Jaz bom pa naštel samo gola dejstva:
Dne 7. j a n u a r j a sta Francija in Italija podpisali pogodbo v Rimu. S to pogodbo bi naj bila za zmeraj urejena vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo. Mi smo Italiji odstopili ozemlja v Afriki in ji dali gospodarsko ugodnosti. Po etapah bi se naj bilo tudi uredilo vprašanje Italijanov v Tunisu.
Ta pogodba se je začela tudi izvajati. Nihče ni govoril o tej pogodbi ves čas abesinske vojne in o tem se tudi ni govorilo ob začetku italijan-sko-francoskih pogajanj v pomladi 1938 in tedaj, ko je s priznanjem italijanskega cesarstva naš veleposlanik Andre Francois Poncot prišel v Rim. Šele s pismom grofa Ciana z dne 17. decembra 1938 nam je bilo sporočeno, da ta pogodba ni več veljavna.
Mussolini pa je v svojem nedeljskem govoru rekel: »Ne zahtevamo od sveta ničesar, ampak sa-
mo želimo, da bi bil svet pravilno poučen o naših zahtevah. Kajti v noti od 17. decembra 1938 jo bilo vse jasno povedano o naših zahtevah napram Franciji in ta glavna vprašanja so: Tunis, Džibuti in Suez.«
Povedati pa moram javno, da mi teh besed ne razumemo, kajti v tistem pismu ni bilo teh zahtev. Pismo z dne 17. decembra ni bilo v ničemer določno in zato tudi na določene zahteve nismo odgovorili. Zato bodo jutri zjutraj naši listi objavili pismo, ki nam ga je italijanska vlada poslala dne 17. decembra. Prav tako bodo listi objavili jutri zjutraj vsebino note, ki srno jo čez nekaj dni Italiji poslali. Ponavljam, da v pismu ni bilo ničesar o iznešenih zahtevah.
Italijansko pismo namreč pravi čislo kratko, da Italija smatra pogodbo iz leta 1935 za neveljavno in opira to svoje stališče na ta glavni razlog: »Italija jo zasedla Abesinijo in z ustanovitvijo novega imperija so bile za Italijo ustvarjene nove pravice.«
Mi pa ne moremo dopustiti takega tolmačenja in takih trditev. Kajti, to se pravi, da prinaša vsaka nova zasedba in vsaka nova koncesija na dnevni red tudi nove pravice. In tako bi se z novimi koncesijami ustvarjalo sproti novo polje in novo območje zahtev in pravie.
Potemtakem ho vsaka nova koncesija nosila s seboj že tudi novo zahtevo. Poudarjam pa, da italijanskih zahtev v pismu z dne 17. decembra ni bilo.
Če pa so mogoče misli, da naj o teh zahtevah pišejo listi ali pa da naj se te zahteve oblikujejo v območju pouličnih manifestacij, tedaj morain ponoviti samo eno, da ne bo Franc i ja ni k d ar odstopila niti ped i svoje zemlje in da ne bo odnehala nikdar od nobene svoje pravice.
Vlada pa želi izvajati pogodbo, ki je bila podpisana v letu 1935. in to v njenem duliu in v okviru ciljev, ki smo jih ponovili. Obenem pa hočem tudi pobiti vso legende, ki se širijo po svetu s tem v zvezi.
Tako živi v Tuniziji 94.000 Italijanov poleg 110.000 Francozov in 2.000.000 Arabcev. To, da so Italijani v Tuniziji zatirani, jc bajka. Vsi v Tuniziji imajo enake pravice. Z vsemi tujci vseh narodnosti v Tuniziji se enako postopa. Ko sem bil v januarju v Tuniziji, mi je muslimansko prebivalstvo priredilo tako navdušene pozdrave, da toga no bom nikdar pozabil. Zvestoba tega muslimanskega ljudstva Franciji je krasna. To muslimansko
ljudstvo pa so naj tudi zaveda, da bo Francija zmeraj njegova pokroviteljica in da si nikdar od nikogar ne bo dovolila omejevati svojega poslanstva v tem delu Afrike.
Toda pri nas v Franciji živi še 900.000 Italijanov. Ali se mar ti pritožujejo nad naini, ali niso srečni, da živo pod zaščito naših zakonov in naše svobode? Francija jo namreč zvesta svojim tradi cijam in svojemu postopanju.
Francija—Nemčija
S svojim drugim sosednim narodom smo imeli že toliko spopadov in konfliktov, ki so obema narodoma prizadejali toliko bridkosti. Toda tudi na tej strani smo pokazali svojo dobro voljo, ko smo v Monakovem podpisali znani sporazum in nato sklenili še decomhersko pogodbo o uma padanju. V tem duhu sodelovanja srno pred nekaj tedni poslali v Berlin skupino gospodarstvenikov, da hi organizirali gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Francijo.
Kakor pa sem se o zadnjih dogodkih izrazil žo v senatu, je zasedba Češke in Moravsko in okupacija Prage po nemških četah prizadejala najhujši udarec temu našemu trudu.
Več let se nam je govorilo o načelu samoodločbe narodov, to je da naj narodi sami razpolagajo s svojo usodo. Toda danes nam govore o »ž i v I j e n s k e m prostoru«, ki pa ni nič drugega kot izraz teženja za zmeraj novimi zasedbami.
