Domoljub v Ltublfeml 3. aprila 1940 srn Kmečki posli Oni dan srečam na ljubljanskih ulicah starega znanca, Id ml kar na lepem začne pripovedovati, da je imel razgovor, kl ga j® spravil v nevoljo. »Pomisli,« mi pripoveduje, »uredi ulice me ustavita dv« mlada človeka, tidna ko dren, ia rae prosit« za Vprašam ju, kako to, da prosita, mlada in zdrava kakor sta. Pa mi odgovorita, da sta sedaj brez posla, ko ni več snega ljubljanskih Sulicah. Živa pa vendar ne mk»w» |xk? semijo. Dokler je bil sneg, sta si pošteno služila kruh, sedaj sta reveža. Tisti hip sem se domislil, je nadaljeval zuanee, d« ie Številko m številko berem v »Domoljubu« med inseratj vsaj 12 do 15 oglasov, v katerih iščejo kmečki gospodarji hlapce, ki so jih pripravljeni dobro plačati, pa jih očividca ne morejo dobiti; sicer bi ne tratili denarja za oglase v časopisu. Rečem jima: ,V Domoljubu berem vsak teden oglase, ki iščejo posle za na kmetija Pojdita z menoj na upravo, pa se bo dobila.slufc-ba za oba.' Kakor bi ju nekaj pičilo, sta se zanič ji vo n&mrdafla la mi obrnila hrbet. »Ali niso značilni laserati v časopisih, s katerimi kmečki gospodarji iščejo posle? Veš, kaj to pomenit Da i« marsikje zemlje nima kdo več obdelovati... Kam bo to prišlol Kamor koli pa stopiš, se zadeneš ob brezposel-nika.c »Vse to je res. Ali si se pa kdaj že resno vprašal, zakaj je tako?« sem vrtal v svojega znanca; »nobena stvar na svetu ni kar tako. Vse ima svoj® vzroke.« In mi je začel razlagati. Njegove misli so | tako pomembne za naše dni, da jih t^oram v glavnih potezah povedati »Doiholjubovim«; bralcem, predvsem kmečkim, čeprav niso niti i povsem izvirne niti nove. So pa izredno Važne.; Urediti treba metalne razmere < Zakaj beg z dežela? Po mišljenju mojega i prijatelja sta zlasti dva vzroka za to škodljivo * in nevarno dejstvo. Prvi vzrok je snovnega značaja, tiče se torej materialne strani Co ostane kmečki fant ali dekle na kmetih za hlapca ali deklo of. kmečkega delavca, aH pa na rodnem domu ?a strica ali teto, je misel trn njegovenrtsrost »n onemoglost kakpr pogledi v nepredirno meglo. Ako je v kateri koli drugi delavni pa- ' Pogi zaposlen, četudi recimo kot zidarski strežnik sli pometa? na cesti, ima črno na belem, da ima neke pravice, čo zboli; da bo dobil po takem tu takem času nekaj na atane dni, če drugega ne, vsaj mesto v kakšnem; svetišču. Saj mosta ln fabriški kraji skrbijo M starost takih ljudi. °niga jo na kmetih. Tu nima nič, kakor! prostovoljno dobroto nsmttjenih src, ki jej grenka... Nič ni urejeno za bolezen, nič za starost. Kdo bi so oo bal, kaj bo? Reče kdo: Saj tudi do sedaj ni bilo, pa smo vendar imeli dovolj hlapcev in dekel in delavcev. Ne pomisli pa, da so se na kmetih večidel v tem ozira razmere zelo spremenile. Časi, ko sta se hlapec in dekla pri hiši postarala in umrla kot člana družine*, so minili. Težko jih bo priklicali naeaj, Šarilo en izhod je mogoč: so-cialg« aavaresan je. 0 teh stvareh že nekaj časa pišemo; pisal je o njih že veliko naš Evangelist Krek, zato niso niS novega, samo to je, da so danes'desetkrat bolj perečo kakor za Krekove dobe. Gotovo je, da je dandanes marsikje naša kmečka zemlja slabo obdelana ali pa celo neobdelana, ker je nima kdo — po mestih in trgih, po industrijskih krajih ln celo po deželi se pa klatijo mnoHče brezposelnih. Ali ni to nevaren pojav? Rešujemo brezposelnost t javnimi deli, toda zgodi se, kakor bi vsako tako del« rodilo nova krdel« brezposelnih... Kakor bi V morje vodo nosil. Kaj je treba napravili, da se ti hudournik zajezi? , " Zavarovani« Brezpogojno se mora arediti preskrba kmečkih hlapcev, dekel in delavcev za bolezen ia starost Ni treba, da bi imel Bog zna koliko. Ali nekaj gotovega mots biti.! Brez «i utoda ia se4aaje zagate- Tudi oe gre, da bi za tako zavarovanje plačevala vrag vedi katera »javna« oblast; To ne grel Sam naj plačuje, dokler je mlad in lahko dela, namesto dft isdsja sicer težko prisluženi denar za pijačo, za brezpotrebne cunje ln drugo. NI dolgo tega, ko je mojemu prijatelju nekdo pravil,' da irn&jo na njegovem kmečkem domu hlapca, ki ima elegantne čevlje, po najnovejši modi krojen klobuk in obleko, ki jo. je parkrat vrnil krojaču v bližnjem mestu, češ da m^ ne stoji dobro. Celo o izredno finih Leto 5 J Štev. 14 srajcah je pripovedoval. Ljubi moji,'to je narobe sveti Sedaj za nepotrebne stvari, za starost nič. Ali bi no bilo prav, da bi vsak me-see moral nekaj plačati za svoje zavarovanje? Ali bi ne bito dalje prav, če bi naši zavodi, ki se bavijo z različnimi zavarovanji, t svojimi zavarovalskimi računi posvetili * tole temo in izdelali načrte aa rešitev vprašanja, kl je vsak dan bolj nevarno? Zavetišča Še na eno misel je prišel moj znanec, ko je rszgrebal vprašanje materialne zaščite kmečkih postov. Na občinska zavetišča. Niso mišljene hiralnice, ampak nekaki občinski domovi asa onemogle, kjer bi našli kmečki posli skromen, a prijeten dom, v katerem bi ne bili na star dan nikomur napoti. Priti na občino je trpko in človeka nevredno. Od hiše do hiše — ne, t^ga spora biti konec! Ali ste že kdaj mislili na občinska zavetišča, možje odborniki naših kmečkih občin, ki vam trda prede, ker ne morete dobiti poslov? Rekli boste: Kaj hočemo mislili »a to —i cveaka aii Pomislite; Ali preskrba občinskih revešev niž .»e »Same? Le računajte! In 6» ena sama občine m waor», W®ia zmogli d?f> ali tri skupaj. Marsikaj se zmore, čo je razumevanje ia dobra volja. Hodiš po deželi in občuduješ nova Ijudakcšoktka poslopja, .pa se ti za hip vzbudi misel: baharija! Če je šip za te palače, bo šlo tudi še za kaj .drugega. Za vedi mo se vendar, dokler je št> čas, da je vprašanje življenjske prekrbe kmečkih postov in delavcev tatodoo važno, kes ua,njeni sloni v znatni meri bodočnost naših kmetij. Na kmetijah pa sloni mod kmečkega stanu, pa tem stfinu moč naroda In države. Ves narod je prizadet — ves narod bi moral začeti z; zdravljenjem »e rane. < \> , 0 drugem vzroku bega z dežele <-bona® spregovorili v prihodnji številki. Ta vzrok 4« notranjega, duhovnega anačaja m je vsaj toliko - če ne bolj —• važen od prvega. Odkod zdravilu 8 strahom smo brali — če smo seveda sploh brali kakšua usodepolna ugotovitev' jo bila podana na letošnjem bpnevinskem po-j svetovanju: Beli* kuga grozi uničiti naš narod In Še mnoge druge narode, še večje in številnejše. Gospfli !»& j®povOdal, da je boja. kuga delot^a, moralna, deloma socialna bolezen naših dni,To so pravi, d« pajprej bela kug« boleaen, ki jo je zakrivilo današnje! kHvffinb ut«jno 3tanje vse človeške družhe.j Med današnjo dlovfeško družbo, vidimo dedinj, .ot nakopičenega preveč bogastva, bodisi v rokah posameznikov ali pa v rokah raznih' družabnih podjetij, deloma srečujem^ kar cele ,kupe. uboštva in. siromaštva, feogastvo a strahom gleda, kdaj se bo začel rušiti njegov kup, uboštvo pa Se bolj s straHom gleda v, temne dneve bližnje in najbližje bodočnosti. Gotovo j«, d» pwa vsak človek živeti. In no samo on, ampak cela njegoya družica -mora imeti zadpati sredstev za dostojno prte-{ življanje in ohranjevanje človeškega rodit. Vi* », straail) "1» dimo daras- kašo deiansfso far* is se Mfi, da potea ■ tema k-i dotami isctsštaa to-gaja? tistih. ifceier-JE t* je smii .-^»»»»teLJr j^ja če pa «b:igi šgartai trpeg j proti tvojega p>ij*ttata m ^ pi ' dot* * coivoor p:«aft0*atei> f«OM« is se-maietorai še ^ k k p* Mi pžažapEr« rroje dtefet »i sata pa mar troja drsim«- Ttco redito lami kapto-bafcss kap4?e gvotmm TMteHum dreiiamc. recimo čara vnos! s-esievitaHa! rojeaim ee jes.x ockdiosi. hetasiiooit "ušpittls je t pre-kw(«iiaa Me kafe-Sa drajc strs.si se rzdigcje kc«Huaieeas ia koče tettU raw taprv; da >e i*»se»- nisem siab sdrav&ik. Todi fec«r&sites< le litri in praska, issesav« is izs&o^pgva firijesj* ia in zdraveca natoda. Vsaj r dejanja :šja pa Mu ia trka ie pras »fcj-pG&eb&ejSega kraka ia se tega vseiej »e- dobi Tadi bnezfrčDori kManizma koplje gio-bore seštetim druiaun, ki ae v froji lepoti pehajo aa zmagoslavje komunizma zsa mej zemlji Kakor beli daa je jasa«, da kapitalizea ia kiMBELBizesa Soseske družbe ae t«wta se rešila, ne ofcdrstiia. Obema so otroci nepo-treteo trase, katerega w je šnsebiti k odkriiati ne pa sa pojiti in vzgajati. Ali ne gžedamo iz dneva r daa, kako imajo rsvuo drufise s sijsjsirri dohodki po ea«g». komaj po dva otroka!! Sekateri prihajajo na dan t predlogom. &eš držita te mora zavzeti za dnrfeme. ki so z ctiod obdarovane. Država mora nu- dit? Sakim družinam izdatnejšo podporo. Zakaj bi je ne ssidila, saj ima edino država tudi korist od s SteviScim zarodom obdarovanih dražia. Xi napečnt ta Država ttsj bi dajala EterSEim družinam ali podporo v denarja ali naj bi d-aižnam. ki imajo večje šterflo otrok. ra-iaj davke, aii saj bi skrbela. « bi očetje takih drarjn i»eti preteos* pri podelitvi bolje pSažanib shja>: notam« je SMar sej bš ofetje takih dnabs ©ž aftoear ae sušan er.ika: sZaksj si ■e pa erMii: Zakaj pa mati ton« ateoii'« T 4«aas|®I je ve- Ki > preastki. um tedi »ke- pod- » ae nafet. iasajE» SEMŠ« ax»-fr.afe. ki roej» sgk očetje pmj aj" te dožrs sesat. aekwEn at i^A ka* * :aarje«, oc-oč pa Traija. ker jih »«-»t Kapu« kpiu^o preraoi--ir^ŽEae kj^ |w»ia»et»o 2*- kaj fc iaeje a a patiS^ šak- s^j a aea^o pa št it k»d. ia katere« bi se podpira!« rer&epe z dncžise. Ce se radi edctetast tr.:}cc>fc b-ar.^e efao&^ga bb^o- ta&aaa psroasati peas fcrijeaja. Vse >o bj b3o pofreis» se tudi !rr»-fce vrsdaa. P« se bo. Treba bo u m«ji ue aaaao naf aarod, ^e t» trt- versko dv^afti da bodo v efcrocia rie-dali dar boiji se pa tea» ia sepotreboo brt-»»gojenja. Kdaj se bode »oderue aattv« pršblrfak' KSjeejB m Baaraaiu MfaMie nasJijaiMie matere Kornelije, bfere š Yaw ponska Tojdta zjsatsag, ^na. ki je a« vprašasj« bogate Kamp.aie, kf« a© Ejeai bšseri ia njeoe drspotiDe. s po-pokazala aa srw>ja dva Tiberij Nase vseučilišče se izpopolnjuje bp^Bjefla. To je zdaj velik korak do ae fakultete, medtem ko mrm ^M S, maj ».kaj slHali, da E^d&iaaka f^jt«? Ljafaiiaoi sptoii ni potrato« Is v roJIko sa«te®enje sam je, ^ u l. storjen ta velik korak k »popolnit.i *ke medicio&ke fakulteta ravno v v vtsdi HaSa stnmka. »oveajfco poli«^^! stvo je od vseh pofetkov do dane* v« jalo v svoje® defemuj* jan j h aoaaw», u pri »rcu mu je sksveaska nnnerra v Ljof,]« ci. Lahko rečena* da se za slovensko anim ao apl*fc anten *««ga stranka, kadar ie to aa ladi « trnim*, marveč je bilo vle,S slovenska univerza daoes ima, delo nafch ^ kadar se bili aa vtadi 4 Sžoveaako pc^iti&o vttdctvo je • t*e •* kazalo, kako bedno je na atraži m slovel kaMaroe aadev«, kader« vkij«b včasih Mn bbb razmeram vztrajno podpira ter Sovetiaki narod bo to mai pravilno ccaM, »dev adi ki m prtn po-s^toe ttče atoNE*cega aa.oda v celetL Od tvoje msStaatjtn prsi » »e« pa <»o dane« lienaati ii:.'">raa ai papoSna, ker p smuikm papaisa anea-cusfka fakulteta. Ta je imela doerrj ie i semestre, nakar »o mladi sii m^kind mora;! na drage uiti vene na-da^jevat šindije. To j« biia vev'iLa tStm. adaaore scsoe. Ur ia pe je tadi bedeča rana vse sioveni-ke javrso-ia. t jf i teta uprančaM videla rotii v naših dnevnikih o ziodtaik, SKrfjtaiii r pijanosti: Prokktsivo alkohob. žrtev pijanosti in aikoitoia. Teiko posledice pretep* v gostiinL Ka obletnico, ko je akial tovariSa. Uboj v Podgoriei pri Ceniačah. lile! s smrtnim m do m. Dva žakasisa aisčaja. Posledice martioovanja na Mecjskem. Žalostao poglavje o acea. Slrei v siiobranu, Z lovsko paiiko streljal v.jgoetiLoL Ssart zaradi 4 dinarjrv. K m vi Saakwakt iagredi. Ustrelil tovariša. Smrt uradi aastnspljeaja s alkobotaca. Krvtv taakivski pjtšep. ® Gaja. fei; >To so moji biseri, to ao moje dntg®tiae!c Tsfcifc sate«, aepopaasfeik po ®iSjeojo ta ftvjeaja, poč p«. fcsiolsSuia po ^m>rjeoju ta po letovanja si v boju »oper Ueio smrt ie-lta» ta « jih momao spet ^-jgojiti, aakaj v boja aopar omejevanje rojstev bo le vera go-vonia ftavao besedo. Kj« vere ne bo, vse pa^ipore ia aaaaaja davkov ne bedo nič ■Miili!