AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 50 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 1ST, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Japonci še vedno streljajo Kitajce Zanimive vesti iz življenja ft naših ljudi po širnih naselbinah Amerike Za člana okrajnega šolskega odbora v Plainfield, New Jersey, v Je brl imenovan mladi slovenski k rojak Andrew Ferenčak, ki štu- b dira arhitekturo. < k V Ely, Minn., je umrla Uršula lc Zaje, doma iz llačne pri Grosup-; s< ljem. Zapušča moža Jožefa Zaje, J n-dva sinova in tri brate. vi V Chicagi je umrla rojakinja zi Uršula Kušar, ki zapušča dva si- n nova. k V Buenos Aires, Argentina, Id sta se poročila Mihael Jerončič r in Marija Kralj, oba doma iz IV Primorja. p župnik slovenske fare v She- I boyganu, Rev. James Cherne, je T nevarno obolel za pljučnico in se ii nahaja v bolnici. A Avtomobil je povozil v New ! k Yorku 8 letnega Milana Jei-ma- {6 na, ko se je igral pred hišo z žo- s' go. v Svoj prvi koncert bo priredila ] p v Chicagi 17. aprila mlada Slo- ]\ venka Justine Cieblinski (Kos- T mach). Več let je mlada Sloven- t: ka pohajala v glasbeno šolo, kjer : v se je odlikovala s svojim talen-[f toni. 7 V Milwaukee, Wisconsin, je i P umrl v naselbini splošno poznani rojak Anton Bevšek, star 55 b let. Pokojni je bil doma iz Ljub- ž nega v Sav. dolini in je bil eden & ustanoviteljev prvega slovenske- v Sa pevskega zbora "Zvon" v Mil- d Waukee. V Ameriko je prišel g pred 30. leti. Bival je ves čas v p Milwaukee. Poleg soproge Mary j zapušča še dve hčeri in tri sine. s Preteklo soboto je igrala Miss f Ruth Julia Hall na orgije sloven- c ske narodne pesmi na radio po- I staji WRNY. Za program si je 1 izbrala: "Zagorski zvonovi," "V } dolinci prijetni je ljubi moj ( dom," "Ljubca moja, kaj si stri- i: la," itd. To je bilo prvič, da so z so slovenske narodne pesmi igra- r lena krasne Aeolian orgije. Miss \ Hali nastopa skupno na raznih r koncertih z baritonistom Sub- s 'jem in si je v kratkem času pri- c dobila nebroj zaslug za uspešno I interpretacijo slovenskih pesmi g nied ameriško publiko. t Pred kratkim je umrl v Forest č City, Pa., rojak Joseph Zidar, star 62 let, doma iz Čateža pod Zaplazom. V Chicagi je umrla rojakinja! Terzeija Rus, stara 44 let, doma j Zidanega mosta. V zadnjih t Par tednh je smrtna kosa zelo ( zaposlena v slovenski naselbini v j Chicago. Umrlo je tam v krat- , kem kakih 15 rojakov. —o— ' j; Cestna železnica Družba cestne železnice je od- : ledila, da se znižajo plače uslužbencev od danes naprej od 72 1 centov na 60 centov na uro. Moštvo je bilo zadovoljno z znižanjem, toda samo na 65 centov na uro. Mestna zbornica je od-elasovala, da bo posredovala med nioštvom in med kompanijo, toda znižanje plač je že v veljavi. , Vest iz domovine Žalostno vest je prejela iz domovine Mrs. Marija Žagar, da Jl je 11. febr. v vasi Poreber, fara Nevlje pri Kamniku, umrl stric Matija Kotnik v starosti 72 let. Ranjki zapušča tri sine, Pet hčera in ženo ter enega bra-a- Naj mu bo lahka domača zemlja! šolski odbor keja šolskega odbora Sloven-ega Doma na Holmes Ave. se V v torek, 1. marca, ob 7:30 zvečer. Nepričakovano lepa ude-ležba na bazar ju v prid nove cerkve sv. Vida Pretečeno soboto se je pričel veliki bazar v korist nove cerkve sv. Vida. Poleg lepe udeležbe od strani občinstva se lahko konštatira, da je bil sleherni udeleženec zadovoljen. Mnogo po-setnikov je dobilo lepe in pomembne ter koristne dobitke, in I i vsi skupaj so se imeli pošteno in zanimivo. Prijetno je bilo videti ; naše slovenske trgovce, kako so kar tekmovali, kdo bo dal lepši dobitek. V soboto večer je poda-; ril naš slovenski mlekar Mr. Jos.; Meglic tri takozvane "door prizes." Opravičena do teh je Diana Pagon, 1053 E. 67th St.,: Tony Zigmont, 6314 Orton Ct. in John H. Gornik, 6217 St. Clair Ave. Vsak dobi 30 kvortov mleka. V nedeljo popoldne in zve-jčer je bila dvorana polna občinstva. Vse je bilo veselo in zadovoljno. Prvi dobitek, darovan | po našem slovenskem groceristu, Mr. Mramor, je dobila Ana Turk, 1095 E. 64t,h St., drugi in tretji dobitek, darovan po slo-! venskem trgovcu Mr. Jos. Stamp-i felnu je dobil John Galič, 977 E. 77th Št. in Olga Samich, 7507 Aberdeen Ave. Veliko zabave za današnje slabe čase preskrbi izvrstna vede-ževalka. In kdo je ta "coprnica" se lahko prepričate, ako pridete v sredo večer na bazar. Le pri-dite, vam ne bo prav nič žal. Trgovci bede skrbeli, da boste popolnoma zadovoljni. Na bazarju so zastopane sledeče sloven- \ ske trgovine: J os. Novak Con -1 fectionery, Klub slovenskih gro-ceristov, Grclina Shoppe, Grdina Hardware, Grdina Furniture, A. Anžlcvar, J os. štampfel, M. Križman, John Gornik, Joseph |Grdina. Na bazarju dobite tudi! ! izvrstno gostilno in dober prigri-! zek, za katerega skrbijo naše do-i ; mače kuharice. Kolesa sreče se vrtijo, lepi dobitki se sproti odnašajo. Mrs.,Martinčič iz 60. ceste je dobila za 25 centov lepo obleko, vredno $16.00, katero do-1 bi v trgovini John Gornika. Kot sporočano, se vrši nadaljevanje bazarja v sredo in se zaključi v četrtek večer. -o- Japonci proti premirju Tokio, 1. marca. Zunanje mi-nisterstvo naznnaja, da Japonska nikakor ni pripravljena 1 umakniti vojaške čete iz Šangaj fronte. Kitajci morajo najprvo umakniti se najmanj 12 milj od šangaja, predno bodo Japonci začeli z mirovno obravnavo. Da Japonci ne mislijo odnehati, ka-. že tudi dejstvo, da so se izkrca-. vale zadnjih 36 ur nove vojaške > čete Japoncev, in so Japonci na vsej fronti začeli z novo ofenzi-. vo. / - Sodnik Weygandt } Energični, inteligentni sodnik . apelatne sodni je v Clevelandu, Carl Weygandt, bo najbrž letos kandidat za predsednika najvišje sodnije države Ohio. Wey-_ gandt je demokrat, dočim je se-a dan j i predsednik iste sodnije, Carrington Marshal, republika-•1 nec. Sulzmann kandidat i Edini demokratični kandidat 1 za šerifa bo sedanji šerif John a Sulzmann. Primarne volitve se vršijo maja meseca. Telefonske knjige i- Ta teden bo telefonska druž-ie|ba razdelila v Clevelandu 320,-;01000 novih telefonskih knjig, k I tehtaj o skupaj 480 ton. Tretja stranka nima prili-1 ke v letošnji predsedniški kampanji Washington, 29. febr u a r j a. Oni politikarji, ki mislijo, da je j letos prišel pravi čas, da se usta- j novi v Zedinjenih državah tret- i ja politična stranka, ki naj ime- t nuje predsedniškega kandidata, 1 niso zadeli ljudskega mnenja. ] Med ljudstvom namreč ni odziva. \ Sicer pravijo progresivci, da mo-rajo čakati, dokler republikanska 1 in demokratska stranka nista po- I stavili svoje kandidate, toda to ) je bolj izgovor kot pa resnični < namen. Pričakovati je, da če de- 1 mokrati imenujejo governerja j 1 Roosevelta za pred sedniškega i I kandidata, da bodo progresivci z < njim zadovoljni in ne bodo tvo- 1 rili svoje stranke. Newton D. < Baker ni zadovoljiv progresiv- ' cem. John Garner, predsednik i poslanske zbornice, pa ima ne- ' i kaj prijateljev med progresivci, a tudi nekaj nasprotnikov. Al Smith letos tudi ne bo dobil podpore pi-ogresivcev, kot jo je do-bil v letu 1928. Progresivci trdijo, da je zadnje čase vodil reak-cijcnarno kampanjo. Sicer so pa progresivci v medsebojnem hudem sporu, in upanje, da imenujejo svojo kandidate, je zelo majhno. -o- In vse zastonj! Republikanska stranka je poslala pregled stroškov pravkar ■ zaključene