Kako bi nnj pri vsem tem Evropa no bila razburjena? Vojna bi bila za vse nas strašna nesreča in zato hočemo po svoje pomagati Evropi, da so reši.
Vabim vse narode
V imenu svojo domovine vabiin vse druge narode k sodelovanju in to tiste narode, ki mislijo tako kot mi in ki hočejo nadaljevati delo za mir, pravtako pa se zoperstaviti vsakemu nasilju ali pa slehernemu poskusu napadalca. Vem, da ho to naše vabilo naletelo povsod na ugoden odmev, predvsem pri vseh bratskih narodih, pri vseh naših prijateljih in pa onstran Kanala in onstran oceana. C'e je danes sodelovanje med Francijo in Anglijo tako popolno, potem jo to predvsem zaradi tega, ker imata Anglija in Francija isto cilje in ista sredstva.
Želim samo, da bi vsepovsod pravilno razumeli te mojo besede: Moč Francijo je danes popolnoma nedotaknjena in želi vse svoje sile postaviti samo v službo miru.
Naša domovina ne bo krenila s poti, ki si jo je izbrala v prepričanju, da s tem služi pravici. Francija hoče danes spet pokazati vsemu svetu, kaj zmore delo, ki ne stremi za ničemer drugim, kot služiti človeku in človečanskim vrednotam. Francija ve, česa jc zmožna požrtvovalnost, ki hoče rešiti svobodo!«
Posveti o,.protinemšlii fronti"
Anglija si prizadeva da bi pridobila Poljsko
London, 29. marca. b. Ves angleški jutranji tisk pripisuje velik pomen današnji seji britanske vlade, ker bo na njej sprejet sklep o bodoči britanski zunanji politiki. »Daily Telegraph« poroča, da je ministrski predsednik Chamberlain snoči ponovno sklical odbor za zunanje politične zadeve. To je storil zaradi vedno večjega ogrožanja Poljske in zaradi nevarnosti, da tudi Romunija no izgubi svoje svobode. To so bili glavni razlogi, da je Chamberlain v 24 urah že drugič sklical k nujni seji odbor ministrov, ki so pretresali zunanje politične zadeve.
Kakor poročajo britanski listi, gre predvsem zato, da vlada Velike Britanije ugotovi v kakšni smeri lahko vpliva na dogodke. Merodajni britanski krogi so mnenja, da za primer napada na Poljsko ali Madžarsko demokratske države ne bi zahtevale pomoči Sovjetske Rusije, ker bi bila ruska pomoč nekoliko pozneje bržkone mnogo važnejša.
Angleška in francoska diplomacija sta se zadnje čase mnogo trudili, da ogrožene države Poljsko, Romunijo in Madžarsko ter še kakšno balkansko državo pridobijo za to, da si obljubijo te države medsebojno pomoč. Izid teh diplomatskih naporov seveda ni bil objavljen.
Za britansko vlado jc sedaj vprašanje, če ho še naprej smela ostati kot gledalec, ki ne sodeluje kadar se nasilno spreminja evropska zemljepisna karta in ali bo treba poseči vmes in na kakšen način. »Daily Maik poroča iz Varšave, da je včerajšnja Chamberlainova izjava v poslanski zbornici napravila na Poljskem izredno ugoden vtis, ker po tej izjavi sodeč britanska vlada misli na mnogo več in ne le na v Evropi ogrožene države. Britanska vlada je dala vedeti, da se po njenem mnenju nova vojna ne bo mogla omejiti, če bi izbruhnila med Nemčijo in Poljsko. Poljska vlada je zaradi tega dobila do Velike Britanije neko zaupanje. Britanska vlada bo dobila stalna poročila od poljske vlade o poteku razgovorov med Varšavo in Berlinom. Trdijo, da Nemčija doslej Poljski šc ni postavila nobenih stvarnih zahtev.
Seja angleške vlade
London, 29. marca. AA. Reuter: Današnja seja vlade je trajala rad dve uri. Ponovne seje danes ne bo. Danes je bil v spodnjem domu sporočen vladni sklep, da se suhozemska vojska podvoji. Odslej bo kopenska vojska štela 340.000 mož.
Zbiranje japonskega brodovja v čingtavu
Washington, 29. marca. AA. Havas. Po informacijah, ki so prispele v Washington, je začela Japonska gradili rušilce s tonažo 35.000 ton. Japonska zagovarja gradbo teh vojnih ladij s tem, da je Amerika začela gradili vojne ladje s 43.000 tonami. Boljša oborožitev Japonske na morju je tudi potrebna zaradi novega položaja v Evropi.
Hongkong. 29 marca. AA. Havas. Iz dobro obveščenega vira poročajo, da je pred kratkim prispelo v Cingtao okoli 50 japonskih bojnih ladij deloma križark. deloma podmornic ter več matičnih ladij. Razlogi za to zbiranje japonskega brodovja v vodah okoli Cingtava niso znani.
