        P 46 (2018/2019) 3 21 Plemelj in meteor M R Prof. Josip Plemelj (1873–1967) je študiral na fi- lozofski fakulteti dunajske univerze v letih 1894– 1898. Kot glavni predmet študija je izbral matema- tiko, čeprav je najprej želel študirati astronomijo. Prof. Gustav Escherich (1849–1935), ki je takoj od- kril Plemljevo nadarjenost za matematiko, ga je preusmeril v študij matematike in ga navdušil za univerzitetno kariero. Plemelj je svoje dunajske študije končal z dokto- ratom pod Escherichovim mentorstvom. Po dokto- ratu se je izpopolnjeval na univerzah v Berlinu in Göttingenu, pridno študiral matematiko, objavljal članke in napredoval v univerzitetnih nazivih. Leta 1902 je bil imenovan za zasebnega docenta mate- matike univerze na Dunaju, leta 1907 za izrednega profesorja matematike univerze v Černovicah, leta 1908 pa za rednega profesorja matematike prav tam. Njegovo uspešno delo v Černovicah je prekinila prva svetovna vojna. Po vojni je leta 1919 postal prvi rek- tor nove univerze v Ljubljani, kjer je še dolga leta predaval matematiko. Mesto Černovice, nemško Czernowitz, so bile v Avstro-Ogrski na njenem skrajnem vzhodu, v Buko- vini. Med obema vojnama so bile pod romunsko oblastjo. Dandanes so v Ukrajini, v njenem jugo- zahodnem kotu. Ležijo približno na isti zemljepi- sni širini kot Dunaj. Univerzo so dobile leta 1875. Prof. Plemelj se astronomiji pravzaprav nikoli ni po- polnoma odrekel. Imel je tudi zelo dober vid. Kot SLIKA 1. Neue Freie Presse, 7. maja 1910: Ple- melj in meteor.         P 46 (2018/2019) 322 piše v [2], je Venero lahko opazoval celo pri belem dnevu. Verjetno je kot študent na Dunaju za semi- narsko nalogo pri astronomiji na podlagi izmerjenih podatkov, kot lahko preberemo v [1], izračunal tir- nico kometa 1847 I. Morda ga je za astronomijo nav- dušil tudi njegov gimnazijski profesor Vincenc Bor- štner (1843–1917), ki je v Celovcu še pred prihodom na klasično gimnazijo v Ljubljani objavljal prirodo- slovne članke, tudi take z astronomsko vsebino. Leta 1910 je prof. Plemelj presenetil dunajsko zvezdarno z brzojavko, kaj je videl v Černovicah. Objavljena je bila skoraj z istimi besedami v dunaj- skih časopisih Neue Freie Presse in Neues Wiener Journal 7. maja 1910. Prevod se glasi: Izredno zanimiv nebesni pojav. Dunajska zvez- darna je včeraj prejela z meteorološkega obser- vatorija v Černovicah brzojavko, ki sporoča, da je gospod Plemelj, profesor matematike na tam- kajšnji univerzi, opazoval pojav na nebu, ki ga je komaj kdaj videl kak astronom. Sledeč br- zojavki je bil 4. maja ob 9. uri 33 minut po lo- kalnem času viden meteor prve velikosti, ki je vzšel na jugovzhodu, se pomikal prek vzhoda proti severu in zašel na severozahodu. Največja višina nad horizontom je bila 30 stopinj, pri če- mer je bila hitrost najprej majhna, potem večja, nazadnje spet manjša. Trajanje pojava je dose- glo prav nenavadno dolžino 5 minut. Profesor Plemelj ima pojav za meteor, ki je oplazil mejo Zemljine atmosfere in jo potem zapustil. Kar pri tem pojavu strokovnjaku takoj pade v oči, je dejstvo, da je meteor vzšel in zašel. Ker lahko razumemo kratek del tira običajno poja- vljajočega se meteorja kot ravno črto, sledi, da tak meteor bodisi samo vzide ali samo zaide, nikoli pa ne oboje hkrati. Poleg tega imamo opraviti z nenava- dno dolgo vidnostjo 5 minut, medtem ko sicer tovr- stni pojavi trajajo le nekaj sekund. Sedaj pa že lahko rečemo toliko, da je tir tega meteorja kriva črta in leži relativno zelo daleč od površja Zemlje. To ukri- vljenost vsekakor povzroča privlačnost Zemlje. Če je meteor Zemljino atmosfero oplazil, se mu je pr- votna hitrost, ki je 42 km/s ali več, zmanjšala, je pa čisto možno, da to zmanjšanje hitrosti ni seglo do 30 km/s, in je potem meteor Zemljino atmosfero zapu- stil in se od Zemlje oddaljil. Meteor se je potem ob- našal kot trabant naše Zemlje, ki pa ni krenil po elip- tičnem tiru, ampak po paraboličnem ali hiperbolič- nem glede na Zemljo. Ne da se v sedanjem trenutku pregledati vseh možnosti, ker je tak primer prvi, ki je bil opazovan s strokovne plati. Najpomembnejša bi bila zato opazovanja z drugih, v glavnem od Čer- novic severovzhodno ležečih krajev, ki bi dovolili do- ločiti najvažnejši element, višino v km nad površjem Zemlje. Časopis Salzburger Volksblatt, neodvisni dnevnik za mesto in deželo Salzburg, je bil dne 6. maja 1910 krajši: Nebesni pojav. Černovice, 6. maj. Zanimiv pojav je opazoval četrtega dne tega meseca univerzi- tetni profesor Plemelj, ki je tistega dne ob 9. uri 33 minut zvečer videl padati svetleč meteor, ki je opisal polkrožni lok 180 stopinj. Doslej je bilo razširjeno mnenje, da se meteorji spuščajo po premočrtnem tiru skozi prostor. Meteor (iz grške besede ̀ετέωρος – na nebu se na- hajajoč) ali utrinek je kratkotrajna svetla sled, ki na- stane ob vstopu meteoroida v ozračje. Hitrost me- teoroidov pri vstopu v ozračje je do 72 km/s. Če je bila razlaga v časopisih pravilna, naj presodijo astro- nomi. Nekoč je pri mnogih ljudstvih veljalo, da si je tre- ba, videč utrinek, nekaj lepega zaželeti, kar pa se ne sme nikomur povedati, sicer se želja ne bo izpolnila. Pač pa so se ljudje zelo bali kometov, ki naj bi napo- vedovali vojne in katastrofe. Literatura [1] S. Južnič, M. Prosen, Josip Plemelj in komet, Ju- tro, Ljubljana 2006. [2] I. Vidav, J. Plemelj: ob stoletnici rojstva, DMFA, Ljubljana 1975. [3] Österreichische Nationalbibliothek, dostopno na: http://anno.onb.ac.at/, ogled: 28. 11. 2018. ×××