« Se šeki^no pa, da bi bik pocan^a mah »oraejša v srojih txsedah in dejanjih, ka-kar pa a«j U kilo katoliške matere! Ir, to me nato po %eniih bajtah in nizkih delavskih tešsah, ampak todi v paiaaih milijonarjev. Dober p. beta kuga ne bo po^ai«. pa ceL^mo p^oriti o ijnbesni do domovine Zaka; ijnbesea do domovine ne otetojj , »j. lijotiih, se v zakJadih. ne v terarnah ia ne v kasintii, pa^ p» » žrtvah... FMOBfT« Alfare «8 po«, M v^či, šestini " je pirrrrU iz mt*- T. «1» !fr, W tctcrc ttk> Vročekrrni JaarJd Hik! pretep. Pretep na še&tpetorAe« H»et8. Fantovski pokolj v ptajskeas eftraja. žalostna posledica vogiarjenja: hdH Sin ubil (Mi Pretep pri žsranjefo&L Uboj ta ubojem (iz Maribora) Alkohol ti rja »voje irfrre. Alkohol — »apa>da)ee. Z swfem v prsi. Za stavo v smrt: Kdo bo iipl! v.-1 i^ssjt rb-?; v j>ijasos!ti. Ka raz vali naH iirSjeaja. Z novem v wre. Alkohol in njefove fet««« Odrrtmjeni božiftii prazniki ' Smrten strel v StopiraL Junaki nai* zopet aa pofeodo. Mati k? «in abtli. pij&ofc. Oče morilec lastnega otroka. Bioon« obiia odeta. Vino — noti — bolaSBiea. Fantje, ari vaj res nič ni sram? Več ko 18 milijonov po grla v Jfctrft«* Žeoo zabodel v prsi. srna v tretak Podivjan« oblegali to »zbili gostilno Alkohol zakrivil smrt > *<* ia ptjafe. Bliža 4 milijone v dim —— LjuHjana izdala &0 mflijoaov n a&obol Zločin in alkoboL Žalostna bilanca prt-tepov in pobojev samo v enem okraja. KjeJ« pomoč? Lita ni je bi ee lahko nadaljevale — **> bre» kooea in kraja. A menda je tega d«^ Podpisasi proti«, da »r ae tako} m morda kdo izmed Toiitcrr It. *** braasieja pežpotfca i« tpoma-h MuferU A*** dom izOtrajtp. harm. poi*t Sari toi«. famnovaa! Matevž Araee me je addtfi os« ofcarive pri SoSUr« m se je od •klobra 1916 za njim izpah3a vsaia tkd^ * f1 morda kdo irmed biriA vahht* apoe^1 " w«xh tudi ve, kaj se je » mam zgodSo. "i Jfg, proti aagradi sptm^ti aa ****** J A vwc, (amajt jcoro 26, pota Sta« trj f KAJ je novega OSEBNE VESTI o Z redom nemškega orla I. stopnje je odlikoval Hitler našega ministrskega predsednika Dragišo Cvetkoviča. o Za banskega inšpektorja Je postavljen 'Alojzij Žitnik, profesor na klasični gimnaziji v Ljubljani. DOMAČE NOVICE d Konee starih SO dinarskih kovancev. Opozarjajo se prizadete osebe, da preneha biti po odloku finančnega ministra srebrni denar v kovancih po 20 din zakonito plačilno sredstvo dne 30. aprila letos. Pozivajo se imejitelji tega denarja, da ga v lastno korist v najkrajšem času zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pa pri državnih finančnih ustanovah. d Preračun ia srbsko pravoslavno cerkev znaša 135,000.000 din. d Pokojninsko ia varovanje trgovskih pomočnikov je zdaj uvedeno s posebno uredbo, ki jo je bil te dni podpisal socialni minister. Trgovski pomočniki so se za to svoje starostno zavarovanje borili celih 30 let. Zavarovanje začne delovati dne 1. junija letošnjega leta. S to uredbo je po dolgih desetletjih poravnana krivica, ki se je godila trgovskim pomočnikom, ki niso doslej bili deležni pokojninskega zavarovanja, kakršnega imajo drugi zasebni nameščenci. Tudi po novi uredbi bodo nekateri pomočniki še ostali zunaj Pokojninskega zavoda, vendar je zanje veljavno zavarovanje pri OUŽD. d Cena navzgor — kaj pa plaže? K zviša ni m cenam klavne živine so se pridružile v Ljubljani tudi na deželi cene mesa in sicer na slfdeči način: goveje meso I. vrste zadnji del 16, sprednji del 14 din; prašičje meso sve- že (kare) 22, vratina 20, slanina sveža, salo tujih prašičev 20, domačih 18, telečje meso stegno 18, pleče, hrbet 16, vrat in prsa pa 14 din za kg. Te cene je kr. banska uprava dravske banovine na prošnjo ljubljanskih mesarjev odobrila. d Marsikateremu našemu bralca morebiti še ni znano, da je tvrdka F. I. Goričar danes ena največjih manufakturnih trgovin v Ljubljani ter tudi v cenah najbolj solidna. Ima poleg svoje glavne trgovine na Sv. Petra cesti 29 še dve podružnici v neposredni bližini. Prodajo ima urejeno tako, da ima v svoji glavni trgovini specijalno izbiro vseh vrst za moška in damska oblačila od najcenejše do najfinejših vrst, izgotovljeno obleko in šivalnico za naročila po meri. V svoji podružnici na nasprotni strani pa Ima specijal-ni oddelek za nevestine opreme, to je posteljno perilo, vseh vrst klotaste in svilene odeje, zastore za okna, preproge, pregrinjala, gra-dine, morsko travo, žimo, perje in puh. V svoji podružnici za Ljubljanico (tam, kjer je jeseni krompirjev trg) pa ima malo trgovino za najcenejše oblačilno blago in ostanke, ter navadno delavno blago, tako da se za mali denar lahko obleče vsak, kdar nI tako natančen v izbiri. — Tvrdka F. I. Goričar ne slovi samo zaradi dobrega blaga in solidnih cen, temveč tudi zaradi okusnih vzorcev in lepih barv posebno v štofih in drugih blagovih za obleke, zato ljudje od blizu in daleč radi po-sečajo njeno trgovino. d 4 milijone dinarjev je dovolila belgraj-ska vlada za poplavljene kraje. d'< Trboveljska premogokopna dražba Je pristala na to, da se s 1. marcem zvišajo mezde za nadaljnjih 7.596. d Krompirjev semenj v Ljubljani. Na ljubljanskem Sv. Petra nasipu je bil te dni letos prvič velik krompirjev semenj. Kmetje Dom onemoglih v Stanežicah pri Št Vidu Prav za Stiriletaico svoje izvolitve je občinski odbor občine St. Vid nad Ljubljano e slovesno blagoslovitvijo novega doma onemoglih dal občini zavod, čigar zgraditev vsi občani prav gotovo pozdravljajo. V nedeljo ob pol 12 je bila slovesna blagoslovitev in župan Karel Erjavec je v svojem govora povedal, kako je občina kupila od posestnika in tovarnarja Zaletela leta 1938 hišo in posestvo v Stanežičah za 216.000 din. Občina je imela srečo, da je za tako nizko kupnino dobila lepo posestvo. S previdnim gospodarjem pa se ji j« posrečilo pregrad i ti glavno stavbo za 270.000 din ta to samo iz prihrankov občinskega proračuna, tako da je Ia nje nastal res sodoben dom onemoglih, Zupan se je zahvalil, posebno g. banu dr. M. Natlačena, ki je dovolil tudi 10.000 din podpore *a opremo doma, posebej pa še župniku ln dekanu g. Valent. Zabretu, stavbeniku Ha-bJanu Hilarlju in kamnoseku šentviškemu rojaku Kunovarju, ki je brezplačno napravil »»po spominsko ploščo za vežo doma. Okrajni načelnik g. Marši« je za tem čestital občini, 1 Je zgradila dom, kakršnega nima doslej nobena občina v okraju. Dekan g. Zabret pa je v lepem govoru razložil naloge doma onemoglih in pomen cerkvenih blagoslovit-venih obredov, ki naj prikličejo na zgradbo božjega blagoslova. Za tem je g. dekan opravil blagoslovitvene obrede, na kar so si Serat-vidčani, ki so k slovesnost! prihiteli v vo-likem Številu, ogledali novi dom. Dom je res lepo zgrajen, tako da je, kakor »o nekateri dejali, primeren kar za letovišče. V pritličju ima veliko kuhinjo s shrambo, jedilno, sobo za zdravniške preglede, stanovanje upravnika, pisarno in dve sobi za onemogle. Ne manjkajo niti ločena stranišča in ločene kopalnice. V prvem nadstropju so same stanovanjske sobe in lična kapela, katero Je začasno opremila na svoje stroš&e ga. Zalete-lova. Vsega skupaj bo imel dom prostora za 30 stanovalcev. Oprema je zelo lična, cenena is» primerna za čiščenje, sobe pa so prav prijazne in ljubke. Se ta teden bo dobil dom prve stanovalce, do konca tedna pa jih bo Se šest. Občina zasluži za lepo delo vse priznanje. erPo božjem svetu«, Ljubljana. d Cesto Kranj-Brito! bodo asfaltirali. N« predlog gradbenega ministra dr. Kreka j« ministrski svet odobril licitacijo za asfaltiranje državne ceste Kranj-Britof. Kot najnižji ponudnik je prevzlo delo podjetje »Slograd« iz Ljubljane za 1,309.580 din. d Po pogosti ooaečnostl morejo len« 8 dnevno redno uporabo pol kozarca narevnO »Franc-Josefov«« grenke voda zaužita na te« Sče, t lahkoto doseči Izpraznjeni« črev ln urejeno delovanje želodca. •Frans-Jotelova« voda {« davno preizkuSeoa. oaltoplej« prip ročena in *• dobiva povsod. ost n«. s. t». mmm. d Smrtne iarke Je ImaSeL Zagrebški list >Novosti« objavlja članek e sliko tehnika Migi in ki trdi, da Je po petletnem študiju do» segel, da se lahko pošiljajo električni valovit 5» Gremo k Korrbiii tU it slišal, tteieau.. da m premi zakem aklrpajt, r tmbetu. Vmno -1 jsut«..-mje mmaev)< uucem v m-uemt sklenjen* o« 4s blapvui*cl]*t.t m, s&kokk jb rsra. t (mukam m pred pnramt. To je tkUpaUji jut i in mtn tr. zakone t tmiste Cenim Jmejme do tepe mtrametHc vteiej toeit spt-iloranjt. fif temu Jew» tr. *ewi/&, uri, ki to amezoH, naj m unmdmjo *}cpnr eveta*: To maj ne uht porem vtem tistim. Id fcsdtje i: porokam trojo radoreanoti pasi. šenmc it. meretto atneje. ia presojat Zakonu rt. Cer-km rmr svetost: is spntoraniaf Grapi aaflu-ttal katoličan, ki te pmroke w ttrkri rremvjr 4« zakor. sklepe pred civilno gMpos.kc ali elit radi trge teptate tv. Cerker. prenovo r arupt veroizpovedi samo sate. dc mu ni treba oklenili po*»i;e po iepem smkrameninlurm /abredu^tv. knuiUue Cerkve. O nalogah maUk narodov »Sorožri Slovenec razpravlja o nalogah ujm iii naruuov m pravi ni«t drugim: j-lliii: aanxL utešijo svojo vo;j- žMje-a» t versKen: e kulturnem puar.rčju. tod so zanje pripravljena bogastva m »kladi, tod jp njiiiovi aiat is krepost. Mak- na rotit povezujejo notranje veti. ?»ml njimi je razgrnjena vsa divoost in topota njihove domovine, sledili ao sledovom svoje naroan" zavesti do zadnjih globin, narodno zavednost doživljajo kfA tr- kos velik« zapovedi ljubezni do bližnjega. pred lijinu je razprostrta boiest ir sreča vsega malega ljudstva. Ciaiu malega naroda se medsebojno poznajo iii cenijo, stanovi ao oeje medsebojno povezani, krajia je pot njih«*;!, vofiu, de BiiMtatee nt vmM» uuuurt smmT^" in skrbi predložiti neposredno oa^ovo^* poklicanim. Iz tega sledi, da v«« vtgu"* lepa nat»da mofiua. nesmagljivs di^j^u*' da je narodna prebujenimi očia«, več« iT ? nejša nego pri veiikih, Udkt, pregi^ .J stvih. m ...Tudi se »ali narodi, lažje tat v^ posvetijo vaim nalogi notranjeca čiščenj.jT plemenitenja, okrepitve. Značaj maifcnJT da se čisti. njegove kultura globi, vernost porteja vedno globlja m isb^® a^egov svetovni nagi«! vedno Btvtraeffi ^ vedno bližje reuuu.