Seja francoske vlade
Pariz, 29. marca A A. Havas: Današnja seja francoske vlade je bila skoraj izključno posvečena vprašanjem zunanje politike, a v prvi vrsti ekspozeju ministrskega predsednika Daladierja glede izjav, ki jih bo dal nocoj po radiu. Razprava o zunanjepolitičnih vprašanjih je trajala približno dve uri, tako da so morala biti ostala vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, odložena za prihodnjo sejo francoske vlade. O izjavah ministrskega predsednika Daladierja člani vlade niso hoteli povedati ničesar. Zvedelo pa se je vendar, da bo Daladierjev govor trajal približno pol ure in da bo ministrski predsednik v svojih izjavah zelo precizen.
Edenov poziv za zedžnienie vseh v borbi za svobodo
London, 29. marca. AA. Reuter: Danes je imel bivši angleški zunanji minister A n tli on y Eden govor po radiu, namenjen Avstraliji. V njem je minister Eden v glavnem dejal:
Proti zlorabljanju sile morajo demokratične driave reorganizirali svoje narodno iivljenje, da bi ohranile nedotaknjene svetinje svoje vere. Dogodki, ki so se odigrali ta mesec so s svojimi nenadnimi in težkimi ter žalostnimi posledicami dali
nauk vsem državnikom in vsem državam. Kadar sila poslane edino odločujoči činitelj v politiki, za miroljubne narode ne preostane več nobena druga pot kakor da se zedinijo za odpor proti nasilju.
V Nemčiji že letaki proti Angliji
Berlin, 29. marca. b. V uradih, tovarnah in po javnih zgradbah so pričeli Nemci lepiti plakate, v katerih opozarjajo Nemce na sovražno stališče Velike Britanije. Na plakatih poudarjajo, da bo Nemčija na vsak poskus klevet, ali na nepristojno zmerjanje voditelja tretjega rajha, kanclerja Hitlerja, po britanskih ministrih odgovorila s sličnimi protiukrepi. Plakati zlasti poudarjajo dvoreznost britanske politike in zavzemajo ostro stališče proti kakršnem koli poskusu, da bi kdo od zunaj vplival na nemški narod.
Nemška propaganda na Danskem
Kopenhagcn, 29. marca. AA. Havas. Od 150 učencev vojne šole, ki so prišli na Dansko, da v Šlesvigu preživijo velikonočne praznike, so jih danske oblasti aretirale 6 v Hadersgu, ker so v zvezi s predstoječimi volitvami vršili nacionalno-socialistično propagando ter lepili hitlerjevske letake.
Nemška vlada se je belgijski vladi opravičila
Bruselj, 29. marca. c. Nemški veleposlanik von Biilow je danes obiskal zunanjega ministra Sou-dana in mu izrekel obžalovanje nemške vlade zaradi tega, ker je nemška radijska postaja v Kolnu oddajala neko posebno oddajo za Nemce v Belgiji. Belgijska vlada je zaradi tega protestirala in je nemška vlada sedaj izrazila svoje obžalovanje, obenem pa napovedala, da nemške radijske postaje ne bodo več oddajale posebnih oddaj za Eupen in Malmedy.
Nove Chamberlainove izjave
London, 29. marca. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain je padal na popoldanski 6eji spodnje zbornice tole izjavo:
Spodnja zbornica se spominja, da sem v svoji nedavni izjavi poudaril, da bomo ponovno proučili vse pojave našega narodnega življenja, vštevši tudi program o narodni obrambi. Pri tem proučevanju je na vlado napravila vtis potreba, ki se kaže v vsej državi, da naj ostane pri sistemu prostovoljne vojaške službe. Zlasti sc ni moglo dovoliti, da bi se novaki za teritorijalno vojsko odklonili, ccš, da so enote, kakor se prijavljajo, že polne. Zato 6mo proučili položaj in prišli do tehle sklepov:
1. Kopenska operativna vojska, ki šteje dane« v miru 130.000 mož, je podvojena in se bo v bo-
Sestanek:
Mussotini-Franco-Goring ?
Rim, 29. marca. b. Rimski diplomatski krogi pripisujejo velik pomen prisotnosti maršala Goringa v San Remu in trdijo, da se vodijo daljnosežna pogajanja. Snoči so se razširile vesti, da bo v najkrajšem času prišlo do sestanka med Mussolinijem, generalom Francom in maršalom Goringom.
General Prhala v Parizu
Praga, 29. marca. A A. Havas: Bivši minister v vladi Podkarpatske Ukrajine general Prchala je prispel snoči preko Poljske « Francijo.
doče pomnožila na število vojne formacije ter se bo temu številu dodala še 40.000 mož.
