list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily In the United States s-
Issued every day except -: Sundays and Holidayss-
Carinska vojna preti Združenim državam.
V inozemstvu smatrajo klavzulo, da m daje ameriškim ladij am prednost, za neprimerno.
—o—
PETODSTOTNI POPUST.
Zakladniki urad je uredil pošto-panje glede ptičjega perja, koje ga uvoz je prepovedan.
Washington, D. C., 8. okt. — Splošna carinska vojna pr«»ti Z«ir državam, za sedaj seveda le v obliki protestov, kater«' so dvignil«* skoro vse tuje države proti diferencijalni klavzuli, Klasom koje dovoljuje nova tarifna polita va petodstotni popust na predmete, katere se je uvedlo V deželo na ameriških ladijali.
Francija je uložila pri državnem deparnnntu svoj protest t«*r preti z enakimi odredbami. Tudi PortugaUka je danes protestirala, (ločini je protest Nemčije že par mesecev prijavljen.
Ta množica protestov j«- imela za posledico konferenco med predsednikom Wilsonom ter novim generalnim oskrbnikom Fol-kron. <»la«i se, da se j«' predse«!-11 i k Wilson izjavil za razveljavljanj«' te oiuinozne klavzule. Folk ne jv pozneje posvetoval s senatorjem Simnionsom, d oči m ni mogel stopiti v zvezo z voditeljem I 'nderv,'oodom, ki je odsoten.
Med tem »"asom so s«* pa pričela pogajanja gled«» uporabe do-I ne lie med justičnim in za triadni-iškim tlepartmentom.
Nolw-nega dvoma ni, da smatra dr/'avni department proteste držav, s kateri mi obstajajo tr-tfovske pogodbe, za opravičen«-, beguuce Važnejše <lržave, s katerimi ne obstajajo take pogodite, so Fran-eija. Portugalska, itrazilija in Rusija. Glede Francije priznava državni department kršenje potom diskriminacije. Nikakih u-|?odnoflti pa se ne bode dovolilo ( Huadi ali kateri izvanevropski poaesti Anglije.
Državni uraduiki so stavili sledeči dve pngo«lbi: Vaj prvo naj ne Imi določila veljavna, dokler s«* potom nodiftča ne odloei, kake jHMiledie** da iiua za obstoječe pogodite. Nato naj se pa določbo sploh preklice. V državnem «le-partmentu pa ne manjka glasov, ki pravijo, naj se določbo brez strahu izvede.
Zaklailniški tajnik McAdoo je gl«*<le prepovedanega uvoza ptičjega |>erja odločil, da j«> tako lepot i«"-j* odstraniti s klobukov žensk, prodno zapuste ^larnSki pomol. Istočasno s«- je o<lre<iilo v»c potrebno, <la se prepreči vsako utihotapljenje lakih predmetov.
Caminetti nadzoruje.
Generalni naselniski komisar Caminetti je obiskal včeraj Ellis Island. Z vsem zadovoljen.
Generalni naselniski komisar Caminetti je posetil včeraj v daljšem obisku naselniško postajo na Ellis Islandu, da se v lastni osebi prepriča o "izvrstnih" razmerah, ki vladajo na otoku solza. Dospel je na otok že ob desetih zjutraj ter ga je zapustil šele zvečer, potem ko si je natančno ogledal 11 Potemkinove vasi", kater«' so mu tamkaj razkazali. Ko j«> odhajal vrhovni glavar z otoka, se je kaj povoljno izrazil o izvrstnih uredbah na postaji, po-sebno glede departmenta za živila. Ako se j«> tudi vdeležil obeda priseljencev, o tem molči zgodovina.
Caminetti s«' j«* nahajal v družbi odličnih newyorakih Italijanov ter je tudi prisostvoval seji italijanske inkvizicijske oblasti. Odločno se je branil povedati, koga bo imenoval na mesto naselni-škega komisarja za New York ter se tudi ni hote! izraziti, kako stališče ho zavzela naselniška oblast napram Mrs. Emmelini Pank-hurst, ki namerava prihodnji teden osrečiti Združene države s svojim obiskom.
Beachy ne bo več letal. Hammcnsport, X. Y., 8. okt. —
Lincoln Beachy, čegar aeroplan je včeraj ubil Mias Ruth Hi I-11 ret h in smrtnonevaruo ranil njeno s«istro, se je danes izrazil, da se ne bo nikdar več vzdignil v zrak. Ko je ves izmučen ležal v svoji sobi, so ga obiskovali raz-
Iz Mehike.
—o—
Begunci na ameriški transportni ladji. Vstaši koljejo in morijo. Nevarna grožnja.
Washington, D. C.. okt. — Združene države bodo začasno kaj preskrbele za one mehiške ki so pobegnili pred vstaši v državo Texas. Beguncev je kakih 4000. Tako sta sklenila pre«lsednik Wilson in vojni tajnik Garrison.
Včeraj je odplul iz Mazatlan, Mehika, ameriški parnik "Bu-ford" z begunci različnih narodnosti iz Evrope. Kakor naznanjaj««. so zavz«'li vstaši mesto Sinaloa.
Laredo, Tex., 8. okt. — Iz vero-jetnega vira je znano, da so vstaši umorili v Torreon, Mehika, generala Alvare/a. njegove štabne častnike in 125 vojakov. Pri zavzetju mesta so zaplenili vstaši vse orožje. Bitka je trajala, štiri dni.
Mejico Ciudad, Mehika. K. okt. Ko so zavzeli vstaši Torreon, so zaceli požigati in pleniti po mestu.
V Torreonu je kakih 60—100 Spancev, katere bodo vstaši, kot pripovedujejo begunci, vse pomolili. V mestu je tudi veliko Nemcev in Francozov.
Električne ribe povzročile zamudo parnika.
Bcston, Mass., 8. oktobra. — Ko j«' danes dospel v tukajšnje pristanišče angleški parnik "Ro-chelle" z enotedensko zamudo, so poročali mornarji, da je zadel parnik severno od Cube na velikansko množico električnih tor-nado-rih, katere so se kot tnag-net-i prilepile na strani in na dno
. w " '.	™ ...................H 1" fuc im 3UH1I1 XII na UHO
lični ljudje. Pri tem mu je bilo u- parnika ter ga več dni ovirale v k rad en o z miznice $700.	'vožnji.
Krasni Jn brzl parnik (Avstro-American proge)
Kaiser Franz Josef I.
odplijc ? soboto die 11. oktobra
▼•in)« do Trata samo 13 dni.
do Trsta ali Roka . - $37.00 Cana voznih listkov, do Ljubljano . - . $38.18
do Zagreba . . • . $38.08
trn poMbM kabla« (oddetek mad IL i* ILL nuomUm) iUu veiaja
liTSbiiJ00 dlnttTn otroke polovic«. Ta oddelek poaebna
Vata)« listki dabiti prt TK BAKSEB, M Oortlandt St., Raw Tok.
Iz delavskega sveta. Položaj v Galumetu.
Ustavno povelje proti štrajkar-jem po bakrenih okrožjih. Splošna r&zorožba.
—o—
KONČANA STAVKA.
400 tkalcev se je vrnilo na delo. Vodstvo New Haven železnice in strojevodje.
Calumet, Mich, 8. okt. _ Pri
Isle Royale-bakreno-rovu, v bližini Honghtona, so danes štrajkarji tako pretepli deputy-šerifa Pollacka, da je v teku nekaj ur umrl. Najprej so streljali nanj, potem so ga pa s krcpelei pobili na tla. Dosedaj se je posrečila aretirati samo enega napadalca. Pri rovu Baltie so (prijeli pet o-moženih žensk, ki so nekemu ne-nnijskemu delavcu prizadele težke poškodbe. Štrajkarjem se je danes posrečilo tako zastražiti vse dohode, da ni mogel iti noben stavkokaz delat v Baltie rov.
Lansing, Mich., 8. okt. — Vrhovno državno sodišče je zapo-vedalo vojaškemu sodniku O'-Brienu v Houghton County, da mora takoj na novo izdati ustavno povelje, katerega je bil pred nekaj dnevi preklical. Štrajkarji ne bodo smeli braniti stavkoka-zom opravljati različna dela, nasprotno bodo pa imeli pravico javno zborovati.
Trinidad, Cal., 8. okt. — Včeraj so se spopadli ipri Ludlow rudniški čuvaji in štrajkarji. V pretepu je bilo ranjenih več o-seb. Oblasti so primorane vsem štrajkarjem odvzeti orožje. Tu-i kajšna stotnija narodne garde je pripravljena za vsak slučaj.
Webster, Mass., 8. okt. — 400 tkalcev tovarne S. .Slater & Sons Inc., se je vrnilo po štirinajstdnevni Stavki zopet na delo. Tovarna jim je zvišala plače.
New Haven, Conn., 8. okt. — Čeravno še ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, se lahko z gotovostjo trdi, da bo vodstvo New Haven železnice ugodilo zahtevam svojih strojevodij in kurja-čev in tako preprečilo stavko.
Za vojno mornarico.
Predsednik Wilson in številni po-' slanci in senatorji so za ojačenje mornarice.
Washington, D. C., 8. okt. — Zagovorniki primernih denarnih dovolitev od strani kongresa za ojačenje mornarice Združenih držav se sedaj vsi veseli, ker so trdno prepričani, da- bo predsednik AVilson pristal na program, ki določa v tem letu dovolitev primernih svot za zgradbo treh prvovrstnih vojnih ladij. Mornariške oblasti so istotako vesele vsled različnih poročil, glasom kojih so številni poslanci in senatorji iz-preinenili svoje mnenje v prid ojačenja zvezne mornarice.
''General Naval Board", koje-ga predsednik je admiral Dewev, je priporočil za to leto zgradbo štirih vojnih ladij, 14 do 18 tor-pednili čolnov ter (primernega števila pomožnih ladij. Mornariški tajnik Daniels pa zasleduje še vedno politiko varčevanja.
Izjave izvedencev, da so zvezno mornarico prehitele mornarice Francije, Nemčije in Japonske, so dale merodajnim krogom dosti misliti. Uradniki "General Naval Board" so mnenja, da si morejo Združene države oh raniti svoj ugled le s tem, ako se vsako leto pomnoži mornarico s par la-dijami.
"Ritualen" umor. Proces v Kijevu.
V Kijevu na Ruskem se je pričel j < proces, ki ima za podlago ritua-
'	len umor.
i
j	OBDOLŽEN ŽID.
Zidje so baje umorili krščanske-j ga dečka ter porabili kri v ritualne svrhe.
Zmaga socijalistov.
Prefrigani sleparki.
V verski blaznosti. Liverpool, Anglija, 8. okt. — V napadu verske blaznosti je u-bil danes neki mladi mož, William McDonald, ki se peča z versko agitacijo, tri svoje sodelavce ter izvršil nato samomor. McDonald se je oči vidno že dalj časa pripravljal na ta čin. Proti polnoči se je napotil k svojim žrtvam ter ustrelil eno za drugo. Žaloigre so se završile očividno brez prič. Edini dokazilni materija 1 razven najdenih trupel, je bil revolver, kojega patroni so bili skoro vsi izstreljeni ter krvav železen obroč, s katerim j<t blaznež obdeloval že mrtve žrtve in katerega je še v smrti krčevito držal v roki.
Ženitve željnim moškim sta pošiljali slike in zahtevali od njih . denar za pot.
Pred newyorškim zveznim sodiščem sta se morali včeraj zagovarjati Jenie Foster in njena poročena hči Lawra Miller s štev. 27. Willow St., Jamaica. Preiskava je dognala sledeče:
Obe ženski sta imeli dalj časa nekje v Brooklynu precej razvito "obrt" in sleparili možke po zapadu, ki bi se radi ženili. Pošiljali sta jim slike krasne mlade dame katera bi se baje rada poročila. Ko je ta mladenič daleč tam na zapadu videl sliko takega angelja, je bil seveda ves vesel in pripravljen na vse. Takoj je poslal "nevesti" denar za na pot, "neveste" pa seveda ni bilo od nikoder. Denar za vožnjo sta spravili z'gorajomenjeni sleparki.
Sleparija je trajala toliko časa, dokler ni prišel eden izmed "ženinov" v New York, hoteč se tukaj poročiti. Neprijetno razočaran je naznanil mater in hčer sodišču, ki ju je obsodilo na šestmesečno ječo.
a^ntf ^iliiiiialiiiiliifrtii "V'liiiitiiiiiiliM » i

Atlantski in Tihi ocean se združita jutri.
Panama, 8. oktobra. — Polkovnik Goethals je zatrdno prepričan, da se bo moglo povsem pro-gramatično izvršiti v petek, dne 10. oktobra, združenje Atlantskega s Tihim oceanom. Do tedaj pa je treba spraviti s poti še er.o veliko zapreko. Na stotine delavcev dela noč in dan, da odstrani velike množine kamenja in sipine, ki se je vsula zadnjega avgusta v prekop pri Cucharacha. Ako se bo moglo to zadnjo zapreko pravočasno odstraniti, bodo v petek točno ob dvanajsti uri razstrelili Gamboa-nasip, nakar se bosta združila oba morja. Za razstreli-tev nasipa se je porabilo nič manj kot štirideset ton dinamita. To j bo najsilnejša razstrelba, kar se jih je kedaj izvršilo.
■.•s • -»	•
Vse jih je zadušilo.
Židovski duhovnik Salomon Schaefer se je včeraj popoldan preselil v svoje novo stanovanje štv. 305. vzh. 99. cesta. Zvečer si je družina, obstoječa iz sedmih oseb, provizorično postlala na tleh in se podala k počitku. Schaefer je še prej vrgel v aparat za plin 25 centov, da bi prihranil drugi dan ženi pri kuhanju zajutreka malo dela. To je bilo zanj usodepolno. Dve plino-vi cevi sta bili napol odprti, česar pa Salomon ni zapazil, ker v svoji židovski skoposti ni hotel prižgati zvečer luči. Drugi dan so našli Salomona in štiri otroke mrtve, njegovo ženo in tpetega otroka so pa prepeljali v bolnišnico; malo upanja je, da bi okrevala.
Kijev, Rusija, 8. okt. — Danes zjutraj se je pričela tu sodnijska obravnava proti židu Mendel Bei-lis-u, katerega dolže, da je pred d verni leti v ritualne svrhe umoril nekega krščanskega dečka. Sodnik-predsednik je II. Bolderi-jev, ki je sedel s svojimi prised-I ni ki za mizo, pogrnjeno z rude-1 čim prtom.
Za zagovorništvo Beilis-a so na razpolago štirje znameniti odvetniki, vendar bo dospel jutri iz ,Petrograda še znameniti zagovornik M. Malakov. V obtožnici se ničesar ne omenja o ritualnem umoru, vendr se pa pričakuje, da bo prišel javni obtožnik tekom obravnave na to točko.
Današnja obravnava se je pričela šele ob poludveh.
Zagovorništvo je protestiralo proti odsotnosti 34 prič, katere so baje zapustile mesto. Eden teh prič je neki Rudinski, ki je po mnenju zagovornikov pravi morilec. Manjka tudi bivši policijski načelnik Minšuk 'ter menih Ambrozius, katerega se je navajalo kot avtoriteto, da so ritualni umori pri Židih v resnici predpisani. Izginili so nadalje trije drugi, ki najbrž spadajo k bandi, katera je umorila dečka. Porota se sestoja iz šestih kmetov, treh poduradnikov, dveh trgovcev ter enega študiranega. Javni otožnik se je pritožil proti temu, da bi se pripustilo med porotnike zdravnika. Zagovorništvo ga je pa hotelo imeti, ker i je bil inteligenten mož, a jc s svojim predlogom propadlo. Kot priče so pozvani tudi mladi deč-ki.
Neki Rab bi je opominjal Židov-1 ske priče pri zapriseganju, naj; govore le čisto resnico, vendar mu je predsednik sodišča prekinil besedo. Beilis je mirno odgovarjal na predvprašanja ter je zasledoval dogodke z veliko pazljivostjo. Ko je zapazil med poslušalci svojo ženo, se je pričel jokati.
* * *
Dne 20. marca 1911. so našli v neki votlini v bližini Kijeva Andreja Jušinski-ja umorjenega. Na telesu dečka je bilo 47 ran, katere so mu bile prizadete dokler je bil še živ. O vzrokih umora se je veliko govorilo, a se je pozneje ugotovilo, da je najbrž izvršila čin neka tolpa, o koje delovanju je bil deček preveč izvedel.
Socijalisti v Seattle, Wash., so iz voje vali znamenito zmago. — Odpuščeni iz ječe.
Seattle, WTash., 8. okt. — Tu-kajšni socijalisti so dosegli veliko zmago. Prisilili so tri časopise, trgovinsko zbornico in druge trgovske zveze, da so vsi ti faktorji napotili governerja Lister-ja, da je prišel sem ter sklical osem sodnikov višjega sodišča, ki so odredili včeraj odpust 45 socijalistov iz ječe. Slednje so kakor znano zaprli na povelje sodnika Humphries radi "omalovaževanja sodišča." Izjavili so namreč pismeno, da ne bodo nikdar upoštevali njegove "Injunction", s katero se prepoveduje vsem meščanom v Seattle prirejati na cestah zborovanja. Večina včeraj odpuščenih socijalistov je bila obsojena na denarne globe od $100 do $400 ter na zaporno kazen do šestih mesecev. Vse to pa ni napravilo nanje nikakega u-tisa, temveč jih je le še napotilo, da so kljubovali brezvestnemu sodniku. Posebno uvaževanja vreden je bil pogum zaprtih žensk. Sklenile so namreč, da ostanejo vse brez izjeme v ječi, dokler ne bo odpuščen zadnji možki.
Odredba sodnika bo sedaj najbrž razveljavljena.
Iz Avstro-Ogrske. Aretacije v Pulju.
Prijeli so štirinajst oseb, ki so baje v zvezi z atentatom na vladno palačo.
FRANC KOSSUTH.
i	—o—
Slučaji vročinske bolezni. Častnik generalnega štaba špion. Presenečenje.
Mir v San Domingo.
Največjo zaslugo ima pri tem ameriški poslanik Sullivan. Konec revolucije.
Siti zakona.
Včerai je imel sodnik najvišjega sodišča v New Yorku, Giege-rich, razpravljati na en dan 184 slučajev, ko so se različni parčki naveličali sladkega zakonskega jarma. Ker je bilo to za enega sodnika 'malo preveč, se je delo razdelilo med tri druge sodnike.
! Naliv v St. Louis, ^t. Louis, Mo., 8. okt. — Ne-vihj a s točo, kateri je sledil veli-karjski naliv ter pravcati orkan, je obiskala danes zapadni del St. Louisa. Preplavljene so bile skoro Vse ceste, pobitih je bilo nešteto jšip in orkan je ruval drevje ter-metal naslovne deske raz stene. i Forest Park je bil kar posut s trupli mrtvih ptic, katere je u-bili^ toča.
San Domingo, republika San Domingo, 8. okt. — Čeravno se nahaja tukaj komaj en mesec ameriški poslanik James M. Sullivan, je mogoče napravil več kot vsi njegovi predniki. Po njegovem prizadevanju je popustila stranka, ki je zahtevala vojno, in podpisala se je mirovna pogodba. Revolucija, katero je povzročil general Vasquez, se je nenadoma končala.