« ' ~ adr&ota staraj s «fc->ipom. v določen. smer. na neomejeno daljavo. Ti žaru. imajo moč. da prodiraje afeacs steklo. fes. zid zemljo in bete. Jit- morujti pt proditati eium ieiezt> in jekio. Ziirk; delujejo ne la načm, da se t siru-pou.. ki uničuje vsak organizem, pošiljajo v določeni smeri ic nadaljujejo svojo poi tudi ie po tioseienem ciiju. Ta svoj izum je preizkusil na kuncih pa tudi na ljudeh s plinom fcolzaveem, Boroevir hoče po časopisih opo riti prizadete stranke ne svoj izum. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na teeoe kozarec naravne »Franz-Joseft vode. IZ DOMAČE POLITIKE p Dvanajstine sa april. maj. junij ia julij sprejele. Proračunske dvanajsline za te me-eeoe znašajo okrog 5 milijard din V tem zne* k» so všteti tudi krediti za posie. ki ao se re ^r^esli nt banovino Hrvatsko. Zato se t zemljo. Prometni minister Besiič si je nekaj poplavljenih krnjev že ogledni in odredil poirobiui oeia. da bj se zaščitili razui nasipi in varnostne naprave, da poplave ne bi bile še huj.še. Mnoge ceste bo pod vodo, ti.ko na primer cesti, od Bftlprada do Obrenovca, kater« je voda poplavila meier visoko. Hudo je tudi v Vukovarju, kjer je voda "zalila že uad dve sto kis, pa reka Donava ie naprej ni>-rašča. n nekaj p žr-lersifli nesreči pri Ozljs. Oba potapljača, fitefanič in Rakif, ki sla bila poklicana na krsj nesreče, da preišče to dno rake Eolpe, sta se ponovno spustila v voda Kašia sta na dnu reke več čevljev in drufrib reči. Kista pa mogla najti nobenega trupla, ker sc vsa trupla bržkone zasuta z več tons-mi peska in kamenja. Potrebno bi bik), da se to kamenje v vodi odstrani, če bi bolela nadalje raziskovati dno reke. Tako potapljača, kakor tndi nekateri Sani komisije so mnenja, da je morala voda odnesti nekaj trupel. Do danes ni bo našli trupla, ki pa je Stetanič že enkrat imel v rokah, pa mu ga je voda iztrgala. Delavci električne centrale so našli ne-knj kosov človeškem! telesa, niso p« morli ugotoviti, kdo je pottesr»čea«:. Med potniki je ailo tndi nekaj tako siromašnih, da ua nji- pogreb niso mo?;li prsti njihovi svojn tišji uradniki zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva smatra jo, da je kt doslej »t \e*-jlt žeiezniska nesreča r naši državi, doslej zanesljivo ugoioi ijeiKi, da je deset p& nikov našk> smrt med razbitinami vlaki, SI je LAt) ranjenih, od teh JO težko. 15 potnik* pa še vedno pogrešajo, čeprav jt ugoiotjjfr no, da so potovali u tem vlakom. n Tri ljudi je KstreUI. V Zagrebu je od večer hotel pijani stražnik Čengtc, ki ci hO t službi, streljati t gostilničarja Mariia. ki p je miril in ga nameraval sprs viti n postibt Nasilneža s odvedli ne policijo. Kamssto & bi šel sjieL pa ]% nwij rfvsiver ev on večkrat, nsj« ogiblje žage., kadar je v obrata. Pred pramffi proii večeru ae je mudil Brank v spodajea delu iaue. kjer je speljano od plsrae « transmisijjiko jermrote. Fant se je prewi približal jermenicam is ga jf paerabik. i Polnojarmenik je refirečnf^a lanta potepi)! j s seboj in ga uhiL P^oo ga je sukal in P groano razmesarii Finančna samostojnost banovine Hrvatske ■ DQ! 1940 na Proračunski seji vlada v Belpradi, odobrila posebno nred- 60 d"i0fbe 18 ovajanje pro-računskih dvanajstin. To je noke vrste financ m zakon. Ministri so pc končani seji rasni- karjem izjavili, da je ta uredba rL pravi K ker 80 T niej za izvajanje proračuna, ni pa no betu h polj-t hI f i 10 Bedaj v navadi. Vlada se - »j. ^S." fThl" K drža ia država zase k„w }e ^ davnem Zn^J^ Tprid^ j tudi sv.je organ«, Razen tega ^^ J uredba o finančni samostojnosti hrvaške b* novme Se skupne dohodke in akapne ortraaft Kolikor se je moglo izvedeti, je banovin* Hrvatska dobiia dohodke od neposrednih di* kov na svojem oeemijo. Izvzameia se sp^ in posebni davek na poslovni promet ki b* za vso državo skupen in ae bo stekai v skop-no blagajno in porabljal za kritje skupnih p> treh. HrvaŠka ha no vina je doiiiia tndi dohodk« od banovinskih pristojbin ter sodne in »P* šfinske pristojbina, dalje se bo dosedanji državna trošarina na alkohol na ozemlju b* noviae Hrvatske imenovala banovitiska tro-Sarin« in jo ho pobirala banovina Hrvati* Tako je dobila banovina Hrvati »**rebna finančna sredstva, da bo lahko B*1 Sevala vse svoje posle, ki ao bili Banjo P«* ženi s Številnimi nredbamL etev. 14. >DOMOLJUB«, dne 3. aprila 1940. Za slovensko delavstvo Bivši poslanec g. Rudolf Smersu je napi-jisal te dni v »Slovencu« članek o položaju Slovenskega delavstva. O. pisatelj ugotavlja na concu sledečo: Na socialni in gospodarski položaj delavcev vpliva v veliki meri tako imenovana socialna zakonodaja. Ta zakonodaja v naši državi ni slaba. Vprav zasluga sedanjega ministr-Bkega predsednika in naših slovenskih ministrov je, da se je socialna zakonodaja v naši državi bistveno posodobila in izboljšala. Seveda pa je še vedno cela vrsta vprašanj, ki ie niso rešena. Tudi temu bo treba posvetiti i bodočnosti največjo skrb in potem bomo ahko govorili o tem, da je socialno-gospodar- d) Uredba a hmelju je bila izdana pretekli teden, kar je za hmeljarje in hmeljarsko društvo velikega pomena. Važno je, da poslej brez dovoljenja nihče več ne bo smel saditi hmelja. To je bila stara zahteva hmeljarjev, kateri so se pritoževali, da so jim novo nastali hmeljarji po drugih krajih kvarili cene in sloves savinjskega hmelja. d) Prevzem banourinskih cest v državni delokrog. Te dni se je mudila v Mariboru po-Bebna komisija zaradi prevzema dosedanjih banovinskih cest I. reda Maribor—Sv. Lenart —Sv. Benedikt—Gornja Radgona — Petanjski most—Murska Sobota—državna meja in Maribor— Marenberg— Dravograd—državna meja. Obe cesti praideta s 1. aprilom v državno last. d) Gradnja vadavoda ▼ Dobrni. Prvi del gradnje vodovoda od zajetja v Klancu pri Do->rni je že končan. Za gradnjo je bilo odobre-lih 100.000 din. Prispevali so občina, okrajni rosi ni odbor in banovina, država pa je po posredovanju senatorja Alojzija Mihelčiča dala na razpolago 50.000 din. Drugi del gradnje se bo nadaljeval v jeseni, ker bi sedaj napravili preveč škode na posejanih njivah in travnikih. Z ureditvijo potoka Topličnice v Dobrni, za katero je odobrenih že 180,000 din, se bo v nekaj dneh pričelo. Pri delu bo zaposlenih precej domačih delavcev. d) Nora župnija sv. Joiefa r Studenrih pri Maribora. Delo za ustanovitev župnije sv, Jožefa v Studencih, ki je te dni rodilo uspeli, se je pričelo že leta 1926. Vendar so se sproti pojavljale ovire, ki so rešitev tega vprašanja zavlačevale. Sele 5. novembra 1938 je bila odločilna seja studenškega občinskega sveta, ki je pristal na ustanovitev samostojne fiupnije Ttdaj je bilo cerkvcni upravi omogočeno, da s svoje strani ukrene vse potrebno, da se ustanovi nova župnija. Oo. kapucini so »z Rima že dobili dovoljenje, da smejo fa.ro prevzeti. Na belo nedeljo, ine SI. marca, se je vršila slovesnost otvoritve nove župnije. Slovita romarska cerkev je dobila čast župnijske cerkve, kar se ji je obetalo že pred 180 leti, in uresničila se je dolgoletna želja Stu-denčanov ,za katerih versko in cerkveno življenje se prične nova doba, ki naj bo blagoslovljena! d) Hacctovi pomaga?!. Sodnokazenska preiskava proti Tonetu Hacetu se nadaljuje. Hace se je pomiril in malodušno čaka na konec preiskave. Močan orožnAški oddelek je pripeljal iz Celja v zapore ljubljanskega okr. sodišča 7 razbojnikovih pomagačev, ki so bili kmalu po umoru orožnika Medena prijeti v ski položaj slovenskega delavca tak, kot se spodobi za človeka, ustvarjenega po božji podobi. Izboljšanje socialno-gospodarskega položaja slovenskega delavca ln sploh vseh stanov pa ni naloga samo ene ali druge stanovske in strokovne ustanove (n. pr. Zveze združenih delavcev, Kmetske zveze in dr.), ampak je to zadeva nas vseh in vsako organizacije. Vsa naša prosveta mora biti socialna prosvete. Kajti le s skupnimi naperi vsega naroda se bo posrečilo dvigniti socialno-gospodarski položaj vsega naroda in mu ustvariti socialno blaginjo. Celju in okolici. Kot Hacetovi pomagači, ki so od njega prejemali razno pokradeno blago v razpečavanje, mu dajali polu'io odnosno ga skrivali, so bili pripeljani: France Hribovšek Jože Obreza, Ivan Durijak, Jurij Vidovič, Ivan Pavič, Matija Antunosič in Mate Pero-van. So po večini dalmatinski in bosanski krošnjarji, ki so od Haceta kupovali blago in ga skrivali. Nekateri so mu pa pomagali pri njegovih zločinih. Pričakujejo, da bo po raznih krajih Gorenjske, Dolenjske in Štajerske kakor tudi na Hrvaškem poiovljenih še več osumljencev, ki so tvorili Hacetovo veliko družbo. d) Brensrfna mati. Oskrbnik graščine Pragersko, Stane Drolc, je hodil okrog graščinskega libnika, ki je oddaljen od najbližje hiše kakih 300 metrov. Slab otroški jok je vzbudil njegovo pozornost, pa je našel potem v grmovju majhno, kakih osem dni staro dete, zavito v cunje ter vse premraženo in sestradano, da je bilo še jedva pri življenju. Otroka je odnesel k ljudem ter ga tako rešil gotove smrti. Orožniki sedaj zadevo preiskujejo. da bi odkrili nečloveško mater. d) Velikonočno streljanje. Velikonočnega streljanja ne more odpraviti nobena še tako stroga naredba. Streljalo se bo vedno in vsako leto bo to streljanje tudi zahtevalo svoje Kmečki fantje S 16. oktobrom 1939 se je začel redni zimski pouk zadružne šole. Na posredovanje Zadružne zveze se je zbralo 41 kmečkih fantov iz vseh delov Slovenije, delno v drugi letnik, delno pa v prvi letnik. Čeprav je bilo obilo učenja, so pogrešali svojega domačega društvenega življenja, kjer bi sami odločevali in nastopali. Zato so si dne 6. januarja letos ustanovili s privoljenjem Zadr. zveze MKZ govorniški odsek. Ustanovne skupščine se je udeležil zastopnik Kmečke zveze, poročevalec za zadružništvo g. Puš. Za uresničenje programa je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Hanžič Miha, tajnik Savelj Stanko, odbornika Jaki Ludvik in Kopač Mavricij. Ob zaključku šolskega tečaja je tudi MKZ govorniški odsek dal poročilo na prvi redni skupščini dne 18. marca letos. Iz poročila je razvidno, da šteje odsek 30 članov in da je odsek imel 14 sestankov s 14 predavanji, 29 de-klamacijami in dvema recitacijama. Preda-valne snovi so bile vzete delno od FO, delno od MKZ. V nastopih so so fantje menjavali, _Stran g<\ * 1 ' v. žrtve. Letošnje streljanje je spravilo v mar6> borsko bolnišnico zopet lepo število ponesrečencev, od katerih imajo nekateri prav hude