2. Kopenska operativna vojska, ki se bo tako preuredila v vojno formacijo, bo podvojena, tako da ba štela 340.000 mož.
Spodnja zbornica bo vedela, da imajo ti pomembni sklepi za posledico še druge ustrezajoče sklepe, da se poveča preskrba z živežem, da se pomnoži število strokovnih inštruktorjev in oskrba z opremo in rezervami ter vojnim potencialom, ki je potreben za vzdrževanje pomnožene vojske. Načrti za vse to so že izdelani, naknadne informacije bodo pa izdane od časa do časa. Vse to se bo doseglo, če se bo v bodoče za-
Teroristi v Londonu
Peklenski stroji so skoraj uničili most čez Temzo
London, 29. marca. b. Irski teroristi neumorno nadaljujejo svoje delo po Angljii. Najnovejši zločin, ki so ga storili, je bil poskus, da dvignejo v zrak most čez reko Temzo v vzhodnem deiu Londona. Davi sta se slišali na Hammershmith-skem mostu dve močni eksploziji, ki sla uničili del zgradbe, ki drži most in ga združujejo z močnimi jeklenimi verigami z drugo stranjo obale. Eksplozij je bila lako močna, da se jo slišala nekaj kilometrov daleč v vsem vzhodnem delu Londona. V trenutku eksplozije je vozil Čez most ravno neki avto, ki so ga drobci železnih delov močno poškodovali, vendar pa sta šofer in neka ženska, ki sta se peljala v avtomobilu, oslala pri življenju. Policija jo takoj aretirala dve osebi.
Uvoz bombaža in volne
Ljubljana, 29. marca. Lani smo uvozili r našo državo 21.635 (16.8071 ton surovega bombaža v vrednosti 261.1 (251.56) milij. din. Od tega smo uvažali iz naslednjih držav IJSA 178.6 (167.1). Brit. Indija 88.54 (43.85), Egipt 29.3 (27.75), belgijski Kongo 7.0 (4.66), Peru 6.47 (3.64), Angliju 2.1 (3.07), in Mehika 1.4 (leta 1937 —) milij. din.
Nadalje smo lani uvozili 4.470 (4.297) ton Tolno za 120.7 (103.0) milij. din. Največ volne so nam (v milij. din, v oklepajih podatki za 1937) dobavilo naslednje države: Anglija 39.3 (39.2), Urugvaj 33.0 (9.4), Argentina 23.6 (16.9), Avstralija 9.9 (4.84), Grčija 5.4 (6.4). Belgija 3.5 (1.0), Franrija 2.85 (—) in Nova Zelandija 2.45 (16.1).
Pri volni vidimo posebej, da jo uvažamo iz raznih držav tudi s posredovanjem drugih industrijskih držav. Seznam držav, iz katerih uvažamo bombaž in volno, pa nam kaže, da so to vse države, v katerih jo treba bombaž in volno plačc-Tatl z devizami in da ju nc moromo dobiti kompenzacijskim po'pin.
Francoski senzaci-jonalni velefilm
GIBRHLTHR
Angleški Intelegence Service in franc. kontrašpl-jonaža v borbi za špfjonl
V1VIAN ROMANCE E. v. STROHEIM R. DUCHESNE
I
CjJOAperdeJtftVjO
Naša zunanja trgovina februarja 1939
Društvo industršjcev in veletrgovcev
V sredo dopoldne je imelo Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani svoj 13. občni zbor. Občni zbor je vodil predsednik g. Stane Vidmar, prisostvovali pa so mu zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Zveze trgovskih združenj, ljubljanskega združenja, Zvezo industrijcev in Trgovskega društva Merkur.
Iz predsedniškega poročila posnemamo, da so se težave našega gospodarstva zlasti v deviznem pogledu znatno povečale zaradi toritorijalnih iz-prememb v Srednji Evropi v zadnjih dveh letih.
V	našem notranjem gospodarstvu se poznajo posledice močne davčne obremenitve, ki je pri nas posebno znatna. Saj je dosegel znesek neposrednih davkov lani okoli 315 milijonov din. Poleg tega so naše samoupravne dajatve najvišje v državi. Znatni so tudi prispevki za socialno zavarovanje. To je v veliki meri tudi vzrok, da se industrija seli iz naših krajev in je zaradi tega potrebno čim prej rešiti vprašanje izenačenja obremenitve.
Opozarja na potrebo konzultiranja gospodarskih krogov pred uveljavijenjem uredb in zakonov ter pravilnikov kakor ludi potrebo gospodarskega sveta.
Splošne gospodarske razmere vplivajo tudi na obseg poslovanja društva, ki stalno in znatno narašča. Zlasti se je izpopolnil društveni informacijski oddelek, katerega se poslužuje vedno več članov. Gospodarska zadruga članov Društva industrijcev in veletrgovcev se je ustanovila lani in je dosegla že lepe uspehe, ima pa namen pripraviti s časom tudi organizacijo eskompta trgovskih terjatev.
Društvo šteje 270 članov, njegov urad ima pa zaposlenih 15 kvalificiranih moči.
Tajniško poročilo je podal g. Jernej Jelenič, ki je podrobno orisal delo posameznih oddelkov.
V	informacijskem oddelku je število izdanih informacij naraslo od 9500 na 11.535 in izdaja Društvo mnogo informacij tudi že za inozemstvo, ker je dokaz zaupanja v društvene informacije. Če lii se člani bolj posluževali tega oddelka, bi se lahko pristojbine znižale. Za poslovanje je zagotovljena popolna tajnost.
Insolvenčni oddelek društva je interveniral v 185 primerih, leta 1937 pa v 158 primerih. Skupno jo izvršil prijav za 5 milijonov.
Dobre uspehe izkazuje tudi opominjevalna in iztirjevalna služba. Delo davčnoinformativnega oddelka je znatno naraslo. Ker so narasli posli v vseh oddelkih, se je povišalo tudi administrativno poslovanje (knjigovodsko in blagajniško). Za svoje člane je lani društvo izterjalo za 0.7 milij. zapadnih obrokov.