Posledica Sullivanove politike je ta, da se ne bo vršila v prihodnje v Sail Domingo nobena državljanska vojna več.
17. septembra je dospel v San Domingo novi ameriški poslanik. Takoj je pričel z delom in njegovo delo je imelo sijajen uspeh. Pogajanja so se toliko časa vršila, dokler ni bila odvrnjena revolucija, ki je obetala presegati vse dosedanje.
2. t. m. so se vzadnjič spopadli blizu Puerta Plata ustaši z vladnimi četami. Po prizadevanju mirovne komisije, so se začeli nato pogajati ustaši potom Sullivana z vlado, in včeraj se je dosegel popoln sporazum.
Cena vožnja.
Parnik od Austro-Americana proge
"ARGENTINA"
odpluje dne 22. oktobra 1913. Vožnja stane iz New Torka do; Trsta in Reke $34.00 H Ljubljane	35.18
Zagreba	35.08
Vožnje listke je dobiti pri
82 Oortlandt St., New York City.
Odmevi črnskih kravalov.
Chicago, 111., 8. okt. — Tu-niulti, ki so se završili včeraj v nedaleč od tu ležečem Romeo, bodo imeli za posledico smrt dveh oseb. Včeraj je bil ustreljen črnec Jon Win field, vodja množice, ki je navalila na jetnišnico, da oprosti neko radi pijanosti aretirano črno žensko. Danes pa se je zaznalo, da je bila tekom kravalov ustreljena v glavo še neka druga ženska ter da je tako težko ranjena, da bo skoraj-gotovo umrla. Nadaljnih nemirov se ni bati.
Trije ranjeni vsled eksplozije.
Milwaukee, Wis., 8. oktobra.— Vsled predčasne eksplozije neke patrone na carinskem čolnu Združenih držav "Tuscarora" je bil danes v bližini Fort Washington težko ranjen kanonir Olaf Foss iz Milwaukee. Dva mornarja sta bila lahko ranjena in tudi čoln je bil poškodovan, dočim je top popolnoma razdejan.
Budimpešta, Ogrsko, 8. okt. — Policija si noč in dan prizadeva priti na sled atentatorjem, ki so hoteli z dinamitom razstreliti vladno palačo. Kot je znano, se jim je atentat le deloma posrečil. Detektivi so mnenja, da gre v tem slučaju za dobro organizirano bando. Dosedaj so aretirali 18 mladih oseb. Nadaljne aretacije slede v kratkem. Glavni namen atentatorjev je bil, uničiti vladni arhiv.
—	Franc Kossuth, vodja po njeni imenovane neodvisne stranke, je na smrt zbolel.
Star je 72 let in je sin Ludovi-ka Kossutba. Bolan je bil že dalj časa za neko notranjo boleznijo.
—	Iz Trenčina, komitat Tren-čin, na levem bregu reke Vah. poročajo, da se jc pojavilo v tamoš-njein honvedskem bataljonu nič manj kakor 90 slučajev vročinske bolezni. Nekaj vojakov jp že umrlo, ostali se nahajajo izolirani v bolnišnici.
Dunaj, Avstrija, 8. oktobra. — Iz Przcmvsla. Galicija, je prišlo sem poročilo o novi špionaži. Čeravno smo že tukaj takih stvari vajeni, je vendar ta slučaj nekaj posebnega.
Nek ruski stotnik generalnega štaba in nek ruski nadporočnik sta prevzela v neki kavarni, kamor zahajajo izključno le častniki, natakarsko službo. Na ta način sta z lahkoto zadobila veliko važnih informacij. Lahko si je misliti presenečenje častnikov, ko je policija oba 4'natakarja' razkrinkala.
Tretji morilni proces proti Gib-sonu.
Middletown, N. Y., 8. oktobra. Na danes tu vršeči se konferenci, katere so se udeležili sodnik vrhovnega sodišča Tompkins, di-striktni pravdnik Wilson, Gibson, njegova žena ter Gibsonov zagovornik, se je provizorično sklenilo, da se bo novembra meseca Gibsona tretji pot procesiralo radi umora Mrs. Roze Szabo.
Denarje v staro domovino
poiiljamol
K.	$	K.	9
6____ 1.10	190____ 88.60
10.... 2.16	140.... 28.66
16____ 3.16	160____ S0.70
20.... 4.20	160.... 82.75
26---- 6.80	170____ 84.80
8C.... 6,26	180.... 88.86
36.... 7.86	190.... 38.90
40.... 8.30	200.... 40.90
46____ 9 30	260____ 61,16
60....	10.30	800.... 61.86
66....	11.86	860.... 71.60
60....	12.36	400.... 81.80
66....	13.40	460.... 9X00
70....	14.40	600.... 108.86
76....	16.46	600.... 12X70
80....	16,46	709.... 143,16
86....	17.46	800.... 163.60
90....	18.46	900.... 184,00
t00....	20.46	1000.... 804.00
U0________82.60	2000.... 407.00
120....	24.66	6000....1017.00
PoBtarina je v Šteta pri teh svo-tah. Doma se nakazane svot« po« polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve razpošilja na zadnje poŠte o. k. poštnj hranilnični urad aa Dunaju v saj« krajšem Sašu.
Denarje nam poslati je majpr!« ličneje do $50.00 t gotovini t pri« poročenem ali registriranem pia* mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali pa po New Torij Bank Draft.
FRANK lAKimm, 82 Cortlandt St., New York, N. t •104 St Clair Avenue, Nt S,
a-
... .... : . . . : ..... ..... -,-. ...
GLAS NARODA
Edini slovenski dnevnik
< t Zedinjenih državah. :-■ ■ ■
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov :-
TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, al the Port Office »t New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 237. — fiTEV. 237._NEW YORK. THURSDAY, OCTOBER 9, 1913. — ČETRTEK, 9. OKTOBRA, 1913.	VOLUME XXI. — LETNIK XXL
GLAS NARODA"
-Slovenk Daily.)
Owned and published by Umi
lovenic Publishing Co.
(a oirporttian.) WtLAHK SAKS EH, Presiderjt J4NK.O PLKSKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer,
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : Si Cortkaudt Street, Borough of Man-haf^o New York City, N. Y.
2* celo leto vel ja list za Ameriko in
D • f 1 s i.
pol leta.......................
leto za mesto New York........
pol let* za mesto New York . -
Evropo za vse leto...........
" pol leta.............
" " četrt leta............
$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
| "GLAS NARODA" izhaja vsak dan f izvzemii nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
< "Voice of the People") (laraed every day except Sundays and
* '	Holidays.
Subscription yearly $3.00
t
it on
Do^.ct S-es podpisa In osobnosti se ne ^	priobeujejo.
Dwfc v.; »* blagovoli poftiljati po — Money Order.
Pri •predem bi kraja naročnikov pro-■farc da se nam tudi prcgiv^je
hz •tliiče naznuni, da hitreje _najdemo naslovnika.
Dopisom in poftiljatvam naredite ta naslov: ""GLAS NARODA"
m Cortland t St., New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
Nova doba v zgodovini Kitajske.
Z izvolitvijo Yuau-Shi-Kaja predsednikom kitajske republike za dobo petih let ter s priznanjem republike od strani velesil se pričenja nova doba v zgodovini Kitajske ali države Sredine. Vendar pa je vstop v to novo dobo zabarikadiran s težkočami ter je obzorje zastrlo s težkimi, nepro-dirnimi oblaki. Dobro izurjenim in kar je še veliko važnejše, dobro in točno plačanim vladnim četam s«' je sicer posrečilo zadušiti upor, ki je pred kratkim divjal v južnih provincah. Ni pa izbrisano in spravljeno s sveta principijelno nasprotje med een-tripetalniiu severom s politiko o-jačeuja pekinške centralne vlade in centrifugalnim jugom, ki zahteva zase vso moč. K temu pride še, da se to nasprotje umetnim potoui podpihuje z inozemskimi intrigami, katere imajo namen, da bi se razkosalo in zdrobilo velikansko državo. Za zadnjim uporom si> stali ruski, predvsem pa japonski vplivi.
Predsednik Vuan-Shi-Kai se je pred kratkim proti nekemu časnikarskemu poročevalcu izrazil: "Razmerje Kitajske napram večini drugi k držav je bilo že pred revolucijo dobro. Odkar pa j«* u-vedena nova oblika vlade, je po-fctalo to razmerje še veliko boljše. Ja/. in vsi državljani vemo. da je večina držav varovala v težavnih časih dobrohotno nevtraliteto."
Med državami, katere je imel v mislih predsednik Yuan Shi-Kai, so gotovo tudi Združene države Ke\eme Amerike. Nasproti nevarnosti okupacije obmejnih kitajskih provinc od strani Rusije ter okupacije Mandžurije od strani Japonske ter v spričo nevarnega nasprotstva med jugom in Kevcroiii je bila blagohotna nevtraliteta gotovih držav edina možnost za obstanek mlade, orjaške republike. O tem je prepričan Yuan-Shi-Kai in državniki kitajski republiki prijaznih držav morajo izprevideti, da je le skupno delovanje in skupni nastop glede Kitajske uspešen, da se varuje laiitue in iuterese mlade republike.
Ako se to zgodi, bodo tudi izginile težkoee, katere so nastale na Kitajskem ob vstopu v novo zgodovinsko dobo. Mladi republiki pa je v njenem stremljenju po napredku želeti le najboljših u-
apehov.
Tyre, Pa. — Posebnih novic nimam za poročati. Z delom se ne moremo pohvaliti. Prej smo delali vsiik dan, toda dne 30. sept. je prišel ukaz z distrikta štev. 5 United Mine Workers of America, da naj zaštrajkamo. Sedaj se ne ve, kako dolgo bo trajala stavka. Toliko v pojasnilo in naznanilo rojakom, da ne bodo hoditi semkaj za delom. — Kar se tiče duštvenih razmer, prav dobro napredujemo. Društva sicer tukaj nimamo nobenega, ker nas je premalo Slovencev, ampak smo po večini zavarovani v bližnji slovenski naselbini Imperial, Pa., kjer so tri društva, namreč: slovensko katoliško društvo sv. Barbare, spadajoče v Forest City, Pa., in dve, spadajoči k J. S. K. J. in N. P. J. Slovenskih cvetk nam precej primanjkuje, če pa pride katera sem, takoj skoči v zakonski jarem. Pozdrav! — Josip Pro gar.
Iz West Virginije. — V mestu Cumberland, Md., je slovenska gostilna. Tja prihajajo Slovenci in zopet odhajajo v razna premo-garska mesta iii v gozdove. V Thomas, W. Va., je več sto Slovencev. Nekateri so že tam nad 20 let, mnogi imajo tudi svoja posestva. V Davis, W. Va., je 30 slovenskih družin, v gozdih pa živi več sto slovenskih gozdarjev, ki sekajo les kot po hrvaških šu-mah. Razlika je le ta. da je tukaj boljša plača, manj polente in več mesa. Gozdovi se uničujejo kar na debelo. Kar ne poseče sekira, uniči ogenj. Kjer je bil pred 10 leti še krasen gozd, štrle sedaj proti nebu le gole pečine. Svet po West Virginiji je po večini hribovit in skalnat. Polja so podobna Rovtam v naši domovini. Pridelki so dobri in se lahko prodajo v tovarniška mesta. Slovenci po West Virginiji so združeni v podpornih društvih, le škoda, da se gozdarji tako premalo zanimajo za društva. Gospodarji naj bi med svojimi fanti malo po-agitirali in po mojem mnenju bi | imela kmalu vsaka gozdarska hiša svoje društvo. Rojak pride iz stare domovine, je brez denarja in kaj naj stori v slučaju nesreče. če ni pri nobenem društvu? Rojaki, le malo premislite in prepričan sem, da mi boste dali prav. — Opazovalec.
Scuth Chicago, HI. — Kar se tiče dela, moram povedati, da se sedaj dela s polno paro. Pa tudi pri društvih dobro napredujemo. | Društvo sv. Florjana št. 44 K. S. j K. J. je imelo svojo redno meseč-j no sejo dne 5. oktobra; društvo j šteje sedaj 205 članov. Omenim tudi. da je žensko društvo "Marija čistega spočetja" št. 80 K. S. K. J. priredilo vinsko trgatev, ki se je prav dobro obnesla, samo škoda, da je bil ob koncu zabave tisti mučni prizor. — Opazovalec.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Mr. A. C. v Milwaukee, Wis.
Glede izhajanja onega lista Vam žalibog ne moremo nič poročati, ali je že zaspal, ali ima kake druge težave. Obrnite se naravnost tja in vprašajte, kako je z zadevo. Na noben način pa ni pravilno jemati celoletno naročnino in pustiti naročnike na cedilu. To
je tudi proti poštnemu zakonn. ......... ...............
ZA SAMO 1 DOLAR DOBI VATE "GLAS NARODA" SKO
U i M3S3SC1 YUZ DAJL
.....................——■- • •• ■'■•-"■■ ■
Zapisnik 4. konvencije
slovensko - katoliškega društva
SV. BARBARE,
ki se je vršila 22.—27. sept. 1913 v Pittsburghu, Pa.
Sedma seja dne 25. sept.
hr. gl. predsednik otvori sejo točno ob 8. uri zjutraj.
Br. gl. tajnik čita imena gl. odbornikov in br. delegatov. Navzoči so vsi.
Citanje zapinsika pete in šeste seje, kateri se z malimi popravki in opazkami odobri. Predlog stavljen in sprejet, da se zapisnik sprejme in potrdi. Sprejeto.
Za časni konvenčni nadzorni in pregledovalni odbor poroča svoje poročilo, ki se glasi:
Od 1. sept. 1910 do 30. junija 11)13 za možki oddelek, da se gl. tajnika poročilo za ta čas ne strinja s konvenčni m nadzornim odborom, in sicer zato, ker obresti niso bile vknjižene k dohodkom v polni svoti.
Vse obresti znašajo za tri leta $881.56. vknjiženih ima gl. tajnik le $480.93, toraj primanjkljaj znaša $400.63 in v blagajni bi morala biti svota dne 1. julija 1913 $22,237.41 in ne $21,836.78.
Br. blagajnik pojasnjuje, da je denar na banki ter da le še niso obresti pripisane k svoti. Nadalje se njim priporoča, da naj obresti vsakega leta pripisujejo k svoti kapitala in obenem naznanjajo, da se naj ves posloval ni sistem gl. tajnika naredi bolj po novem sistemu, ker po sedanjem sistemu sistemu je sploh nemogoče imeti knjige v redu.
Karol Banzon, Pavel Shaltz in _
Fran Premak, pregledovalci računov.
Br. tajnik in br. blagajnik sta zadovoljna vso stvar urediti in poravnati, da bode vse v redu, nakar konvencija vzame na znanje.
Nadaljevanje pravil.
Nova točka h gl. porotnemu odboru: Prepirljive zadeve, kijih porotni odbor ne more rešiti, se dajo na splošno glasovanje v rešitev večine glasov. Sprejeto.
Vrhovni zdravnik. Točka 1. nespremenjena. Točka 2. naj se glasi: Pregledati mora vse bolniške listine, poslane od društvenih tajnikov, ter vse sumljive listine, katere so predložene od gl. tajnika. v pregled. Točka 3. nespremenjena.
Člen IV. Društveni uradi. Točka 1. naj se glasi: Postajni odbor se voli vedno za celo leto, in sicer pri glavni seji, katera se ima vršiti v mesecu decembru. Urad nastopi s 1. januarjem. Točka 2. Naj se črta: straža, ter doda: zastopnika in postajnega zdravnika. Točka 3. nespremenjena. Točka 4. Črta se: razsoditi, ter se nadomesti: izpolniti.
Ustanovitev nove postaje. O-stanejo točke 1-, 2.. 3., 4., 5., 6., 7., 8., vse nespremenjene.
Dolžnosti uradnikov in članov vsake postaje. Točka 1. nespremenjena. Točka 2. Črta se: tekom petih dni, ter se nadomesti: mora se do zadnjega dneva v mesecu poslati na glavni urad in ko prejme gl. tajnik bolniške nakaznice, mora takoj nakazati bolniško podporo, ako so listine v redu. Sprejeto. Točka 3. ostane nespremenjena. Točka 4. se črta. Ravno tako točki 5. in 6. Točka 7. nespremenjena.
Br. gl. predsednik da 15 minut odmora.
Po odmoru nadaljevanje seje.
Člen V. Glavne mesečne seje postaj in uradniki. Točka 1. Črta se: prvo nedeljo v septembru, ter se nadomesti: v decembru; nadalje se črta: decembru, marcu in juniju, ter se nadomesti: marcu, juniju in septembru. Točka 2. se črta.
Nato prosi za vstop Fran Ka-I spari, kateri mu je dovoljen, ker se je že poprej sklepalo o tem, da se mu da vstop, kadar pride. Predlagano in podpirano, da se omenjeni gre zagovarjat pred porotni odbor ter pred pomožni porotni odbor, da preiščejo njegovo zadevo. Sprejeto.
Nadaljevanje pravil.
Točke 3., 4., 5., 6., 7. ostanejo po starem. Točka 8. Dolžnost predsednika: nespremenjena; a), b), c) nespremenjene. Dolžnosti tajnika, a), b), c) nespremenjene; d) se doda: po preteku 10 dni po zborovanju društvene seje; e), f), g), h), i), j) ostanejo nespremenjene; k) se črta, nanovo se glasi: postajni tajnik mora pošiljati vsa mesečna poročila in imena pristopilih, suspendiranih, črtanih, prestopilih, odstopilih in umrlih članov ter poroča vsak mesec o dohodkih in stroških. 1) se črta. Glavni urad plačuje vsakih šest mesecev stroške za društvene poštnine in pošiljat ve denarja. m) se črta. n) se črta na koncu: $1000, ter se doda: $500 poroštvo je veljavno tudi za tajnike postaje.
Točka 10. II. tajnik: nespremenjena.
Točka 11. Dolžnosti blagajnika.
a)	in b) nespremenjeni, c) se črta: in smrtna.
Točka 12. nespremenjena. Postajni pregledovalni odbor in njih dolžnosti, a), b), c), d), e) nespremenjene. Dolžnosti pooblaščenca. Pooblaščenec posluje pri izplačevanju posmrtniue, kadar se dediči pokojnega člana ali članice nahajajo v stari domovini ali izven Združenih držav Severne Amerike. Enako zastopa tudi dediče v Združenih državah, kjerkoli je potreba. Pooblaščenec mora položiti poroštvo, kakoršno mu določi konvencija. Kadar izplača pooblaščenec gotovo svoto dedičem, mora o tem poročati društvenemu kakor tudi gl. tajniku. O svojem poslovanju mora voditi natančen zapisnik.
Točka 13. Porotni odbor, a),
b),	c) nespremenjene.
Točka 14. Vodja. Nespremenjena.
Točka 15. se črta. Čitajo se telegrami: B. Gantar,
Br. gl. predsednik zaključi sejo točno ob 12. uri opoldne.
Jcs, Peternel, gl. predsednik.
Anten Demšar, zapisnikar.
Fran Bcrštnar, zapisnikar.
Osma seja dne 25. sept.
Br. gl. predsednik otvori sejo točno ob pol 2. uri popoldne.
Br. gl. tajnik čita imena gl. odbornikov in br. delegatov. Navzoči so vsi.