poškodbe. Zadnja leta se je poleg streljanja z možnarji, nabitimi s smodnikom, še udomačilo dosti manj nevarno streljanje s karbidom, pri katerem se uporabljajo navadne pločevinaste škatle. Zlasti mladina strelja a temi škatlami. Letos pa so začeli uporabljati pri streljanju še neko drugo kemično snov —■ zmes žvepla in kalijevega klorata, ki jo fantje kar sami mešajo. Ta se je izkazala še nevarnejša od smodnika, ker je zelo občutljiva za udarce. Ta zmes je zahtevala letos precej žrtev. V Žikerčki vasi pri Dupleku se je ponesrečil 20 letni krojaški pomočnik Peter, Zlahtič. Razgnalo mu je možnar ter mu je osmodilo ter poškodovalo glavo, oči in obraz, Prepeljali so ga na očesni oddelek mariborske bolnišnice; nahaja se v veliki nevarnost^ da bo izgubil vid. 24 letnemu kovaškemu pomočniku Jožefu Zemljiču iz Boračeve vasi je streh puhnil v obraz ter mu ožgsrt oči. Tudi ta se nahaja v nevarnosti, da bo eno oko izgubljeno. Na Remšniku je poškodoval možnar, ki je eksplodiral levo roko 3% let.' posest, sinu Aleksandru Kolarju. Poškodba je huda ter so ga spravili v mariborsko bolnišnico. Tudi j-treljanje s karbidom je zibtevalo svojo žrtev. V Gor. Radvanju je poškodovalo roko 13« letnemu Hugonu Lamprehtu. d) Domačija je zgorela krojaču Šetarjtt pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. d) Se par požarnih nesreč. Na velikonod« ni ponedeljek zvečer je izbruhnil požar na hiši posestnika in kovaškega mojstra v An-drencih pri Sv. Antonu v SI. gor. Ogenj je uničil streho na hiši ter na hlevu in svinjakU| v katerem so zgorele tri svinje. Požar je po* vzročil 30.000 din škode. Na velikonočni ponedeljek so imeli požar tudi v Podovi pri H*« čah. Goreti je začela streha na gospodarskem; poslopju posestnika Andreja Veronika. Ogenj se je bliskovito širil ter se je vžgalo še sosednje poslopje posestnika Boštjana Damjana; ter zgorelo do tal. d) Skedenj je zgorel in vse poleg njeg« posestniku Koračecu Alojziju na Forminu prt Veliki nedelji. za izobrazbo tako da je vsak Slan bodisi predaval, dekla* mirni, predsedoval ali pisal zapisnik. Zadružna zveza je tudi očetovsko skrbflfc la za svoje varovance, dala jim je stanovanj« s kurjavo, pranje perila, drugemu letniku tu« di profesorje za izvenšolski pouk nemščinel in stenografije. Poskrbela tedensko za dobre predavatelje, ki so obravnavali pereča vpra* šanja, tičoča se kmečkega fanta. Tudi je poskrbela za poučne izlete. Najzanimivejši j« bil ogled Jugoslovanske tiskarne v nočnem obratu. Zaključek zadružnega tečaja je bij 20. marca. Naj bi fantje nesli pridobljen« znanje po vsej slovenski zemlji v splošno ko* rist slovenskega naroda. Črni gaber kupim za takoj ali sa pasek poiimi. Pt ažilo takoj, tudi pred peeekom. Ponudbe ja potrebno poslati takoj na upravo »Domoljuba« pod številko 10393 razgled po svetu Kaj pa na bojiščih •lanstvoin bodo bree dvoma ■iona, to bo priiel 6m za obnovo bfc" miru. Moje besede pomenijo točno izjavil, namreč, da obstoja iel0 nialo * •rednih izgledov, da bi se vojna končal,/?* les ni bil pooblaščen obvezati ameriaT 1- »..J! „1 l„„l ______v . wl»*ev Na samih bojiščih je orožje več ali manj mirovalo. Na suhem je vladala tako rekoč popolna tišina in ni bilo nikjer nobenega znaka kakšne bližajoče se večje ofenzive na zahodni fronti. Zračnih bojev ni bilo, ne nad suhim ozemljem, ne nad uiorjem. Le na morjih je trajala borba dalje z isto ueizprosnostjo. Žrtve pa so bile predvsem nevtralne trgovske ladje, medtem ko Anglija ir Fraucija nista trpeli mnogo škode. Glavni del vojne na morju, to je blokada sama, pa ostane za navadnega opa-aovalea nevidna. V preteklem tednu se je zgodilo prvič, da §o angleške vojne ladje napadle nemške trgovce ladje, ki so plule po norveških obalnih vodah. Angleško vojno brodovje Je odločeno, da bo preprečilo nemško plovbo po teh vodah, pa čeprav bi bila s tem kršena nevtralnost Norveške. Anglija pravi, da no gre, da bi Nemčija dovažala po fvedskih nevtr. vodah še železno rudo in da je zadosti dolgo nemo gledala na to početje, ki da mu mora biti konec. Časopisi so poročali, da je nemško vojno b rodov je odplulo iz Kiela v Severno morje, da prežene angleške vojne ladje. Angleški listi pišejo, da na to angleško brodovje komaj čaka. Morda res pride do kakšne večje pomor-Bke bitke v bližini Norveške, kajti za Nemčijo je prosti dovoz železne rude velikega pomena za nadaljevanje vojne. in tudi ni Imel polnomočja stavljati kal^j vkde. Ob. toli predlogov v imenu ameriške vestila, ki Jih Je Sumner Welles * bodo ANGLIJA __ g Dalekosežni sklep. V Londonu je te dni zasedal vrhovni zavezniški vojni svet Besedilo slovesne spomenice se glasi: Vlada francoske republike in vlada Nj. VeL britanskega kraljestva sta se sporazumeli, da •e ne bosta v tej vojni niti pogajali niti sklepali premirja in miru, razen po medsebojnem »porazumu. Obe vladi se obvezujeta, da ne bosta obravnavali mirovnih pogojev, dokler Be bosta dosegli popolnega sporazuma na temeljih, ki so potrebni, da zagotove obema poroštvo in popolno varnost za njuni državi. Končno bosta po sklenitvi miru ukrenili vse, da bosta zavarovali kar najdlje svoje varnost to s pomočjo ostalih narodov izvedli obnovo Mednarodnega reda, ki bo dal svobodo narodom, ki bo slonel na spoštovanju zakona la ki bo ohranil mir v Evropi. ITALIJA s Zakaj sc Anglija ne mara spreti e Sovjetsko Rusijo? Na to vprašanje odgovarja italijansko časopisje takole: i. Anglija ima korist, da se izogne vojni s Sovjetsko Rusijo, ker je Sovjetska Rusija odlično pripravljena. 1 Odločnost Turčije, da se ne spusti v vojno proti Sovjetiji in 3. potrebno je preprečiti nadaljnjo tesnejšo zvezo Sovjetske Rusije z Nemilo. Nato naglaša diplomatski urednik agense Štefani, da bo blokada proti Nemčiji v nnakem primeru neučinkovita, ker obstoječe prijateljstvo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo omogoča poslednji preskrbo. TURČIJA ^',aU,aTa turgkeSa zunanjega mini- 3.1 . Ti , ,zunanii minister Saradzoglu je dal te dni zjavo, v kateri pravi: Turčija e zelo zadovoljna s pomočjo, ki nam jo dajeta Aflglija m Francija. Kar se tiče pošiljanja orožja, vam lahko rečem, da prihajaj netlj.vo redno, čeprav st- Anglija in Franciia v vojni. Zdaj lahko vidimo, d! Lata K veznici ree mornarico. Od vas dobivamo ne-■sončno več vojnega materiala, kakor pa ao «m ga obljubili pošiljati Nemci v znani po-lodbi, katero so z nami 'najprej podpisa^ potem pa so njeno izpolnitev odklonili. Mi sicer ne verjamemo, da bi se vojna razširila na Balkan ali na Bližnji vzhod, vendar ne moremo nikdar biti gotovi. Treba se je pripravljati na vse morebitnosti. Gotovo je ea-nvo to, da Turčija sama od sebe ne bo storila ničesar, da bi sprožila vojno. Ni verjetno, da bi se katera balkanska država podvrgla Nemcem, Rusom ali Italijanom ali celo vsem trem hkratu, če bi te države sklenile deliti Balkan. Taka odločitev bi pomenila takojšnjo vojno. Kadar pa izbruhne vojna na Balkanu, Je ni mogoče omejiti. Turki smo odločeni, da bomo branili svojo varnost in neodvisnost. Do pike bomo izpolnili svojo obveznost glede Anglije, Francije in naših balkanskih zaveznikov. 0 tem naj nihče ne dvomi.« NEMČIJA_ s To in ono is Korotana. Ugledni Crnčev dom na Debru v iogaveški občini je izgubil z 80 letno Marijo Crnič svojo staro gospodinjo. Rajna mati je vzgojila osem otrok v zavedne in verne sinove in hčere slovenske narodne družine. - V Št. Uju ob Dravi so na cvetno nedeljo pokopali 21 letnega vojaka Edvarda Izopa iz Diščic. - Koroški deželni svet je odredil, da morajo vse šole, ki se nahajajo nad 500 m nad morjem, v letošnji vigredi nasaditi vsaj 500 murvinih mladik. Tako naj bi bil položen temelj za gojitev sviloprejk, katerih bube služijo za dobavljanje naravne n 58 Žive Pen»tnine na tržiščih v 1 prepovedana tudi na Koroškem. -V Beljak je te dni dopotovalo 43 Nemcev iz ».v ,T°Jw drupi ^ansport afriških Nem- ~ y?eh Pa ie ponesrečil pri sprav- En Valentin Pasterk- i Je AMERIKA SSS^K glede, da bi služ.l za obnovo pravične™ in največjega pomena za vlado Zedinjenih a • pri Izvajanju sploSnih načel njene zUnai,;» Utike. Kar koli pa »o VVellesu sporočile ."T janska, nemška, angleška in francoska vU,7 bo ameriška vlada smatrala kot strogo ^ no. Roosevelt Je nato govoril o molnosn? bo lahko v nekaterih primerih Wellesov ito! pripomogel k boljšemu sporazumevanju prijateljskim odnošajem med Zedinjenlmi J lavami in državami, ki Jih je obiskal Njeco« poslanstvo je bilo izvedeno z namenom, ,L razčistijo odnošaji med Zedinjenimi držav* in evropskimi velesilami DROBNE NOVICE Velike ležišč« demantov »o našli sovi* »Id znanstveniki na Uralu. Nemški tisk se faabarja, ker so angle&t podmornice »daj začele potapljati nemil« trgovske ladje v Severnem morju. Velik požar J« izbruhnil v angleSki j« nišniri Dartmoer, kjer »o zaprti člani irjli republikansko vojake. V noči med velikim petkom in velik«» beta »o angleška letala spet metaia letaki nad severovzhodno Nemčijo. 0 hudih ekuplesijab v utrdbah nemški Siegfriedove drte poročajo iz Luksemburga, <0.000 mož je izgubila Franeova armadi ▼ zadnji španski vojni. ?G0 km doseže na ara novo holandib letalo. 800 letnico obstanka je praznovalo te dal vseučilišče v Hetoinkiju na Finskem. Pometači stavkaj« v indijski prestolcie! Kalkuti. Angleška policija je morala rabiti orožje. Velike vaje angleških, egiptovskih, indijskih in avstralskih čet ao bile te dni v p«-Kavi južno od Kaire. Angleško vojno brodovje križari ob vsej norveški obali, da prepreči prevoz železa t Nemčijo. Mej« proti Holandiji je Nemčija odprla, in sicer dnevno za deset ur. Polarno svetlobo so videli na veliko nedeljo zvečer skoraj po vsej Evropi. Na cahtevo Francije ao Sovjeti odstavili •vojega poslanika v Parizu Suriča. Največja angleška nosilka letal >Ark R» rak, ki 80 jo Nemci razglasili za potopljen* ~~ je vrnila v domače pristanišče. Zamisli papeia Pija XII in —7 Roosevelta o bodočem »vetu se ujemajo, pik »Osservalore Romano«. Slika kanclerja Hitlerja Jo na praškem gradu obešena na desni strani slike predsednika Hache. Norvežani is internirali nemško podmornico >U 21«, ki je nasedla na pečinah v norveških vodah. Mednarodni kmetijski velesejem otvorijo v kratkem v madžarski Budimpešti. 