v o 1 i v n e kampanje 1 'državnemu uradu v pregled. Re-; publikance je veljalo ogromno svoto $35,489, da so doživeli strašen poraz, dočim je demo-J kratska stranka potrošila le ' $19,000 za zmago. V stroške 5 republikanske stranke je šteti tudi nekaj tisočakov za tiskanje "Pameti." In sedaj pa denarcev " ni, pameti ni. i * Nevarno je zbolel general J. J. Pershing. Polagoma so se začela od-! pirati dela v raznih mestih države Ohio Columbus, Ohio, 29. februarja. Brzojavne vesti, ki prihaja- , jo iz raznih mest države Ohio,, naznanjajo, da se bo tekom me-ji seca marca delo tu ali tam odpr- i; lo. Danes bo šlo na delo več kot i' 1,500 delavcev, ki niso videli tovarne že več mesecev. Najbolj- : 'ša novica prihaja iz mesta Mans-fielda, kjer bo danes dobilo de- : lo 500 mož. Empire Steel Corporation je naznanila nad 400 delavcem, da se vrnejo na delo. Westinghouse Electric Mfg. Co. je sprejela nadaljnih 80 delavcev na delo. V Liverpool, Ohio, pričnejo z delom štiri manjše delavnice Homer Laughlin China Co. V teh štirih delavnicah se vrne tekom tega tedna 600 ljudi na delo. The Robinson Clay Pro., ducts Co. v New Philadelphia, Ohio, ki je * imela zaprte svoje prostore že od junija meseca lanskega leta, je najela včeraj 200 starih delavcev, ki začnejo z delom v sredo. V Dover, Ohio, so zaposlili včeraj 50 delavcev pri zgradbi mestnega kanala. Poleg tega se pa naznanja, da začne država Ohio tekom 14'dni z gradnjo novih cest, kjer bo za-posljenih do 700 delavcev. -o- Trgovska seja Nocoj večer se vrši v Frank Mervarjevi dvorani redna mesečna seja trgovskega društva. Pričakuje se navzočnosti vseh članov. Po važni seji se bo vršila prijetna zabava in igralo se . bo tombolo na dobitke. Vsi čla-: ni društva naj bodo gotovo nav-> zoči. ! Banket trgovcev j Sporoča se nam, da bo imelo St. Clair Merchants Improvement Association svoj letni ban-. ket dne 17. aprila. Podrobneje ob priliki. c Silna borba raznih mest vjz državi Ohio, da se pod- J pira brezposelne i Columbus, Ohio, 29. februar-; j a. Gigantska borba se vrši v j raznih mestih države Ohio, da se dobi skup dovolj denarja za pod- * poro brezposelnih, katerih šte-1c vilo sicer ne narašča, toda vedno 1 več se oglaša onih, ki so doslej ; ^ se še nekako preživeli, ki pa da-11 ne3 nimajo več svojih sredstev ' življenje. Dobrodelne organi- 1 zacije so šle do skrajnosti glede * podpore. Več organizacij je po-, 1 trošilo že ves denar na razpola- 1 go, in mnogo jih je, ki so se že ' zadolžile. Prošnje za nove pod- 1 pore pa dnevno prihajajo. Urad- 1 niki mest vidijo edino rešitev iz ' te zagate v državni podpori in ' obupno prosijo governerja/ White, da skliče izvanredno za- \' sedanje državne postavodaje. Iz: i1 med večjih mest so samo Warren in Mansfield, kjer imajo oblasti položaj v rokah, povsod 1 drugod so pa blagajne prazne. Toledo skrbi za 9,000 družin, Columbus 5,000, Marion 1,050, Akron 4,500, itd. Računa se, da je v državi Ohio nad 300,00 družin, ki se zanašajo za življenje samo na podporo od strani dobrodelnih družb. -o- Sulzmann in Sweeney Za kandidata kot delegata za demokratsko predsedniško konvencijo sta bila imenovana včeraj od demokratskega odbora John Sulzmann in Martin Swee-1 neya, dva demokrata, ki dobita i , ob volitvah vselej največje šte-. vilo glasov. Kandidirala bosta . proti Petru Wittu in Don IVIillsu. Filkowski v mestu Priklenjen na, detektiva Glock-nerja in uklenjen z verigo na > nogah, je dospel danes zjutraj - ob 6:20 znani morilec in ropar ■ Filkowski v Cleveland iz New i Yorka. Filkowski je obtožen umora prvega reda. Nov napad na ženo ameri- f škega častnika v Honolulu vznemirja javnost Honolulu, Havajsko otočje, 29. februarja. Razburjenost, ki je k nastala v naselbini belih v tem j mestu, ko so gotovi Havajci po- j 1 silili soprogo ameriškega armad- d nega poročnika Massie, se ni še! Ii polegel, ko se poroča o drugem ii napadu na ženo ameriškega čast-j S nika. Ta zadnji napad se je pri-, g petil pretečeno soboto v Waikiki n okrožju Honolulu, žrtev je Mrs. s John Henry Hope, žena prvo- s vrstnega strojnika na ameriškem r submarinu S-28. Zločin se je pri- z petil ponoči, toda policija iz stra- j v hu ni bila obveščena. Poleg te-jt, ga, da je bila Mrs. Hope posilje- I na, je bila tudi izropana, kot tu-, p di njena spremljevalka. Napa- l1 daleč je bil zakrinkan. Mrs. j o Hope, napadena ženska, je j ako j s slabotne postave, in še v mladih i i letih je imela mladinsko parali- (i zo. Napadalcu se nikakor ni mo- g gla ustavljati. Mrs. Hope je se- s dela sama v sobi in je pravkar,g hotela odpreti radio, ko pride j1 napadalec. Zahteval je denar, i Dala mu je $4.50, nakar ji je re-1 v kel, naj sedi v naslonjaču. Šel je r k Mrs. D, W. Curry, sosedi. Mrs. i Curry je žena elektrikarja na v submarinu. Medtem je pa Mrs. č Hope začela kričati. Napadalec j s je to slišal, se vrnil in z revol-' c ver jem prisilil Mrs. Hope, da mu 1, je odprla. Položil jo je na po- s stelj, zvezal in napadel. Tekom t tega dejanja mu je padla maska! z obraza. Ko je po napadu pokadil še eno smodko, je odšel, ko je j oropal Mrs. Hope in Mrs. Curry, za ves denar. Ameriško vojaštvo' r kot civilisti se nahajajo v vzhi- ] čeni razburjenosti. Vsak čas zna | j priti do pokol j a med ljudmi. ] -o--|l "Skapinove zvijače" ji Kot že poročano, priredi dru- •' ! štvo "Orel" dne 13. marca zve- 1 ičer v Slovenskem Narodnem Do-. mu krasno veseloigro "Skapino- ' i ve zvijače." Igra je v treh deja- ' j njih, in bo prav gotovo ugajala 1 cbčinstvu do skrajnosti. Med 1 ; igro nastopita tudi sestri Koporc jA j z lepim petjem, pa tudi dobro 1 poznani humorist in komikar v plesu, Mr. Ilc, in sicer v sprem-1' stvu dveh plesalk, o čemur bomo I ^ prihodnjič kaj napisali. Vstop- ' nice k tej sijajni prireditvi se dobijo pri Mrs. Kushlan v slašči-: čarni. Cenjeno občinstvo se opozarja, da si pravočasno preskrbi 1 | vstopnice. Vstopnina je za raz-.1 | mere jako nizka, tako da si lah- ' j ko sleherni preskrbi vstopnico.; In zabava, ki vam jo nudi dru- : štvo Orel s to prireditvijo, je pač vredna največje udeležbe. j • Hyitiie Martin dospe! Popolnoma nepričakovano so včeraj pripeljali iz Columbusa v Cleveland Hymie Martina, ki je bi lansko leto obsojen v dosmrt-1 ni zapor radi umora Wm. Pot-terja. Apelatno sodišče je odločilo, da mora dobiti Martin novo obravnavo, in dočim se je državni pravdnik pritožil na najvišjo sodnijo proti odloku apelatne sodnije, pa so Martina vse-eno sem pripeljali. Nahaja se v okrajnih zaporih v 6. nadstropju, toda nihče ne more k njemu. Euclid Rifle klub Dalies večer je seja in zaključek nedeljskega piknika. Vsi . člani naj se udeležijo, kakor tu-i di članice Good Time Hunting j kluba. Najdeni ključi 1 Neki rojak je našel šop kiju-I čov. Kdor jih je zgubil, jih dobi v našem uradu. Republikanci so se uprli Miller ju in nečejo zapustiti svojih uradov Emmet Potts, superintendent kriminalnega urada pri policiji, katerega je nova vlada v City Flail odslovila iz njegovega urada in ga imenovala navadnim policijskim kapitanom, se je uprl in apeliral na civilno komisijo. Slednja je na predlog pravdnega direktorja izjavila, da odstranitev Pottsa iz urada ni bila "postavna." Ako hočejo Pottsa odstaviti, morajo proti njemu prinesti obtožbo, kar se bo najbrž zgodilo. Nadalje se je uprlo devet policijskih prosekutorjev, katere je