Prečita se vabilo združenih postaj sv. Barbare v okolici Pitts-burgha k slavnostnemu banketu, ki se priredi na čast zborovalcem četrte glavne konvencije društva J sv. Barbare v četrtek zvečer v. dvorani K. S. Doma. Sklene se, I da se zborovalei odzovejo pova-, bilu.
Predsednik štev. 17 iz Brough-ton, Pa., br. Mihael Mali prosi za vstop v dvorano, kar se mu dovoli. M. Mali pozdravi skupščino ter želi vsem zborovalcem vrlega napredka.
Nadaljevanje pravil.
Člen VI. Dolžnost članov. Točka 1. ostane, samo da se črta: in sicer 14 dni po zahtevi. Točke 2., 3.. 4., 5., 6., 7. ostanejo nespremenjene.
Člen VII. Vpis novih članov. Predlagano in podpirano, da se vzame ven: katoliško. Predlagano, da ostane po starem. Točka 1. se sprejme z 31 glasovi proti 28 glasovom. Točke 2., 3., 4., 5., 6.. 7., 8., 9. in 10. vse nespremenjene.
Prošnje za vsprejem. Točke 1., 2., 3. in 4. ostanejo nespremenjene.
Točka 5. ostane, ter se pride-ne: nobena sprošnja za pristop ne sme biti čez 30 dni stara prej ko jo vrhovni zdravnik potrdi.
Točka 6. naj se glasi: Na prošnjah, ko se naredijo oporoke, mora biti zaznamovano pravilno ime in priimek ter omenjeno, v kakem sorodstvu ali na kakšen način je odvisna oseba, katera je opravičena do usmrtnine.
Točki 8. in 9. ostaneta pri starem.
Člen VIII. Pristopnina. Se določi na poznejši čas.
Sledilo je poročilo porotnega odbora glede Fran Kasparija. ki je bil član postaje št. 3 v Moon Run, Pa.
Predlagano in podpirano, da se Fran Kaspari sprejme v organizacijo. in sicer katero društvo, oziroma postajo želi, in to brez vsako pristopnine in v teku 30 dni. Sprejoto.
Na vrsto" pride razmotrivanje radi asesinenta in posmrtnine. Sklene se, da se izvoli poseben odbor, ki naj zadevo radi asesinenta razniotriva in določi, kak asesinent se bode določil. V ta odbor se imenuje brate: Ivec, Se-liškar, Štefančič, Zalar in Hočevar. Sprejeto.
Čitajo se brzojavi: Josip Svete, A. Ans. is Sec., Woodword, Iowa. Geo. L. Brožič, gl. tajnik J. S. K. J.. Ely, Minn. Zakliče se vsem skupaj trikrat: slava!
Br. gl. predsednik zaključi sejo točno ob pol 6. uri zvečer.
Jos. Peternel, gl. predsednik.
Anton Demšar, zapisnikar.
Fran Bcrštnar, zapisnikar.
mn«j>go blazin pod glavo. Nizko zglavje naj imajo tudi tisti, ki imaljo kratko sapo. Le jetični, ki so sjkoro brez pljuč, morajo imeti visoko zglavje.
Nervozni ljudje
večkrat dobijo slab želodec. V zgoijnjem delu želodca se nabirajo plini, kar prihaja odtod, da se dela^ od želodčnega soka preveč solne kisline, ki draži čreva in zapira prehod iz želodca v čreva. Plini v tem slučaju včasih uhajajo slfozi usta ali pa vsaj naprav-ljajoj kolcanje. Rabijo se za to bolezen magnezijski odvajalni
preparati.
j
Na bakrenih in medenih posodah
i
se rad dela volk; take post/de je trebiij dobro snažiti. Niti malo časa naj ne bode jed v posodi, v kateri se je pokazal zeleni volk, ki je liijid strup.
Klej za steklo
je tajkozvani ribji klej. Namazi s tem klejem steklo tam, kjer je počilk in pritisni k drugemu steklu tlako, da gre skupaj. Ko se posuli, zopet drugi kosec pri-kleji.j Če pa pride steklo potem v vo<|o, klej spusti.
Izvrsten klej
naredjiš tako: Vzemi štiri dele lima, gja namoči v petnajstih delih hladnb vode. potem polagoma se-grej, jda se lim raztopi, nato mešaj iuj pridelaj 65 delov kropa. V drugi] posodi zmešaj 30 delov iz-kuliaijega škroba v 20 delih hladne vo<jle, da dobiš mleku podobno tekočijno brez kep. V to se vlije tekočina od lima, ki se kuha, in vse skupaj ostane pri ognju deset mijuut.
Težke omare
ni lalilco prestavljati po sobi. Na
Slovensko katoliško
svete Barbare
Zedlnjene države Severno Amerik*.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporiraxio dne 31. januarja 1902 v državi I cnniylruia.
•DBORNIHTl rrttMdalk: MAJtTTN QBRCMAN, Bo* lit, Vtftal Podpr*da*dnlk: J08EF PETERNEL, Boa N WlUoak. L tajnik: IVAN TKLEAN, Boa 707, Forest City, F* WL tajnik: JOHN OSOLIN, Boa 411, Forest any, I macajalk: MAJtTIN MUHIC, Boa U7, Fonat GHz,
IdiEr^ JSX
** . JSr
I
NADZORNIKI |
FradMdnlk nadzornega odbora: KAROL. «at.a», Boh »47. Forest Cltf, L nadsornik: IONAC POD VAB NIK, 47S4 Hatfield St. Plttskara. Fa* EL aadaornlk: FRANK SUNK. »0 Mm It., Luaerne, Fa. OL aadaornlk: ALOJI TAVČAR, III Cor. N. — trd II. Bett
POROTNI IN FRIZIVNI ODBOR t
FradMdnlk yorot. odbora: PAUL OBRXGAR, Boa Ml, L porotnik: MARTIN OBER2AN. Boa II. Mineral, o. »ar »talk: ANDKV SLAK,, T Til Iariei St., cirri
VRHOVNI ZDRAVNIKI M. 9. M. CWLUKAR. VIST ■«. Clair Ave.« OUT
D«** aaf m ysHjals L tajalka IVAN TIUAM. m
air, r«,
AnHrut glasile jf *«LAB WASOBVS
if
j
tleh se poriva omaro
določeijiega mesta omaro s preprogo, eden naj pa sadej potiska. Tako t|a nič ne trpe.
lahko poznajo drse, ko jih naprej. Podloži tedaj pod kako preprogo in vleči do
ne dev le na 1 brzda 1 ne in o hlevu n preden bec.
Mrzlih brzda
konju v gobec, če so bi-udem mrazu. Premrzla ihko konju jezik prievrk-maji. Imej tedaj brzde v i gorketn, ali pa jih o gre j, jih konju vtakneš v go-
To in ono.
Poučni del.
Bolni na srcu
naj se večkrat na dan vležejc za kakih deset minut na divun, ali pa ob lepem vremenu na trato na prostem in naj nekoliko bolj globoko dihajo kakor po3 navadi. Kdor ima slabotno sr^e, naj gibanja ne pretirava, pač pa je dobro, če si da včasih masirati roke, noge in stran nad srcem. Kolikor je mogoče, naj se tak varuje alkohola in sploh umivanja pijače, da nima srce nepotrebnega dela. Koristno je umivanje života vsak drugi dan z vodo, ki ni prehladna.
Škodljivost alkohola.
Na Ogrskem sta dva zdravnika preiskala kri pijancev in sta dognala, da uživanje alkohola zastrupi rdeča krvna telesca za toliko Časa, dokler alkohol deluje.
Kamnj v Žolču.
Komur žolč prav ne deluje, se mu začno delati kamni. Ce se ženske trdo prepasujejo, se lahko začne ta bolezen, ki ima pa seve-Forest City, Pa., Mihael in Fran'da tudi mnogo drugih vzrokov. Hočevar, Bridgeport, Ohio, An-
drej Fortuna, Rock Springs, "Wyo., Ivan Peternel, poBt. št. 23, Springfield, 111. Pisma: F. S. Tav-
Zglavje pri postelji
ne sme biti previsoko; ako imaš visoko zglavje, ne morejo pljuča
ear, Hock Springs, Wyo., Louis in sree prav delovati, ker je vrat Bavdek, Conemaugh, Pa., Ivan J preveč upognjen in ves prsni koš Home, Yale, Kan. Vsem skupaj stisnjen. Že otroke treba navaditi
se zakliče trikrat: slava!	'na nizke zglavje in jim ne tiščati
_________ _____
I anatičen patrijot.
Iz Totqia poročajo: V zunanjem miniLtrstivu si je neki obiskovalec prerezal trebuh v protest, ker japonska dinastija ničesar ne dela.
Avtomobilska nesreča.
Na cesti v kopališče Oldesloe na IIoLstanjskem je trčil avtomobil graščaka (Juelo na nekem o-vinku v drevo in se je prekucnil v globok jarek. Nesreča se je pripetila, ker se je pokvarilo krmilo. V vozu je bilo pet oseb. — Lastnik voza Gueio je obležal na mestu mrtev, neki posestnik iz Berlina je težko ranjen, ostala gosta in šofer pa so lahko ranjeni. Avtomobil je popolnoma raz-M,
Madžarske razmere.
Iz Sombora poročajo: Kmetovalca Czirska, ki je obolel na znakih kolere, so takoj prenesli v bolnišnico za infekciozne bolesti. Drugega dne pa so njegovi sorodniki vdrli v bolnišnico ter ga odnesli na njegovo stanovanje.
"Heiratol".
Pred dunajskim porotnim sodiščem se je vršila zanimiva obravnava proti nekemu Hugu Kohnu zaradi sleparske ženitve in zaradi poneverbe tujega blaga. Obtožnica ddlži Kolina, ki se izdaja za pisatelja in za dopisnika raznih velikih listov v Nemčiji, da je ogoljufal neko mlado poštno oficijantinjo in njene starše za več tisoč kron. Svoji zaročenki in njeni materi je obljubljal Kolin, da se bo v kratkem poročil. Vsled tega je dobil vstop v rodbino in je postal popolnoma domač. Nevesta mu l^e dala v svr-ho ženitve 1000 K, od njene matere, ki je vdova in ima tri hčere, je izvabil vložno knjižico za 8000 K, kakor tudi 3000 K, katere so dobile sestre kot krstno darilo od botra. O Božiču se je vršila oficijalna zaroka, po kateri je povabil zaročenec svojo bodočo ženo na potovanje v Italijo.'
IZ URADA GL. TAJNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE S SEDEŽEM V FOREST CITY, PA.
Naznanilo vsem cenjenim delegatom, kateri so bili zbrani na 4. konvenciji združv-nih društev sv. Barbare v Pittsburgh, Pa.
Kakor smo J > i I i domenjeni, da jaz kot gl. tajnik takoj ra/.po-fcljein zapisnik vsem delegatom in ker me j<> že več bivših delegatov vprašalo pismenim potom zakaj da ne pošljem omenjenega zapisnika, objavim tukai, tla mi tega dosedaj ni mogoče storiti, ker še do danes nisem sprejel zapisnika. Prosim, da naj si to cenjeni di*le-gatje vzamejo naznanje.
Nadalje tudi obvestim vse one postaje, ki imajo dobiti podporo in izplačila za mesec september, tla nisem zamogel nakazati čekov zato, kjer se nahaja čekovna knjiga z drugimi knjigami v kovčeku, ki se je pa moral kje na Exprrssu zadržati, tla ga nisem tlo danes še sprejel. Kakor hitro dobim kovček, bodem tudi nakazal čeke na one postaje, katere imajo dobiti bolniško podporo kakor tudi usmrtnine. Prosim nekoliko potrpljenja,- takoj ko omenjene stvari dobim, Iiotle vsa stvar urejena.
Z bratskim pozdravom
I. TELBAN, gl. tajnik.
Istočasno je postala njegova zaročenka polnoletna in je zahtevala svojo dedščino v znesku 3000 K, kateri denar je tudi izročila svopemu zaročencu. Obenem je dobil Kolin od matere svoje zaročenke več založnic za skup-
držal seveda za svojo porabo. Kmalu nato pa je izvedela tudi mati zaročenke, da zahaja ženin tudi k nekemu drugemu dekliču, kateremu je tudi obljubil zakon. Sledila je ovadba. Preiskava je dognala, da je dozdevni tir. Kolin ogoljufal tudi več strank, s tem, da je naročal pri trgovcih razno blago, katerega so mu kreditirali zato, ker se je izdajal za bogatega doktorja, žurnalista in pisatelja. Pri obravnavi se je zagovarjal obtoženec, tla ni imel namena, oškodovati omenjenih strank. Za pisatelja se je lahko izdajal, ker je res spisal več burk, med katc-
KRETANJE PARNIK0Y
KEDAJ OD PLUJEJO IZ NEW YORKA
Frank Sakser,
rimi je bila nosebno 'odlikovana I82 Cortlandt St., New York City. burka poti naslovom ''Ileiratol" in katero je spisal ravno v času, ko se 'je ženil pri hčerki tožnice. Ta burka se je uprizorila tudi v nekem varijetnem gledališču na Dunaju in je izborno uspela. Ime Kolin si je izbral za svoje umetniško ime, za doktorja pa se	L -^"V -i, . * . *J ... . i konja, k< izdal zato, ker je to prišlo pri1.
t ene rži
dunajskih pisateljih sploh v navado.
Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva goljufije s pri-stavkom, da presega svota 2000 K. Sodišče je obsodilo Kolina na pet let težke ječe.
100 AKR0V FARMA.
Tukaj je na prodaj lepa. 100 akrov obsegajoča farma. Na farmi je velika hiša, velik saden vrt, hlev, šupa, svinjak, kokš-njak, koruznjak, šupa za vozove, pet glav goveje živine, dva lepa cokoši, 160 bušljev namla-okrog 50 bušljev ovsa, kakih 500 bušljev koruze. Oseja-no je vse žito za drugo leto in nasajeno je 1 '/2 akra jagod, 1 aker rbidenc (dewberries) in 1 aker malin. 20 akrov zemlje je za mrvo, 10 akrov hrib. kjer je nekoliko vinske trte za vino za doma. Mrve je dovolj za celo zimo za Velika nesreča pri konjski dirki.jvso sivino. Poleg posestva je vc-
Pri konjski dirki v Aristiani lik ribnik, kjer se lahko lovi ribe. sta se splašila dva konja in sta Vse skupaj stane $4000, plača se planila med gledalce. En jezdec $2500 in za ostalo se čaka. Za naje obležal na mestu mrtev, neki! tančneja pojasnila obrnite se na: mladi zdravnik je umrl kmalu	Frank Čech,
po nesreči, čez 50 oseb pa je te- R- 2, Box 52, Grand Haven, Mich.
žko ranjenih. Poginil je tudi še na dirkališču en konj, drugi je težko poškodovan.
POZDRAV.
Predno se podam čez ocean, pozdravim še enkrat svojega ljubega soproga, brata, obitelji Go-spodarič, Pečnik in Verče v Colorado in Ignacija Češnika v AVil-lard, Wis. Na veselo svidenje!
New York. 8. okt. 1913.
Marija I. Zagožen.
(25-9 3x lx v t)
OGLAS.
Za damsko garderobo in fino vezenje se priporočata:
Justa Chera & Olach, % Hasenbeck, 41 Melrose St., Brooklyn. N. Y. (3x 9,11,13—10)
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj naj naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nain pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi za dobavo dedšeine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi.
Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, N.]
Paanik ! odpluj« j	v
New York.....jokt.	lo Souitiaiiipton
Imperator........ ,,	lit iamburg
Majestic......: „	11 Southampton
Kais. Fr. Jus. I. ,,	11 1'rst-Fiume
Ryndam.......i ,,	11 Rotterdam
K. VVilh. d. Gr. ,,	1! Bremen.
La Bavoie...... ,,	15 Havre
Lusitauia ..... ,,	15 Liverpool
Vatlerlaml..... ,,	15 Antwerpen
Celtic.......... ,,	I« Liverpool
St. Paul ...... ,,	IT Southampton
Kochambean____ ,,	IS Havre
Oceanic....... ,,	16 Southampton
Pres. Lincoln..! ,,	1« Hamburg
KaiserWilh.il ,,	21 Bremen
Rotterdam ----j	21 Rotterdam
La Provence... i ,,	22 Havre.
Floride........| „	22 Havre
Argentina................22 Tret - Fiurne
Kroonland .... ,,	22 Antwerpen
Cedric........ ,,	2:: Liverpool
Amerika................2-i Hamburg
G. Kurfuerst.. ,,	23 Bremen
St. Louis...... ,,	24 Southampton
Glede cene za	parobrodne listke in vsa druga	pojasnila obrnite se na:

Ze zopet!
nočni čepiei in bačkorih je zlezel na peč, zarotivši se, da Fuk-sa ne pojde več "proganjat". Protla ga, naj bo kakor hoče. Več s«1 ne pusti imeH zn norca!
''Toda škoda bi ga bilo*'j omeni mu bojazljivo Trakova; "toliko let nma že služi, sedaj pa bi ga oddal v Iiog ve kake roke." Na to mu je povedala, kaj ji je svetovala Razvorova.
"Xu, bomo videli!" se nasmehne Trnka nekoliko kislo (kajti splošno je bilo znano, da se z delom še svoje žive dni ni presi-lil), 'poskusimo še to, in če potem ne opusti svoje navade, pa ga brez vseh ovinkov prodam."
In takoj drugega jutra je šel na delo. Naj p opre j je zoral ledino, ki bi bila sicer čakala do žetve. Drugega dne je šel vlačit grudasto njivo, katero radi grud v pomladi ni mogel obsejati. Tretjega dne že ni imel tako nujnega dela, pa je jel dovažati šuto na dvorišče.
(Fuks, kakor je bilo videti, se je pri tem dobro počutil.) Četrtega dne že ni vedel, česa naj se loti, torej — ako ni hotel lenušiti
—	zašel je le tako v mesto. Toda nazaj ni še prazen; v mestu se mu je navalilo kaka dva tucata
ujcev in "bratov" na voz, ki so vsi slučajno imeli v mestu "opravek". Pil jih je poln voz
—	samo žrd bi še položil čez nje. Fuksu je ta pot sicer ugajala, toda iii» tako Trnku. (Jrede iz mesta so krenili k Židu in ga tam toliko rukali, da se je Trnka drugega dne čutil kakor na iglici na-botlen hrošč; ves svet se je vrtil z njim. Toda, da se je le Fuks dobro počutil. Ta se na veliko Trn-kovo veselje na zamašenje ni niti zmislil.
"To mu pomaga!" si je pomislil na pol veselo, na pol žalostno Trnka, premišljaje, da sedaj ho-češ-neeeš mora delati, da bi mu ne bilo treba Fuksa proganjati, kadar se vsled lenušenja. zamaši.
Delal je še dva dni to pa ono, toda potem mu je tlela zmanjkalo. "Veš, kaj", mu je svetovala žena, stopi k Židu, on si ravnokar da dovažati drva iz gozda; pogodi se ž njim in polagoma vozi!" Trnka je pljunil, popraskal se na zatilniku, — toda šel je. Pogodila sta se, koliko dobi od sežnja, ter začel voziti.