Pregledno blagajniško poročilo je podal blagajnik, ravnatelj g. Josip Ljubič. Dohodki so presegali izdatke 5208 din (pri tem je že upoštevana manjša izguba informacijskega oddelka). Društveni rezervni sklad je narastel že na 81.159 din. Po sklepu občnega zbora je bil pribilek dotiran rezervam. Po poročilu nadzorstva so bila vsa poročila z odobravanjem sprejela.
Pri naslednjih volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Slane Vidmar, podpredsednik g. Josip Lavrič, blagajnik g. Josip Ljubic, tajnik g. Jernej Jelenič, v odbor pa so prišli zopet gg. Anton Agnola, Josip Čemažar, Franc Ileinrihar, Franc Kham, Zdenko Knez, Oskar Schmitt in Albin Smrkolj (namestniki: Ferdo Pinter, Evgen Ivane, Ivan Prešeren). V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Franc Urbane, Zane Miklavc in Anton Znidaršič.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min soc. pol. in n zdr. S-br 15.485 25 V 35.
Zaposlenost v januarju 1939
Iz pravkar objavljenih podatkov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je razvidno, da je število zaposlenih delavcev od decembra na januar padlo za 42.865. kar je običajen sezonski poiav, v primeri z lanskim januarjem pa ie število zaposlenega delavstva narastlo za 24.167 3Ii za 3.89%, kar dokazuje, da je zaposlenost našega gospodarstva še nadalje visoka.
Primerjava posameznih strok od januarja 1938 na januar 1939 kaže veliko povečanje zaposlenosti v tobačni industriji, pri gradbi prevoznih sredstev, pri gradbi železnic, cest itd.
Po uradih je največji prirastek zaposlenosti v Belgradu, Skoplju in Osijeku. Zmanjšanje je izkazano pri uradih v Sarajevu, Banja Luki, Subotici, Zagrebu in na Sušaku.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je od januarja 1938 do januarja 1939 narasla za 0.60 na 23.70 dinarjev, vendar je za 0.15 din manjša kot decembra lani. Skupna zavarovana mezdI je znašala januarja 939 382.65 milij. din (decembra 1938 410.75, (anuarja 1938 359.14 milij. din).
Iz pravkar objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini je razvidno, da je znašal januarja letos uvoz v našo državo 112.609 (lani februarja 131.756) ton v vrednosti 402.1 (431.0) milij. din, kar pomeni zmanjšanje po količini za 14.53%, po vrednosti pa za 6.71%. Izvoz je znašal februarja letos 218.02 (lani februarja 301.010) ton v vrednosti ' 339.5 (394.3) milij. din, tako da se je izvoz zmanjšal od lanskega februarja sem po količini za 27.71%, po vrednosit pa za 13.89%.
Razvoj naše trgovinske bilance v prvih 2 mesecih lani in letos je razviden iz naslednjih številk (v milij. din):
Uvoz	Izvoz
1938 1939 1938 1939 januar	370.85 378.3 356.7 319.06
februar	431.0 402.1 394.3 339.5
skupno	801.84 780.36 751.0 858.57
Naša trgovinska bilanca izkazuje za februar pasivnost v znesku 62.57 milij. din, dočim je znašala januarja letos pasivnost 59.2 milij. din, februarja lani 36.7 milij. din.
Skupno je v prvih 2 mesecih letos znašala pasivnost naše trgovinske bilance 121.8 milij., lani v istem času pa je znašala pasivnost 50.9 milij. din, ker se je izvoz bolj zmanjšal kot uvoz.
Po posameznih predmetih je Bila slika naše zunanje trgovine in naslednja (v milij. din), v oklepajih podatki za januar 1939:
Uvoz: surov bombaž 22.57 (38.1), bomb. pre-diva 32.3 (31.7), bomb. tkanine 11.57 (7.9), sur. volna 7.5 (20.0), voln. predivo 8.2 (13.0), voln. tkanine 16.96 (8.45), svil. predivo 8.6 (7.4), nepredelano in polpredelano železo 8.5 (4.8), pločevina 6.35 (2.45), železniški materijal 9.8 (3.87), razni po|x>lnoma izdelani predmeti iz železa in jekla 30.36 (25.84), sur. nafta 7.14 (5.1), riž 5.0 (7.0), limone in pomaranče 5.25 (3.9), ostalo južno sadje 2.16 (2.1), kava 4.6 (4.0), premog 14.2 (9.47), oljnati plodovi, semena itd. 6.14 (6.6), stroji, orodje in aparati 29.4 (25.2), elektrotehnični predineli 13.26 (12.4), prevozna sredstva 20.15 (15.6).