70 milijard dinarjev znašajo angle®« i francoska vojna naročila v Ameriških Združenih državah. Nehaj o kmetijskih strojih Ob znižanju uvozne carine so bili v nekaterih hrvatskih in tudi slovenskih listih iir nešeni razni očitki na račun celotne naže domačo industrije kmetijskih strojev. Trdilo ge j©, da se našim izdelovateljem kmetijskih strojev ni posrečilo, da bi dosegli inozemske proizvajalce tako glede na kakovost, kakor tudi glede na konkurenčnost v ceni, čeprav eo imeli za to dvajset let časa. Zahtevalo se ije radi tega, naj država sploh ukine uvozno carino za kmetijske stroje, češ da bo to nagemu kmečkemu stanu v veliko korist. | Ali pa ti očitki drže in ali bi bila splošna 'ukinitev uvozne carine na kmetijske stroje našemu kmečkemu in »ploh narodnemu gospodarstvu res v korist? Po nepristranskem prevdarku bomo pri-Ifll do popolnoma drugačnih zaključkov. Poizkusimo najti odgovor na par vprašanj, ki i se nam ob tem razmišljanju vsiljujejo: 1. Zakaj so nekateri inozemski kmetijski S stroji cenejši od naših? Predvsem vplivajo na to izvozne premije, ki jih dobivajo inozemske tovarne za vsak [izvožen stroj. Stroj n. pr., ki stane nemškega Ikmeta 700 din, stan© postavljen na našo obmejno postajo -samo 528 din. V takih primerih je jasno, da naši izdelovalci kmetijskih strojev glede cene ne morejo biti konkurenčni inozemskim tovarnam. Potrebna je zaščit-,ma carina v vsaj toliki višini, kolikoršna je izvozna premija, ki jo na izvoz dotičnih strojev dajejo tuje države. Drugi vzrok, da so stroji tujega izdelka ceneni, je v tem, ker izdeluje tuja industrija stroje v ogromnih količinah, kar poceni izdelke. Odpomoči proti temu pa ni drugje kot ■v tem, da vsi dosledno kupujejo samo domače proizvode ter s tem omogočimo našim izdelovateljem večjo produkcijo in z njo zvezano pocenitev režije. 2. Ali so inozemski kmetijski stroji res boljši od naših? Na to vprašanje je nemogoče odgovoriti ! nekaj splošnega. Priznati je treba, da naša i mlada in skromna industrija kmetijskih stro-1 jev nekaterih vrst strojev sploh še ne izde-[luje, nekateri pa trenutno po kvaiitetl res | še zaostajajo za tujimi proizvodi Toda če hočemo, da se naša država in ! naš narod sploh kdaj gospodarsko in s tem [tudi politično in narodnostno osamosvojita, i imoramo omogočiti vsej naši domači indu-: striji razvoj ia s tem tudi izboljšanje proiz-s vodov. Vendar se vprav o kmetijskih strojih ne da na splošno trditi, da so domači Izdelki I slabši od inozemskih. Nasprotno in kdor po-! zna ene in druge, posebno pa, kdor jih je | imel priliko preizkušati, bo rad potrdil, da j »o n. pr. mlatilnice, slame: <«nice, okopalni-I ki, brzoparilniki in drugi Biroji, ki jih izde-I ljujejo naši domači izdelovatelji, predvsem tvrdke F. Kremžar v St. Vidu nad Ljubljano, IJos. Cretnik v St. Jurju pri Celju, Tovarna verig v Lescah, J, Otorepee v Ljubljani itd. za potrebe našega kmetijstva veliko uporab-nejši kot inozemski ter da jih po kvaliteti izdelave in po raznih prednostih in izboJj-Savah ne le dosegaj temveč daleč prekašajo. To je tudi razumljivo. Naši izdelovateljl Izdelujejo stroje v malih množinah, takorekoč vsak stroj posebej. Zato jim lahko posvečajo več pažnje pri Izdelavi in pri izbiri materi-Jala, kot pri množinskem izdelovanju. Nadalje so domači izdelovalci v stalnem stiku s kmetovalci in vedno zvedo od njih, kaj bi bilo za naše razmere pri strojih treba Pomlad je spet... Ogrele so »e v toplih žarkih emrzle ruše, odtajal »e je led — nil vel ne tebe nas. Pozabljen letošnji je hudi mrat. Ogrele pa se niso naie duie, v njih sonca ni in hlad nam v srca lete, v ledena naša srca, kjer divja vihar sovraštva, maščevalnosti in jeze. Nikjer zdravilnega ni najti lekaf Naj res gasimo le s krvjo požar, ki je veplamtel v srcu blaznega človeka? Strah stiska nas za grlo, človek težko diše... Zaupno se tja v daljo je oko zazrlo, kjer vsemogočni Vojskovodja vojnih trum s krvjo večerne zarje in z ognjenim prstom usodo narodom pravično piše... spremeniti, ali še izboljšati, kajti izkušnja ja najboljši učitelj. Zato opažamo skoraj vsako leto pri naših domačih kmetijskih strojih' razne izboljšave in dopolnilna izume, ki jih Inozemski stroji nimajo, katerih umestnost pa se pokaže šele pri praktični uporabi. Iz izkušenj trdimo, da je včasih samo ena taka izboljšava na domačem stroju desetkrat več vredna, kot znaša morebitna razlika v ceni med domačim in inozemskim strojem. 3. Kaj je za kmetovalce koristneje, kupiti stroj domačega ali tujega izdelka? V kolikor se nanaša to vprašanje na morebitno razliko v ceni ali kakovosti, smo že odgovorili. Toda še druga dejstva morejo vpoštevatl Prvič, da lahko kmet domačega izdelovalca pokliče na odgovornost, če bl stroj ne deloval v redu. Pri inooeoiefciti strojih je to nemogoče. Nadalje je pri strojih domačega izdelka popravilo in nadomestilo posameznih delov vedno mogoče ln poceni, pri Inozemskih kmetijskih strojih pa je tako ko* pri inozemskih avtomobilih, ki nimajo pri nas svojih popravljalnic: če le en vijak popusti, je neuporaben, dokler ne prispe nadomestni del iz tujine, če ga je sploh mogoče dobiti. Največja korist nakupa domačega kmetijskega stroja pa je v tem, ker pomeni vsak doma izdelani stroj kamen k zgradbi našega domačega narodnega gospodarstva. Drobci iz moje malhe Gledam okrog sebe in večkrat bridko občutim resnico, da je naša uborna zemlja res dolina sol/.. Nekaterim je pa raj. Vsega si lahko privoščijo, kar jim srce poželi, še celo ži-'' je si lahko vsaj za nekaj ur podaljšajo. Za celo večnost pa seveda ne, čeprav vem, da bi radi večno živeli in zemeljske dobrote uživali. Toda smrt je le še edino pravična na zemlji in se ne da podkupiti. Toda ko bi ti ljudje vsak dan samo enkrat pomislili na svojo smrt, koliko bolje bi bilo za ves sveti Najbolj na dnevnem redu je danes komunizem. Toliko se o njem piše in tudi govori. Milijoni zabavljajo čez kapitalizem tistih blaženih, ki se prištevajo med kapitaliste. A zoper nje zabavljajo samo toliko časa, dokler se tudi zabavljačem ne posreči, da se dvignejo v naročje kapitalizma, bodisi da avanzirajo v službi, bodisi da si drugače pridobe premoženje. Ko se pa to zgodi, potem so pa še desetkrat slabši kakor tisti, nad katerimi so se njega dni zgražali... Se tole naj mi bo dovoljeno pripomniti: Pri nas je dovoljena prosta žganjekuha. Prav! Nič nimam zoper to. NeumJjiivo se mi pa zdi, da je prosta žganjekuha posta' i zlasti nekaterim ljudem nekaka stalna obrt, »kšeftc, kd nekaj nese. In to celo v krajih, kjer se dado razni pridelki za primemo ceno prodati, recimo v bližini Ljubljane. Pa ti taki ljudje palijo in cmarijo v petek in svetek raznovrstno brozgo in jo pod imenom žganje (ki pa v resnici ni žganje) spravljajo v denar. Vsega obsojanja je pa vredno, da se v takih kuhinjah zlasti ob večerih shaja komaj šoli odrasla mladina, ki srka in pije — morebiti tudi t?rez vednosti gospodarjev — tisto ljubo »žlahtno« kapljico prav do nezavesti... Ljudje se vsevprek vprašujejo, odkod toliko beračev, postopače«ia preiepače-v, nevede, ali pa nočejo vedeti tega, da jih vzgajajo prav oni sami. Namesto zasluženega plačila v denarju plačujejo nekatero uslugo raje s pijačo. Tako se mladina navadi pijančevanja. Kdor se je pa temu zapisal in postal pijanec, ti potem ne prime za nobeno pošteno delo več. Izgubljen je---izgubljen za celo življenje. Poštenemu, delovnemu življenju je dal slovo. Zapustil je Boga in zašel tako daleč, da se nikdar več ne more vrniti nazaj na pot poštenosti. Tole zadnjo besedo sem zapisal zaradi naše mladine, ki je upanje naše bodočnosti. Ampak mora biti v upu te naie srečne bodočnosti tudi vzgojenal J. K, NOVI GROBOVI m Umrli so: v Sp. Berniku 75 letni posestnik Jože Jereb, v Smartnem v TuhinfO Marija Klemen roj. Pestotnik, v Zagorju posestnik itd. Dragotin Korbar, v Bevkah pri Vrhniki posestnik Luka Kršmanc, na Brezo* vici trgovska sotrudnica Slavka Pograjec, V Radomljah trgovec Slavko Jerman, v Planini pri Sevnici visokošolec Ivan Poljanec. — Vi Ljubljani so umrli: skrita dobrotnica revežev Terezija Jankovič, progovni čuvaj v p. Žerjav Alojzij, posestnica Urška Strahova, kamnoseški mojster Anton Zakotnik, Terezija Lovrenčič roj. Perissini, Ivana Robida, Marija Kl.inair roj. Smolej in sprevodnik elekir. cestne železnico v p. Ivan Skočir. — Naj počivajo v miru! a Banovinska tranica iS dreveaaica » KmIi-rid tu Krtu ima aa razpolago za tiaSe vtno- to 40.(XK» p^ovrstaihkor^kov i*ntih smerisfcili vrst največ nparije, telctci a iftoter " BB ier okrig 100.000 prvovrstnih ključev. ,, m Udeleženke gospodinjske šole na Dobovem pod K umom Delavsko z.vetitte v Mariboru. Pogled na cerkev sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru, kjer je bila nedavno ustanovljena župnija in bil preteklo nedeljo umeščen prvi /upnik. IV,led na veliko povodenj pri Dolnji Lendavi. Učenke pri delo n« kmctijsko-gospodinjskem tečaju v St Danijelu Gospodinjska šola na Treboji v poljanski dolin. Banjeael aa bojišču al t bolnišnicah krajšajo tal • harmoniko lo petjem. Kupujte pri tvntak, H oglašajo v »Domoljubu"! Sv. oče podeljuje z balkona bazilike »v. Ptira velikonočni blagoslov »urbi ei orbi«. Kmečki fantje v Zadružni ioli v Ljubljani to dne 20. marca zaključili zimski tečaj. Oandhi na kongresu Indijcev narekuje izid seje, kjer so razpravljali, kakšno stališče naj zavzamejo Indijci do Anglije v sedanji vojni. IDom za onemogle v Stanežicah pri št. Vidu. (Glej današnje poročilo v Domoljubu) Kdor hoče reč, nego more, je diletant; kdor boSe to, kar more, je talent; kdor več more, nego ko8e, j« genij. V Nemčiji 10 zaradi pomanjkanja kovin začeli Izdelovati posode za bencin iz starega papfrja. Pogled na cerkev sv. Jožefa v Sludencih pri Mariboru, kjer je bila nedavno ustanovljena župnija in bil preteklo nedeljo ume&en prvi župnik. Delavsko zavetih v Mariboru. Udeleženke gospodinjske So le na Dobovem pod K umom Po,;led na veliko povodenj pri Dolnji Lenda Učenke pri delu na kmetijsko-Rospodinjskem tečaju v Si. Danijel Gospodinjska Sol« „. Treboji t poljanski dolini Oandhi na kongresu Indijcev narekuje izid seje, kjer so raiprarljali, kakšno stališče naj zaviamejo Indijci do Anglije v sedanji vojni. V Nemčiji «o zaradi pomanjkanja kovin začeli izdelovali posode za bencin iz starega papfrja. Ranjenci na boJISiiu al v bolnlSnleak krajlaj« »as • harmonik« la patjem. Kupujte pri Mah, M oglašajo v HDomoliubu"l Sv. oče podeljuje z balkona bazilike av. Petra velikonočni blagoslov »urbi et orbi«. Kmečki fantje v Zadružni šoli * Ljubljani »o dne 20. marca zaključili zimski tečaj. Dom za onemogle v Stanežicah pri št. Vidu. (Glej današnje poročilo v Domoljubu) Kdor hoč« rti, nego more, Je diletant; kdo» Sioh to, kar more, je talenti kdor več more, nego hoč«, J« genij. po domovini Kor je vendar v cerkvi! (Dopis iz dežele.) Napol dorasli »frkovcic, pa ial tudi nekateri molje in fantje se nagnetejo vsako nedeljo med sv. mašo na koru za orglaini in imajo tim pravi semenj. Gotovo so ti takrat, ko so jim v šoli razlagali, da Bog vse vidi, spali na obeh ušesih. V nebi cerkvi sem videl frkovca, ki si je med mašo prižgal cigareto, pa mu je nihče izmed starejših ni zbil ii usL Da, še posnemali so ga. Glavno je seveda med pridgo. Takrat oglodajo ti »modrijani« vsako duhovnikovo besedo in slišijo se mastne opazke na »farjev« račun. Kdo je duša teh >ufen iikov« lahko spoznamo na zidu po raznih srpih, kladivih in križih. Bolje bi bilo, in celo hvalevredno, že bi vsi ti sejmarji ostali doma. Tako bi imeli samo en greh, ko imajo zda j tri. Med sv. mašo imeti zborovanje se vendar ne pravi udeležiti se službe božje. To je greh. ki bi ga imeli, če bi ostali doma. iu ga imajo tako tudi, čeprav pridejo v cerkev. — Drugi greh je grdo obnašanje med sv. mašo, a tretji, ker s svojim obnašanjem pohujšujejo druge. Ce nas verne katoličane povsod napadajo in sramote, naj nas pustijo voldne bo Prosvetno društvo na sploteo željo po. novilo uspelo dramo »Podrti križ«. Iskreno vabljeni! Zadnji čas se je pri nas začelo delati na to, da bi se sezidaj nov Proevetni dom. Podprit« nas pri tem delu! Litija Krajevna kmečka zveza za občino Litija ima dne 7. aprila t. L ob 9 dopoldne, v prostorih Ljudskega doma v Litiji ustanovni občni zbor Mladinske kmečke zveze. Kmetje, zavedajte se svoj« stanovske organizacije in pošljite svoje sinove ia hčere na ta ustanovni občni zbor. Gozd nad Kamnikom. MisliH smo, da se n« bo zima več povrnila, pa se je povrnila in nam prinesla mnogo snega. Le kdaj bomo mogli kmet j« sejati in opraviti nujna pomladanska dela. Nedavno bi se kmalu pripetila težka nesreča, ko j« neko dekle iz naše fare prisedlo k nekemu moto- Besede (Poved) • H. Velikonja. Ilustriral akad »likaj L SušmelJ Slik« tt tromoeeine kronik« • naših krajih. >Prav! Zakaj pa je kopal ilovico na občinskem? Vsaj vprašal bi bil. Da bo imel za štirnol Prav! Ali res misli, da vse sme, če je Ruparjev svak? Pa ne!