Fuks se je počutil čedalje bolje, toda Trnka je hodil kakor bridko razpelo. Kako bi tudi ne! Vsaki dan v gozd! Pač nič bi še ne bilo, ko bi šel tja prostovoljno
—	toda sedaj je primoran! In on, katerega je žena poprej samo enkrat v letu le s težavo odpravila tja po nekoliko suhega vejevja, lil še po to je šel še le takrat, ko že nobenega kola v plotu ni bilo. A takrat pa je morala žena speči makovih cmokov in pripraviti žganjice, takšne s starim salom — kakor ob največjih praznikih. Sedaj pa mora hoditi tjekaj zato, ker Fuksu ugaja delo — dasi ve, da se popolnoma ugonobi pri njem! — Vedno pa se mu tudi pripeti kaka nesreča. Enkrat si je odtrgal celo krilo kožuha med dvema panjema, kamor ga je voz pritisnil. Drugo-krat je padel z voza, ko je Fuks na ovinku za vozil preveč 'k sebi. " Udaril se je, da se je še le čez eno uro utegnil pobrati. A drugi vozniki so se mu smejali. Kdo je baje že kedaj videl: sedeti na naloženem vozu! Ali pa mar naj pode peš? Že brez tega raztrga dovolj čevljev!
"Nu, ali je pomagalo?" je povpraševala teta Rozvorova, ko se je čez dva tedna srečala s Trnke vo.
"Zares, hvala Bogu, pomagalo je!" je pritrdila Trakova. "Toda kaj, ko zopet mojemu staremu ne ugaja", je omenila v skrbeh. "Takšen je, kakor bi ga premla-til, in ako se ne bi pokrepčal časih s požirkom pijače, prišel bi popolnoma v nič. Pa še tako sem ga morala onega dne mazati z zeliščem in milom."
"To je dobro, — pridodaj le nekoliko starega sala", svetuje jej leta. "Ali vidiš, kakšen je svet", je dostavila čez trenutek, "temu niti vsi zlodji ne ugodijo! Poprej so govorili ljudje, da imate konja samo za parado — sedaj pa govore zapet drugače. Pravijo: "Svet se predrugači: Trnka že dela pokoro. V mladosti je ležal' na peči, na starost pa hoče vse spraviti v svoj žep." Toda ker že le hoče delati, naj baje dela sam ter živinčeta toliko ne muči. Naj mu prizanaša: božja stvar je___"
Ko je Trakova pravila svojemn Adamu, kaj govore ljudje, je ta v pravični jezi zlezel na pee in cele tri dneve ni zlezel ž nje. Ce
iNiirri^-iimTifcirT^^rrifniri-M
ga le imajo obirati jeKiki, češ, da nimo vesti, ker živmčetu ne prizanaša, pa rajše pusti vse tako. On je hotel konju samo dobro, potem naj Bog pomaga, če jim to ni
povseci.
Prespal je tri dni in tri noči kakor jazbec o božiču in nemara bi ne bil zlezel s peči celi teden, ko bi četrtega dne ne bila prihitela Trakova v sobo s to jobovsko novico: "Že zopet!" Revež Trnka je bil kakor od strele zadet. Tu ga imaš! Sedaj mi ne preostaja nič drugega nego zasesti Fuksa in ga "proganjati."
Ves otožen je obul bačkore, navlekel na-se kožuh, del si na glavo čepico in kučmo (bilo je o sv. Ivanu) ter šel. Le s težavo se je splazil na stol, ki ga mu "je žena pristavila, zasedel Fuksa ter zdir-jal z dvorišča. Že nad dva tedna ni sedel na njem in jezdarenja se je skoraj že popolnoma odvadil. Odskakoval je na konju, kakor nalašč in noge so mu bile še bolj okorne nego drugekrati.
Trakova je pripravljala žga-njico z ingverjem — toda v nekaki žalostni slutnji.
In ta je ni goljufala. Cez kratko je prišel Fuks — sam. Še le čez dobro uro je {prilezel tudi Trnka, toda v kaj žalostnem stanju.
Padel je s Fuksa, in sicer tako nesrečno, da je hipoma ohromel na levo nogo. Toda, ko bi bilo samo to! Na čelu se mu je naredila bu lika kakor debela pest.
"Kaj si naj sedaj počnem jaz, grešna stvar, če se Fuks zamaši M" je tarnala Trnkova.
"Sama ga pojdeš proganjat". odvrne Trnka hladnokrvno.
Toda na srečo je bil Fuks pameten in ni se zamašil. Nemara je slutil, da bi bilo to za Trnko-vo kaj neugodno. Ali pa je nemara čul obsodbo, ki se je izrekla nad njim, da ga namerava gospodar prodati, vsled česar se je cele tri tedne, kar je Traka ležal, obnašal, kakor se spodobi konju. Toda navzlic temu je vendar prva pot peljala Trnko: na semenj.
Predno so ga prignali iz hleva, je posipala Trnkova tla pred vratmi s pepelom in po tem pazila, s katero nogo prekorači Fuks to črto. "Hvala Bogu, z desno! Nu, moj stari, prodaš ga, pri moji veri, gotovo prodaš!" Toda, da bi bila v tem še bolj gotova, je vrgla za Fuksom tri treske od tnala.
To je ne goljufa!
In ni je goljufalo.
Bilo je še dokaj pred poludne-vom in že je Trnka Fuksa prodal, in sicer za petdeset goldinarjev srebra.
Kupil ga je mešetar, ki pa se ni pogajal predolgo, da še dober "likof" je obljubil. Fuksa ni vzel takoj: naročil je Trnki stopiti k "Bradatemu", češ, tam se zopet snideta. Polovico svote mu je odštel takoj, ostalo pa mu da, kadar Fuksa odžene. Vrl človek!
Trnka je šel. Fuksa je privezal za kavelj pred oknom, sam pa se je vsedel v sobi k prav tistemu oknu, da bi imel Fuksa na očeh. Ukazal si je prinesti vina, pečenko in štrukelj. Hotel je obedovati po gosposko! (Jez nekaj časa pride tudi pričakovani mešetar. Prignal je s seboj še jednega konja ter ga privezal k Fuksu Bil je to še mlad in kaj zal konjiček. Fuk-sova "lepota" se je kar zgubila pri njem.
"Zal konjiček!" ga pohvali Trnka, ki ga je pil že drugi liter. Bil je kaj dobre volje.
"A po ceni!" reče mešetar. "Dal sem zanj samo štirideset goldinarjev."
"Štirideset!" se začudi Trnka. "Nu nočem obžalovati, toda — — ta moj je proti temu na pol zastonj."
"Veste kaj", se nasmeje mešetar: "dajte mi moj denar nazaj in pridodenite k njemu še petnajst goldinarjev od svojega, pa vam dam tega konjiča."
"Ali Fuksa tudi vam?"
"Nu, seveda, se nasmeje mešetar.
"Traka se zamisli. "Konjiček je zal, to je sveta resnica!" si misli, ogleduje ga z večim očesom. "Ce se tak opogodiva, ne bo slaba "kupčija". Fuks je vendarle "mačka" proti njemu."
"Ima kratek vrat" je omenil ponosno in začel jako resno razgovor, kako važna iznajdba je ponočna čepica. Sedi ti na glavi, kakor bi jo vlil — po leti greje, po zimi hladi — (ni zapazil, da trdi narobe.) Bog naj živi onega, ki jo je prvi nosil!"
"On je že tam, kjer tope loj!" je omenil mešetar smehom. Z veseljem je opaževal Trakovo raz-in njegovo pogosto ku-
kanje skozi okno.
Trnka je vstal ter šel ven. Čez kratko se je vrnil.
"C*e le hočete, petak vam pa dam", je omenil malomarno.
Pogajala sta se jedno uro, dve. Mešetar ni hotel odjenjati —r Traka ni hotel pridodati. Naposled sta se pogodila tako, da pridoda osem ter plača oba 'likofa'. Udarila sta si kakih dvajsetkrat v roke —: kupčija je bila sklenjena.
Mešetar se pomeni nekaj s krč-marjem.
"Ukazal sem dati konjem zo-banja", pojasnuje Trnki, naliva-je mu vina.
Bilo je že poolnoma temno, ko sta se od'pravila. Trnka se je moral prijeti vogla pri mizi, pa še ta se mu je nekako umikal. Nekaka slabost mu je prevzela ude. "Ej, nečimna pijača!" je zamomljal mešetarju, "nobene moči nima; kolikor več piješ, toliko slabejši si..."
Z okornimi rokami je naštel krčmarju plačilo za likof. Računal je samo tri goldinarje dvajset krajcarjev. Zaslišavši račun, je že nekoliko trezneje korakal ven na ulico. Zunaj je bila tema, tudi luč na oknu je zginila.
"Nu, vzemiva vsak svojega", reče mešetar. •
"Jaz že imam svojega", odvrne Trnka, razvezujoč vrv.
"Le dobro ga poglejte, kateri je vaš", opominja mešetar, "nočem vas goljufati! Moj je stal tu na desno... "
"A moj na levo. Torej z Bogom! Naj vas Bog blagoslovi!"
Trnka je zavil na cesto ter ko-
la skleda mahovih cmokov. "Dobra žena, — dobra!" se je nasmehnil, prekotalivši se na peči.
zahteval od svojega najemnika, naj prepoVe avoji podnajemnici, igralki, sprejemati obiske mo-
Zlezel je s peči ter šel v vežo, - škili. Hišni gospodar je to uteme-r... ^ xt«i;i „ i_____h;____i ..... i .
da se umije. Nalil je v lončič vode, namočil dva prsta, otrl ž njima oči, obrisal z rokavom in delo je bilo končano. Potem je šel čez nasip, češ, da pogleda svojega novega konjička, kar se oglasi iz hleva presunljivi krik njegove žene:
"Za Boga, stari, že zopet!" V grozni slutnji steče v hlev in čudno, da ne okameni začudenja.
Pri jaslah stoji Fuks v naj kritične jšem položaju zamašenja.
"Vidiš, vidiš, čemu ga nisi prodal!?" mu očita sicer krščansko
ljeval steni, da se ostali najemniki pritožujejo vsled tega. Državno sodišče je zavrnilo tožbo hišnega gospodarja. V utemeljevanju pravi sodišče: "Prepoved moškega obiska je omejitev osebne svobode, česar navadno podnajemniško razmerje-ne dovoljuje. Mora se posameznim osebam prepustiti, v kolikor se hočejo podvreči zakonom nravnosti. Ce hoče mlada dama sprejemati o-biske mož in če ne spravlja ravno z načinom obiskov dobri glas hiše v ljudsko govorico, ne more ji
re... "
Toda Trnka je ne posluša. Sko-ni na Fuksa ter ga besno udrih-ne med ušesa.
Bilo je tega dne prvokrat v njegovem življenju, da mu makovi cmoki niso dišali.
potrpežljiva Eva. "Sedaj le urnoj nihče kratiti v njenem stanova-kožuh,' nočno čepica in bačko-jnju te pravice. Ni se ji treba v
svoji svobodi omejevati niti zato, da se vsled tega pritožujejo najemniki. Na vsej stvari bi nič ne izpremenilo, niti bkolčina, če bi imel moški obisk nemoralni namen. Nikogar nič ne briga, kaj se godi za zaprtimi vratmi. Ce se dama na zunaj z zadostno rezervo obnaša, ni prekoračila meje, ki odgovarja njeni osebni svobodi.
Razne zanimivosti.
Stavka tramvajskih uslužbencev v Zagrebu.
V Zagrebu stavkajo že delj časa tramvajski uslužbenci. Ravnateljstvo električne železnice je najelo druge delavce in odslovilo stavkarje. Policijsko ravnateljstvo je izvedelo, da nameravajo stavkujoči napasti nove uslužbence in ovirati s silo promet. Zato
.	, . . . . je izdalo razglas, v katerem opo-rakal koliko je mogej, ob boku t •	• >., , , ____.___ ,____ i.:i„ ! zarJa stavkarje, da se bo kaznovalo vsako poškodovanje tramvajske proge kot hudodelstvo
. ■
svojega konjička. Tema je bila kakor v rogu — samo cesta se je še videla nekoliko. Hladni vetrič je pihljal od severa ter ga božal po licu. "Ko bi bil že kmalu doma!' je vzdihnil Trnka. "Precej ko zaprem konjička v hlev. zle-eem na peč!" se je tolažil. "Toda ta cesta, da je tako dolga! Kakor bi niti Jconca ne imela. Bržkone se je zlodju trgala veriga, ko jo je meril; on pa je mislil, da ima mero v roki, pa je le dirjal in dirjal. .. " Hotel se je nasmejati, toda zevanje ga je prehitelo. In spanec se mu je na vso moč obešal na oči. "Ej, nečimna pijača!" je zamomljal.
Šinilo mu je v glavo, kako bi bilo prijetno, ko bi mu ne bila treba eepetati poleg konja, marveč zlesti nanj in ga jezditi. Ustavil ga je ter skusil splezati nanj. S početka ni mogel in ni mogel
—	naposled se mu je vendar-le posrečilo. "Hm, kakor na zofi", se je nasmehnil, "to je povsem drugačen hrbet nego ga ima Fuks. Na tem bi že hotel jezdariti. Pa tudi korak ima drugačnejši — ne cinca kakor Fuks. Kakor bi mati otroka zibala..." Pobesil je glavo niže ter spustil uzdo. "Kako bo Eva vesela!" mu je šinilo v glavo. Stožilo se ji je za Fuksom, ker je privajena na konje — nu, priženem ji drugega, boljšega... da, lepšega in boljšega... Naj ima moja duša veselje", je dostavil mehko. "Dobra žena, dobra! Ne vrešči, ne zavida človeku požirka te pijače... Marsikatera ga zavida... in vrešči, pa tudi metlo jemlje v roke."
Glava se mu je dotaknila ko-njeve grive. Dvigal jo je, dvigal,
—	da se mu je naposled posrečilo, dvigniti jo. Začudeno se je oziral okrog: Nekaj belega je o-pazil na obeh straneh. Oh, hvala Bogu, saj sem že v vasi! Kako kratka je bila pot! Nu!" sunil je konja v bok, toda ta se ni ganil. Zlezel je ž njega, češ, da ga popelje. "Ko bi vsaj vedel, kje sem, če že nisem šel dalje nego je treba... " Prestopil je par korakov ter trčil nekam z glavo in se nasmejal. "Ej, da bi te s konjem vred! nemara je prorok, ali kaj ? Ravno pri naših vratih je obstal! Nu, prav, prav! Iz tebe bo še neka!"
Vrata niso bila zaprta, pa tudi v sobi ni bilo luči. "Nočem je buditi, dobre duše!" je zamomljal, misleč na ženo, konjička zaprem v hlev, jaz pa zlezem na peč. Da me je Bog semkaj spremil..."
Trnkova ni spala, ko je prišel mož. Cula je dobro, toda ni vstala. Bila je jezna, da se do polnoči potika po sejmu. Tn njen srd je še naraščal, ko je čutila topot kopit po nasipu.-/'No, še prodal ni, potikal pa se je do temne noči!" je momljala pod odejo. "Toda, naj mi le pride prosit večerje ! Ne boš ti danes jedel teh ma I hovih cmokov da veš!"
Trnka je spal kator namazan. Zbudil se je, ko je <bfl že fla« in že solnce pripekalo na peč. Žene j ni bilo ▼ sobi, toda na mizi'je sta-
Zakon Castellani-Gould.
Odločba papeževega sodišča v izjavi, da je zakon grofa Ponija Castellani z Ano Gould, hčerko amerikanskega milijarderja, neveljavna, je dovedla do novega procesa, ki oporeka tej razsodbi. V tem slučaju namreč ne gre ža razporoko, marveč za ničnost zakona, ker leže vzroki ničnosti še v času pred sklepom zakona. Zaročenca namreč sta sicer izjavila, da hočeta stopiti v zakon, v resnici pa tega nista hotela ali pa
. .	i samo pod gotovimi pogoji. Po
javne nasilnosti m zbiranje stav-	. . ' ,
; . . ,	. , . J . ' .današnjem naziranm tak pogonu
kujocih ob tramvajski progi kot „n\rn . • „ v .	. „
, . I zakon m mogoč m se na neizraze-upor. — Socijalni demokrati so,' _ ■ + 11 „
j no voljo tudi ne more ozirati.
Tudi samo v šali ali pa samo na
sklicali vsled tega javen shod, na katerem se bo govorilo o sredstvih, ki naj bi pripomogla stav-kujočim do uspeha. — Nekateri groze tudi z generalno stavko.
Ali sme ženska v svojem stanovanju sprejemati obiske moških?
To vprašanje, s katerim se je pred par dnevi pečalo berolinsko državno sodišče, je gotovo zanimivo z ozirom na velikomestne stanovanjske razmere. Samostojna ženska, ki ima svoj poklic in ki stanuje kot podnajemnica, se mora bojevati z večjimi neprijetnostmi nego mladi mož v istih razmerah. Tožuik, lastnik hiše, je
videz sklenjen zakon je veljaven. Mentalni pridržek, šala ,in navidezna sklenitev imajo sicer na podlago, da se volja in izjava ne skladata, taki divergenci pa stoje nasproti zmota, prevara, neza-vedanje, v katerih slučajih se da proglasiti tudi zakon za neveljaven. Kanonsko pravo pa stoji v svoji okostenelosti na stališču, da stori tudi divergenca volje z izjavo zakon neveljaven. Na to stališče so se tudi vedno poslavljala duhovna sodišča in v tem oziru je na razpolago več slučajev. Neki grof se poroči s sobarico svoje sestre, pridrži si pa v
duhu, da sploh noče z njo pravega zakona. Neka mlada Milan-čanka se poroči, samo da more odsloviti nasilnega kavalirja. Neki Francoz se poroči z bogato Rimljanko, noče pa živeti z njo v zakonu, marveč jo hoče pri prvi priliki umoriti. V vseh teh slučajih je bil zakon razveljaven. Tudi prvi zakon Napoleona I. je bil rezveljaven, ker se je Napoleon izjavil, da se ne misli v resnici poročiti z Josipino Beauharnaiš.
Gigantično delo tehnike.
Po delj kakor tridesetletja trajajočem boju s prirodnimi silami je dovršila tehnika gigantično delo. Meseca junija t. 1. je bil dokončan prekop skozi panamsko ožino. Zadnja stena je padla in svetovnozgodovinsko delo bilo dovršeno. Junija 1906., ravno pred sedmimi leti, so sklenile Ze-dinjene države, da same nadaljujejo delo, s katerim je spojenih toliko pikrih reminiscenc. Skoraj pozabljena je zgodovina početka tega dela, ki živi naprej v besedi "panama", ki označuje višek korupnosti. L. 3881. so pričeli z delom. Ko je bila že ena milijarda in 200 milijonov porabljenih, se je delo leta 1889. ustavilo. Pravice Panamska družbe so nato kupile leta 190:1. Zedinjene drža-,ve, plačale so za te pravice 40 milijonov dolarjev. Že prej pa so se bile Zedinjene države leta 1901. zediuilc z Angleško, da imajo pravico zgraditi in upravljati prekop. Sedaj spaja ta nova pot ocean z oceanom. Dolga je ta pot 76 km ter gre skozi masov Cule-bra. po reki Rio (iraiide, skozi pokrajine, ki so bile še pred kratkim divji* in ekultiviranc. Dovršeno je delo žeuijalnega tehnika, ki ga bo šteti med največje može vseh časov, Lessepso. Zopet bodo sedaj z občudovanjem imenovali to ime, ki je bilo po krivici ohla-teno in onečasteno vsled dejanj, za katera so bili drugi odgovorni. Se je sicer dolgo do onega časa, ko bodo ladje plule po teli velikanskih rezervoarjih, glavno delo pa je dokončano, dokončano od gigantičnih strojev, premago-valcev narave. Čudež tehnike je končan, odprta je pot z oceana v ocean.