Izvoz: pšenica 17.2 (11.1), koruza 1.34 (7.45), fižol 3.76 (6.45), konoplja 18.3 (21.8), konji 3.0 (4.2), goveda 2.4 (4.2), prašiči 21.26 (36.4), perutnina 2.75 (2.15), sveže meso 17.45 (15.66), mast 8.66 (7.16), jajca 17.54 (3.0), perje 6.24 (5.96), drva 3.2 (1.75), stavbni les 52.35 (45.2), oglje 1.2 (1.4), železniški pragovi 1.44 (3.64), izdelki iz lesa 2.05 (2.8), cement 3.8 (2.25), baker 60.1 (35.7), zelje in rude 16.0 (31.96).
v letu 1938
Prejeli smo 593 strani obsegajočo statistiko naše zunanje trgovine za leto 1938, ki jo je z hvalevredno točnostjo izdal carinski oddelek finančnega ministrstva. Iz obsežne publikacije posnemamo nekatere zanimive podatke o naši zunanji trgovini v lanskem letu obenem s primerjavo za L 1937 in 1936.
Pota naše zunanje trgovine.
Iz statistike je razvidno, da je	bila naša zunanja trgovina po potih usmerjena	takole (v tisočih ton):
Uvozj
po suhem po morju	po rekaS
1936	372 384	215
1937	443 410	252
1938	503 422	344
1936
1937
1938
884
1.711 1.314
Izvozi
• 1.518 1.897 1.791
46«
949 597
Iz tega pregleda je razvidno, da je leta 1936 bilo razmerje med uvozom po suhem in uvozom po morju in rekah (skupno) 38.27 proti 61.73, leta 1937 je bilo to razmerje 40.08 proti 59.92, lani pa 39.64 proti 60.36. Pri izvozu je bilo isto razmerje leta 1936: 30.81 proti 69.19, 1937 37.56 proti 62.44, lani pa 35.49 proti 64.51% vsega izvoza po teži.
Uvoza zlata.
Če hočemo dobiti pravilno sliko naše trgovinske bilance (samo blagovni promet), moramo izločiti uvoz zlata, ki se porablja v industrijske in obrtne svrhe, ampak služi za okrepitev zlate podlage naše Narodne banke. Ta uvoz zlata je znašal leta 1936 85.3, leta 1937 92.9, lani pa 26.2 milij. din. To postavko je odšteti od skupne vrednosti našega uvoza, da dobimo potem čisto blagovno bilanco naše zunanje trgovine. Po teh korekturah je bila v zadnjih treh letih naša zunanja trgovina naslednja (v milij. din):
Uvoz: Izvoz: Bilancas
1936	3.991.7 4.376.2 + 384.5
1937	5.149.9 6.272.4 -4-1.131.5
1938	4.949.1 5.047.4 + 98.2
Borze
Iz teh podatkov je razvidno, 3a je bila ■dejansko v zadnjih treh letih bilanca naše zunanje trgovine aktivnejša, kot je izgledala po prvotnih številkah, ker jc treba k aktivnosti prišteti še vrednost uvoza zlata.
Oplomenjarlnl promet
Mnoga naša podjetja uvažajo polizdelke ln jih
potem izvažajo naprej kot končne fabrikate. Tako je znašal lani začasni uvoz na predelavo, popravilo in dodelavo 8 9 (4.8) milij., ponovni izvoz teh predmetov (po predelavi, oz. dodelavi) pa je znašal lani 39.8 (20.37) milij. din. Izvažali 6ino v tej skupini največ cijanamida, cigaretnega papirja in posode iz pločevine.
Izvažali pa smo v inozemstvo predmetov na obdelavo itd. za 1.5 (3.5), predelanih in popravljenih pa smo nazaj uvozili za 2.2 (15.26) milijonov din. To so predvsem svilene tkanine.
Tranzit
Tranzit skozi našo državo je lani le malo narastel. Znašal je 3.125.800 ton, leta 1987 pa 3 milijone 106.927 toni Največ je šlo v tranzitnem prometu lani skozi našo državo: žita 658 (911) tisoč ton, južnega sadja 94 (76), lesa 98 (129), mlinski proizvodi 128 (74), rude 179 (82), mineralna olja 757 (818), papir 108 (94), železo in izdelki 281 (193) tisoč ton.
Carinski dohodki
Lani so znašali vsi carinski dohodki 1.020.86 (1.024.8) milij. din. Carinski dohodki so znašali pri največjih carinarnicah (v milij. din): v Uel-gradu 2-10.07 (1937 — 258.35), Zagreb 218.46 (235.3), Sušak 84.8 (69.C), Ljubljana 55.2 (59.7), Maribor 55.2 (60.95), Novi Sad 52.0 (38.8), Met-kovič 31.255 (30.3), Jesenice 28.2 (29.6) itd.
Poleg dohodkov od carin so pobirale carinarnice tudi znatne druge državne dajatve (trošarine itd.). Te so dale lani 564.24 (404.7) milijonov din, od tega v Ljubljani 48.6 (28.36), Mariboru 31.86 (19.1) in na Jesenicah 12.05 (7.3) milijonov dinarjev.