Miller odslovil iz urada. Izjavili so, da spada njih urad pod civilno komisijo. Toda župan Miller je izjavil, da bo kmalu opravil z njimi. Včeraj je bil od-slovljen tudi Gol. Twelvetree, direktor mestnega avditorija, toda mestna zbornica ni hotela tega odobriti. Miller namerava spojiti urad direktorja mestnega avditorija in stadiona v en urad, toda republikanci v zbornici nagajajo. Tudi tu bo Miller v kratkem naredil red. Urad direktorja javnih utilitet, ki je bil jionuden Frank J. Lauschetu, še vedno ni izpolnjen. Urad bo začasno vodil namestnik. Za komisarja cest je bil imenovan bivši councilman Orlilcowski. Odpravljenih je bilo več drugih uradov, s čimur bo prihranjenega $67,- 000 na leto. -o- Zahvala Slovencem Odbor za proslavo 50 letnice mašništva preč. g. Maksima Re-liea, ki se je vršila 22. februarja, se tem potom srčno zahvaljuje vsem bratom Slovencem, ki so se tako lepo odzvali k tej proslavi. Osobito se zahvaljujemo Mr. Anton Grdini, ki je bil član odbora. Ravno tako topla : jI hvala "Ameriški Domovini," kji je prinesla tozadevno več krasnih člankov. Rodite prepričani, bratje Slovenci, da bode-mo mi Hrvati pazili, da vam povrnemo. Le s slogo in ljubeznijo bomo napredovali, tako Slovenci kot Hrvati in tako širili čast jugoslovanskemu imenu.— N. P. Popp, tajnik odbora proslave. Tajinstvena stvar Iz Akrona se poroča, da je hotel preteklo soboto neki neznanec, ki se je izdajal za detektiva odpeljati 17 letno Queen Esther 1 Morgan; ki je bila glavna državna priča v obravnavi proti | Hymie Martinu, ki je bil obsojen v dosmrtni zapor radi umora biv-šega councilmana Potterja. Radi pričevanja Miss Morgan se je j proti Martinu največ dokazalo. Mlado dekle je dobilo že pred dvema mesecama ponudbo $3,-000.00, ako spremeni svoje pričevanje. Omenjeni neznanec, ki je izjavil, da je detektiv iz Cle-\ elanda, toda se m mogel izkazati, je bil v veliki naglici, in ker se je Miss Morgan obotavljala, se je hitro odpeljal z avtomobilom. Davčne knjige Okrajni komisarji so poslali j blagajniku Collistru zahtevo, da preneha pobirati davke, da zaključi knjige in naredi račun. Toda Collister se brani, rekoč, da je nabral komaj $14,000,000 v davkih, dočim znaša skupna svota davkov, ki morajo biti plačani, $36,000,000. Določil se • bo del'initivni dan, do kdaj je ; treba plačati davke, ne da bi bila naložena, kazen. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto »5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite; Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0028 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers ne drži niti prisege in kaj sledi zatem? Obup, zarota, maščevanje! j Krasnejše in bolj zanimive: igre še ni bilo med Slovenci v J Euclidu. In zakaj se bo igra priredila? Težki časi so, ko trpi toliko ljudi pomanjkanje. Med temi so tudi člani in članice našega društva. In teh je precej, ki so v resnici potrebni in ne morejo plačevati svojih društev. Več mesecev se jih je zalagalo iz društvene blagajne, sedaj je pa tudi ta pri koncu. In ali jih naj sedaj vržemo iz društva, ko so nekateri plačevali že dvajset in več let? Ali bi bilo to bratsko? Zato prav vljudno apeliram na naše rojake in rojakinje, da si rezervirajte 24. aprila in da pridete na igro, katere čisti dobiček gre v dober in plemenit namen. Ako vam član ali članica ponudi vstopnico, kupite jo, ako vam je le mogoče. Frank Kosten. se odzovemo, kadar nas kličejo. Bodimo edini v tem velikem delu zidave nove cerkve. Vsi, tudi oni, kateri niso morda stalni podporniki cerkve, naj pridejo. Tudi ti so in bodo dobro došli. Pomnimo, da so tudi tisti, kateri stalno podprajo cerkev, tudi v veliki meri podpirali druge narodne in društvene ustanove ter isto še delajo. Clevelandski Slovenci imamo že veliko lepih ustanov, cerkva, narodnih domov, društev, podpornih in kulturnih, s katerimi se ponašamo. Vse je šlo dobro in hitro naprej in potreba je, da tudi ba-| zar dobro završimo. Stopimo skupaj, ne bodimo strankarski, ne umešavajmo se v politiko, posebno kadar gre za skupno ko-; rist in ugled našega naroda. I Slovenski trgovci so pokazali zopet, da hočejo pomagati, da se uresniči, dolžnost naroda pa je, da podpira take trgovine, katerih lastniki podpirajo in pomagajo graditi narodne in cerkvene ustanove. 83 No. 50, Tue., Mar. 1st, 1932 ; Peter Witt Ko je Peter Witt, znani clevelandski politikar, demokrat, radikalec, neodvisnež, šviga-švaga, kakor mu bolj nese, govoril lansko leto oktobra meseca v Slovenskem Narodnem Domu, ko je bilo navzočih kakih 1000 slovenskih državljanov, je izjavil te-le besede: "Jaz nisem prišel nocoj pred vas, da vam govorim kot kandidat za kak urad. Prišel sem le, da vam svetujem, da '/avržete managerski sistem mestne vlade pri prihodnjih volitvah, ker se je ta sistem izkazal kot skrajno nerabljiv, iz-koriščevalen in škodljiv za mestno vlado in napredek. "Prišel pa bom zopet pred vas,"\je dejal Witt v istem govorti v Slovenskem Narodnem Domu, "enkrat prihodnjo leto, najbrž aprila meseca, in tedaj vas bom prosil za vašo pomoč, da volite za mene kot za delegata za predsedniško konvencijo demokratske stranke, kajti želim, da bi kot delegat glasoval za izvolitev Al Smitha predsedniškim kandidatom." Peter Witt je en mesec demokrat, en mesec neodvisen, en mesec progresivec, en mesec priporoča republikanca, drugi mesec bo šel jokat k socialistom, zopet bo kot skesani sin se vrnil v demokratske vrste. Eno leto bo udrihal po kapitalistih, takoj drugo leto bo pa proletarcem obrnil hrbet in delal za kapitaliste. En sam dokaz: Kot councilman v mestni zbornici je skozi tri leta nezaslišano grmel proti Van Sveringen želez niškim interesom. Nazival je te interese največje roparje in izkoriščevalce mestne vade. Ko je pa zastopnik teh kapita listov prišel k Wittu in mu rekel: Peter, ali hočeš iti k nam delat? tedaj je Peter Witt stisnil rep med noge in šel delat "k največjim roparjem in izkoriščevalcem mesta," k Van Sveringen interesom, ki so mu zašili usta za $12,000 na leto Peter Witt je leta 1928 kandidiral za governerja države Ohio. Tedaj je bil Peter Witt slučajno "demokratski" kan diat, tedaj so bili Van Sveringen še vedno roparji in tatovi. In potegnil je ljudi v Clevelandu. Dobil je ogromno večino pri primarnih volitvah, v Clevelandu je dobil nezaslišano večino. In na to večino se je Peter Witt naslonil lansko leto decembra meseca, ko je izjavil, da je kandidat za župana. Mislil je, da uživa še vedno isto popularnost, kot jo je leta 1928. Toda odtedaj je Peter Witt požrl svojo besedo in prestopi) k "največjim roparjem in izkoriščevalcem mesta Clevelaiv da v službo. Ljudje tega niso mogli pozabiti. Kako naj se zanese na človeka državljan, ki je danes radikalec, jutri kapitalist, ki danes hvali republikanca, jutri želi biti demokrat Z veliko večino je bil torej Peter Witt januarja meseca po ražen pri primarnih volitvah, ker ljudje mu niso verjeli, da je demokrat, kot mu niso verjeli, da je mogoče, da je eden največji ropar v mestu, dočim gre drugi dan .za tega roparja v službo! S Petrom Wittom smo imeli silno potrpežljivost, in njegove sladke besede so premotile ne samo navadnega clržav-liana, ki ne pomisli dosti, pač pa tudi sicer premetene in študirane ljudi. Lagal je tako, da je verjel sebi, in da je v par slučajih celo nas potegnil. Toda odkar je stopil v službo Van Sveringen interesov, smo tudi mi opravili z njim. In ko je decembra meseca lansko leto naznanil, da bo kandidat za župana, smo takoj odločno povedali, da z njim nimamo opraviti. In istega mnenja je bila večina demokratov v Clevelan du. Človek, ki hoče biti vodja naroda, mora biti dosleden, pošten ,brez kričanja, lojalen napram stranki in ljudem. Ne more se pustiti preganjati od strasti, enkrat tako, drugi dan čisto drugače. Peter Witt, če bi porabil svoje talente, če bi bil lojalen, če bi se narod mogel zanesti na njega, bi bil prvi danes v Clevelandu. Toda kako se morete zanesti na človeka, ki se vam danes sladka, jutri pa vam rine nož v hrbet! Še tekom kampanje za volitve 16. februarja je Witt skušal premotiti iti mešati državljane v Clevelandu. Prosil jih je, da ljudje pišejo njegovo jme na volivni listek, dočim so njegovi trabanti po radio in v javnih dvoranah priporočali Morgana. Človek s takim karakterjem, kot je Peter Witt, je doigral pri nas. Ko bo prišel aprila meseca pred n?