Aretirana veleindustrijca.
Veleindustrijca za železnino Cesarja Karrero in njegovega sina v Milanu, ki sla postala in-solvetna (:i()0.000 lir), so aretirali zaradi ponarejanja menic v vrednosti 150.000 lir.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street, s ^ New York, N. Y.
M M « ■ PODRUŽNICA: ■■■■
6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.
m
Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Prodaja parobrodne in železniške listke po izvirnih cenah.
V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi.
T* 1
tr
i&I
Prt pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ne more vsakemu zaupati.


Črtic«,
Napisala: Ljud. Podjavorinska.
"/a lioga, stari, že zopet!" Koga >ieki... Ali res?" Uesniea. tilej stari, da ®e urno odpraviš je dejala Trnkova skoro z jokajo/-iiu Klasom. "Tu-«fi spodnjega jopna ne pozabi. Hladno j«-, lahko l»i se prehlad i 1 in /Itolel. Tudi kožuh si obleči <•< pi« <, in ha«'kor«»... "
'Mi, oh, to j#* božja kazen*', je stokal Trnka ter lezel s peci. <4Xe miru- t« len, da bi *e dva, trikrat ne zamašil. In tiF Človek, dirjaj ž nj'rn kakor blazen! Jaz vem: I i k mi to n»* škoduje — toda meni! < .-to niti svojih starih kostij n»* eiitim. I Konobim se pri njem, d;tsi m-m trdeu) popolnoma se u-L'onohim "
Nu, moj stari, le pojdi! Jaz
ti pripravim žtranjiee, veš take s
trim salom. < "e hoeeč, tudi slad-dodhlP.g.."
I rnka je š<» potoma oblekel ko-/idi. in dospevši k hlevu, izgnal i/ up ya Fuksa, tega nesrečnega ruksa. ki mu je «r»vml stare dni. I i nkova pa j«* z izrazom soeutja na li»-u gledala svojega Adama, kukn v him i a na Kuksov hrbet. \ii. le dobro ga priganjajmu za'iienj»' resno, "saj dobiš žganji-ee, kakor s»*m rekla."
To»la sladkorja ne devaj vanjo!' zakriei IVnka, dobro pošegetavši Fuksa pod noge; "pridodaj rajs'- ingvera, — da človek vsaj čuti. kakor bi mu drgnil želodec z grahovim omelom."
"S«* šaliti se mu ljubi revežu", j-omisli Trnkova, gledaje za mo-/< in. kako skokoma oddirja na huksu mimo skednja na polje. \ isoka, rudečkasta ovčja kapa inu kar poskakuje na dolgih la-m-Ii, kožuh m i j se napne na hrbtu m iioir«*. obutev velikanske bačko-i-!\ mu vis.* s konja kakor lesene. S uro smejati se mora — tako iieprilično srdi na konju. Nu. kaj, ko j.- jut primoran! Saj radovolj-no ni nikoli jrzdaril, na starost pa se mora izpostavljati ljudem v posmeh. A to h* za to, ker se Fuks vsak teden po dvakrat, tri-krat zamaši. Tu potem Trnku ne ostane nii* drugega, ni-go ga za-1 sesti in poditi tako dolgo, da mu to preide. < >n bi ga že rad podil semtertje, ko bi sam ne moral bi-ii zraven. Toda njemu. Adamu, je to zaprtje hujša kazen nego samemu Fuksu. Kaj Fuksu? Ko s.' dovolj nadirja, pride domu. s. nažre in «',*/. jedrn ali dva dni je „.• zopet zaprt. Ko hi mu bilo i<> n prijetno, bil bi pometen in jie /.amašil se.
Trnkova stopi v sobo, pospravi j po sobi, potem pa odtuV po žjfanjiee in in g ver. — Na potu od žida sreea teto liazvoro*-o.
"Nemara imaš drvarje, da tako nosiš skupaj vpraša jo teta.
Kake drvarje! To vse za te-ga čudaka, Fuksa."
"In kaj m-:!" seže ji teta v l>»*srdo; "njega vendar ne napajale •/. žganjieo."
Ne — zopet se je zamašil in nioj stari potrebuje okrepčila."
Ze zopet?!" se začudi teta. "Nu, to je pa Že res smešno. Zato v.* mu že smeje vsa vas. — Pravijo: saj Trnka ima konja samo /a parado." J** zato, da more vsak dan jezdariti."
"Ihi — kako je svet hudoben! Moj Adam da bi jezdaril samo za parado?! Revež je vesel, če more sedeti na peči. Tudi danes je zlezel na peč: veste, pekla sem kruh, bilo je toplo, da je bilo veselje, prižgal si je pipo, obesil doli noge, toda komaj je jel najlepše "puhati", tu ga imaš, moral je iti s Fuksom. Ali bi ne bil mar rajše sedel doma?"
41 Vem jaz. vem", je pokitnala teta z glavo, "toda svet je hudoben, posmehljiv... Nu, čemu pa kako drugače ne pOiaagate Fuksu? Moj raujki — Hog mu daj težko nogam, duši pa lahko in veselo vstajanje od mrtvih! — je tudi imel tako "muko" v hlevu, toda proti njej ni pomagalo nič drugega nego delo. Zares delo. Ko je konj delal, ni mu bilo nič — kakor hitro pa je dva, tri dni stal v hlevu, že se je zamašil. — Nu, tudi tvoj bi lahko poskusil."
' Fj resnica, to bo dobro!" se razveseli Trnka.
Ze je bila tema, ko je Trnka prignal domu znojnega konja. Temu kakor bi se ne bilo nič pri-petilo: stopil je k jaslim ter jel
IL r ust at i re«. Toda Trnka! Čutil
\ Šft |.)ol01Illjt?ll» Ul V ^£>07«lil"^l. 12£
I
Atentat os barom lecza.
Težka naloga.
Kn'mar (pijancu, ki leži na tleh): "Domov pojdi, če ne moreš več stati!"
Pravična sodba.
Iz "višjih krogov.
Včeraj sem videl Vašo ne
No, kako Vam kaj ugaja ? Čisto za skupaj sta.
Nedolžna žalost.
Mojster: "France, zakaj pa jokaš? Ali se ti toži po domu/"
Vajenec: "Oh, ne, mojster! Le zato jokam, ker so za tako majhen košček mesa, kakor ga imam na krožniku, ubili vola."
ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-:
—	Kako je to, da se nikakor ne morem naučiti na glasovir
—	Ker se po vaših žilah pretaka boljša kri; kot po umetniških.
Vedno tako.
Iz otročjih ust.
Jožek pride iz šole in joka. — Oče: "Zakaj pa jokaš?"
Jožek: Gospod so rekli, da naj molim tri očenaše — pa znam le enega!"
(Glavna obravnava proti Stjepa-' BU Dojčlču).
V Zagrebu, 25. septembra.
Z veliko naglico se je po/uri i o »M-.«- aoitfcičr. da reši proce« proti atentatorju Dojčiču.
Dih- avgusta je bil izvršen atentat, policija se je kakih 14 dni trudila, da bi izsledila so-1 krivce, toda ves ta trud se je razbil na trdovratni trditvi Dojči-1 eevi, da ima pač somišljenike, ali ti n«» — pol milijona Hrvatov v Ameriki. Vsi ti mislijo prav tako, kakor Jn in če Imj komisarijat na Hrvaškem še nadalje trajal, bo on — I>ojčič — gotovo še dobil naslednika. .. Policija je morala kotnno i/pustiti iz zapora tudi njegovega brata, kavarni hkega kuharja Lj ude vit a Dojči-ča, ker je atentator že tri dni KtaVkal — z lakoto v namenu, da ■ tem iraili, da izpuste iz zapora nedol/tiegit brata.
Proti Ljudevitu Dojčiču se ni moglo ničesar izslediti, kakor to, da ima — revolver in da je nekoč poslal bratu paket, v kat<v rem so mesto bomb našli — eev-I je.
Državno pravdništvo je izr«>d-no hrzo sest« vilo popolnoma suho obtožnico, v kateri ni besedice o politiki, marveč se Dojčičevo dejanje predstavlja, kakor navaden zločin hudodelca, ker je streljal na kraljevskega komisarja v cerkvi iu ker je svoje dejanje in namen, komisarja ustreliti, odkrito
__• i
priznal.
Sodišče je z veliko premetenostjo izigralo Dojeičevo pravico, da lahko vloži ugovor proti obtožnici. Ugovor iu potem pritožba njegovega zagovornika dr. Spari i ča sta bila z I liskovito hitrostjo rešena seveda tudi od-bita, Vse to pa zategadelj, da bi »«* čim najpreje mogla vršiti obravnava, to je proglasi4i obsod-ba.
In res, razprava je bila končana v enem samem dnevu.
Vse to se je seveda ukrenilo na višje povelje.
Dočim so a*' preje naše vlade trudile, da izrabijo politične procese za sebe. da ž njimi zadenejo »voje politične nasprotnik«1 in da dokažejo, da je na Hrvaškem vse zrevolueijonirano in da j«' valiti tega treba še več nasilnih sredstev, se sedaj gotovim krogom zde ti procesi preprosti 111 skrajno neljubi, ker s«' ostrina teh procesov polagoma obrača drugam.
Prav pred enim letom je bil obtožen »Jukii- z dvanajstorico mla-deničev radi umora dveh oseb, a ne.laj zapet sedi nn obtožni klopi atentator. Tretji atenator v tem ene in letu ( Planinščak i s«1 je sam ustrelil na Markovem trgu. Ne omenjam tu brezštevilnih političnih procesov, ki jih je bilo to leto več, kakor preje v tridesetih letih.
Toda, ne imponira samo število teh procesov, marveč vedno jasneje se vidi, kako se potencira sila onih, ki se odločijo za takšna dela.
Dočim je preje vsak teh političnih zločincev skušal vsaj pred sodiščem ublažiti učinkovanje svoiega dejanja ua sodnike, smo imeli tl.»nes priliko, videti političnega atentatorja, ki bi s svojo hladnostjo, s svojo odločnostjo ne bil v sramoto niti ruskim revolucionarjem.
Stjepan Dojčič se ni branil in zagovarjal, on se jc obtoževal. <►11 je skušal kazenskopravno poostriti svoje dejanje, izpovedal je marsikaj, kar bi mu ne bilo potreba. Govoril pa jc mirno in zbrano — samo da ga za boga ne smatrajo za nenormalnega, ker jc hotel — kakor je uaglašal že v preiskavi — nezadovoljen s postopanjem v .Jukičevem procesu, kjer so se zagovorniki omejili samo na prilog, naj se Jukiča izroči v opazovanje psihijatrom — pokazati, da lahko tako dejanje izvrši na Hrvaškem tudi popolnoma normalen človek z zdravimi iivci.
Stjepan Dojčič je 23-letni 'delavec. A že to dejstvo znači — napredek v revolucijoniranju naših duhov. Ni to kak prenapet dijak, katerega bi k »U-janju zapeljala želja po slavi in ki bi iskal slave in pohvale v javnosti.
Ne, DojČic ni imel v zaporu, nobenih posebnih potreb, ni zahteval boljše hrane, nobenih ugodnosti in udobnosti: njega ni tre-
Prijatelj živali
—	Tvoja žena je tudi na vežba lišču; zdi se mi, da je v bližini so vražnikov.
—	Da, ona je vedno pri sovražnikih.
Prva slovenska unijska tiskarna
Predlog.
—	Dragi gospod — zame je gotovo jako častno, da se vi, odličen in bogat gospod, zanimate za mojo hčerko. Toda — oprostite — — vi ste stari G8 let, moja hčerka pa 17 let — ali se vam ne zdi, da je moja hčerka za vas nekoliko premlada . . .
—	No, ja, imate prav. nekoliko premlada je že . . . No, pa če mi obljubite, da jo dobim, pa že počakam še kako leto.
CLEVELANDSKA
AMERIKA,
6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
—	Moja hči je pred kratkin: mladega mačka s steklenico vzgo jila.
—	Da, da, steklenica je naj boljša za m^čka.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
^f ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE p§	PEČATE IN VSE POTREBŠČINE
|9j	ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE
Kj	Delo prv» vrste,	&ene nizke.
—il	F. KERŽE CO.
»616 8. LAWNDALB AVE.,	CHIOAUU, ILL,
SIOVENSFE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ.
9^"* Denar mečete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka. Pri meni dobite
Noeojšnja kokoš se mi je zdela precej stara. Seveda, ker sem jo pekla po stari kuhinjski knjigi.
izvrstno domače vino
galon po 75 c. in več.
Pri odjemu več kot 10 galon dajem pc-pust, ter se posebno priporočam slavnim sjovenBkim dfuštvam ob priliki kake veselice, tudi onim za. svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno groceriji-ko blago, katerepa ljubi naš narod. Pošiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vee proge. Zastopani "Glas Naroda", prodajam m kupujem avstrijski denar. 8 tvrako Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
FRANK JURJOVEC 1801 W. 22mi Street,	CticaM. m.
FRANK PETKQVSEK,
Jivnl notar - Notary Pubtls,
710-721 Market St., WAUKEOAN, DLL.
PRODAJA flaa vina, najbolje ffasje te-izvrstne smo t k« — patentov mm sdra vila.
PRODAJA vetae Ustze vsek prekomes sklh črt.
POŠILJA denar v stat kraj aanetljbra
In poltene UPRAVLJA vk v notarski peael spada-
ječa dela._
Zastopnik "GLAS NARODA1
— Nikar ne kašljajta otroka, drugače nam bo takoj ponudil bombone zoper kašelj
------......._---------- - - -iniiirtiiiiittiliiiiif »S«mr 1 Jiiiiiii

ba navduševati in tolažiti, zanj I »e ni treba ni kom tir brigati, kadar bo zapustil jt*eo, on 11«* bo v breme dnribi kot mučenik.
Danes so bili naši sodniki naravnost v zadregi, kaj naj napravijo s tem mladičem.	%
Dojiic ne samo. da vse priznava, marveč edo olajšuje posel državnemu pravilniku, da tem lažje našteva nove paragrafe.
Zato je i:a kaneu eelo državni pravdnik skušal zmanjšati ta dojeni ter konstruiral, da je Dojčie moral imeti sokrivce v Ameriki, ki so vedeli za njegov načrt in >0 ga končno s posebnim pismom zapeljali k dejanju, ker so se mu smejali, da se tako dolgo mudi na Hrvaškem, ne da bi kaj "storil''. Državni pravdnik se pač ni zavela!, da je s tem ublaževal kriv-
10	obtoženeevo.
Dojčič je bil obtožen radi hudodelstva raz žal jen ja Veličanstva, radi motenja javnega miru
11	reda (po par. 65. ka*. rak.) in radi poskušenega zahrbtnega 11-no ra.
l'rva dva zločina je policija Hkrila v Dojiičcvem kovčegn. Vaši i so namreč v kovčegu kon-•ept govora, ki ga j«* imel Dojčič 1a nekem zborovanju v Ameriki.
tem govoru je ostro napadal t)nnaj in IVšto in je vzpričo u->*edbc komisarijata na Hrvaškem menoval vladarja z imenom, ki ;a ne sinemo zapisati.
Danes j«* Dojčič na razpravi iicer rekel, da t<-ga izraza ni rani na zborovanju z ozirom na icke navzoče goste, pač pa ga j«* Uipisal za ameriške liste. V osta-«»m pa je hot »'I oni izraz upravičiti.
O samem atentatu je rekel, da »n.itra atentate za edino sredstvo torbe na Hrvaškem, ko so Ilrva-0111 odvzeta vsa sredstva ustav-ie borbt*. Revolucije ne moremo »ričeti, je rekel, ker nimamo vojake. . . Preostanejo torej atentati H»edineev. Mi >,1110 do sedaj za ivojo svobodo premalo žrtvovali; iko se ne upremo proti sili in »reza konju, potem nismo narod, »Teden življenja.
Sicer miren, dostojen, ila, naravnost pohleven mladenič, se je f tem hipu razvnel: oči so se mu skrile, a glas mu jc podrhtaval ><1 iskrenega vznemirjenja. Tako ui primer, ko je pripovedoval, <ako so Hrvati 11a neki skupščini, inujoč "Hrvatski Kavez", prisegli, da ne bodo pozabili svoje do-novine in da bodo zanjo vse žrtvovali. tudi svoje življenje. Takrat. da so vsi plakali, staro in mlado... .
Ni mu žal in če bi tudi bil 11-inoril komisarja. Žal bi mu bilo, ako bi padel katerikoli drug človek, a za komisarja bi mu ne bilo žal.
Ali če bi s svojim strelom zadeli koga drugega? je vprašašal komisar.
* K. potem bi me ne bilo vee med živimi! Ne morem videti druge nedolžne krvi, nego samo izdajniško!" se jc glasil odgovor.
V tem tonu se je gibala vsa njegova obramba, ves njegov zagovor.
Mnogo humora so spravili v obravnavo stražniki in neki brezposelni pisar. Ti so kar tekmovali za slavo, ali bolje za nagrado, kdo je prvi zagrabil atentatorja. I'isar je celo trdil, da je atentatorja držal za vrat, še predno je streljal! Jasno je torej, da je 011, rešitelj Skerleczev.
Državni pravdnik je govoril pol ure, suho, dolgočasno, kakor da obtožuje kakega cigana, ki je napadel drugega.
Zagovornik dr. Zvonimir ftpa-nič je prvi branitelj na Hrvaškem, ki je pojavo atentata predstavil in očrtal globlje — kot neko socijološko prikazen. Najpreje je razložil, kako vpbče politični zločini ne spadajo v okvir našega sto let starega kazenskega zakona. Atentator je produkt svojega časa. samo zato, ker je im-pulzivnejši, ker je v njem pravna zavest izredno krepko razvita, izstopa iz vrst ostalih ljudi, da demonstrira splošno nezadovoljnost družbe z atentatom. Takšne po-edinee ni smatrati za nenormalne. kakor to hočejo psihijatri. Taksni posamniki vstopajo v o-kvir soeijoloških zakonov v borbi vladajoče skupine, ki teži za stabilnostjo, z onimi, ki žele evolucijo, napredek. Na Hrvaškem je atentat posledica izjemnih razmer, ker so oropani vseh pravic in svoboščin in ker je nezadovolj in svoboščin in ker je nezadovoljstvo že zavladalo v najvišjih iu najnižjih slojih. — Zato predlaga popolno pprpstitev obtoženca.
Dopoldne je trajal* razprava • » »♦'V	*•' ■ -
Za smeh in kratek čas-
do pol 1., popoldne od 3. do 4., ob
popoldne pa je že bila proglašena razsodba, glasom katere je bil Stjepan Dojčič obsojen radi hudodelstva razžaljenja Veličanstva, radi motenja javnega miru in reda in radi poskušenega zahrbtnega umora na šestnajst (16j let težke ječe.