Kino Sloga tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri
Fantom trubadur
* Alice J a y e * Jack Haley *
Zabavna glasbena in pevska komedija
I
Janko Grampovčan:
Socialna politika nove Grčije
Leta 1936. je znašalo v Grčiji število bolnikov 1,800.000 na 7 milijonov prebivalcev (25%). Vsako lelo je umrlo 110.000 ljudi. Na 250.000 jetičnih bolnikov je prišlo letno 11.000 smrtnih slučajev. Od malarije je bilo bolnih 1.5 milijona ljudi in od teh jih je umrlo letno 2.000. Venerične bolezni so prodrle do osamljenih podeželskih hiš. Cela Grčija je razpolagala tedaj s 13.000 bolniških postelj, čeprav bi jih potrebovala najmanj 17.000. Novi režim je izdal že prvo leto milijarde drahem kot prvo pomoč. Smrtnost je v Grčiji naravnost obupna. Po dolgosti življenja stoje po vrsti: Amerika 65 let, Švedska 61, Nemčija. Danska 60, Norveška, Vel. Britanija, Holandija 55, Avstrija, Švica 53, Italija, Francija, Čehoslovaška 52, Poljska 46, Španija 43, Grčija — 34. Novi režim je šel takoj na daljno delo. Zgradil je celo vrsto bolnišnic, osnoval po vseh mestih protituberkulozne dispanzerje, kjer je narod — brezplačno zdravljen. Kdor bi po dveh letih odkar vlada novi režim zopet potoval v Grčijo, ne zato, da občuduje stara svetišča in obuja spomine iz šolskih knjig, ampak da stopi v živo življenje, ki živi ob teh razvalinah, ta se bo čudil temu razvoju mnogo bolj, kot pa mrtvi umetnosti. Umetnost je vdahniti mrtvemu kamenju duha, a še neprimerno večja je umetnost dvigniti duh naroda, mu vlili volje za življenje, ter mu to življenje tako urediti, da ho vredno — živeli človeku, kot podobi božji. Reči moramo, da se je g. Metaksasu to v obilni meri posrečilo. On jo v dobrih dveh letih dvignil celo vrsto domov za otroke, starce, slepce, mutaste (šole) sirote, manj nadarjene itd., ki vsi uživajo dobrote teh
i
Danes predstavo soimo ob 16. url
Nekronana carica
Danielle Darrieu*
v vloiri knjeginie Katje Dolgornkovn
Večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta!
Kino Union
Telefon 22-21
zavodov — brezplačno. Vprašanje narodnega zdravja je prevzela vlada sedaj popolnoma v svoje roke. Mnogoštevilne zdravstvene zadruge, ki so zrastle v zadnjih dveh letih v Grčiji in v katerih grški narod sprejema po nizkih cenah zdravila za zdravniško pomoč brezplačno, je vlada jKidpirala z vsemi močmi, vendar pa vlada v teh zadrugah no vidi končne rešitve zdravstvenega problema. V zakonskem načrtu, ki ca je vlada izdelala in ki bo najbrže že letos stopil v veljavo kot zakon, je vlada storila neprimerno več. Po novem zakonu je predpisana obveznost bolniškega zavarovanja za — kmeta. Ta obveznost se razteza na vse člane družine. V Grčiji obsjota danes 4000 obveznih združb te vrste s po 200 kmetskiml družinami. Zdravniška pomoč in zdravila in zdravljenje zahteva ogromno denarnih sredstev. Vlada ima za pokritje teh stroškov v načrtu sledeče: 800.000 kmečkih družin troši sedaj letno 1,200 milijonov drahem za zdravljenje. V bodoče bodo te stroške nosili: 600 milijonov država In poljedelska banka, 228 milijonov drahem zdravniki (vsaki po 6000 letno kot poseben davek), 134 milijonov drahem I e k a r n a r j i, ostanek pa bodo prispevale same družine. Ne. kdor gleda ta življenski in socialni preporod Grčile, ta ne bo mogel trditi, da je nova Grčija zajadrala v — fa-šislovske vode, še manj pa — v komunistične. Kdor gleda na te pojave nove Grčije objektivno, la bo dal prav onim, katerim se je posrečilo, da so okoli sebe zbrali 600.000 grške mladine in to največ iz delavskih in kmečkih slojev, ki z navdušenjem prisega zvestobo: Bocu, narodu in vladarju, in ki pravijo: >Grškl narod je z navdušenjem našel zopet — sebe!«
♦
Občni zbori: Celjska posojilnica, d. d. Celje, 19. aprila ob 17, Jugoslovanske tekstilne tvornice Maulner, d. d. Ljubljana 24. aprila ob pol 11 v Kred. zavodu (volitve v upravo in nadzorstvo), Šentjanški
premogovnik Ar.d. Jaki!, d d. v Krmelju pri St. Janžu
Dne 29. marca 1909.
Svetovne efektne borze
PARIZ: Usmerjenost tečajev navzdol, dobro p«
se drže francoske rente. LONDON: Tečaji nekoliko bolj vzdržani. AMSTERDAM: Slabo razpoloženje. NEW Y0RK: Tečaji zopet padajo.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal anglegki funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Nemški čeki so tudi ostali neizpremenjen! na 13.70—18.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.765 do 31.465, v Belgradu 31.25 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3 milij. 019.782 din, v Belgradu 5.085.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,456.000 din.