š na-jod, da ga prosi podpore, mu bomo povedali, da smo iz njegovega sedanjega poteka njegovega življenja dognali, da četudi danes vsi volimo za njega, nas jutri politično lahko vse izda. Mi smo opravili z Wittom. J..-m-------„_.._„_,.---- ------„_„_„_.._,._.._,.________________. Cleveland (Collinwood), O.— Značilno je to, da je vsako prestopno leto za Zed. države tudi volivno leto. To velja posebno za nas Clevelandčane. Komaj so volitve minile, se že politikar j i pripravljajo za jesenske volitve. Zares, zelo so zaposleni ti politikarji! Povsod brezdelje, politikar j i pa polne roke dela. Sicer se pa itak nekateri ne počutijo drugače normalne, kot da vedno politizirajo. Kot povsod, moramo biti tudi glede politike previdni. Kjer politike ne sme biti, je tudi vsiljevati ne smemo. In če se kje lahko deluje brez politike, potem se pri pevskih zborih prav lahko politika pogreša. Celo škodljiva je politika pevskim zborom. Kakor hitro se začne pevski zbor pečati s politiko, je tako početje za pevski zbor začetek konca. Slovenska pesem je preveč lepa in prevzvišena, da bi bila nam za politično deklo. Slovenska pesem naj nas združuje, naj nas krepi in utrjuje glede slovanske zavednosti, ne pa da nas razdružuje in neti sovraštvo. Slovenski pevski zbori, kateri imajo slovensko pesem za politično deklo, imajo velik narodni greh. Hvala Bogu, da ni mnogo takih zborov med nami. Le nekaj nezadovoljnežev je, ki prekritizirajo Vsako delovanje onih pevskih zborov, s katerimi ne simpatizirajo. Sam sem bil priča, ko se je neki rojak izrazil ob nekem nastopu napram zboru, katerega delovanje ni on odobraval: "Kdo bo poslušal te bedake!" Pa se ti še tak rojak ošabno trka na prsa, kako napreden narodnjak da je. V mojih očeb je tak človek brezznačajnež, brez-obzirneš, ter petkratna ničla! Predsednica Slovenske Ženske Zveze je pred letom dni, ko je nastal mal nesporazum glede charterja, zapisala te-le značilne besede: "Roke proč od čar-;terja!" Jaz pa pravim: držimo politiko proč od naših pevskih Izborov, ako hočemo sebi in narodu dobro! Slovenska pesem je last vsega naroda, ne pa političnih skupin. Ona mora biti narodu v ponos, mi jo moramo čislati kot naše najdražje, ker prejeli smo jo od naših mater in očetov. Podpirajmo torej slovenske pevske zbore, kateri se trudijo, Ce verjamete al' pa ne. Ena Collinwoodčanka, ki pravi, da bi me rada videla in poznala, je vzela pero v svojo desno roko in mi napisala sledeče drobno pisemce: Dragi naš Jaka! Motiš se, če misliš, da smo ženske tako natančne glede tvoje osebe, kot si zadnjič pisal da smo. Tudi ob tvoj nos se ne bi spodtikale. Nam je bilo samo za to, da bi te bile videle na odru, da bi tako Sledeči trgovci imajo na tem bazarju svoje razstave: Anton Anžlovar, Jos. Stampfel, Grdina Shoppe, Grdina in Sinovi, Grdina Hardware, Joseph Grdina, Frank Oglar, Joseph Novak, Klub slovenskih groceristov, John Gornik in Anton Debevec. ŽALOSTNA SLIKA ŽIVLJENJA BAZAR PRI FARI SV. VIDA DOPISI Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. Euclid, O. — Viharji, kateri: so divjali šest mesecev, so potihnili in politični oblaki so se razkadili na obzorju. Narod postaja zopet miren, zavedajoč se, da le v skupnosti je mogoče kaj doseči. Tako je tudi prav. Društvenih prireditev je se prečni, pa so bolj mirne in tudi ne preveč obiskane. Pred vsem pa je mirno na dramatičnem polju. Toda brez iger pa zopet ne sme biti. Zato si je našo .društvo sv. Kristine št. 2X9 K. S.K.J. nadelo nalogo, da priredi nadvse zanimivo in krasno igro in. sicer na 24. aprila v šolski dvorani fare sv. Kristine. Naslov igre je "Prisegam." To je kras up delo Kov. Zakrajška in v tej igri boste videli, kako sta 'dve sestri zaljubljeni v enega in istega fanta. Krasen je pri-zbcr, kako si sestri zaprisežeta, da ne bosta ljubosumni ena na drugo. Toda prevroča ljubezen POLITIKA IN SLOVENSKA PESEM da nam našo pesem poveličuje-js jo in nje lepoto prenašajo med:n tuje narode. Osobito pevski zbo- js ri v tujini so pravi apostoli slo-!r venske pesmi, želeti je, da vse-' lej, kadar nas vabi ta ali oni z pevski zbor k prireditvi ali kaj 11 podobnega, da se odzovemo va- c' bilu brez vsakega pomisleka in ^ politike. 8 Vseh slovenskih pevskih zborov v Clevelandu je dvanajst po številu. Nekateri izmed teh so zelo močni in izurjeni. Vpra- j šanje nastane: koliko časa bo prevladalo to navdušenje med 1 pevci. Navdušenje za slovensko 1 pesem ni bilo še nikdar tako ve-!( liko, kot je sedaj. Nehote se i vprašamo: ali ni vzrok tega nav- ! dušenja- v precejšni meri depre- 1 sija? Ljudje iščejo vsakovrst- 1 na razvedrila, samo da pozabi- ' jo na svoje križe in težave, ča-;1 sa ima tudi vsak dovolj. Kdor hoče delati zastonj, ta je lahko i vedno zaposlen. In če kdo dela zastonj, potem so pevski zbori prvi, ki delajo brez plače za — narod. Znano nam je, da so pevski zbori vedno v skrbeh, kje dobiti denar, da krijejo stroške, kateri so združeni z vzdrževanjem petja. Pevci ne morejo vsega, pričakujejo pomoči od naroda.; Vsi oni, kateri so navdušeni na- i rodnjaki, bodo lahko posetili j več pomladnih koncertov, kate-; rih bo lepo število v Clevelandu. i V kolikor je do sedaj znano, bodo imeli spomladne koncerte: Samostojna Zarja, Jadran, Aci-rija, Soča, Zvon, Zorislava, Delavec, Cvet in Ilirija. Vsi ti; zbori bodo imeli koncerte v prihodnjih dveh mesecih. Cerkve- j ni pevski zbor Ilirija bo ime) koncert 24. aprila s sodelojva- i njem pevskega zbora Zvon iz Newburga. Zvon priredi kon-! t cert prvo nedeljo v mesecu ma , ju, pri katerem bo sodeloval tudi naš zbor. O tem bodo čita- j telji Ameriške Domovine še do-, sti čitali. Za danes vam le to; i rečem: Collimvoodčani, pripravite se za koncert Ilirije, ter j ! Newburčani: pa za Zvonarjeve- ; i Končno pa želim vsem onim i zborom, ki se pripravljajo za • koncert, da dobro naštudirajo i pesmi, najbolj pa želim zboru, li kateremu spadam. Za pev-' ski zbor Ilirija: » Frank Kovačič. vedele kakšna oseba si, ki nas kratkočasiš s tvojo kolono. Ti ne veš in si ne moreš predstavljati, kako smo bile vesele, ko smo zaslišale tvoje drago ime. Ampak potem se je pa naše veselje izpremenilo v jezo in sovraštvo in smo ti skrivaj fige kazale, ker se nam nisi hotel pokazati. Veš, vsaka si je mislila: Aha, sedaj ga bom pa videla. Pa si nas potegnil in te je žiher sram, da si