Dojčič je sprejel to težko obsodba mirno in ravnodušno; vzkliknil je: "Živela Hrvatska! Živio "Hrvatski Savez!" Za mano bo prišel še drugi.... "
In zaprla so se za njim težka vrta ječe, izginja iz interesnega kroga javnosti. Življenje pulzira dalje in tudi komisarijat še traja J dalje — mera izkušenj in takšnih borb, kakor se zdi, še ni po^pa.
Bleriot o varnosti v zrakoplovih.
lileriot se je izrazil, napram časnikarjem o varnosti v zrakoplovih sledeče: Gre pred vsem za varnost v aeroplanih. Nekateri konstrukterji hočejo doseči varnost obenem za letalca in za letalo. Zato hočejo opremiti letalo z ogromnim padalom. — Drugi hočejo varnost samo za pilota, vsled česar bi bil ta gotovo zavarovan pri padcih iz manjše višine. Bleriot sodi, da bi imelo praktičen učinek samo individualno I padalo, toda tudi pri tem bi bilo treba, da ne začne padati takoj, ko skoči pilot, oziroma pasažir iz letala, delovati, marveč šele nekoliko oddaljeno od padajočega i letala, sicer se lahko zgodi, da se! zamota letalec v padajoče letalo. Sicer pa je nemogoče pri katastrofah, ki se najčešče pripete vsled eksplozije, da bi pilot zapustil letalo. Bleriot misli, da bi se rešil padalni problem najboljše, če bi aeroplan sam deloval kot veliko padalo. Aeroplan je za to izredno usposobljen, tako vsled velikih kril, kakor vsled svojega, stabilizatorja. V avtomatično sta- j biliteto Bleriot ne verjame. Baje j vedno prevrne naval vetra aeroplan, kakor prevrača veter tudi ptiče, dasiravno morejo zmanjšati odpor svojega telesa s tem, da i sklopijo peruti k telesu. Bleriot; primerja plavanje po zraku s pla-1 van jem po morju. Aerona vtika i še ne razpolaga z velikanskimi napravami, kakršne so morske la- j dje, da bi se mogla ubraniti valovom zraka, ki so poleg tega 111110-1 ga večji, kakor morski valovi. Tem velikim nevarnostim prepuščamo majhno ladjico. Nikjer se ne more pogrezniti v valovih zraka, pasti mora, lahko pa bi skonstruirali tak aeroplan, . kakor se je to konstruiralo pri pomorskih rešilnih barkah, tedaj da konstruiramo aeroplan, ki se ne da potopiti in ne prevrniti. Proti potopi jenju bi se mogli aeronavti ščititi z varnostnimi pasovi, t. j. s posebnimi individualnimi padali. Ce pokažejo Pegoudovi poskusi, da jc mogoče letalo v zraku hitro prevrniti in zopet takoj postaviti ,kakor to hoče krmar, bo dosežen velik napredek v vprašanju napredka letanja po zraku.
Vedno prvi.
Upnik: "Pred pol letom ste mi že rekli, da bom jaz prvi, ki dobim svoj denar."
Dolžnik: "Saj še nobeden ni nič dobil. Vi ostanete še vedno prvi.''
PREVIDNA..
slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom.
Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor,koliko stane, del , jc narejeno v najkrajšem času v vašo popo 10 zadovoljnost. Pišite po ccne.
f^^feej] Slov. samostojno podp. društvo Mig*	"EDINOST"
lEglfir	v L.A. SALLE, ILL.
C^PS	U»tMO»ljM« 9. Mja 1909.	Iakorporirano dse 18. avcssU 191!
M^a)	v držav! IUinoi«.
Glavni odbsr:	-	1
Predsednik: Ivan Novak, Box 173, La Salle, m
Podpredsednik: Lavoslav Zevnik. 1037 2nd St., L* Bali«. UL
Tajnik: Fran Lepich, 1155 3rd St., La Salle, 11L
Blaarajnik : J09. Barborich. 1202 1st St., La Salle. III.
Zapisnikar: Majk Fr. Kotal, lu26 — 1st St., La Salle. Ill
Zastopnik xa Oglesby: Fran Jerlna at.. Box 88, Ofleaby, UL
NADZORNIKI:
Franc Petek. 147 Union St., La Salle, 111. Tom Golobifi, 203 Union St., La Salle. Ill Matevž Urban Us, 1326 — 3rd St., La Salle, III.
W. J»_ . „
Bolniški odb*n
Joe Nuk
Joe Fr. Grxtes, 12i7 - 3rd St.. La Sale. 111. Vine. Klausek
Poslanec: Janes Golobic, 203 Union St.. La Salle. 111. Zaatavonesa: Anton Štrukelj, 202 — 1st. St.. La Salle, 111.
Kedne mesečne seje se vršijo vsako druso nedeljo ▼ mesecu ob anl uri popoldnn v dvorani sobrata Mat. Kompa.
Rojaki v La Salle in okolici so vljudno vabljeni k obilnemu pristopu.

F	i	■
Jogisloianska	Katol. Jedneta
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.	f
WUBMIB
MluTta hJ-"* * ^
CUavni tajnik: QBO. L BROZICH. By. Mian . Bom AM. PosoCdI tajnik: MTHIH, MRAVINKC, Osuka, N«*., UM HL M M ■iMfejnlk: IVAN OOOZB. «0y. Minn.. Bas IN. hmlki AJLOJK TDUMl, karala, Olio, ITM m. MM K.
IWm«VNI ZDRAVNIKI
M KAitn i rrvo, a., m m. hmm— m
NAUCRNI KI I
LLOII KoniUC TlBlu. C«lo., Boa KM.
MIKA KI. KLOVDCHAJt. Calumet, Ml«b . 111 — Ttt M.
mM IPHUI, Vammm City, g>m , itt Na M li
POROTNIKU	«
CVJJ« KnBMKIK. BoMm. Va. Boa 1M. VKAMK OOUZB, CUakolm. Mina., Bon Tli. KAMIN KOCKITAB, PaaMo. (Ma IJl* RUt Afl.
■lUlWl Hull*: "QUI NARODA**.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
je imenovana za poštno oficijan-
tinjo v Sevnici.
Poroka. Dne 15. sept. se je poročil v mestni farni cerkvi v Celju orožniški stražmojster in po-stajevodja Josip Šošterič iz Vranskega z gospodično Leno Otten-schlager na Vranskem.
PRIMORSKO.
Smrtna kosa. Dne 18. sept. je umrla v Elizabetišču v Ljubljani Marija Jonko, soproga župana in veleposestnika Leopolda Jonko v Bovcu. Komaj 271etna gospa zapušča soproga in pet še nedoraslih otrok. — Dne 20. sept. je u-mrla po dolgi in mučni bolezni A-Iojzija Tušar, rojena Persič, soproga Alberta Tušarja, trgovca v Raštelju. — V Gorici v bolnišnici usmiljenih bratov je umrl e. g. Fran Kramberger, kurat v kaznilnici v Kopru.
Nagla smrt. Pod oboki kavarne Chiozza v Trstu je postalo dne
Požar v Kočah. Dne 15. sept. okoli polnoči je izbruhnil požar v Kočah. Ogenj je nastal na gospodarskem poslopju posestnika 'in čevljarja Jakoba Tasotija. Pogorela je njegova hiša, kakor tudi posestvo njegovega soseda I-vana Puca. Bila je velika nevarnost, da pogori cela vas. Razne požarne brainbe, dpmačini in okoličani so dosegli, da se je ogenj omejil na omenjeni posestvi. Škoda je velika. Kako je nastal požar, še ni znano. Sumijo, da je bil podtaknjen. Zadnji požar v Kočah je bil leta 1893. Takrat je pogorelo več kot polovica vasi.
Redka prikazen. Iz Brnce poročajo: Dne 15. kimovca okrog devete ure zvečer smo videli tu pri nas zelo redko prikazen. Bilo je precej oblačno, le zdajpazdaj je prodrla luna s svojo svetlobo skozi temne oblake, ki so polagoma spuščali božjo, rosieo na zemljo. Kar naenkrat pa se je vzbočila 17. sept. popoldne nenadoma sla- preko neba lepa, pisana mavrica.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državi Pennsylvania naznanjamo, da je naš posebni zastopnik za to državo splošno znani rojak
g. MIKE BAMBICH, 929 Talbot Ave., Braddcck, Pa., kateri je od nas pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, vsled česar ga rojakom naj-topleje priporočamo.
Upravn. 4*<Jlas Naroda".
imeli ljudje korajžo, osumiti ga na glas. Orožniki so začeli poizvedovati po lijem, toda zaman. Pred kratkim pa so prijeli Vida Klajnika hrvaški orožniki v hrvaških Delnicah.
"Gasilski vestnik" se imenuje novi list, ki je začel izhajati v Ljubljani in je plašilo "Kranjske deželne gasilske zveze". Izhaja šestkrat na leto ter se pošilja članom zastonj. Naročnina znaša na leto 2 K. List je spretno urejevali. 1'panje je, da bo ta list po-vzdigi gasilstva muogo koristil, vzbudil v gasilcih vnemo in veselje do poklica ter sploh s pomočjo deželnega odbora napravil red.
ŠTAJERSKO.
Smrtna kesa. V Celju je umrl Lišni posestnik Ivan Ziinnjak v starosti 7,1 let. Imel je svoj čas kovaško obrt in si je s pridnostjo ler delavnostjo pridobil precejšnje premoženje. Bil je v mestu man kot hud nasprotnik korupt-iiega nemško-naeijonalnega gospodarstva na celjskem magistratu. Kot rojen Poljak se je s svojo rodbino čutil tudi v Celju Slovana ter je bil član čitalnice dolgo vrsto let. Radi so ga imeli Slovenci in tudi med Nemci je imel pokojnik mnogo prijateljev. — V Mariboru je umrl v pokoj en i poštni poduradnik Matija Kranje v starosti 71» let. — V Galiciji pri Žalcu je umrl vrl mladenič 261et-iii Fran Šuberger. V slovo mu je govoril domači župan g. Davorin Kranje. — V St. Lenartu nad Lahkim je prominil veteran cesarjev in krščanske stranke Josip KI is, po domače Lukež. — Pri Sv. Rupertu v Slovenskih gorieah je umrla gostilničarka Ljudmila So-lak; v Spodnji Voličini iste župnije pa bivši župan Martin Krem-berger. — V Framu pri Mariboru sta umrli dve ženi: Marija lloj-nik, največja kmetica na Planici, stara komaj 39 let, ki zapušča 6 otrok. — V Dolu pri Hrastniku je umrl 19. sept. dolgoletni občinski odbornik in cerkveni ljučar Janez Pust.
Roparica na Stubealpe — volk. Dne 13. sept. so drvarji slišali na planini pasoeo se živino mukati. Hiteli so gledat in videli, kako so voli z rogovi krepko obdelavali močnega volka in mu branili k teletom. Drvarji so mahali s sekirami. Volk je pobegnil. Kakor so drvarji opisali zver, ni več dvoma. da je volk.
Pred porotnim sodiščem v Mariboru je bila obsojena kmetska hčerka Marija Pelko iz makolske okolice zaradi detomora na tri leta težke ječe.
Neurje. Dne 19. sept. je veliko neurje s točo napravilo na mnogih krajih Štajerske veliko škodo. Ob štajersko hrvaški meji tožijo vinogradniki, da jim je toča uničila vinograde. Posebno hud vihar je bil v Kozjem in okolici cel dan in celo noč se je bliskalo, treskalo in lilo. Istotako je bilo na Bizeljskem, Brežicah, Slovenj-gradcu in drugod. Strela je udarila v Dovžah v hišo Frana Mrz-dovnika, po domače Grobelnika. Maž in žena sta bila ravno pri večerji. Strela je oplazila gospodarja, ki je bil takoj mrtev, žena pa omamljena. Hiša je poškodovana, a zgorela ni.
Iz poštne službe. Za poštarico na Doberni pride poštna ofieijan-tinja Marija Ivane iz Ljutomera, praktikantinja Jerica Grizold pa
bo 42 let staremu blagajniku Bar-tolettiju. Mož je šel pod oboki, pa se je zgrudil in obležal pri priči mrtev.
Demantna maša. Upokojeni vikar veleč. g. Jožef Mašera v St. Mavru je obhajal 21. sept. svojo demantno mašo. Posvečen je bil v mašnika 21. sept. 1853. Rojen je leta 1829. Jubilant je doma z Livka iz znane Mašerove rodbine. Odkar je duhovnik, je služboval skoro ves čas v Št. Mavru pri Gorici ter se udeleževal narodnega gibanja še v predtaborski dobi, za časa taborjev je bil posebno žilav in živahen in istotako za prve dobe razkola med Mladoslo-venci in Staroslovenci. Pozneje je bil vedno v prvih vrstah narodnih delavcev pod zastavo dr. Gregorčiča. Svoji čisti narodni delavnosti je ostal zvest do konca, čist, kremen značaj, ne kloni tilnika in sledi vedno le glasu svojega prepričanja. Visokega moža ruar-kantnih potez se vidi še često v Gorici zdravega in čilega.
Radi tatvine. Josip Jug, dninar iz Solkana, je bil obtožen tatvine, storjene Josipu Goljevšeku; škode je 33 K. Pred okrajno sodnijo v Gorici je dtibil Jug 3 mesece strogega zapora, z enim postom vsak teden. Bil je radi tatvine že parkrat kaznovan.
Blaznež kot Mica Kovačeva. V neki gostilni na Istrski cesti v Trstu se je dne 17. sept. popoldne napil možak, ki je koncem koncev izjavil, da nima s čim plačati. Poklicali so policijskega stražnika. proti kateremu je začel tujec tako razgrajati, da so začeli dvomiti, da li je pri zdravi pameti. In mož je bil res bolan, kajti izkazalo se je, da imajo opraviti s 45 let starim Franom Pipanom, ki je ušel iz norišnice v Gorici in pobegnil peš v Trst.
Delo nemškega inženirja. V O-gleju v gostilni "Alia citta di G rado" so prijeli inženirja W. Fischerja iz Steinacha, ki je nastopal z uprav nemško širokoust-nostjo, se ustil in hvalisal, kaj da zna, pri tem pa goljufal in kradel. Fischerja so spravili v Gorico v ječo in Oglej si je oddahnil, ko se je umaknil dclomržni junak.
Tržaški magistrat še vedno nastavlja regniccle. V zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bil za ravnatelja mestne bolnišnice imenovan z glasovi večine dr. Julij Aseoli, profesor na univerzi v Paviji, ki je sicer rojen v Trstu, a bil je še do pred kratkim italijanski podanik. Dosegel je avstrijsko državljanstvo s tem, da je vprašal za isto na Češkem, nakar mu je magistrat takoj priznal tržaško občanstvo. Tržaški magistrat si zna pomagati.
KOROŠKO.
Pcroka in pogreb. Iz Škoeijana v Podjuni poročajo: Dne 9. kimovca je spoštovani mladenič Miha Kačnik, po domače Joger, v Malivesi privejlel svojo izvoljen-ko, ugledno županovo hčerko, go-spico Miciko Picej, po domače Furjanovo, pred oltar. Slovesno ženitovanjsko opravilo in obred s krasnolepim nagovorom je opravil duhovni sin nevestinega očeta Ivan Hojnik, župnik koprivniški. Istega dne se je vršil pogreb po domače Cehnerjevega očeta iz Zgornjega Podgrada.
Smrtna kosa. Iz Borovelj poročajo: Dne 12. kimovca ob 7. uri zjutraj je nagloma umrl po slovenskem delu Koroške dobro znani izdelovatelj cerkvenih ur, Peter Ibonig. Zadela ga je srčna kap. Ne samo družina, ampak tudi Borovlje ga bodo pogrešale, ker so izgubile moža, kakoršnih
Razpeta je bila približno iz Pod-kloštra pa na takozvano "Rdečo steno" Dobrača. Ves pojav je trajal kakih deset minut. Vseka-ko se kaj takega zgodi redkokdaj ; celo stari ljudje zatrjujejo, da tega še niso videli.
VABILO na
ZABAVNI VEČER,
katerega priredi Slovenska "Victor" Godba v soboto dne 11. oktobra
v dvorani društva "Triglav".
Tem potom vljudno vabimo vse rojake iz okolice Johnstowna, iz Couemaugh, Franklin, Cambria in Moxham, Pa., da se te zabave blagovolijo udeležiti. Na razpolago bo prosto pivo in preskrbljeno bode za dober prigrizek. Vstop za možke en dolar, dame so vstopnine proste. Začetek ob 6. uri zvečer. Za poset se priporoča (2x 7&9—10)	ODBOR.
Prosim, če kdo zna za naslov A-LOJZIJA KOSEC, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sam javi. Dotični mi je pisal list, na katerega sem takoj odgovoril, toda pismo mi je bilo vrnjeno. Dobil sem delo za njega, zatoraj želim, da pride sem, ali naznani, kaj misli. — Frank Ban, Box 365, Girard, Ohio. — Obenem opominjam one, ki mi kaj dolgujejo na hrani ali posojilu, da se takoj zglasijo na zgoraj navedeni naslov, ako ne, jih naznanim s polnim imenom in rojstnim krajem.	(8-9—10)
OPOMIN.
Zdolaj podpisani opominjam še enkrat vse one, ki mi kaj dolgu-jjejo, da v teku 14 dni poravnajo i svoj dolg. Ako tega ne store, jih bodem obelodanil v slovenskih listih s polnim imenom in tirjal sodnijskim potom.
M. Meden, 1702 E. 29th St., Lorain, Ohio.
OSKRBNIKA
išče naselniška družba, in sicer mera biti oženjen z malo družino. Znati mora: angleško, nemško in kak slovanski jezik. Pismene ponudbe naj se pošljejo na naslov:
Mr. Strieker, 68 Broad St., New York, N. Y. (9-11—10)
ŽENITNA PONUDBA.
Podpisana, oba iz enega kraja doma, bi se rada seznanila s Slovenkama in to radi ženitbe. Prvi, star 28 let, želi dekle od 24 do 28 let staro, drugi, star 21 let, želi pa dobiti dekle od 17 do 22 let staro. Katero veseli, naj pošlje sliko na:
Geo. Skalar, ali Joe Humek, Bonifer. Pa.
POZIV.
Rojak ALOJZIJ VALENČIČ, Box 48, Hardings, W. Va., naj nam takoj pojasni, komu se izplača nagrada $50, katero je obljubil #onemu, ki mu naznani bivališče njegove ubegle žene. Na vsa tozadevna pisma do danes še niti odgovora nismo prejeli. Ako nam sedaj ne odgovorite, izplačamo nagrado $50 g. John Rogelj-nu, kateri zatrjuje, da je naznanil bivališče žene.
Uredn. "Glas Naroda", 82 Cortlandt St.. New York, N.Y.
(9-10—10)
POZOR!
Rojak JOSIP TURK, bivajoč pod naslovom: Box 113, Sutters-ville. Pa., naj nam takoj naznani sedanji naslov, da mu zamoremo neko pošiljatev dostaviti.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St..
New York, N. Y.
(8-10—10)
DOKAZANA RESNICA.