« Vidmar je to ponavljal, ker ga je Rupar le jezil. Rupar je bil zamahnil nad njim. »Čakaj, to je žaljenje časti! Po volitvah!« je sunil z roko ob tej misli. N« še dobro sedel, ko so začeli prihajati možje. Pri-š« so prvi štirje in je Grm pozdravil za vse, Ruparjevi trije so stali pred hišo, Polanc je prišel z Otličani in trije njegovi. Vsi so bili glasni ter veseli, kot bi nekaj zakrivali. Vidmarju so segali v roko, Brusu malo marno Ce.niso,bili go^vi, z dvema prstoma pri Mobuku. Brus je splašeno gledal, ali je vsem voščil L Ifo AH w JT'80^8'0" prav> ali * na P^ir. Si P t ■pnsel'.,e Brus vihtel Pisanie ter nekaj na- dfL ,Zmaia! 2 glavo' da Mete danes ni doma, tZ ra caka\da pride- Bru8 Je t« šepetal Vid^ rameni. pidJ6-/ ° ^^ Tajnik ^omizgnil z rameni, Polde je v vezi spet odkimal ter si zvijal d- kajJiftJi! n*tlJU?; m°lie 90 si Pripovedovali, le •,Ukradel telico "» kako T? " Zv * V SmreČiu' da ima ^to samo zrn'a- >Ker je taka suša!« Pred lužo, na ranteh, klop,c, ,n pragn so se nabrali radovednež kdO lvSiejrkrWoi rkaj jih * biC.t, £ ]? > kaj bl 8 žasom' ko *> bi« obrnili na strnišču snope. Brus je šteL Samo Otličani so prišli skupaj in z njimi Polanc. Polanc in Otličani — je večina. Res, toliko, da je, ampak je. Oddahnil se je. Ce je Polonca povedala, in punca je gotovo, se mu ni treba bati. Samo pisarno bo spet selil. Od Ruparja k Mlakarju, od Mlakarja k Vidmarju, od Vidmarja k Polancu. Kakor mačka mlade!« se je nasmehnil. Vidmar je gledal na uro. Da ne bo radovednežev, je sklical sejo ob desetih, pa so radovedneži prišlL Do desetih je manjkalo še pet minut, Vidica so hrupno pozdravilL Za njim so kapljali drugL Vsi so se ozrii, ko je prihrumel v sobo Benko. Da je moral še nekaj naglo popravitL Vidmar je nekaj rekel m Benko je odgovoril, da je še čas. Zadnji hip je pri-sedel Rupar. Prav nič ni bil mrk, stegal se je čez mizo, tresel desnico, potisnil slamnik v zatilnik ter imel na hrbtu srajco prepoteno. Nekaj je zašepetal Polancu, prižigal viržinko ter jih ponudil tudi okoli; Grm ni vzeL ker ]e Cikal. Nekateri so že kadili, da se je dim spuščal kakor sopara v mrazu. Vse to je Brus gledal ter trenutek na trenutek marni vedel. Vidmar je povedal, da je glavar ukazal nove volitve in da zato odreja »pet minut odmora, da se pogovore«. »Kaj bi se zgovarjali?« je dejal Benko. »Saj že vemo!« je dejal Polanc. Odborniki so spet zašumeli in sredi šumenja ln r©. potenja s stoli je Vidmar rekel, da je pet minut že po-teklo, Bevk je rekel, naj volijo z listki. »Ce pa ne znam pisati?« je rekel Grm. Smodfn1 napiSe' kogar t***1® volili!« je rekel Smodin in Beti ko »ta pobrala listke. Vidmarju j® trepetala hA*. Da b* fcvomei. «1, ni S« ^ dobil je samo štiri gla^e. - RtJpar št" Cnc £2 RAZNO Od neha ga |e zadela kap. V San Remu se j« zgodilo, da a« ja nekdo oaamejai dobesedno do smrti V neki družbi «o »i moški pripovedovali vsakovrstne do v tip«. Eden izmed teh ia moral biti posebno dober, kajti go« »titelj aa je začel sme« jati a h js smejal, ae da bi se mog«l ustavili. Ne« nadno pa M ja zgrudil. PofclicaH so tdravnika, Id je mogel ugotoviti camo to, da j« moža od ameha zadela kap. Zlata tla Joža* Afrike, Iz južnoafriškega Johan-aesburga poročajo, da so preiskave potrdile do-navo, da leži skoraj vse ozemlje Južnoafriške unije na plasteh elatenosne ruda. Razen elata je v teh plaeteh ie mnogo drugih dragocenih rudnin. Iz tega razloga je priča« kovati, da se bo rudniška industrija r Južni Afriki še dalje razvijala. Prestrogi oče. V Brigh« tonu na Angleškem sta se dva dečka namenila plavati. Oče pa jim tega ni hotel dovobti ia da M jima mme®o v avoji M' sofa svoje življenje posvetila sreči svojih v ..... .. Uubezni božji in v strahu boiiem v«gojemh otrok. Fokojnica je bila ro-|»aaL 1861 k dobre krščanska dnsiioe na Hruiici pl Jesenicah. Naj potiva t minil Žalujočim pa glo-feofco aojtaljel Kranj. Sestanek lupanov kranjskega okraia ae Je vriil ta teden v medni občinski posvetovalnici v Kranju, ki se ga ie udeležilo 14 iupa-®ov. Sestanek jo vodil predsednik pododbora Žu-ganeke sveže u kranjski okraj Umnik Janez h Šenčurja. Na sestanku je poročal dr. Kukman Iz LJubljane. Revizor in tajnik Županske zveze Le-•ar pa je poročal o občinski trošarini na pijačo, kl se je nameravala ukiniti, toda sedaj bo ©stala. Razpravljalo se je tudi o odredbah, ki se tičejo napadov iz zraka. Prežganje pri Litiji. Dobili bomo domačo poŠto g sedežem v Prežganju, kar nas bo a svetom bolj zbližalo. To pridobitev samo pozdravljamo, ker vemo kakšne so ugodnosti združene t redno vsakdanjo pošto! Do sedaj smo bili v zelo neugodnih poštnih razmerah. Sedaj se nam je pa le posrečilo prepričati pristojno oblast, da so naše zahteve po stalni in vsakdanji pošti upravičene, saj prav tako plačujemo davke in iste poštne pristojbine kot oni po mestih, ki imajo vsakdanjo dostavo pošte na dom. Da bo na naši poŠti dovolj prometa, je ugotovila državna pošta v Litiji. Na posredovanje naSih poslancev ln senatorjev nam je »eduj od poštnega ministrstva podeljena samostojna pošta a sedežem na Prežganjein. Vsak uvideven človek mora to pridobitev odobravati in ti-atim, ki so se zanjo trudili, biti hvaležen. Za poStni urad imamo pripravljen primeren, lep, varen in zelo priročen lokal tik občinskega in žup-nega urada. Naše katoliško čusopisje, na katerega edinega je ljudstvo naročeno, bo v bodoče redno prihajalo naročnikom v roke in bo preskrbljeno, da ga bodo dobivali na dom, da se ne dogodi več; da bi naročniki ostali brez čtiva kakor letošnje velikonočne praznike, ko smo morali sami poskrbeti, da smo dobili Domoljuba iz pošte v Litiji, ker ga nam pošta ni dostavila. Cerklje pri Kranju. Te dni je v Pšenični polici umrl Janez Bučar, bivši dolgoletni občinski odbornik in svetovalcc. Dočakal je starost 79 leti Bil je ustanovni član Prosvetnega društva, v katerem se je več let udejstvoval. V njegovo hišo ž« dolgo vrsto let prihaja naš list — Na Spodnjem Brniku je odšel v večnost 75 letni Jereb Jože, znani Tišlarjev oče. Tudi ta mož je bil vsa medvojna leta občinski odbornik in svetovalec. Od tre* »inov živi še sin Peter, ki je notar v Radečah pri' Zidanem mostu. Stalni obiskovalec mu je bil naS hat — Bog daj umrlima večni mir in pokoj! Radovljica. Kakor vsako leto, tako ie tudi letos katoliška mladina v Radovljici praznovala sv. Jožefa. Naši fantje in dekleta so priredili krasno akademijo. Udeležilo se ie te prireditve veliko število ljudi, med odličniki smo opazili tudi okrajnega glavarja g. dr. Vrečarja, bivšega narodnega1 poslanca g. dr. Smajda, dekana č. g. Faturja ia' druge. Spored akademije je bil zelo pester in posrečeno izbran, za kar je tudi naša mladina bila! deležna navdušenega priznanja. Kakor Je bilo razvidno iz uspeha te akademije, naša mladina v; Radovljici ne počiva, ampak pridno dela v svojem domu. V njeni sredi je nekaj prav izvrstnih telovadcev med starejšimi člani, seveda ne zaostajajo za njimi naši mladi. Jesenice. Pretekle dni je umrla na Jesenicah" lasebnica Minca Tancerjeva, ki le pela 64 let na jeseniškem koru. Po svoii skromnosti in prijaznosti je bila splošno poznana. Na zadnji poli jo je spremilo veliko število članic Marijine družbe z aastavo, cerkveni pevski zbor pa Je svoii dolgoletni članici zapel v slovo. N. p. v m.! 'Kranj. Težka nesreča se je pripetila ta teden na Savskem mostu v Kranju. Ivan Kralj, star 30 let, po poklicu pekovski pomočnik pri pekarni ju zaprl T klet. Potem je odšel. Kmalu potem jo v hiši nastal požar. V ead-njem trenutku največje nevarnosti je mala sestra obeh dečkov odlla v klet, da bi od tam nekaj odnesla. V ovoje presene-teaje je nailr tu svoja zvezana brata. Hitro ju je rtuzvezala in ju j* tako rešila strašne smrti Najkrajša vojna. Ob eačetku petega meseca španske državljanske vojna so fe spomnili onglj-•ki listi na io, da j« najkrajša dosedanja vojna Ma pred 40. leti. V av-gustu 1. 18% je sultan earaibaraki napovedal angleškemu kralju vojno. Nato j« angleška križarja, ki ae je mudila t bli-aini Sanjsibarja, nemudoma aačela streljati na sultanova palačo ki j« vrhu tega potopila edino •ansibarsfeo vojno ladjo. iTočno 37 minut po vojni napovedi, j« aultan pobegnil a palače ia nad njo m je pojavila bela eastava. Tako kratke vojne ni bilo nikoli, ne. Ptice rafčice. V domo-Jjni teh krasnih ptic, v Novi Gvineji streljajo domačini iste zjutraj ob »ončnem vzhodu, in sicer * svojimi loki, ne pa a puškami. in Liker osem. — Vendar se je premagal ter »odredil odmor*. Med možakarji Je završalo, v veži so se ljudje razmajali. Indof je sunil Firarjevega Ceneta, ki je držal s Polancem. Slišala se je stara Neža, ki je premetavala v slepem oknu blrje in zagvozde. »Vse je navzkriž!« — Po odmoru so zopet metali listke v klobuk. Vsem se je videlo, kako napeto čakajo. Ko sta Smodin in Benko stresla listke, si je Polanc obrisal pot, Videč je stegnil vrat. V veži so ljudje stopali na prste; videl si gorečo cigareto, ki jo je Polde dvigal nad glavo. Cigareto je ves vznemirjen prižgal že tretjič. »Kako mečkajo!