nas! Praviš, naj te pridemo zijat na ofic. Na, ta bi bila pa lepa, da bi se vsule po St. Clair ju in v vaši ofic in zahtevale, da hočemo Jakata videti. Veš, toliko neolikane pa vseeno nismo, da ne bi vedele kaj je prav. Ampak to ti pa rečem, če bi se bil ti pokazal na odru in se nam predstavil, da bi bil dobil tak aplavz, kot ga še nihče poprej v zgodovini Zed. držav jn stare domovine. Pa si zamudil lepo priliko, kakršne ne bo tako kmalu. Pozdrav od ene, ki bi te bila strašno rada videla. A Saj sem že obudil "grejven-yo" in pripoznam, da sem ga polomil. Pa bom to popravil o ; prvi priliki, če ne bo drugače, i bom napravil kar sam zase predstavo en dan, da bo imela vsaka priliko ogledati si me od vseh strani. Vstopnina bo: en kvort j ohajčana in mislim, da ga bom potem imel za par let dovolj, j Collimtoodčanki še pa zahvalim !za vroče simpatije. A Enkrat je ena pisala, kako se , i dedca lahko potegne. Danes : | bom pa jaz povedal kako se žen-> | sko urihta, da ne bo kakšne po-• mote in da se ne bo mislilo, da i nismo moški odprte glave. Zapisnikar našega društva, Korel, r je sedel fiekega večera pri mizi in se troštal z ohajčanom. Og-. .njevit ohajčan mu razbistri mo-. žgane in tako se mu rodi v gla-f vi nesrečna misel, kako bi za kratek čas potegnil ženico, da 11 bo malo zabave. In jo potuhta. j ženici, ki je sedela pri mizi in brala časopis, vošči z ljubezni-1 vim glasom lahko noč in gre v . spalnico. Tam odpre okno, da bi izgledalo, kot da bi jo podur-5 hal k prijateljem, sam se pa vle-že pod posteljo in čaka, kaj bo. V duhu je videl drago ženico, .; kako robanti po hiši nad možem, ki se je, meni nič tebi nič, ' izmazal iz hiše in se je že naprej veselil, kako se ji bo smejal. To-' j da delal je račun brez krčmar-ja. Naš Korelček je namreč prav sladko zaspal in tako ni slišal in ne videl dogodljajev, ki so se kmalu zatem vršili v njegovi " j hiši. žena je namreč res pogrešila moža in videla okno od- I prto in si tudi mislila, da se je po francosko izmuzal iz hiše. s i Nobene priče ni na razpolago, ki bi pod prisego pričala, s kakšnimi izrazi je žena častila spo- 0 min svojega moža. Ampak to-! liko se pa ve, da je bila huda in I razjarjena, da je vsa okna in ' hišna vrata zaprla in zarigljala II j od znotraj in si je najbrže mi- 1 jslila: "Pošast od dedca! Bom v j videla, kako boš prišel v hišo!" 11 i Pilo je že proti jutru, ko se j naš Korel zbudi na trdem leži-šču pod posteljo. Z veliko mu-' | jo se skobaca ven (ga je namreč | precej okoli pasa in se jaz še danes čudim, kako je sploh mogel zlesti pod posteljo), in pocu-ka ženo za. palec na nogi. žena se v hipu zbudi in se tudi ta-koj spomni, kaj se je bilo zgodi->> lo preteklo noč, pa mu zabrusi a n a r a v n ost in brez ovinkov: 0 "Kjer si bil ponoči, pa še zdaj pojdi!" Naš Korelček se pa tudi moško odreže: "Nak pod po- 1 steljo pa že ne grem več!" A i Zdravnik je dal bolniku zdra-c, | vila za revmatizem in mu reče, ,i j naj pride zopet nazaj čez en tu--Jden. Ko pride bolnik nazaj k o1 zdravniku, ga ta vpraša: j. "Ali ste bili zadovoljni z zdra-n vilum, ki sem ga vam dal?" o "O, seveda! Meni so nucale o j tri žlice za revmatizem, moji d I hčerki dve za nahod, a kur je -1 ostalo, je ponucala moja stara "ta pucanje žlic in nožev." V ozkih gorskih zajedah dr-! žave Kentucky in West Virgi-nije, kjer je popolnoma propadla industrija mehkega premoga, vlada menda največja revščina na svetu. Ljudje, družine, sede otožno v svojih kočicah in čakajo, kedaj se delo odpre, kedaj bodo zopet začeli kopati mehki premog v prejšnji količini, kar se pa menda nikdar ne bo zgodilo. Oblečeni so v zadnje cape, ki so še njih last, v kuhinji stoji zadnja vrečica koruzne moke. In ko poide ta, — kaj potem? Svet ne potrebuje danes več dela, katerega edino znajo ti delavci in tako bo kmalu stalo 100,000 delavcev pred edinim vprašanjem: ali zapustijo te kraje, ali pa umrjejo gladu. Pred svetovno vojno je bilo malo povpraševanja za mehki premog. Toda prišla sje svetovna vojna in ž njo visoke cene za ta premog. Plače so se dvignile in v tistih časih je premogar lahko zaslužil po $20.00 na dan. Razumljivo je, da so v okrajih mehkega premoga vsi pustili delo na farmah ir; šli v jame, kjer so dobro služili in dobro živeli. L. 1926 se jih je nahajalo do 750,- 000 v teh krajih, kjer se je pred tem časom moglo preživljati samo nekoliko ljudi na svojih malih farmah. Nenadoma je potreba po meh-j kem premogu ponehala. Razne izboljšave: gretje z oljem, 1 elektriko, vodna sila, vse to je j pripomoglo, da je bilo leta 1927 vrženih 250,000 premogarjev na cesto. Nekateri teh so se vrnili na svoje farme, drugi so poskušali dobiti delo drugje, večina pa je — brez dela. Dokler je premogar delal ,se je preživljal kolikor toliko človeško. V rudniku je bil kakor I sam svoj gospodar: kontraktno i delo mu je dalo več zaslužka, j čim pridnejši je bil. živel je zadovoljno v kompanijskih kočah, j lahko je preživljal svojo družino pošteno. Ko so se delovni dnevi skrčili j na tri dni v tednu, na dva, na en dan, se je bilo treba odreči mar-i rikateri potrati, mleko in meso jo izginilo; njih vsakdanja hra-; na je postala fižol in fižol. Starejši otroci so nehali hoditi v šolo, ker .niso imeli obuvala. ; Mnogo malih otrok zadnjo zimo , sploh ni moglo iz hiše, ker niso imeli obleči drugega kot eno samo platneno srajčko. Oče je žalosten postaval okrog hiše in stegoval svoje mišičaste roke, ki bi rade delale. Kje se naj uposli teh pol milijona brezposelnih premogarjev? Ne more se j\h spremeniti v farmarje, ker v tinti h krajih ni dovolj zemlje za to. Treba bo najti nove industrije, novega dela za te ljudi, ki nočejo milo-jščine, ampak hočejo dela, da bodo z delom svojih rok pošteno preživeli svoje družine. Tu je vprašanje dela za teh pol milijona brezdelnih premo-■ garje v, katero bo treba rešiti. Minulo soboto večer se je pričel eden izmed' najbolj pomembnih prireditev v zgodovini fare sv. Vida. Združena društva in slovenski trgovci so nastopili skupno, da pospešijo izgotovitev notranjščine nove cerkve. Kljub slabim delavskim in trgovskim razmeram, je bila udeležba prvi in drugi dan dovolj povoljna. Jutri, 2. marca in v četrtek, 3. marca, se bo bazar nadaljeval. Dolžnost vsakega Slovenca, zlasti fa-rana je, da gotovo obišče bogate izložbe in postane deležen daril in dobitkov naših slovenskih trgovcev, Velika, prostorna dvorana v pritličju nove cerkve je lično okrašena. Zdi se človeku, da je prišel v belo Ljubljano. Napisi naših trgovcev, eden poleg drugega, nam gotovo obnove spomine na staro domovino. Prijetno se vidi vsakemu udeležencu, ko vidi, kako prijazni so možje in žene, člani in članice raznih slovenskih društev, katerih zastopa niki so, ter kot taki strežejo udeležencem. Kako p o s t r e ž ljivi, vljudni so naši trgovci, njih uslužbenci. Vsak vas vljudno pozdravi, razkaže krasne dobitke in se ne morete premagati, da ne bi potrošili par desetič pri njegovi trgovini. Kolo sreče se vrti, kazalo na kolesu se ustavi na vaši številki. Trgovec vam da na izbiro veliko krasnih predmetov za vaš dobitek. Na tem bazarju dobite vse, kar potrebujete za hišo ali kuhinjo, kakor tudi vsakovrstne moške in ženske potrebščine. Slovenski trgovci vse vljudno vabijo na udeležbo, posebno pa v sredo večer, ki je namenjen za vse, posebno pa trgovce, kateri niso mogli radi prostora imeti razstavljenega blaga na tem bazarju. Pridimo skupaj, napolnimo dvorano, iznenadimo naše gospode duhovne, kateri se trudijo, da se čimprej preselimo v novi hram božji. Pokažimo zastopnikom združenih društev, da In rešiti bo treba vprašanje i 1 brezposelnih nadaljnih sedem!1 milijonov deVavcev, ki bi radi'' dela. . . -Is Vlada v Washingtonu pa se j1 . < ne gane in se ne gane ... Ampak nekoč bo- zaropotalo, j( da se bodo stresli tečaji, svetai1 —o— r KOLIKO RAZNIH PLEMEN JE NA SVETU Profesor dr. A. Wirth je iz-i dal statistiko, v kateri navaja, S koliko štejejo razna plemena danes na svetu. Pri tem ne, šteje narečje ali govorica, pač pa pleme, iz katerega ta ali oni narod prihaja. Na svetu je 166 milijonov j Anglo Saksoncev, 96 milijonov Nemcev, 14 milijonov Skandi-navcev, 10 milijonov Nizozemcev, torej skupaj 286 milijonov Germanov. 