Ce ■te že gledali za avet vsepovsod, zakaj bi ne prišli pogle dat tje, kjer je danea že veliko slovenskih farmerjev t Tam vidite na svoje oči, kako lepa polja so. Tam govorite s svojim rojakom farmerjem, pa ga vprašate o vsem. Tam »e lahko na svoje oči prepričate, kako lepa polja so si napravili farmer ji v teku enega ali dveh let. Tudi tisti, ki >c se naselili letos gori, imajo že polno obdelanega in vse raste, da ne dobite zlepa takega polja, pa gre ste lahko kamor hočete. Pridite zdaj pogledat, pa te bodete ču dili, kakšna polja so napravili naši pridni farmerji v teku par mesecev. In Skoro vsi so začeli i tako majhnim denarjem, da bi ne shajali nikjer kot shajajo tam, kjer v resnici raste vse, da člove ka veseli, kamor pogleda. Tam boste lahko prepričali, da je pol no studencev, zdrav, gorak kraj ki nikdar ne trpi od suše. Pridite in prepričajte se samit Mi ne po šiljamo velikih hval v javnost, ker veljajo veliko denarja, pat pa sporočamo javnosti, da so vsi naši farmerji zadovoljni in to je glavno. O vsem drugem pa se prepričate sami lahko, če pridete do nas, pa gremo skupno pogle dat. Tam lahko pogledate in po izveste vse od svojih rojakov far merjev, pa se bodete kmalu pre pričali, da se ne hvalimo sami, nego da naa hvali zemlja, kraj is naši farmerji.
Pridite, dokler je prilika, do kler morete še kaj kupiti I Ne od lašajte na jesen in pomlad, am pak pridite zdaj, da ne pregleda te samo zemlje, ampak tudi, da vse izvrstno raste in vse bogato obrodi. Krže Mladič Land Co.. 2616 S. Lawn dale Ave., Chicago 111. Pišite in pridite vselej na ta naslov in nikamor drugam r«.
NAR. PODP. DRUŠTVO J
Vstanovljeno, 14. svečana 1909.
SLOVENSKI "SOKOL"
T Waukegan, Illinois.
ODBOR.	i
PA VET, BATITEL, starosta*, P. O. Box 2S7, Walkegan, III. FRANK JERINA, podstarosta, 834 10th St., Waukfgan, 111.	« . ,
ANTON SKERBEC, tajnik, 1415 So. Sheridan Road, Waukegan, QL	-
JOHN SEDEJj, blagajnik. 834 — 1 th St.. Waukegan. I1L IVAN DIVJAK, zapisnikar, 604 10th St., Waukegan, 111.
. * J* rj
VADITELJSKI ODBOR.
ANTON ZEL.EXIK. načelnik, 834 10th St.. Waukegan, IU. IVAN OVEN. podnaCelnik.
^	ŽENSKI ODBOR:
ANA IIAIIXIC, starostka. 425 Belvedere St., Waukegan, 111.
Štefanija Grebotic. podstarostka, Cor. McAlister — 10th St., Waukegan. Ill A1XXIZIJA LEBEN, tajnica. 1426 McAlister Ave. Waukegan, III. MARMA SKRBEČ, bla^ajnlca, 1416 So. Sheridan Road. Waukegan. m. FRANJA LATZ, zapisnikarica.	k \
NADZOHm wDBOR:
JOSIP SEL AN, I. nadzornik.	V
Fran MalavaSit1, II. nadzornik.	-	n
Fran Skrbeč, III. nadzornik.	A "	XtS/.
»Si
DRUŠTVENI ZDRAVNIK.	;'}
Dr. M. J. KALOV8KY, 118 North Genesee St. Telephon 149, Waukegan. m I
Radnn društvena seja se vržl vsako tretjo nedeljo r mesecu ob 1. uri popoldne-V dvorani Math. Slana 10th St. North Chicago, III.
Edina zaloga
in
PRATIK
za leto 1914.
1 iztis stane . . . 10c. 50 iz tiso v stane . $2.75 100 iztisov stane . $5.00
Cene Blaznikove pratike so iste.
V zalogi:
UPRAVNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York
ali pa:
6104 SL Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
Kad bi zvedel za naslov prijatelja in sobrata .MARTINA ZMAUC. Meseca aprila je bil v Chimney Roe k. Mont., in potem se je naselil baje v Klein, Mont. I mani mu poročati o društvenih zadevah. Iskal sem ga že s pismom, pa mi je bilo vrnjeno. Zato prosim eenjene rojake, če kedo ve za njega, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Goričar, '}c E. D., Yellowstone Park, Wyo.
(8-10—1Q)_
Iščem svojo sestro JERO KOČE-VAR. Pred enim mesecem je prišla iz starega kraja ter se nastanila na 232 Salve Avenue, Detroit. Mich. Pisala mi je, da naj pridem po njo. Jaz sem pa poslal nji vožnji listek i/. Detroit, Mich., do Bishop, Pa., in obenem sem brzojavil. Dobil sem odgovor, da je ni tam. Zato prosim cenjene rojake in rojakinje v Detroit, Mich., ec kodo ve za nje naslov, da ga mi sporoči, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Jaz sem v hudih skrbeh, zato prosim, da mi takoj poročate na naslov: Mike Kočevar, Box 92, Cecil, Pa.
(8-10—10)
9V Trgovec z zlatnino
M. POGORELO, 29 E. Madison St. — Room 1112, Chicago, 111.
Opomba: Pazite na oglas v sobotnih številkah.
Iščem svojega prijatelja ANTONA DODIČ'. Doma je iz Obro-va št. 17. Pred petimi meseci je prišel iz starega kraja in se nahaja nekje v Michiganu. Kedor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Anton Ceglar, Box :l()4. Norwich, Pa.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming naznanjamo, da jili bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik
g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kur najtopleje priporočamo. I pravništvo "Glas Naroda".
Rad bi izvedel za naslov JOSIPA ADAMEC,^ po domače Oklu-kar. Naj se oglasi pri meni brez vse skrbi, dokler je še čas. Louis Recher, It. P. D. 1, Euclid. Ohio.	(7-20—10)
_«_a_«_a-n
Josip Scharabon
blizu Union postaje
415 West Michigan St., ji
Duluth, Minn.
Pošiljam denar ? staro domovino in prodajam paro- * brodne in železniške listke.
ta—•—t—»-9—»-9—*—r
F
i
Naprodaj nove Lubasove harmonike!	»
trivrstne, nemško uglašene, 30 tipk, 11 basovih tipk, pri	?
basih zvonček in za zapreti, s prav močnimi aluminije-	J
vimi bombardon basi, mesingastojekleni glasovi s popol-	» noma aluminijevimi ploščami, vsled česar so zelo lahke,
s žlahnim lesom fornirane in najlepšim mozaikom vlože-	?
ne, cena $50.00 in se pošlje vsakemu kupcu na ogled.	»
Imam v zalogi tudi vsakovrstne kovčeke	2
(kofre) za harmonike!	j
Pišite na:	9
ALOIS SKULJ,	l
P. O. Box 1402 New York; City, N. Y.	I
h
i
PROŠNJA.
Rojak Jakob Vertin, kateri se nahaja že več let v bolnišnici dr-žaArnih zaporov v Deer Lodge, Mont., prizadet od mrtvouda na levi strani, upa biti v kratkem pomiloščen po governerju v He-J lena, Mont. Radi njegove bolezni ne bode nikdar več mogel hoditi. Je brez denarja in vsake pomoči. Zato se obrača do svojih rojakov s ponižno prošnjo, da mu vsak po svoji moči pomagamo vsaj toliko, da si nabavi voziček, s katerim se bode mogel voziti od hiše do hiše zadnje ure svojega obupnega življenja. Tak voziček stane okrog $100. Torej če naberemo v 100 slovenskih naselbinah po $1, smo mu pomagali in nam se pa nič ne pozna. Rojaki, usmilimo se reveža, kateri je že preveč pretrpel za svoj nepremišljen greh. Vsak najmanjSi dar bo hvaležno spre-je sedaj, ko prihaja toliko tujcev jet. Darove ^pošiljajte na uredni-
NAŠ GOSPODAR,
edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak j mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gi-i ban jih in zanimivosti- iz celega j sveta. Pošlji denar na: Naš Gospodar, 2616 S. Lawndale Avenue, (10-8 v 2 d)	Chicago, 111.
CaljHlsko domače vino.

med nas, vedno manj med nami. Spadal je med one stare korenine.
stvo Glas Naroda.
Darovali so: Uredništvo $3 in Matija Pogorele $1. Skupaj $4.
Krasne stroje prav poceni. r Pošiljamo naravnost iz tovarne.
Pišite po krasen cenik.
Tra nsatlantic Co,
|7S Cortlandt ft. Htw York. N. Y.
»»mWIIIWWWIMI*
m

i

Cenjenim rojakom SUtcbcob in Hrvatom pri porotam najboljSe domače CaliforaUako vino in tropinjevec (Grape Brandy) khkor Port in Sherry vino.
Belo vino po 50c. gal z posodo vred.
Črno vino po 40c. gal z posodo vred.
Port vino po 70c. ga), najmanj 10 gal. z posodo vred.
Sherry vino po 70c. gal. najmanj 10 gaL z posodo Tied.
Tropinjevec p« $2.50 do $3.00 z posodo vred.
Zgoraj omenjene cene za vino se zastopijo za ne manj kot 28 ml. Pri večjih naročilih n. pr. & barrelnov dam popust, celi voz (Car Load) pa po jako nizki ceni po dogovoru.
Prosim gg. naročnike da priložijo pri naročilu denar, oziroma U. S. Money Order.
Postrežba točna.
Za obilo naročila §e priporočam.
NICK RADOVICH,
WHOLESALE LIQUOR DEALER 594 Vermont St.,	San Francisco, Cat.
i-j-
KRANJSKO.	i
Umrl je dm* 16. sept. oh vajah	1
v ."»4. letu podpolkovnik Karol	}
Lutsch, ki jf kot stotnik služil	j pri ljubljanskem dežel nob ram-L bovitkem polku štev. 27.
Mrtvcud je zadel v ljubljanski j
kavarni leta 1**4. rojenega mon-	1
11-rja Ignaca Frank. Prepeljali so	'
ga v mrtvašnico k sv. Krištofu,	'
Umrl jv v Cerkljah na Dolenj-	*
skim din 20. sept. po dolgotrajni	1
bo h/ni 67 let stari Anton Sot o-	1
šek, po><-*tiiik, gostilničar in me-	^
sar. bivši občinski svetovalec in	^
šoUki predsednik.	>
Treščilo je 17. wept, ob 4. uri 1
zjutraj med nevihto v kozolec Fr. J ljogar'ta. jki domače Vidmarja na Itrt-/ov»-m, fara Sv. Križ pri Litiji. INdovica kozolca jt* zgorela, drugo polovico so oteli. V bližnji j| Moravski gori j»- pa eno kravo v pr i Josipini Medved v hlevu ubi- j, lo, 1«-1«- zraven je pa ostalo uepo- t ikodovanu in tudi poslopje s«' ni š vnelo.	"'g g K /
Ncvice i* kranjskega okraja, i Dne 14. M'l>t. je pogorel posestni- s ku Franu Sajovieu v Srednji vasi t pri Šenčurju pod. Skoda se ceni j i na okrojrlo J4<M> kron, ker je na ! i podu bilo mnogo krme. Saj o vie j \ je bil zavarovan za 1000 K. Za-žgal i so otroci. Ker je ogenj na- j stal podnevi okrog devetih dopol- ' due in so (ra domači in dru«ri va- i MČaui takoj opazili, se jiui je |m>- s frečilo ogenj omejiti na goreče / poslopje, drugače pa bi se bil o- i g«-nj lahko zelo razširil, ker s«- je f. pod nahajal le nekaj korakov od i drugih lesenih [xmlopij. — Dne > 1H. sept. se je oddal lov občine j Mavčiče potom javne dražbe pri 1 kranjskem okrajnem glavarstvu ■ 1
v	/»kup za dobo petih let. K dra- i /bi . prišlo sicer veliko prijate- I Ijev lova, vendar se je dražbe sa- i me udeležilo le pet lovcev. Naj-' 1 ni/.ja pouudha je bila N)."> K in t najvišja 4M K. Lov je /.dražil za i 84* K Ivan lVrdan veletržee v ♦ še v v vrat in ga smrt none v a ra o < Ljubljani, kakor se čujc. v imenu dosedanjega lovskega društva, s Dosedanja letna uajemščina je , znašala 1MM> K. — 451etnega cestnega delavca Petra Savsa iz Škof- ] je Ijoke je zaklal povodom neke- i ga prepira eden njegovih tovari- j ranil.
Nad bohinjskim tunelom delajo j
na hribu naprave, da se bo odva- ] jaln voda po hribu doli in se ne 3 bo stekala v tunel. V višini 1350 , metrov bo zbirališče vode in od- , tod držr žlebovi v dolino.
Pcznc plačilo je dobil zloglasni V iti Plajtiik iz Pod k lan ca pri Vi- i niei. Lani meseca marea, ko je bil Klajnik Š*- doma v Podklaneu. je nekdo vbil dve okni pri hiši Petra Hatkovca v Balkoveih, zlezel skozi.ubito okno v hišo in odnesel okoli M) K gotovega denarja. Par dni pop reje je zas|idl v Oulibeko-
vi	irostilni v Ogulinu pri Vinici eerkvenik .lure Šutej kar pri mizi. Takrat je prišel v gostilno Vid Klajnik, pa je kmalu zopet odšel. Ko se je zbudil Šutej. je zapazil, da mu je vzel in izmaknil nekdo med spanjem iz telovnikovega žepa denarnico z gotovino okoli 32 kron. Kavno nekako okoli krosa lan kei?a leta je vlomil nekdo šiloma vrata na žago Jureta Uene-tiča in je odnesel debel in dolg transmisiiski jermen v vrednosti okoli 150 K. Vsi so na tihem sumili, da je izvršil vse tatvine Vid Flajnik, izreči si pa tega nikdo ni upal. Tedaj pa je Vid Flajnik iz-

r
HjpM«

i
i
i A
nfli» ifae ^ <Jkt> ^ ^ ^ ^ rjg*>
C
Skrivnosti Pariza.
Slika iz nižin življenja.
Spisal Eoger.e Sue. — Za "Glai Naroda" priredil J. T.
i i i 4
v V V V v V 'V' ^ V' v v
(Nadaljevanje.)
—	Zaraditega se je pa tudi tako zavzel za Plesalko, ker mu oživlja spomin na umrlo dete.
—	Čuden slučaj, da se je pojavila Sara ravno poldrugo leto po smrti soproge milostljivega gospoda, ko smo vendar vsi mislili, da t too se je /a vedno znebili.	.
—	In njeno upanje je znova oživelo, ne glede na prezirali je in zaničevanje, ki gM goji njegova Visokost do nje. Ali iy bila ona vzrok — ob gospod baron — je odvrnil Murf, ne da bi skončal svojega stavka. — Ta ženska je prava nesreča za nas. 13og ve, če zopet kaj slabega ne namerava.
—	Saj se je ni potreba bati, gospod Murf.
—	Polagoma, ljubi baron, polagoma! — ga je prekiuil Murf. — Živimo v onem strasrem mesecu in trinajsti januar je blizu. Na ta grozen dan se vedno bojim za našega gospoda. — Toda ne govorimo več o tem, gospod baron.
—	Rekel sem Vam toraj. da so načrti one grofice Sare naravnost blazni, ker je smrt onega otroka, o katerem ste ravnokar govorili pretrgala vse vezi, ki so vezale gospoda na ono žensko; blaz-ua je, če misli, da bo še kaj opravila.
—	Da, toda njena blaznost je lahko precej nevarna. Sara ii; njen brat imata sedaj ravno iste vzroke, kot sta jili imela pred osemnajstimi leti.	j
—	Kakšno vlogo je takrat igral abbe Polidori!
—	Kot sem -.vedel, se nahaja lopov že celo leto v Parizu. Kdg ve, s čem se peča ?
—	Kako globoko je padel ta človek! In kako je učen, kako j* talentiran!
—	Pri vsem tem, pa tak podlež! Bog daj, da bi ne srečal grofi ce. Napram tema dvema bi imeli skrajno nevarno stališče.
—	<»ospod Murf, bodite brez skrhi. Grofica Sara ne bo ničesar izdala, ker ji gre v tej zadevi za svoje lastne interese.
—	Tudi jaz irpam, da je tako. Slučaj je preprečil njeno zlobno nakano, ko smo spravili Učitelja s pota. Milostljivi gospod se je postavil s tem na zelo nevarno stališče.
—	Na nevarno stališče? ne, ne, ljubi Murf. Stvar je sledeča: pobegli kaznjene.', morilce se splazi v Vašo hišo in Vas rani; Vi ga lahko sami umorite, ali ga spravite na morišče; v obeli slučajih zapade smrti; namesto da ste ga umorili, ste ga kaznovali na drug i.a-čin in ea tako napravili neškodljivim človeški družbi. Kdo naj Vas obtoži* .Justini ? Nikakor ne! Ali naj Vas kaznuje zato, ker ste mu vzeli samo pogled in ne življenje? Mislite si samo proces proti našemu gospodu. Vse bi bilo zanj, ni kdo zoper njega. Toda vzemimo da bi stvar vseeno prišla pred sodišče. Kaj bi napravili v tem slučaju? • t j '
—	Milost I ji vi gospod je že večkrat govoril o tem. Kje so priče* David bi molčal kot grob, štirje ogrski služabniki ravno tako. Zbadač je daleč. Pn d odhodom jc prisegel, ila ne bode o tej stvari nikdar govoril. Kakor hitro pa ropar spregovori kako besedo, pade takoj ralielju v roke.
—	Gospod, Vi in j a/, pa tudi ne homo ničesar izdali. Ljubi Murf, makar da hi več ljudi vedelo, bi ostalo vse skupaj skrivnost. Pri proeemi bi prišla na dan vsa gospodova dobra dela in koncem konca bi ie on triamfiral.
—	Popolnoma ste me pomirili. Kot ste rekli, prinašate nekaj novic.
—	Tukaj s« — je odvrnil baron iu položil na mizo več listov papirja. Nanašajo s«- na Plesalko in na Franca Gertnaina.
Prosim Vas, preberite mi, gospod baron. Jaz vem kaj namerava gospod in nočem videti, če so poročila zadostna. Ali ste zadovoljni s svojim agentom?
—	On je zlata vreden mož.
—	Ali ve za namene Njegove Visokosti?
-	Ne. — Moje diploiuatično stališče se popolnoma strinja s poizvedovanji. (ii.spod Badinot (tako se imenuje) ima več posredoval«-«-* in je v zvezi skoraj z vsemi sloji. Prej je hil oskrbnik in je 1 arkrat izgubil > špekulacijami celo premoženje. On nima nobenega povoda, da bi nas izdal.
-	Njegova dosedanja poročila so bila skoziuskoz popolna. Kaj »■e hi mu zvišali plačo? Ali s«- Vam zdi potrebno?
—	Mislim, d;' mu zadostuje petsto frankov ne mesec. On je polnoma zadovoljen.
—	Ali se ne sramuje svoje obrti?
—	On 1 Ravno nasprotno. Še celo ponaša se s tem. Vedno, ko >ni prin. s,- kako poročilo, dela tako važen obraz, kot da bi šlo za državne zadeve. Knkrat je še eelo pripomnil: — Kdo bi si mislil, s če in se vse država peča?
—	Kaj pa je i. novicami, ljubi baron?
—	Tukaj so.
-— .Jaz (Kmliišatn.