Ljubljana — Tečaji b pri mom. Amsterdam 100 hI. gold. . . , 2343.50—2381.50
Berlin 100 mark...... 1776.12-1793.88
Bruselj 100 .......... 742.70— 754.70
Curih 100 frankov..... 995.00—1005,—
London 1 funt .„,„..■, 206.80— 210 Pariz 100 frankov ..... 116.70— 119.—
Trst 100 lir ....... . 232.65— 235.75
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.785, London 20.835, Newyork 445, Bruselj 74.85, Milan 23.42, Amsterdam 236.20, Berlin 178.30, Stockholm 107.40, Oslo 104.70. Kopenhagen 93.025, Sofija 5.40, Varšava 83.50, Budimpešta 87.30, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.1875, Buenos Aires 102.50.
Vrednostni papirji
Vojna škoda s
v Ljubljani 467.50—472.50 v Zagrebu 465 —469 v Belgradu 468.50—469
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 do 102, agrarji 61—62, vojna škoda promptna 467.50—472.50, begi. obv. 90—91, dalm. agr. 89.50 do 90.50, 8% Bler. pos. 99.50—101.50, 7% Bler. pos. 93.50—95, 7% pos. Drž. hip. banke 100—101, 1% stab. pos. 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.600-7.700, Trboveljska 190-200.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 100 denar, vojna škoda promptna 65—469, begi. obv. 90—90.75 (90, 90.75), dalm. agrarji 89.25—90.50 (90), 8% Bler. pos. 99—100.50, 7% Bler. pos. 93 do 94, 7% stab. pos. 98—98.50. — Delnice: Gutmann 35—45, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Jadranska plovba 350 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% Inv. pos. 101 do 102 (102), agrar|i 62.25 denar, vojna Skoda promptna 460.50-469. begi. obv. 90.50-91 (90.75, 90.65), dalm. agr. 89.75—90.25 (90), 4% sev. agr. 62.25—63, 6% šumske obv. 89 denar, 8% Bler. po«. 101—101.25 (101), 7% Bler. pos. 93.50-94 (93.50, 93, 75). — Delnice: Narodna banka 7.60C0 blago. Priv, agr. banka 232 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremeujena. — Promet srednji.
Živinski sejmi
Mariborski sejem 28. marca. Prignanih je bilo 8 konj, 16 bikov, 160 volov, 412 krav in 9 telet, skupaj 605 komadov. — Cene so bile naslednje: debeli voli 3.50—4.75 din, poldebell voli 3—4 din, plemenski voli 4—5.50, biti za klanje 3—4, klavne krave debele 3.75—4.25, plemenske krave 3—4, krave klobasarice 2—2.50, molzne krave 4—5, breje krave 3 50—4.25, mlada živina 3.75—5, teleta 4.50—6 din za 1 kg žive teže. — Prodanih je bilo 277 komadov. — Mesne cene: volovsko meso
I.	vrste 10—12, II. vrsie 8—10, meso od bikov, krav, telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—12,
II.	vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za 1 kg.
Mariborski sejem 24. marca. Na svinjski sejem sta bili pripeljani 202 svinji. Cene so bile: Mladi prašiči 5—6 tednov stari, komad 80—100 dinarjev, 7—9 tednov stari 115—140, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev 330—450, 8—10 mesecev 470—510, 1 leto stari 730—980. 1 kg žive teže 6—8 din, 1 kg mrtve teže 8—11 din. — Prodanih je bilo 78 svinj.
Živinski sejem na Žigerskem vrhu, obč. Blanca, dne 21. marca 1939. Bike so prodajali po 3.50 do 4.50 din, vole po 4.50 do 5 din, junce po 4.50 do 5 din, krave po 3 do 4 din, telice po 4.50 do 5 din in teleta po 5 din za kilogram žive teže.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Slovenskih Konjicah, dne 27. marca t. 1. Voli II. vrste 4.50 din, voli III. vrste 3—4 din; telice II. vrste 4 din, III. vrste 3.50 din; krave II. vrste 4 din,
III.	vrste 3 din; teleta I. 4.50, II. 4; prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste 12, II. vrste 10 din; svinjina 14, slanina 16, svinjska mast 18; čisti med 16, goveje surove kože 8, telečje surove kože 10. svinjske surove kože 6 din za kilogram. — Pšenica 225 din, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 150, fižol 250, krompir 80, seno 45—60, slama 30 din; pšenična moka do 325 din, koruzna 200 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din za liter.
15. aprila ob pol 12 (vol'tve uprave in nadzorstva), Premogovna združba »Belokrajina« v Črnomlju dne 15. aprila ob U v rudn. pisarni v Krmelju (volitve članov ravnateljstva in revizorjev).
Saturnus, d. d. Ljubi ana-Moste. Glavnica bilančna vsota 17.8 (18 24), brutodonos 7.9 (7.66), čisti dobiček 033 (0.34) milij. din.
Zveza pivovarske industrije kr. Jugoslsvije. Uprava Zveze pivovarniške industrije kr. Jugoslavije se je konstituirala takole: predsednik Živojin Ncsič, ravnatelj Vajfertove pivovarne v Belgardu, podpredsednika Viljem Necnenz, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani in Anton Bailony, član uparve pivovarne Bajlony in «:novi v Belgradu, glavoi tajnik je pa g. dr. Cvetko Gregorič.
Likvidarija. Na svojem občnem zboru 25. februarja je sklenila Komercialna bauika, d. d. v Zagrebu, likvidacij