213 milijonov je vzhodnih! Azijcev, h katerim pripadajo Indijci, Perzijci in Armenci. Romanov je 270 milijonov, h katerim spadajo: 80 milijonov Špancev, 46 milijonov Italijanov, 44 milijonov Francozov, 25 milijonov Portugalcev in 12 milijonov Romuncev. Slovanov je 178:V£ milijonov in sicer: 125 milijonov Rusov, 12 milijonov Poljakov, 13 mili-j jonov Jugoslovanov (Slovencev, Hrvatov in Srbov), 8 milijonov! Cehoslovakov, 5 milijonov Bolgarov in nekaj manjših narodnosti. Potem pridejo še Grki (7 milijonov), Albanci, Kelti. Vsi gori omenjeni plemeni spadajo h Kavkaškemu plemenu, za katerega se računa, da šteje danes 892 milijonov duš. Temu nasproti pride pa rumeno pleme. Kitajcev je po štetju iz leta 1925, 436 milijo- i nov. K rumenemu plemenu spadajo še: 75 milijonov Birma-nov, 71 milijonov Malajcev in Polinezejcev, 60 milijonov Japoncev, 21 milijonov Korejcev j in 4 milijone Mongolcev in j Tungizov. K rumenemu plemenu se prištevajo tudi Turki (30 milijonov), Dravidi (60 milijonov) in Finci (18 milijonov). Skupaj torej šteje rumeno pleme 795 milijonov duš. Vseh Črncev na svetu pa j'i 139 milijonov. Potem pridejo pa še Semiti. Ilamiti, Indijanci, Baski, Cigani in drugi, tako da se računa, da šteje prebivalstvo sveta 1950 do 2,000 milijonov ljudi. —-o- Portugalski komunisti preklicali stavko Lisbon, Portugalska, 29. februarja. Revolucijonarni štrajk, katerega so pripravili komunisti v tem mestu za danes, je bil odpoklican, ker je vlada prehitro zvedela za komunistične načrte. Med komunisti sta se našla "dva izdajalca," ki sta vso zadevo spravila v javnost. Uporniki so nameravali odrezati mesto od vode in elektrike in tako izkoristiti položaj. * Pravni nasveti Piše Frank V. Opaskar -^^^^^ l FRANC JAKLIČ: SIN I. l Menda bomo zibali Neke nedelje popoldne je se- > del kmet Peter Košiček iz Pod-gorice s svojo mlado ženo na 1 vrtu. Ljubezen ga je priklepala k ženi, da je rajši posedal pri 1 njej doma, nego bi se potikal po ' vaških gostilnah in tratil čas in i1 denar. Bilo je v prvem letu za- 1 kona. Nikdar si še nista prišla < navzkriž, nobeno nesporazum- 1 ljenje, nikak prepir ni kalil nju- 1 ne zveze. Peter je bil zadovo- 1 ljen z Uršiko, in Uršika se je 1 hvalila ž njim. In ko sta tako sedela ter se 1 pogovarjala o imenitnih in ne-imenitnih stvareh, pravi ona 1 sramežljivo: ' "Bog je blagoslovil najin za- 1 kon." Petru ni bilo precej jasno, kam meri žena. in ko mu ona razodene bolj -! razumljivo ono imenitno skriv- P nost, zažari možev obraz in srce mu zaigra od očetovskega ve-! selja. Prime jo za desnico in ■ jo stisne ljubeče in hvaležno. V srcu iskreno Zahvali Boga za toliko milost. Izpolnjevale se se mu najsrčnejše želje; podobe, katere si je ustvarjala njegova; duša, hotele so mu postati resnica. Njena lica so se rdečila in oči1 je povešala. "Moliva, da bi bil sin," nadaljuje ona. "Jaz hrepenim po sinu, ki bi nekdaj gospodaril tukaj za nama." "Naj bi uslišal Bog najino ■prošnjo! Hvaležen sem mu za j j vsak dar, vesel bi bil pa seveda najbolj sina," izpregovori on. "Peterček naj bo! Očetovsko ime naj se podeduje od roda do roda. Ključar svetih nebes naj i bo njegov zavetnik in varih." "Če bo pa deklica, potem ji daj ti ime! Za Uršo jo bomo krstili." ženi je bilo prav, le skrbelo jo je, bo-li sama trdna in otrok zdrav. Da bi si naklonila božjo pomoč, pravi: "Obljubiva se z otrokom na božjo pot k Mariji Pomagaj, ako se z božjo pomočjo zgodi nama j po volji in v čast božjo." "Tako je ! Na božjo pot poj-j |deva!" Bolj veselih trenutkov Peter j in Uršika še nista uživala v zakonu; blažila ju je zavest, da jima bo rojen naslednik, da ni-jst-a drevo, katero zeleni in cvete, toda nima sadu. Ali sta mogla biti srečnejša? Prihodnje nedelje je šla Uršika domov. Nekaj ji je težilo j srce, skrbelo in veselilo, kar je morala povedati svoji materi. "Hvala Bogu!" vzklikne mati , r-azveseljena. "Skoraj dočakam j trenutka, ko prinesem zibelj svojemu vnuku. Gotovo bo sin, I ker je že navada v tej rodovini, i da so prvi moški." t "Molila bom za srečo!" pravi i Uršika sramežljivo, t "Prav; le moli, pa varuj se tu-j di! Ti ne veš, kako se lahko .. pregrešiš, da si nesrečna ti in - tvoje dete. Le pazi! Vzdigova-i ti ne smeš več težko; posebno vode ne devaj na glavo, nosi naj ) jo dekla, zakaj jo pa imaš!. Pri-. pogibati se ne smeš pregloboko, . zato ne omivaj več zelja, ker so kadi že globoke. Nikdar ne pozabi, za koga si dolžna skrbeti!" u "Pa se je težko tako varova-ti." \ "Težko? Ti se moraš varčevati! Ej, že vem. Jaz pojderr ; J sama k vam in vsem zapovem da morajo paziti nate, da se ni preženeš in kaj ne pregrešiš kar bi bilo tebi in nam vsem ni veliko žalost in nesrečo." "Pa »cm mislila, da ni tak< t- hudo." 2- "I, seveda nisi nič mislila, ke: i- j nič ne veš. Mlade matere ni-n, ne vedo, kaj so; ne znajo se va i-1 rovali prehudega delu in škod ijivih jedi. Zato poslušaj mene i HE OLD HOME TOWN I>i':2) O; SLOVENSKA BRIVN1CA Z DOBRO 1'OSTREzBO V F. A. CREDENCE 0124 ST. CLAIR AVE. ti ->------i--...„--------- ._.„ . . 1 dober vmm" 1 f|l Točna postrežba! © T lie I lili Coni C«. ® 1261 MAiUtllUrtE Iti). <§§• 5t«ri ClmpBi.ii.novi p: oaloti ^^ IIKmlemnn Mit K j^j. FRANK ARKO. vstopnih ^ Stanley MORSKI RAZBOJNIK SPISAL KAPITAN FREDERICK MARRYAT IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M. Padel je in potegnil s seboj enega ali dva izmed tovarišev, ki sta plezala za njim po lestvi. Francisco je spoznal, da po padcu Hawkhurstovem napad na to okno ne bo več tako' nevaren. Odhitel je torej k oknu na levi strani, kjer je slišal Kajna izpodbujati svoje ljudi. In ni se motil. Kajn je stal pri oknu ter poizkušal priti v sobo, toda ustavljal se mu je Diego in nekoliko drugih odločnih mož. Za pasom razbojniškega kapitana je bilo polno samokresov in že je bil ustrelil z dobrim uspehom trikrat. Diego in dva najboljša moža sta. bila ranjena, drugi pa, ki so mu branili vhod, so se ustrašili njegove velikanske postave. Francisco je planil, da ga napade. A kaj je bila moč tako mladega moža nasproti Kajnovi velikanski moči? Francisco je z levico ravno zagrabil razbojnika za vrat in mu nastavil samokres. Zdajci je eden izmed onih, ki so šli za Kajnom, sprožil samokres in blisk je raz svetil Francisov obraz, ko je ta vzkliknil: "Kri za kri!" To je zadostovalo. Kapitan je prestra šen zavpil, češ, da ima nadnaravno prikazen pred seboj, ter padel z lestve med še goreče ostanke verandine. Padec obeh voditeljev in od- j ločni upor Špancev je ustavil si- , loviti napad. Napadovalci so s odnehali in naposled odšli, no- < seči s seboj svoje ranjence. , Španci so zakričali od veselja. \ se spustili pod vodstvom Fran- ( ciscovim po lestvah ter napadli ( razbojnike, ki pa so se umikali v velikem redu. Streljala je vr- , sta za vrsto in odbijala Špance, , dokler niso dospeli do čolnov, . kjer se je začel ljut boj. Toda i razbojniki so bil izgubili ie pre- , več mož in brez svojih vodij so , bili mnogo manj pogumni. , Hawkhurst je stal še vedno pokonci in poveljeval tako hladnokrvno kakor vedno. Ugleda) , je Francisca ter planil proti njemu, ko je bil boj najbolj vroč. ga prijel za ovratnico ter ga vle-lcel proti razbojnikom. "Držite ' ga, za vsako ceno!" je kričal Hawkhurst, ko so se počasi umikali ter dospeli do zunanjih poslopij. Francisco je bil premagan in odgnali so ga v enega izmeti čolnov, čez nekoliko minut so že na vso moč hiteli po reki navzdol, da utečejo mušketam Špancev, ki so neprestano zasledovali razbojnike do reke ter jih ovirali pri umikanju. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Srečanje Morski razbojniki so se vrnili na ladjo. Oni, ki so bili ostali na njej in so bili pripravjeni, da sprejmo dragoceno kovino, niso imeli storiti drugega kakor sprej emati ran j ence. Mnogo njih tovarišev je ležalo mrtvih na obrežju. Kapitan je bil ves pobit in žalosten, Hawkhurst pa težko ranjen, tako da so ga mo-. rali prenesti v notranje dele ladje, kakor hitro je dospel na krov. Edino, kar so dobili, je bil njih prešnji spremljevalec, ki so ga bili vkovali v želez je zaradi zadnjih besedi Hawkhurstovih. Brez šuma so zopet vzdignili čolne in povsod je vladala največja žalost. Takoj so razvili vsa jadra in ko se je danilo, so jih videli Španci že daleč proti severu. Na ladji se je kmalu raznesla govorica, da, je bil Francisco vzrok njih porazu. Najsi so mogli samo domnevati, da je Francisco spoznal ladjo, sicer bi Španci ne mogli biti tako pri-pravljeni za napad, so imeli vendar tehtne vzroke, da so to domnevanje smatrali za popolnoma resno. Zaraditega so ga vsi sovražili in se veselili njegovega konca, ki so ga vsi za gotovo pričakovali v njegovem seda- NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim srcem naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja mojemu soprogu, oziroma očetu Louis Lipoglavšek ■ » „■:.,,> i ' ' ' l •■'.)• ■ l ■ t ' ki je po dva tedna trajajoči bolezni mirno v Gospodu zaspal, previden z svetimi zakramenti, dne S. februarja, 19S2, v starosti 53 let. Pokojni jc bil član društva Čas, št. 460 SNPJ, društva Dom, št. 25 SDZ, društva sv. Družina, št. 207 KSKJ in društva sv. Imena ter društva Zvon. I ' . ,11'' I I '■• t /.II: ' I ' ' V dolžnost si štejemo, da se najprej zahvalimo Kov. John J. Omanu za obiske med bo-laznijo, ter Rev. John J. Omanu, Kcv. Franko in Rev. Matija Jagru za cerkvene obrede, kakor tudi Mr. Ivan Zormanu za lepo cerkveno pe(je in društvu Zvon, ki so zapeli žalostinke na domu. Ilvala nogrebniku Mr. Louis L. Ferfolia za lepo in točno preskrbo vsega pogreba. Hvala društvenim članom, ki so prišli ranjlie ta kropit in molit za pokoj njefjoye druše. ' Tako tudi vsem drugim, katari ste nas v tako velikem številu obiskali. Vedeli smo, da imamo veliko prijateljev, vendar da bi tako Številno z nami sočuvstvovali ob tej bridki Izgubi, nismo pričakovali. Torej še enkrat vsem skupaj najlepša hvala. Hvala za naročene sv. maše: Mr. in Mrs. J. B. Fortuna, Miss Julija Legan, Mr. in Mrs. Anton Salomon in družina. The Four Leaf Clover Club, Frank Kužnih in družina, Frances Pcrko in družina, Mary Jerič in družina, Joseph Košak, Mr. Anton Fink in družina. Mr. in Mrs. Anton Železnik, družina Aidišck; Mr. in Mrs. Rudolf Novak in družina, Mr. in Mrs. Frank Perko, Mr. Anton Gorišek, Mr. In Mrs. Joseph Lcgan. Mrs. Mary Mozic in družina. Mr. Frank Fink; Mr. Bernard Berlind. Mr. in' Mrs. Frank Zabulwvec, Mr. in Mrs. Leopold Kresevic. Mr. in Mrs. Frank Košak, Mr. in Mrs. Mihael Hrovat, Miss Frances Legan, Mr. in Mrs. Ignac Novak, Mrs. Matija Fabijan in družina, Josip Čeme in družina. Iskreno se zahvalimo za darovane vence s Družina Josip Zabukttvec iz Collinwooda, Mr. in Mrs. Vincent Zrimšek, direktorij S. N. Doma iz Maple Heights, The Modem Maiden's Club, Sophomore Class Maple Heights High School, Mr. in Mrs. Jack Jemec, družina Frank Zabukovcc, Mr. Frank Legan in družina, družina George Craider, The Employees ol' the Ball Motor Parts Co., Mr. in Mrs. John Bradač iz Reno Ave., Mid-nite Rangers Club, društvo Čas. št. 460 SNPJ, Mr. Mike Romich, društvo Zvon, Mr. Josip Zabukovec iz Stanley Ave. društvo Dom, št. 25 SDZ, društvo sv. Družine, št. 207 KSKJ, Mr. in Mrs. John Hrovat, Lempco Boosters Club. Bog vam povrni vsem skupaj, Bog vam povrni molitve in daritve. Prav srčno se zahvalimo sosedom in posebno Mrs. Josephlni Breznikar, ki ste bili ves čas, skozi vse dni žalosti nam na razpolago in nam lajšali težko stanje. Veste, da je božje delo žalovati s žalostnimi in ste se spomnili bridkosti moje in mojih otrok ob smrti dragega soproga in ljubega očeta. Prav srčna hvala vsem onim, ki ste dali avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno. Ker ne vemo natančno za imena vseh, se vsem skupaj zahvaljujemo. Če se je pomotoma kako Ime izpustilo, se ravno tako lepo zahvalimo. Bog povrni tudi Vam, mož in oče, kar ste storili za nas. Dom ste sicer izpremenili v hišo žalosti, vendar tudi v hišo upanja, da se enkiat skupaj snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANCES LIPOGLAVŠEK, soproga. LOUIS, JOHN, STANLEY, EDWARD, ALBERT, FRANCES, otroci. Maple Heights, O., 29. februarja, 1932. VABILO NA VELIKI CERKVENI katerega priredijo SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Z SODELOVANJEM SLOVENSKIH TRGOVCEV Krasni dobitki, zabava, srečolov. V spodnjih prostorih nove cerkve sv. Vida. V sredo je večer za slovenske trgovce, ki so prav vljudno vabljeni, da pose-tijo bazar na ta večer. V četrtek je pa zaključek bazarja. mil Čist preostanek se porabi za opremo notranjščine nove cerkve sv. Vida. VSI SLOVENCI IN HRVATJE SO VLJUDNO VABLJENI žalostnega in tužnega srca javljam vsem prijateljem in znancem, da je neusmiljena smrt pokosila življenje meje drage in ljubljene žene MARIJE DOBRINIC ROJENE ZABUKOVEC Blaga pokojnica je preminula 19. januarja, 1932, ob 5. popoldne. Pokopana je bila 23. januarja, 1932 na Calvary pokopališču. Doma je bila iz vasi Log, fara Stari trg. Ranjka zapušča poleg ža« lostnega soproga tudi brata Antona Zabukovec, sestro Terezijo Princ in polbrata Matija Zabukovec, vsi v Clevelandu, v stari domovini pa Franca in Ivana Zabukovec. Moja sveta dolžnost je, da se kar najbolj iskreno zahvalim vsem, ki so prinesli na krsto blage po-kojnice cvetlične darove in ji s tem izkazali zadnjo čast, zlasti pa društva, katerih članica je bila ranjka. Nadalje se iskreno zahvaljujemo sledečim za darovane vence, družinam in posameznikom: ,. Družina Mr. in Mrs. Joseph Prince Sr. Mr. in Mrs. Joseph Prince Jr. Mrs. Frances Prince—Loeffler, Mr. in Mrs. Louise Prince, Mr. in Mrs. Anton Zabukovec, Mr. in Mrs. Nfck Dobrinic, družina Mrs. Frances Mihelčič, družina Mrs. Haefer, Mr. in Mrs. Adolph Mačerol, Mr. in Mrs. Albert Giambetro, družina Mrs. Theresa S p e h e k, Mi-, in Mrs. Frank Okoin, Mr. in Mrs. Fred Leustig, Mr. in