« Polanc je gledal listke ter nezavedno tlačil csnjati predpasnik skozi luknjo v telovniku. Danes si je umil roke, da ni umazal, s predpasnikom je pa le prišel, ker da »zastopa delavce, bajtarje in obrtnike«. Drugim je ugasnila cigareta, samo Orni je pihal predse ter pljuval na tla, kakor bi hotel koga vto-piti. Madidelj je vlekel svojo sivo brado, ki je bila rumena od pipe in tobaka. V sobi se je čutil smrad po kravah, ki w jih fttrig-ljali, škornjev se je držala še zemlja, nekdo je bil stopil v govno. V dimu se je motno videlo v sobi in iz kuhinje se je slišala Neža. »Dedci vse nasmetijo. Saj nismo v hlevu. Zakaj pa gledate?« je nahrulila Poldeta. »Niti ogibati se ni mogoče, takšno je.« Nekdo je vpil, da se gredo za župana. »Tako, ali se ne pase? Saj je vseeno!« In čez čas si spet slišal: »Vse bo župan povedal ali Polde. — Niti prašičem ni mogoče dati!« Otava, ki jo je Jemala hladno iz kotla, je ostro zadišala. »In do oblode ne morem, toliko vas je. Kako naj pridem do otrobov?« se je jezila, ko so se stiskali pred veliko omaro, ki je bila vzidana, da je bilo več prostora. »Kako smrdijo in kako so kisli!« je nekomu odgovarjala. V sobi so šteli listke. Slišal se je šepet, nato je zai vladala velika tišina. Vidmar je vstal: na njegovem lic« Je vstal porogljiv nasmeh. Brus je l»led in ves izgubljen: sedel za mizo; pero mu je padlo iz roke in cigareta tfta je zdrknila na pepelnik; modrikasti dim je silil proti njemu. Kakor da mu je utež padla na misli. Strmel je predse ter bil negiben. »Zupan je Liker; ima trinajst glasov, Polanc jih imaE devet, trije listki so prazni.« »Koliko jih je praznih?« je vprašal Madidelj. »Trije!« mu je zatrdil na tiho Benko. »Saj nisem gluh!« »Zdaj nimamo župana na Dolu,« je rekel Rupar. »Cerkev imajo in zdaj še župana!« »Tisti pes je kriv!« je zagodrnjal PoJanc ter spustil uanjati predpasnik. Grm je pljunil čez mizo. »Kakor ste želeli!« je rekel Rupar. XLVI. Novi župan in ie mnogo drugega. Da je na Otlici župan. Na Otlici! Da bo nova metla. Da je Liker raztrgal papir, da Meta ne pojde. Da je že rekel Brusu, če hoče ostati, da mu ne morejo plačati veS ko petnajst kron. Da ga ne bo nihče preganjal, samo občina ne more več, toliko je stroškov, ker morajo varčevati za organista. Da ga sicer še nimajo, ampak kadar bo. »Zdaj se Štefan uči; ko bo znal, bo pa organist Da se ne bodo drli na koru, kakor bi segnal pijance.« Luka je bil to izvedel ter se napil »Da bo še en pijanee več. Ce pa Liker prej umre, mu zavalim kamen na: glavo. Prav velik kamen iz Cufovega zida, da bo vedeli« >:♦ <* JTBc tm t sjsb* t, MS* m s«* »«* * M -ana. m f h*"*- « *' rW»« a® « « * sad«. * nuftffa a •nrwm r -on»!» «"«•« », K;«am ui^i m aufcSU. « """ iud nn-am* »»»»' £»»« ■'yua- rm, m tt i rrt tt~»>h ih ' ;.iiailuasna» uummua* fijnimi butnit e »u -OSM. "-ran. nunami 1 TtSSa. iantraa. «:ra ro*«iMSt» Bfc- p^jii ' >(»«(»>» »i -<"« - « tasta nan-ti Svtl« «rt .-a » =uti j>- '.fr. i. »al'' n » ir iti učit. ni saiB fKEi. iitiJ:«-, tšiu ir«wniiui r mrwuwanriem T* c ts.su* rn •«. • r»2L me« M * wai T ctji istta ItiMP- Sesen anafisasi hti h ta- ja. wmte.«B i'-nrmr-.tt ri *• aš-i taa. 1- * [iiiiur E-uSnsK M~ a WfS»ae ->S»M -« ui „ i»-»>-""ii unuSrtn no»t I mteuKt M-žiiL.i n i* """Mn* Ttt£išaa«rr X ji t a iti fca-t-a tsa ?tc» DuipanrasBšt M tac »x'!B » astetmee zfct-tsaa^i ►-BBorii ntoi SŠE i« ce msa TC t &a :-T1-'n kis. — M ':cfn»": b ttne-.&fc r9STSZ : oran rmn«. Vanafi sc tgcrrsaE imes-niii rm zaSc«' »»a a nt«*- inna nsai. « as Trst m / t':uu to mesar zanrtr Z*«* i=Ksar«:ts3s. — Xi TM.1 MiOwni. 7(—(0««ČI« * T JMJIVU*- i",--r»l 'II Sari*. rZSOR MU« »•« J.j^si« « l:««« sd.i'«. kt p u iirfi; Tr Ttmi M i:sgmaii2 tuš r «yn' .-n—suii^tEai. "t j« a » » Mm icmsit tu i ijr j« mesuam. ian «t sra ii»£rii.ii- s « « « s^n-s: aen- ^nsnfiS. » sms tn» jcs>i tupi f Jožel KatfeUc Ki, w .' ant i- . 01 ^r: (»v« ar', kvi« >1 «• " Kvm-J. » M «-.4 . 4di» in»» fasc-u. rr-fc. ca t »Titusj Kaa««iia. » •» rod.i 21 ie-nožen 1'iS » tsn fcrimhetta, * : a jt Ml iS. jaojl 1«! fasa 'sni 'lAziJU aa Socožki Beti ssiacc: «&r»-i ivmj.; e-r S*. S.r:Ja -a-i Ja»e®ifli«i ia »t*« t*-j :iii na a4. Z » >e »i irr»-jarat U t?e> a sAz-vrsskt imeVfiae* r Fraid a, »4 tras 5« T n^jeSira. T »žai-m. s® je 'Mui xa r.S8 a nr. »osfar.S Z»«u?ar.a i-.i « asasil at » ntt-^-sa — -OfcičrtB* t»e«ej» a *{ iaerlat aeiitaS »!)•• uin rf-c jrlefcSl — - ---— r- , . Tu:n ;V/1I««<« »nrrttdfa. f Uisa '.« V w iersoi J* dv » « »l-it • I ,-.« vra t« * vit- _ UI-* t«-". JM f-t^s^ti^rr-n učiri pj j •>p..!i J6. L L » » prm**-:.-. » kar « 2* tt« Gcm^ mprni * ia t».tM aa« tm» fafta tuj, „. i ta*- » fc'1««- » fcaut i »aa aa .« !<«■•»» (fi- Ma« i, a>yjK iu isiitas. »m iu B prj,,. i * r-.ie f- VULt- uu » * I*»a-ui, u a. L'ty«3 teSi^ * »«- fes«, . Oi 2. i„ Jt. tan.tr* t- i '»i t"t>ti « b;; priy i tai6> •/..:>. »•*«»« Ei^ttia K- p-oi, pratik tZ ato * ~-wq»Iii_i,:. O^nU* w I b zlitt- 4r Kr«k9w» -raSffi JafatmmkA kU*. kjtr u MtaJ« »a * S«?«- -•»•» — aajT! :« bj ■ zads.. ia! 15. jouti- a * Vil tklep . a i »iiiš-i fcofes- jmjij j 2 4(&Mr* ?r«e»»-žajMHB» saj Vo ; * jwis«ta« za^»i.''«n« £a < uja -j t (a B.t »eaaofc«« k.oižfcs < rtu « tao. j*, i krepia s trt nem. u.js deb. Vikah. 2t Srar meses je pc.-iffl.K- kar r H ir-. tu t P-ss^t-ae-fi ioau ; aoi c * nt aociri v+o >izaa ia --ti.or jtaa uaofi neam^cfa osa Tali, ki jt i oc.sitv« M šrvim. m tr rat« ^rbaeja b M *zor»ef» M^nsftčse &«'.»} S«, i; ne z \ rrvi* * »iosecce -z Trbovnj. Frirvčssi iw»e: K s» fcvesjre K«. ha*t jfospoc. i.k« .-z fesfce n iš >c B ieiaj pcfckie ** « c aijaB frr% pam taso it- rizJsL ltiz&*Bt vam f« »s a »e«« W -j»ik»> ntntTMS irfKA * S«'«^. r. i» bil taiij r-Mvarm P» teaintm »et-^-aoaBi ožite, »c ra cepečera« E«*« nan 5t»-reit m isi. Kras., izlet k, k> * oeatlet 3. mora i t: se ga « aoeicirjc saž aaeiMe prjprafi^aiBtta >i. « -«»,1*» s nanatii, 1» joa » frtfc »: rre; pnr rr. s^isc8*?*!!! »«Ssr»x Sa-popnj m aade -s SsačB a « e^cšfce ««• «asa sArse-ra le raz« faspoisarikr (ofe- tbL.t isii acm j* * sa a»i:č. TjEjufcna. č^iciiia ,» form- jms. sta. ji »•«•». iiin»i.» WBir-:iar olaoaiu ntt » » araini. ne-- Minusa » !:«!!-';:. Stiiaas. s "II!»i.'. *! * « nišam Jut i i.« m umu itoiB^ naesumvs »nt a. msmn « « a»wi zaaiiTaL., rmriiiJlHti jujsib5ii» in r« 3. m fmsimiL aaEwa i»>«c;_ ti <* v:oK. * frf«. mfe jr. # > ici«*k t iajt «► m ®-taife.tSB£, ar««-: »ft-«r, at-raH saeš:.': — * siShtJfc. t fcrtersi lesa., to-n^i? — ® smit ,r«!i jisast.1" s ssi&z il. -:i# iiara, k. » tu ii >3. fes-ti »ati ia ietj>, in aa T«m«n se-^ii — -f « fira;! It-It. s- «• M ja;it.-4 ujffisk il * u s>;t s!tB>-; issk ' friBBSi. » «!!"ifci«U.l:A. C. ji Vjit. .SsiOrtVi. Jfca. -1- t la-rniTiR. 1aja.i1:- « * fcrStS a ji ft-BKitia, Mdrr J R "»»a- tanbimriL. ^emot 7« .1» sa:'.'a : ■aa imrn. iHfeftm: «"ii.it wair>»f at noeC<# Kanti-it akt ?-J«nm «% i čtLia «»„«. it tEfflj® Hi>iB2I„ ijHEMtl «L1 Tftfif j ■■ irrd.Li. '"tasti H ♦m a s 3« rsnu. tuttr Ji sa ;•:> • > u ta »Kij. «1- « * ladn a ia 5®BE«iiW» s*f » t* 3si> iusaii.-Ei.ew i t« a s'i .ti-..i«» Lv-všaia. sta pasaži 'ti.e: » .tw« mnai 11 ai ibii 1111 aji p. -Sik > IU ea«r m* aa aii atvfSjO. te-r ji 3ite -aec-ieča. an&ia!«*. žt .»f --»e ru«U •reda fe-ii. &?*».* »rf-i fe-i "4'eadar j* pri tisf*jv.-i »n4*eii i.-c)MM io srteia. Te<č».: t« Sekt nt-^aris o^ižaja sa n^žii a se t r««M M Sft^bt^ lasitis. ia «. 1- »at t»*:'J. I«k V- J. K JUfMMHNHI pa"!«83» - HSf« p ttbi^sm. aeaaflk jktežair* k^«- »B-:« is . ia t* s« «£ke£s&. ^ S« b -v-f.*:« rtnk t r»i£i s Atvrpna, -a, t »t « »-j^-a. S« ka»|J ie rAVa sa s*-*«-. ^ ? 1*« si». * tnamlint mm^t r_f5 f-: r.fneatk »ap* -1 if to —ank 31 aw'wwja aar«a. '*' w»n P ' -tiik !»w«itia tiia: wft.it sa .» > 14» t.tik m sustm * ^ K* sat tt.tfit.aL ti «Hb?air3t r^ •.ts^-k «a tnak W*WBH» fe^p«^."* i«* ?' t.va nafti', ar sa&rci^s trm.:** L-Z.-SI s K-sa -ar tbhtM t-- t iS** fc.kit. >e J*,. *e Ar.erff«. fr » irvoikL w aafafcii ki..-«-»»BS-^i »f- matn-llt £«9Šik. to .«■ * jj i« ?«>-.>'* n iaJaiia * w*i s***- c t- .1 lk&a * a v- fiakjliTij—. .C. t» '. »to »k«"' "'jI >» RI t«a,,.tL.«* «t J^fT- a » ^^' "" Mati j e mislila, da je Anieina obleka ... dokler je ni primerjala z Beriino Radion belo obleko! Da It tudi drugi ljudje vidijo ta razloček? To bi bilo zelo neprijetno I Saj se vendar tudi ona ni bala truda pri pranju. Ne, uspeli pranja je odvisen od pralnega sredstva. Ce perete z Radionom bo Vaše perilo brezhibno in bleščeče čisto, ker Radion odstrani vso nesnago. Pri kuhanju v učinkoviti pa vendar blagi raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino in odpravi temeljito tudi zadnjo sled nesnage. Perilo bo popolnoma in brez primere belo -- Radion belo. ra Selo pri Radohovi vasi, kjer jim je vodstvo ivelikeja Sevarjeveja posestva radevolje rarkazalo icnimivo čistilnico za deteljo in luctmo, v/orno gojeno živinorejo, silose, vrt in cvetličarno. Po-tcin pa so se odpeljale še na Calež. Ker jim je pa boijo pot na Zaplaz zamedlo, so se končno podale že na Malo Loko in si ondi ogledale vse zanimi vosti ondotne gospodinjske šole. Tako je bil izlet res poučen za tečajnice. Ko bo pa tečaj zakljnčen. bomo pa imeli tudi mi priliko pogledati, kaj so se naša dekleta v tem času naučila. To bo namreč pokazala razstava, ki jo bodo pripravila dekleta z binkošti in na katero že zdaj opozarjamo vso vrhniško javnost. Radovljica. Ugledno družino krojaškega mojstra Grimšičarja iz Radovljice je zadela ta teden huda izguba. Umrl ji je 14 letni sin Alojzij, ki je bil zek>_priden in_ nadarjen dijak kranjske gim- 5kvarila, do- . . zahajal v Prosvetni dom, kjer se je pridno vadil in se pripravljal za nastope. Pogreba prezgodaj umrlega fanta se je udeležilo zelo veliko ljudi. Domači dani FO so ob krsti dva dni držali častno stražo in ga spremili na njegovi zadnji poti z orlovsko zastavo. Društveni zbor mu je zapel v slovo tri Ižalostinke, od odprtega groba sta se poslovila v lepili besedah zastopnika dijaškega društva »Razor« in FO. Dragi Lojze, počivaj v miru in večna luč naj ti svetil Hudo prizadeti družini naše sožaljef ^ St.