Gospod baron Grauu je bral:
O Marijini Cvetlici
Zaretkom let*. 1*27. je vprašal nek gotov Peter Tournemine, ki je sedaj zaprt v roHieforški ječi zaradi goljufije, gospo Gervais, tudi Sovo imenovano, če bi vzela k sebi petletno deklico. Zato dobi enkrat za vselej tiso*' frankov.
—	Oh, iroHpod baron — ga je prekinil Murf — leta 1827.? Tedaj je zvedel milost 1 ji vi gospod za smrt svojega otroka. Ono leto je bilo ucjnesrečiicjše zanj.
—	Srečna leta so redka, ljubi Murf, toda jaz bom nadaljeval:
Kupčija je bila sklenjena, in otrok je ostal dve leti pri Sovi.
Ker pa ni mogel več prenašati njenih grozovitosti, ji je ušel. Sova ni slišala dolgo vrsto let ničesar o njem, dokler ga ni slučajno staknila v neki krruii predmestja Cite. Iz otroka je postala odrasla deklica in se je imenovala Plesalka.
Nekaj dni pr**d tem srečanjem je poslal imenovani Tournemine, ki je spoznal 17-itelja v ječi. Rdeči Roki (nekemu čudnemu dopisniku in prijatelju kaznjencev} natančno poročilo o Plesalki, katerega je izročil Sovi. Iz tega pisma je razvidno, da je naprosila neka madama Seraphin, hišnica nekega notarja Jakoba Ferranda, J epa rja Tournemiua. da naj dobi kako žensko, ki bi prevzela otroka.
Sova je pristala.
Tournemine ;e sporočil to Rdeči Roki zato, da bi dobil od ma-dame Seraphin še več denarja.
Rdeča Roka je pokazal pismo Sovi, 1'čiteljcvi zaveznici, ki je liato rekla Plesalki v gostilni, da pozna njene stariše.
Treba se je bilo prepričati, če ima pismo Tournemina resnično
podlago.	»
Informiralo se je o madaini Seraphin in o notarju Jakobu Fer-
randu.
Oba živita.	'
Notar stanuje v hiši št v. 41. Rue du Sentier; on je pošten in V pisarni je precej strog, živi redno, skoraj preakopo. je «e vedno pri njem.
Gospod Jakob Ferrand, ki je bil zelo reven, je kupil pisarno za 350.000 frankov, katere mu je posodil gospod Karol Robert, štabni častnik narodne garde v Parizu. Z notarjem imata vsak pol letnih dohodkov, v splošnem se pa popolnoma nič ne briga za notarska de-ia. Zlobni jeziki zatrjujejo, da sta si pridobila tako premoženje srečnimi špekulacijami, nekateri še celo pravijo, da nepoštenim potom. Skoraj gotovo bi lahko dala madama Seraphin nekaj podrobnosti o PlesaIkinem rodu.
—	Prav dobro, gospod baron — se je oglasil Murf; mogoče bomo lahko iz notarja kaj spravili. — Kaj ste pa zvedeli o Učiteljevem sinu?
—	Ne toliko, toda kar je, je dobro.
—	Gospod Badinot je pa res izvrsten človek.
—	Pri celi stvari igra glavno vlogo Rdeča Roka. Bandit ima natančne dokaze, da si dopisuje s kaznjenci.
—	Ko sva ga hotela obiskati z milostijivim gospodom v Cite,, sva našla Zbadacw in Plesalko. Moj Bog, kakšnim nevarnostim sva bila izpostavljena!
—	Upam, da ste stali njegovi Visokosti vedno na strani?
—	Ali nisem mar dvorni premogar njegove Visokosti?
—	Recite rajše neustrašeni čuvaj in najboljši prijatelj. — Tot da nadaljevati moram. — Tu so opazke o Francu Germainu, sinu madame Georges in Učitelja, oziroma Duresnela.
(Dalje prihodnjič.)
= Cenik knjig, =
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Si,
MOLITVENIKI:
DUŠNA PASA, vesana	9—
S zlato obrezo	1-—
Marija varhlnja v usnje vezano	—.80
RAJSKI GLASOVI	—.40
Rajski Glasovi v usnje vezano	—-80
Sv. URA, elegantno vesano	1.1®
Sv. URA v slonovo kost vezano	1.20 SKRBI ZA DUŠO. elegantno vezano l.Jo SKRBI ZA DUŠO v slonovo kost
vezano	1.20 VRTEC NEBEŠKI, v platno vezano —.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik ilovenaki	—.26
Abecednik nemški	—.26
Abnov nemiko angleSki tolmač	—.60
Domači zdravnik, vezan	—.75
Domači iivinozdravnlk	—.M
Angleftčina brez učitelja	—.4«
Mala pesmarica	—.ko
Angl. slov. In slov. angl. slovar	—.40 Prva računica
Slovar slov. nemikl (Janeilč r Bar-
tel) nova Izdaja	3.60 Slovar nemško slovenski (Janeilč-
Bartel) nova Izdaja	2-60 Zlrovnik, narodne pesmi, vesano,
1. 2. 3. In 4. zvezek vsaki po	—.60 Hitri računar	—40 Novi domovinski zakon	—.30 Odvetniška tarifa	—40 Poljedelstvo	—.SO Pesmarica, na. grobnice	1.— Katekizem maU	—.IS Pouk zaročencem	—.70 Schlmpffov nemško-slovenski slovar 1.20 Scbimpffov slovensko-nemškl slovar 1.20 Slovensko-angleSka slovnica *	$1.00 Slovenska slovnica	$1.25 Spisov ni k Ijubavnlb pisem	—.40 Spretna kuharica	91.26 T rt na uš in trtoreja	—.40 Zbirka domačih zdravil	—.60 Popolni nauk o čebelarstvu	1.— Slovenska pesmarica, L in H. zvezek. vsaki po	—.SO Umna živinoreja	—.60 Umni kmetovalec	-.60 Zgodbe sv. pisma	—.60
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
Andrej Hofer,	.,20
Avstrijska ekapedlclja	—.20
Avstrijski Junaki, brot.	—.73
vezano	—.90
Baron Laudon	_.33
Baron Trenk	—.20
Bele noči....	_.23
Bel grajski biser	—.16
Beneška vedeževalka	—.20 Beračeve skrivnosti sto zvezkov
Berači ca	—.20
Bitka pri Visa	—.30
Bojtek	—.10
Boilčnl darovi	—.16 Buraka vojaka Car in tesar
Cerkvica na skali	—.13
Cesar Fran Josip	—.20
Clganova osveta	—.20
Ciganska sirota. 33 zvezkov	i.—
Cvetina borograjska	—.40
Cvetko	__20
Cas je zlato	—.26
Črni bratje	—.20
Darinka mala Crnogorka	—20 Deteljica Svljenje treh kranj. bratov —.23
New York, N. Y.
Naseljeni ci —.20 Navihan cl	j._
Navodilo za spisovanje raznih pisem —.75 Nedolžnost preganjana in poveličana _.20
Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinskl Odkritje Amerike O jetlkl Pasjeglavcl Pavliha
Pe trosi ni. znani N. T. detektiv Pod turSJdra jarmom Pot spokomika Potovanje v U11 put Poslednji Mohikaneo Požiga! ec Pred nevihto Prihajač '
Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogl Princ Evgen Savojakl Prst božji Punčika Repottev
Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rinaldo Rinaldinl Robinzon
Roparsko življenje Rusko-japonska vojska 6 zvez. Sita, mala Hindostanka Skozi filrno Indijo Slovenski Saljlvec S prestola na moriSče Stanley v Afriki Stezosledec Sveta Notburga Srečolovec
Sanjska knjiga velik* Sanje v podobah Šaljivi Jaka Stoletna pratlka Strah na Sokolskem gradu, 100 zv. Šopek lepih pravljic Strelec
Strahovalcl dveh kron Tegethof
Turki pred Dunajem
Tlun Llng
Timotej ln Filemon
Tri povesti grofa Tolstoja
Trije rodovi
Uporniki
Vohun
Vojska na Turikem
V	snegu sama
V	delu reiitev
V	gorskem zakotja Vrtomlrov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu 13
V	srca globini Žalost ln veselje Zadnl grof celjski Za kruhom Za tuje grehe
HARMONIKE
bodisi kakoTtnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpeino in zanesljivo. V popravo zanesljivo vtskdo pošlje, ker sem te nad 16 let tukaj vtem pošlo ih sedaj v svojem lastnem domu. V popravek" vzamem kranjBke kakor vse drug« harmonike ter raCnnass po dela kakorino kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62nd St. Cleveland, O.
Hamburg-American Line.
RED STAR LINE.

IPlovitba medZNew Yorkom in Antwerpom.
Redna tedenska zveza potom postnih parniko? ž brzoparniki na dva vijaka.
IRELAND 11,§04 torn
FINLAND 12,7(0 toa
XE00NLAN*
11,7*0 to®
11,017 tam
LAPLAND 18,«94 lom.
—.20 —20 —.40 —.16 1.— —.20 —.26 —.20 —40 —.20 —.20 —.20 —.20 —.80 —.26 —.20 —.23 —.20 —.20 —.20 —.26 —.16 —.30 —.40 —.16 —.76 —.20 —.26 —.30 —.20 —.20
Edtna direktna proga med
NEW TORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPH10 n HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM
oskrbljena s pazniki na dva vijaka: CaiMris Augeats Victoria. Aasr&s, ftiiilml Great, frinil Liecsh, Ckvslsei, fwiiMili. Frstsris, Patricia. Pwjlissii. Graf VeMsrsss,
Prfai Oskar is Priss Aiabcrt, katerim sledi v kratkem nov parnlk na itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 60.000 ton, najveCjl parnlk na svetu. Isvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se ra:
Banbarg-Amerieaa Line,
4145 Broadway, New York Qtj
ali lokalne agente.
9W VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I
Vsak potnik, kteri potuje skoai New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVEN8KO-HEVATU1
H OTEL
AUGUST BACH, 146 Washington St., Now York, Corner Oodar Si Na razpolago so vedjso Uiia sobe in dobra domača hrana po nizkih eemah.
Pozor, rojaki!
DsMl sea Is Wsshinsrtocs sa svoje sdra< tla« rts-
zvezkov
3.— Zlate Jagode
— 3s: s*..
31.RS | «•■•
__ ^; m MlveU. Savne take
—'so —.20 —.30
.ai rtio, od kste-kte<taiw<»ii in dslgi lsilsHsall sa tzrastaie In mm bods hI Isaeasll.
—30
—.20 —.20 —.23 —.20 —.26
—.20 4—
— 10 — 20
—.20
Devica Orleanska Don Kižot
Doma ln na tujem	'
Dobrota la hvaletnost Dve povesti Eno leto med Indljane* Erazem Pred jamski Evstahlja, dobra hd Fablola Fra Diavolo
George Stephenson, oče Belesnle
Grof Radeckl
Grofica berači ca, sto zvezkov Gosdovnik, 2 zvezka Grizelda
Hedvlga, bandit ova nevesta Hlldegarda Hlapec Jernej Hlrlanda
Hubad. pripovedke, L ln H in po
Ilustrirani vodnik po Gorenjskem _.20
Izdajavec
Islandski ribič	i,—
Izlet v Carigrad	—.20
Isdajalca domovine	—.20
Ivan Resnicoljub	—.20
Izanaml. mala Japonka Izidor, pohotni kmet	—.23
Jama nad DobruSo	—.20
Jaromll	—.23
Jetnlkovl otroci	—.60
Jur£avl£ev| zbrani spisi 4. xv Tihotapec	31.00
6. sv. V vojni krajini	31 00
C. rv. Moč in pravica	$1.00
9- xv. Med dvema stoloma	31.00
11. my. Veronika Deseniika	fl OO
Kaj ee Je Marku sanjalo	—20
Kraljevič ln berač.	—.16
Kako postanemo atari	—.3»
KrUtof Kolumbo	—.23
Križem sveta	_.36'
Krvna osveta	—.16
Kn«a črni Jurij	—.S3
Krvava noč v Ljubljani	—.41
Lailjivl Kljuk ec	—.20
Leban. sto beril	—.20
Ljubezen in maSče vanje. 132 sv as.
Življenja trnjeva pot Življenjepis Simona Gragorčlča Z ognjem ln mečem Zmaj Iz Bosne Ze ni nova skrivnost Krssni roman "Prokleta":
1.	zv. Prokleta,
2.	zv. Volčji ubjalec
2. zv. Na pokopališču v Fremlcourtu 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea
6.	In 3. zv. IJsrrablJenl grofič
7.	ln 8. zv. V kamnolomu.
SPILMANOVE POVESTI:
—.21 —.30 —.23
—.23 —.30 —.33
_1- sv. Ljubite svoje sovratnike
—.20 2" *T- Maron krščanski deček _ 20 I- **. Marijina otroka 4- sv. PraSki judek
6.	zv. Ujetnik morskega roparja S. zv. Arumugan sin Indijanskega
kneza
7.	sv. Sultanovi sutnjt
8.	sv. Tri indijansko povesti zv. Kraljičin nečak	—.20
10.	zv. Zvesti sin	—^26
11.	zv. Rdeča ln bela vrtnica	_.33
12.	ZV. Korejska brata	_.30
15.	sv. Boj ln zmaga	_,|g
14. zv. Prisega huronskega glavarja — So
16.	zv. Angelj sužnjev —.23 K. sv. Zlatokopl	_tO
17.	sv Prvič med Indijanci	—.30
18.	sv. Preganjanje indljanaklh misijonarjev	__ss
13.	zv. Mlada mornarja
Zemljevid balkanskih držav
je dobiti po 15c. komad.
Slovenlo Publishing Company,
*» Cartlaadt Stmt, N am Tork
Kratka In ndobna pot sa potnik« v Avstrijo, ca Ogrsko, Da rensko, Hrvatsko, im Galicijo, kajti med Antwerpom in Imen«, faaimi deželami jo dvojna direktna ielemiika sveža.
Posebno se ie skrbi za udobnost potnikov medkrotfr. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, C in 8 potnikov.
Za aadaljne informacije, eene in vožne listke obrniti sS jo M?
RED STAR LINE
IkllmJnf
mw T0SE.
MStateStTMt.
BOSTON. MASS. UM Walrat Str**. PHILADELPHIA. PA Sit SmJ At*.. SEATTLE. WA5H.
S. E. tmr. Im S.R. A BU4Um Stm..
CHICAGO, ILL IMS "P' StTMt. S. W. WA5H1NGT0WN. D. C.
21» St. CWriaa StrwC
MEW ORLEANS, LA.;
lift UcUtStTMta.
►ST. LOUIS. HO.
533 Ka> Stmt,
W1NNCEG. HAN.
IUGWT!
SAH
121 S*. M StratJI
MINNEAPOLIS. MINN.
M0NTUAL CANADA
ROJAKI, NAROČAJTE 81 NA "GLA8 NAEODA", NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna črt*
io HAVRE, PAKXZA, t VICE, INOMOSTA la LJUBLJANE. Poitnl Bkaprea parnlkl eoi> LA PROVENCE" *LA SAVOIE" '<U LORRAINE" -FRANCE"
as f«a vtiska	aa fatu viiak.
Poštni parnikl aoi "CHICAGO'* *tLA T0UKANE" "10CHAMBEAU'* "H1AGA1A"
Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK,
comer Pearl St., Chesebresfli Bolldlsf. Paniki edplsieie od sedaj aaprej redne eb četrtkih is prislaaiKa iter. 57 iNerth River in ob sobotifa pa a pristaaiica 84 Nerth River, N. T.
*LA SAVO IE dne 15. okt. 1913. *L\ LORAINE 5. nov. 1913. •LA PROVENCE 22. okt. 1913. *LA SAVOIE dne 12. nov. 1913. t FRANCE dne 29. okt. 1913. *LA PROVENCE 19. uov. 1913.
POSESNA PL0VITKA T NAVEE:
•NIAGARA otipi, s pom. Stv. 57. <lne 11. okt. 1913. oh 3 popoldne. fROCLLVMBEAU odpl. s pom. št. 57. <lne IS. okt. 1913. ob 3 popol. •Cliica jro odpl. s poni. št. 57. dne 25. oktobra 1913. ob 3 popoldne. *LA TOl'KAINE odpl. s poni. št. 57. «lne 1. nov. 1913. ob 3. popol. Paralk« k tveido zszasmovsal laisje p»}3vs viisks. Parsiki i kiiŽMS iaajs pe itiri vijska.
ATstro-Amerikanska črta
(preje bratje Cosulfch)
Najpripravnejši in najcenejša parobrodna čita za Slovence jn Hrvate.
-n
ZBIRKA Brat sokol Dve taS« Idealna taSfia i Ne kliči
TALIJA.
GLEDALIŠKIH
Maksi ml Uan Marjetic Marija 1
b« poOtovn Materina ftrtev Mati, aoeUaton rosa Mir boftjl
MlPoStenJakovH Mlr.^L samotar Motel baron Bavbar Mrtrl fiattf MneoMno
Na rasUenlh potili Na valovih Jufneg Narodne priporeetl. L. IL. m. tn «
Na Na Na
3.— —.30 —.30
L— —.TO
—.11
Na Jntrmn
Pot do srca Prvi ples Putifarka Raztresenca RevCek AndreJCek ltoknvnja«, narodna Igra Starinarica Trije tlCki
RAZGLEDNICE:
Newrortke. a cvetlicami, bumoristie-ne, botične, novoletne ln veliko-notee po komad	—.OS
ducat po	—.S3
Narodna noSnJa ln mesta EJe^Ja-
ne. ducat po	—.S3
Z slikami mesta New Torka p« —.33 Rasne svete podobe po	—.33
ducat	_.S3
Album mesta New Tork * krasnimi
—.S3
—.13 —.30
—.10 —.10
Gorenjske a novo bohinjsko tn trSI-Sko telesnico
—.U
ZEMLJEVIDI:
Avstro - Ogrske, maH Avstro-Orgske, v« Kranjske deteta, a Zdrutenlh drtav, veliki
Balkanskih drtav __ Zemljevidi: New Torte,
—.101 Kansas, Montana. Oblo, Pennsylvania. —.3S|Wyomlag In West Virginia vsak 36 c Ha prsrljl	—M komad.
Opomba: NaroČilom je priloiiti denarnaTfWBtost, bodid t gotovini, poštni nakaznici, ali poftnih saamkah Poltnlaa Jo pri fieb ft
Novi parnik na dva>ijaka "Marth v Washi> gton". Regularna vožnja med New Yorkč»zxrv frstomlin Rek j.;
Česa Tožaih^Iistkof iz Nt v Toika zaJIT. razred so do:
Vd spodaj amveden! Rovi Mfr	jmrtf
hrodina dva vijaka imaj«
brezžični brsojavi	WTOLJANE
ALICE,	IiAUMX,
KAELOTOA
■^JcEANIAr	U 1UrtM niahiagtoa im Kaisor Fraai Jooel L itin# |Mi M
r	IL EAZBS0
-- aH Unt Matiha P^athiagton in KaiaeX Krmfil ZMl fc
*f .00, drvim* do Hi.
• t .a !_
Phelps Bros & Co^ Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK;
.tto . . .... iflinafillltiri' fi'"'■' i'lfllli' liiil
r.. •	____l-Jt-'-.w^,
....... ... ... ..........