Mrs. Katašič, Mr. in Mrs. Math Braidich, družina Fudyrich, družina Mrs. Rack, Mrs. Ivanka Schiffrer, Miss Ceal in Jean Ježek, družina' Mrs. Frances Lausche, družina Mrs. Blatnik (St. Clair Ave.), Mr. in Mrs. John Bruss, Mr. in Mrs. John Turk in Anna Turk, družina Kovačič (4Cth St.), Mrs. John Marinic, Mr. in Mrs. John Znidaršič (Schaffer Ave.). Družina Mrs. Frances Znidaršič in Mike Marolt, Mr. in Mrs. John Znidaršič (E. 160th St.) družina Steve Bernar-dic, družina Steve Zele, družina Frank Palčič (St. Clair Ave.), ženske iz Bonna Ave., društvo Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., društvo Srce Marije (staro), društvo Klub Slovenskih Udov, društvo Ložka Dolina, društvo Sv. Ana št. 4 S. D. Z. Nadalje se zahvalim vsem, ki so darovali za sv. maše: Družina M. Setnikar, Mr. in Mrs. Anton Prijatelj Sr. (Chardon Rd.), družina Mre. Frances Mihelčič, Mr. in Mrs. Adolph Mačerol, Mr. in Mrs. Albert Giambetro, Mr. in Mrs. .Anton Ma-lenšek, družina Amelia Mišič, Mrs. Agnes Baraga, družina Petrinčič, Mr. in Mrs. Jacob Mulec, družina Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Anton Grdina Sr., družina Brinovec, družina Joe Znidaršič (Myron Ave.), Mrs. Smrekar, družina Jernej Knaus, družina Dejak, družina Zupančič (Bonna Ave.), družina Pižmoht, Mr. in Mrs. Felix Surtz, družina Mrs. White, družina John Znidaršič, družina J. Alich, Mr. in Mrs. Christ Mandel, Mrs. A. Jevrick, Mrs. John Grdna Sr., Mrs. Jennie Intihar. Lepa hvala Rev. M. Jagru za cerkvene obrede ob asistenci Rev. B. J. Ponikvarja in Rev. Andrew Andreya in za ganljiv govor. Ravno tako lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, če se je slučajno kako ime izpustio, prosim, da se mi oprosti. Ti pa,draga in nikdar pozabljena soproga, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. MATIJA DOBRINIč, soprog: Cleveland, O. 29. februarja, 1932. ijem ujetništvu. "Tiho, masa Francisco!" se ^ ie začul zamolkel glas blizu tam, c j or je Francisco sedel na zabo- ^ jj. Francisco se je obrnil in ^ zapazil starega prijatelja Kru-mana. v "O, Pompej! Ali ste še ved-no vsi na ladji?" je dejal Fran-:isco. "Vsi? Ne," je odgovoril mo- i: žak ter zmignil z glavo, "nekaj d jih je mrtvih — nekaj pobegni- t lo — samo štirje smo še. Masa s Francisco, kako pridete nazaj? .1 Vsakdo je mislil, da ste že mrt- s vi. Jaz pa sem rekel — ni' še -mrtev — ima pri sebi čar — i svojo knjigo." | "Ako je bilo to, kar me je re- I šilo, no, imam jo še vedno pri i sebi," je odgovori Francisco, ter I potegnil iz žepa Sveto pismo. I Kakor je tudi videti čudno, ven- I dar je bil Francisco nekoliko j praznoveren glede tega Svetega I pisma ter ga je bil pred bojem | vtaknil v žep. "To je jako dobro, Francisco, I tedaj ste popolnoma varni. Tu | prihaja Johnson — jako zloben človek. Grem." V tem je bil krenil Kajn v svojo kabino in težko je popisati njegova čuvstva. Bil je ves zmeden. Da! ni bilo rane, ki mu io je zadala Franciscova roka, ne bi nikdar dovolil Hawkhur-stu, da bi ga bil izpostavil na otoku, kjer bi moral umreti oei-vidno počasi za gladom. Kakor tudi ga je dražil in razburjal očiti upor mladenilev, ga je vendar imel rad — še rajši, kakor ie sam mislil. Ko se mu je rana zopet zacelila in so mu povedali, kje je Francisco, se je spri s I-Iawkhurstom ter ga razžalil tako krvavo in hudo, da mu tega ni Hawkhurst nikdar odpustil ali celo pozabil. Podoba gladu umirajolega mladeniča je vedno strašila Kajna in ga zelo pretresla. Sedaj, ko je mislil, da je zanj izgubljen za vselej, se jo vrnila ljubezen do njega z desetkrat večjo močjo in od tega časa niso nikdar videli Kajna, da bi se bil smejal. Postal je še bolj čemeren in še bolj divji kakor kdaj prej in možje so se kar tresli, kadar je prišel na krov. Nenadni prikaz Franciscov po tako dolgem času in v takem kraju, kjer bi se ga bil mogel najmanje nadejati, je vplival na Kajna, kakor smo opisali zgoraj. Ko so ga prenesli v čoln, se mu je še vedno kar vrtelo v glavi, šele ko so bili že blizu ladje, je zapazil, da je bil Francisco poleg njega; Skoro bi se ga bil oklenil okoli vratu ter ga poljubil, zakaj Francisco mu je bil več kakor bogastvo vse Indije. Samo eno čisto in dobro čuvstvo še ni bilo zatrto v Kaj-novih prsih, onečastil se je bil z vsakim zločinom — njegove »•oko so bile omadeževane s krvjo — z vsem ostalim svetom se je bojeval; toda eno čuvstvo je še tlelo v njegovem srcu,, ki ga ni mogel zatreti, ki bi se moralo izkazati kakor svetilnik ter ga privesti nazaj k dobremu življenju in k pokori. Toda bila so še druga čuvstva ki so navdajala kapitana morskih razbojnikov. Poznal je Franciscov trdni in odločni značaj. Na skrivnosten, Kajnu nerazumljiv način je bil Francisco zvedel o nasilni smrti svoje matere ter ga obdolžil tega. Ali ne bi bilo mogoče, da bi mladenič sedaj vračal njegovo ljubezen z zaničevanjem in s sovraštvom? Le še predobro si je bil v svesti tega. Sedaj pa se ga je polotila zopet čemernost in krvoločnost in premišljal je, kako bi se maščeval za napad na svoje življenje. Nenadni prikiaz Franciscov je zbudil prav tako veliko čudenje in tresel se je pred njim, kakor bi bil Francisco duh, ki ga obdolžuje in zasleduje zaradi njegovih zločinov. Tako so se podile njegove strašne misli druga za drugo, dokler se ni odločil, da pošlje ponj. Osoren, temen mož, ki ga Francisco ni bil videl prej, ko je bil še na ladji, je prišel, da izvrši kapitanovo povelje. Odklenil je želez je ter odgnal Francisca v kabino. Kapitan je vstal ter zaprl vrata. "Nisem mislil, Francisco, da te še kdaj vidim tukaj," je rekel Kajn. "Skoro gotovo ne," je odgovoril drzno Francisco, "toda sedaj sem zopet v vaši oblasti in lahko se maščujete." "Ne mislim tako, Francisco, in tudi ne bi bil nikdar dovolil, da te izpostavijo na suho, ako bi bil vedel za to. Celo sedaj, ko se je naš. napad ponesrečil s tvojo pomočjo, ne čutim nobenega sovraštva do tebe, dasi te bom morebiti težavno varoval maščevanja drugih. Res, Francisco, zelo sem vesel, da te vidim živega, in bridko som obžaloval tvojo izgubo." Kajn mu je ponudil svojo roko. Francisco pa je sklenil svoje roke ter molčal. "Ali si tako nespra.vl.fiv?" je rekel kapitan. "Veš, da govorim resnico." "Verujem, da govorite resnico, kapitan Kajn, zakaj prepo-nosni ste, da bi se lagali; in kar se tiče mene, vam odpuščam vse; toda te roke ne morem prijeti, in tudi najini računi še niso poravnani." "Kaj hočeš več? Ali ne moreva biti zopet prijatelja? Ne zahtevam, da moraš ostati na ladji. Prost si in greš lahko, kamor se ti ljubi. Pridi, Francisco, in podaj mi roko; pozabiva, kalr' je bilo!" "Ta roka je okrvavljena s krvjo moje matere!" je vzkliknil Francisco. "Nikdar!" "Ne tako, za Roga!" je vzkliknil Kajn. "Ne — ne, ni tako hudo! V jezi sem udaril tvojo mater, to priznavam; toda nisem ji namerjal storiti nič žalega. A zgodilo se je nepričakovano in umrla je. Nečem se legati — tako je bilo. In resnica je tudi, Francisco, da sem se bridko jokal za njo, zakaj ljubil sem jo kakor tebe. — Nagel, hud udarec je bil to," je nadaljeval Kajn, govoreč sam pri sebi, ne da bi mislil na Franciscovo navzočnost. "To me je naredilo, kar sem, naredilo neobčutljivega za vse! — Francisco," je rekel Kajn ter dvignil glavo, "slab človek sem bil, toda nisem bil morski razbojnik, ko je živela tvoja mati. j;| 1[ ; i•j' (Dalje prihodnjič) ZAHVALA.