^ Ootard^pri Tro- mu p*očitku n&jstarej-K/alja starega »Gre- H hJmMHH učakal redko starost jPfl da bo spet lahko ni F fMgffli J^Sff&B k enajsterim starčkom Bft AHH pa ga je bole/en pr'-. a&^^^ffl^EJ klentla na posteljo Velikokrat ie sam dejala »Smrt je name i tisto pozabila, ker je ni in ni.r Vsak dan je molil i za srečno zadnjo uro in je fes previden s "svetimi ; zakramenti v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva! St. Peter pri Novem mestu. Zimo smo prebili !n spet kliče toplo sonce cvetje hi zelenje na dan. ( Skrb nas navdaja, kaj bo s semenskim kiompir-jem, ker ga mora vsak gospodar kujKKati za seme. Krompirja bi sicer mogli kupiti, toda de-inarja ni pri naših ljudeh. Hvaležni smo bansk> ; upravi, da naiti je naklonila v to svrho podporo, ter enako smo tudi hvaležni skrbnemu vodstvu »flše občine, da nam je izposlovala podporo. Re-zač je že povečini dokončat s svojim delom po vinogradih, sedaj so se začela druga vinograd-niška dela. Vina je polno po naših kleteh, toda litpcev ni. Vinogradnikov se polašča resna skrb. ; od kod naj dobijo sredstva, da krijejo stroške za cbdelovanje, davke itd. — Na dan 1. marca je neki zlobnež zažgal nov skedenj posestniku Udo-; V'ču Antonu iz'Si. Petra, na predvečer praznika t «v. Jožefa pa je nekdo zažgal stanovanjsko hišo In : poslopje delavcu Gregoriču Jožetu s Trške gore. s Oba imata občutno gospodarsko škodo. — Dne ; | marca je na Dobovem umrla dobra gospodinja ; Frančiška Ueman. Večni ji mir. — Prosvetno društvo je na tiho nedeljo priredilo skioptično predavanje o krajih Kristusovega trpljenja. Podobnih S predavanj si še želimo. — Fantovski odsek Ia [ dekliški krožek sta priredila na belo nedeljo aka-; oemijo v Domu. Črnuče. Fantovski odsek In Dekliški krožek i na Črnučah priredita v nedeljo, dne 7. aprila t. 1., ; ob 3 popoldne in ob 8 zvečer svojo III. akademijo j » pestrim sporedom. POM1 80 ob POfiledu na leno m" VlIhMUl negovan vrt! — V to svrho ; j!am. nudi v-ie potrebno orodje: dreve«re in trtne I škarje cepilne miže, brhgalne za drevje in cvetje. : zalivalke. kosilnice za rušo. žico, mreže, »a pesek. | *'čne mreže za ograie. razprSilce. motike. lopate železne grabijo, gumijeve cevi. samokoloice itd. Železuina Fr. STUPICA. LJubljana GOSPOSVETSKA 1 Schichtov RADION Ni čistejše beline od Radion beline Predoslje pri Kranju. Žalostno so oznanili zvonovi, da je umrl v 3taros,i 92 let v Britofu pri Kranju Janez Luskovec, po domače Tonček, najstarejši občan v občini Predoslje. Mož ie bil rojen znamenitega leta 1S48. Vse življenje je bil zelo vedrega duha in kato-liškega prepričanja, prava gorenjsKa grča. Po svojem življenju je bil zelo skromen in se je držal starih kmečkih navad. Bil je zelo priljubljen v vsej fari in poznan daleč na okoli. Na zadnji poti ga je spremilo zelo veliko 'aranov, številni njegovi prijatelji in znanci. N. p v m.1 Radio Ljubljana Četrtek, 4. aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Nt-povedi, poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Sramel •Štirje fantje.. 14 Poročila. 18 Radijski ork^ter. 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.10 Objave. 19.50 Deset minut zabave. 20 Pevski zbot -Slavec«. 20.45 Plošče, glasba. 22 Napovedi, poročila. 22.15 V oddih igra radio orkester. — Petek. 5. aprili: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, po očiia. 7.15 Plošče. It Šolska ura: Kramljanje z mladino (Miroslav Zor). 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Koncvert radio orkestra. 14 Poročila. 18 Ženska ura: Delo slovenske žene za narod (Mira Engelmann). 18.20 Plošče. 18.10 Francoščina (dr. Stanko Leben). 19 Napovedi, poročil*. J9.20 Nac. ura. 19.40 Objave. 19.50 O Kureščku (Štefan Farkaš). 20 Prenos iz Belgrada: Suni. kon cert. 21.15 Samospevi in dvospevi (Diagica So kova in Stelka Korenčanova s spremljavo klavirji. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. — Sobota, 6, aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče 12.30 Pl ročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Plošče. 14 Poročila. 17 Otroška ura: a) Slovenske pripovedke in pravljice bere Milena Boltar-Ukmar; h) Pavlilia >DOMOLJUB«, dne 3. aprila 1040. Turškem; lutkovna igra v 3. dejanjih, priredil 19 40 Obaave. 28 Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). 20.30 Oprostite veiecenjem ... En dan _ Iz življenja kronskega upokojenca Peregrina I'aj*a. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. -Nedelja, 7. aprila: 8 Jutranji pozdrav. 8.15 Prenos bogoslužja iz franc. cerkve. 8.45 Verski govor (dr, Ovido Rant). 9 Napovedi, poročila. 9.15 Ruski sekstet. 10 Pravi obraz Indije. 10.20 Koncert vojaške godbe 40. pp. Triglavskega. 12 Plošče 1^.30 Poročila, objave 13 Napovedi. 13.02 Kadi,-ski orkester. 16.30 Vera in vzgoja ZFO. 17 Krnet ■•ra- Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30 Kvartet mandolin. 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac ura. 19.40 Objave. 20 V domačf.m veseliu (radio orkester). 2t.30 Plošče. 22 Napovedi, poro-lila. 22.15 Samospevi Štefanije Vuk Frankovske. — Ponedeljek, 8. aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče. 12.30 Po ročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert radio orkestra. 14 Poročila. 18 Zdrav tvena i,ra: ženska samopomoč (dr. Anton Breceli), 18 20 Plošče. 18.40 Naša mesta v predzgodovini (dr. Raj kc Ložar). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. >9.40. 19.45 Več manire -- pa brez zamere (Fran Govekar). 20 Rezervirano za prenos. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Plošče. - Torek, 9. apnla: 7 J> tranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila 7.15 Plošče. fl Šolska ura:: Zdravstveno predavanje (dr. F. Mis). 12 Plošče. 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert radio orkestra. 14 Poročila. 18 Harmoniko igra Milan Stante. 18.40 Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. France Veber). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac. ura. 19.40 Objave. 19.50 Deset minut zabave. 20 Plošče. 20.15 Friedrich Schiller: Viljem Teli, igra v 5 dejanjih po Fr. Cegnarjevem prevodu priredil Fr. Koblar. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 10. aprila: 7 Jutranji pozdrav. 7 05 Napovedi; poročila. 7.15 Plošče. 12 Plošče 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13 02 Plošč«. 14 Poročila. 18 Istrska narodna glasba. 18.40 Naši poljedelski delavci (Rudolf Smersu). 19 Napovedi, poročila. 19.20 Nac, ura. 19 40 Obiave. 19.50 'Po mlad v naravi (dr. Maks Vraber). 20 Violinski koncerl g. prof. Jana šlaisa. 20.45 Plošče. 21.15 Pevski zbor Krakovo-Trnovo. 22 Napovedi, po ročila. 22.15 Dvospevi. f Dekan Jožel Vinlar 1'ozuo je prišla izza meje vest, da «0 na va> liki petek, 22. marca, pokopali gospod* Jožefi Vinlarja, dekana in župnika v Siuihelu pri PU- berku. Bil je zvett pastir svojim vernikom. Pro-živel je težke dni na svoji župniji, najtežje v po-plebiscitni dobi. Zadnje desetletje jo to zelo težko opravljal svojo naporno tilužfoo, saj jo 19, februarja leto* vstopil že v 77. leto življenja In želel si je upravičeno zasluženega pokoja. Videl je, kako manjka slovenskih duhovnikov na Koroškem, pa je ostal in vztrajal re« junaško na svojem mestu, vedno buden varuh dušam, ki so mu bile izročene. Bil je velik ljubitelj slovensko pesmi in dober tenorist. Kjer je bil on. se je oglasila pesem. Sam morda ni vedel, koliko sonca je nosil seboj la kako radodarno je njegovo toploto izlival v reiahala poljano, se je, upirajoč o« v velik! voz na nebu, potopila v pnščo, ki sicer ni bila zelo gosta, pač pa hribovita in presekana z ozkimi grapami. Tudi se je stemnilo, ne samo S,d,!JenC9' „V r i°.me,ala koSa,» drevesa, am- zemlle tn »IS -i a' k,er 9e le dvignila megla od zemlje in zakrila zvezde. Treba je bilo jahati na slej«). Edinole po grapah je mogla Baža nekolike spoznati, da se jionnka v pravi sineri, ker je vedela, da se vlečejo vse od vzhoda proti I)nje3tru; če torej vedno nove preseka, hiti neprestano proti severu. Vendai se ie domislila, da ji vedno preti, ali da se preveč oddalji od Dnjestra, ali pa se mu preveč približa. Eno kakor drugo je moglo biti zanjo nevarno, zakaj v prvem primeru bi morali napraviti ogromno jiot. v nasprotnem pa bi lahko zadela na Jampol in tam padla v sovražne roke. Seveda, nli je bila So pred Jampolom ali ravno na njegovi višini ali [* ga je ie celo pustila za seboj, o tem ni Imela najmanjšega pojma. »Prej bom vedela, kdaj pojdem mimo Mo-hilova,« si je dejala, »zakaj ta leži v veliki grapi, ki se na daleč razteza; morda jo spoznam.c Polem je pogledala v nebo in mislila dalje: »Bog daj, da pridem vsaj za Mohilov, zakaj tam se začenja že Mihaelovo gospodovanje, tam me nič več ne prestraši. ..« Medtem je postala noč Se temnejša. K srečt so bila tukaj gozdna tla že pokrita 8 snegom, tako da ji je bilo spričo njegove beline mogoče razločevati temna debla dreve9 In nižje veje in se jih ogibati. Zato pa je morala Baša jahati počasneje; posledica tega pa je bila, da ji je začel znova legati na dušo strah pred nečisto silo, ki je v začetku noči povzročil, da ji je zastajala kri v žilah. »Ce zagledam svetlo oko nizko,< st je preplašena dejala, »nič zato, volk bo; če pa v višini človeka.. .< In v tem trenutku je glasno kriknila: »V imenu Očeta in Sina!...« Zakaj bodisi da je bilo slepilo, bodisi da j« uharira sedeta na vejt, Baša je določno zagledala dvojioo svetlih oči v višini človeka. Od strahu se Ji je stemnilo pred očmi, ko p« je zopet spregledala, nI bilo nič več videti, samo nekak Sum sa je slišal med vejami in srce ji jo bilo v prsih tr.ko glasno, kakor bi Jih hotelo raznest' Nadaljevanje prihodnjič.) Dopisi Oiievek nad Kranjem. Malokdaj se oglasimo z natega vabečega grička. Danes pa vabimo na Ma-terinikidmi, ki ga prireja noš DekHiki krožek (V nedeljo 7. aprila ob 3 popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Spored je zelo posrečeno izbrau ie pester. Skolja Loka. Pretekli teden se je vrSil občni tfcor JRZ za občino Škof jo Loko. ki se ga ie udeležilo prav lepo Število naših pristascv. Na E' " i zbor ie prišel minister in senator g. dr. Ku-lz Ljubljane, ba»iski ustnik g. Planina domači župan g. Ziherl Matevž in drugi. Občni zbor je vodil dr. Ivan Hubad, ki |e pred-Btdnik krajevnega odbora. O političnem položaju te poročal g. minister in senator Koknec. Po po-EoSlih odbornikov ie prešel predsednik na volitve. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen ve* stari Odbor < predsednikom dr. HubaUom na čelu. Komenda. V nedeljo, 7. aprila t. 1„ bo ob pol 4 popoldne v domu v Komendi zgodovinska igra • petjem t petih dejanjih »Kruci«. Igrali jo bodo igralci proivetnega društva iz Mengša. Igra )e seio lepa. Pridite pogledati , , K * Bele vode. Tukaj Ie, previden s sv. zv [ramenti umrl v velikem tednu na|stare|ši faran 85 letni Mihael Oavtnik p. d. Vrtnčnik. je bil mož o■ i»ra«»MW«». iw TEii grvtiMK »iblli. PrlBittv« lifiH.f« ^rroffB ffiss jirnUKm. ■■ ,s. nnu. a: ai.rjumu iiicrB^ntan -tottiifctl ■ ;iaaecaii :m ut uiimt smriu m« I. ti» .it idtuuojib in>-UlIMj :TOWMItWl 17 Alldll-H«B I*. -E. St. :.ja in :ai3 s. \«itBa " -in^J.-^vL jIHao»i6wra m*m 3» — te . aor-aila n rrra m iHaSett. — ?-.nuul»» m ujnrMi mmičutMfc* 504 fofjro iiirasij<5» .»žlrs-iev. SEUUSIJS jp™t» «ifr*r. A v. <8. » MB»«S» n 1». i:lrt .n sojsa. 3 iortsra ,nrai- .13'.'fnm 3u- OT j jsn. Tajsrcatefi 3E.UM ittlt. «e JOt 3uS!«noSi: Pswia. T.' gnt Laiiil. i .sna traiitoj tsm :JL ij. wyr imuuu. ai aumu. kjiobhot iis nieumjot!. jOTni-in .i iai»n latam!». "> mrriiB »oj« acsrs « « .1 atij^m jat« "•aratMMo a^mtno«. ia « m mai a itiurju. "4»arr 1 joraiuiims :iowbbw» aotnuaii % ■«»«. ia n. ia»M ner > .aitriimr-mi in«t leaiHoran. _ justatriik " '"-HUiBjn* *S8. Lmoki. 56 >itiw :im2B*— 9» noati Jta —. 2 iteKiemos « inmf'