Ad 38. štev.
V Kranju, dne 20. septembra 1909.
X. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarstvi list.
Stane za Kranj i dostavljanjem na do« 4 K, po polti n celo leto 4 K, ta pol leta 8 K, za druge države atane 5'60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na narofibe brez istodobne vpošiljatve naročnine ae ne ozira. — Uredništvo in upravni št v o je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi i.
Izhaja vsako soboto — zvečer =
Inierati m računajo ta celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za Manjša oznanila se plačuje aapetit-vrsto 10 vin., trn se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravni«vu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, splob vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo brankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
OB OBLETNICI.
narodnima mučenikoma
Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru!
20. september.
Danes obhajano v »i polteni, značajni in na-rodno-čuteči Slovenci obletnico, ko ita padli pred ljubljanskim Senklavžem dve povsem nedolžni irtvi. Zakaj, to je veCilimanj znano vsakomur ...
In res včeraj in danes je za nas pravcati dan Vseh svetnikov. Vseokrog vidil potrte obrate ... Samo nekoga je bilo opaziti, ki si je izbral ta dan, kateri bi za nas Slovence moral biti nekaj mi« lenega, nekaj božanstvenega, da je na uprav pobalinski način izkulai zmanjšati in omalovaževati pomen današnjega dne. To je ljubljanski »Slovenec«, katoliško glasilo katoliške stranke ljudskih sleparjev. Ta ka-tolilka cunja pile o 20. septembru tako podlo, tako umazano, tako perfidno, da ne najdemo primernih besedi, da bi to lopovstvo, to predrznost poznat ih crnosuknjeiev mogli dovolj umeatno ožigosati. Sram iz dna dule nas je teh kreatur, ki se upajo nekaznovano in neovirano pisati o lastnih bratih ob teh žalostnih dneh stvari, ki niso v Čast nobenemu niti kakemu divjaškemu narodu. Povsod drugje bi dobil tak podlež zasluženo plačilo.
Slovenci imamo — žal — take hijene, ki stikajo po — grobeh.
To si je treba dobro, dobro zapomniti in podčrtati debelo.
Zakaj — praviš, dragi čitatelj — vise danes črne zastave?
Črne zastave vise radi 20. septembra! Poglej, oni človek, ki bi Ti moral dati na to določen, natančen odgovor, je rjul včeraj z leče, ker tam se čuti varnega, čez naprednjake, čel, da so to ljudje, katerih se je treba ogibati in kateri naj se magari kar živi pohrostajo. Ti iti človek je prezrl ta zgodovinski dan, ki je važen in pomenljiv za nas vie
Slovence. Prezrl pa ga je zato, ker so pisali tisti brezsrčni, brezveitni mazači, ki sede v uredništvu Katoliške tiskarne, zadnje tedne o tem zgodovinskem dnevu take nezaslilanosti, da mora trezen slovensko-čutee človek stisniti pest. Pojasnil Ti ni, kar bi Ti rad in kar bi moral vedeti o 20. septembru. To pa zategadelj ne — pojdimo le dalje — ker so ti ljudje podkupljeni od tistega, ki nas pritiska in tlači. Podkupljeni so od vlade in Nemcev. Ta slovita črna golazen, ki se dandanes le slučajno skriva pod plalčem narodnosti ia pripoveduje, da je le ona narodna, je učinila lopovstva, ki nas Slovence ponižujejo pred svetom. Polurica je hujša od Turka. Tako tudi u gnan pop, ki opravlja svoje satansko delo z Judeževimi groli. Grom in peklo ...
Poglavje o zastavah.
Včeraj navsezgodaj je nekaj resnično narodnih hilnih posestnikov razobesilo v Kranju črne zastave. To niso ljudje, ki imajo svojo narodnost le na jeziku, kakor n. pr. tehant Koblar ali pa kak njegov podrepnik, temveč storili so edinole iz narodnega prepričanja svojo narodno dolžnost, ki je lastna le znsčajnemu in odkritemu narodnjaku. Jih jr nekaj takih korenjakov. Čast in slava jim 1
Nala prekleta dolžnost pa je tudi, da ne hvalimo samo, temveč da tudi grajamo. Zelo veliko je v Kranju hi!, ki se štejejo za narodne in so celo užaljene, če no dobo včasih skromnega vabilca h kaki narodni slavuo.ti. Take hise nimajo danes žalnih zastav. In zakaj nel I« enostavnega vzroka, ker so navadno petolizci, ki zlerejo pod klop pred vsako kiklo, nekaj jih je tudi vladnih lakajev, ki čakajo milostno ukaza ali neukaza od «zgoraj». Z imenom, dasi bi zaslužili, jih danes ne bomo navajali.
Kar najbolj v oči bodeče dejstvo pa je, da župan narodnega in naprednega Kranja, cesarski svetnik Šavnik nima na svojih hiiah no-
bene zastave. Že davno znano je, da ima trdno narodno - napredno mesto Kranj župana, ki ni narodno - napreden, še manj napreden, samo naroden v toliki meri, kolikor dopuščajo slučajno dnevne razmere. Vsa tri ta negativna svojstva so se pokazala včeraj v električni svetlobi. NaSi meščanje so svojemu Županu šli z izgledom naprej. Zahtevali smo, da se razobesi na občinski hiši črna zastava, a niso je pokazali, zato, ker je župan ni pustil. Tako bi bilo tudi ostalo, da niso občinski odborniki kategorično in energično zahtevali, da se na občinski hiši razobesi črna zastava. Veliko žalost nam prizadeva prepričanje, ki smo ga dobili včeraj in danes. Župan narodno-naprednega mesta se ravna po poveljih, ki jih dobiva iz farovža. Škofa sprejeti ali jokati za kakim župnikom zna, a žalovanja cele Slovenije ne ume. Brat in oče tako odličnih naprednih so-rojakov je postal to, kar se javno govori — a težko izreče — coklja narodne naprednosti v Kranju.
Danes zjutraj ste, g. župan, rekli milostno obč. uslužbencu: No, če želijo, pa razobesite črno zastavo! Gospod župan, spoštujemo Vas. ker ste star, sivolas, iikuSen mož. Župan sto, ki stojite že 36. leto na čelu narodnega in naprednega Kranja. Dobili ste že mnogo in skoro gotovo že najvišjih odlikovanj in priznanj za svoja zaslužna dejanja. Neodpustljivo pa jo od Vat, kar uganjate s svojo svoji glavnostjo, koniervativnottjo in na-zadnjaštvom. To, verujte nam, ne dela Vam Ipe-cijalne časti. Povemo pa odkrito, če je to Vam na stara leta vleč ali ne, da to ni prav, ker ste — pomislite — izvoljeni za župana od naprednih vo-lilcev. Po tem bi imeli vendar urediti svoje postopanje. Bridke besede nam silijo v pero, gospod župan, a ostati hočemo uljuduil Samo prosimo Vas — odložite svojo čast kot župan ia pojdite tja, kamor sodite že davno. Sicer pa brez zamere, velecenjeni gospod župani
20. september ne dale nobenih visokih redou, nobenih svetinj, nobenih priznanj
in odlikovanj,
nobenih ministrskih portfeljev, nobenih šparkasnih bukvic, nobenih zlatih
krogelcev,
pač pa zahteva od vsakega na-rodnočutečega Slovenca,
da se ga spominja na vekov veke.
Tr»i........S ■ h.h.ni i     m       • um
Ikdaja kansereij •Uersujaa*.
<M*«>v»»qi uradnik Lavoslav Miku i.
Us'oljki in tisek Iv. Pr. Lasspreta v Kranju