V nedeljo dne 5. junija |i(i|>nldan bo na stadionu ..PRVI MAJ” prt S. lt/anii (Vrdelska cesta) Slovansko-italijanske ljudske fronte, združeno z velikimi športnimi manifestacijami - Govorila bosta tovariša Laureuti in Stoka PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBOD ELfiSE ŽTv~- Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din ___ FRCNITE slovenskega naropa za tržaško ozemlje TRST petek 3. junija \9k9___________ ______Spedizione in abbon. postale btSV. 131 (1221) Laži in potvarjanja {tekoristijo nikomur! hjavljamo na drugi strani na-5° lista obvestilo ((Odbora za livni sporazum«, v katerem flnčo nezmernih dejanj na zad-zborovanjih« vseh dvanajst 11 volitvah nastopajočih strank kor* 1.° me^ane’ naJ se obnašajo brL n° in dovolijo popolno svo-govora predstavnikom vseh ^ dienih struj. Brez dvoma je o-bo^ie~n? obvestilo posledica raz-^ miških napadov fašističnih škva-n [ na predsinočnje zborovanje ^ * Ljudske fronte. Toda komaj e ie Posušilo črnilo, s katerim Poslušajte T JUTRI Sovori na radiu Trst I ob 20.20 tov. SORTA kandidat Ljudske fronte Poslušajte I n ^Pisali predstavniki staro in ‘jb fašističnih italijanskih strank (jj. rstu omenjeni poziv, se je zgo-0 na trgu Unitd tisto, kar smo ^ošem dnevniku že včeraj pred-tion^r^' Pristaši italijanskih na-^ 'balističnih in fašističnih strank )( Or9anizirano hoteli onemogoči-n(lVldalijevsko volivno zborovanje trgu Unitd, na katerem je go-JoT* senator Terracini iz vodstva Lalije. Razlika je bila le v • da so na predsinočnjem zbo-;■'""ju Ljudske fronte napadali fašisti tudi J°ravalce skupno s , -iijeui frakcionaši, in da sena-f, Ju Terraciniju ni prav nič po-^Klo, da je na tem zborovanju „ ®lapi[ hkrati obletnico italijan-toLrepublike. S kričanjem, žviž. 5, ,*rH.{er z letaki z avionov so itlr temu proglašati za izaa-,, ® iako da je moral poslušalec I,r.‘ Lk ob govorniku, da ga je j..0 slišal. Seveda je bilo ob na-j ta|uJ* Policije kot navadno zopet j l(t° *nepristransko», da je faši-^ v glavnem puščala na miru in ^Policija izdala suho poročilo: ^ feriti e sei fermati)). \^.e&ftavniki italijanskih vacio-. jsličniii strank v nodboru za tf^Vr,i sporazum» torej na svoje k f1*6 enostavno pljujejo, ko gre da se držijo tistega, kar so %dno obljubili tudi glede zbo-demokratičnih strank, ra-jt0j* se začenši z našo Ljudsko toJ0 kot edino dosledno in brez-krJ^^nrisno protifašistično in 'hti' tWrialistično politično or-^ciio. Pri tem pa se tega to,, 1^® požiranja lastne besede Ci^ tuiejo tudi Vidalijevi frak. Vladar gre za to, da se z 1n°čmi onemogoči Zbo- li '"'Ki a?,je Ljudske fronte. \ V^ežonaši so namreč popolno-ho( Vred očitnim dejstvom, da uničiti nje in PQrajajoži se fašizem ! ja 0 demokratično gibe tp^šajg s tem, da se jim bomo *'>oj■ U1)'L-, (e bodo vztrajali na 'ic, JlCvl politični liniji podruž-^ater n,lnistične partije Italije, 'ja i* ?°Čelno stališče glede Tr-*e vpdno: priključitev na- "iesta k Italiji. Uniji je bil tudi sinočnji ip fi0( Senatorja Tcrracin!ja, ki se jjkili e stališču tržaških italijan-a,:ionalistoi! in fašistov pri-^.Poslužujoč se laži in falsi-i* b:Jn zgodovinskih dejstev, ko C"-da * S *^tvo Trsta priznala tudi ' 'j zveza, sicer ne bi zavistjo Jll8"slovanskiii zahtev po *^ed^ °.r L er racini je hotel s lemi Ki^o ‘ očitno prikriti pretisnit , stališče K P l tali te, ki dat'- K PnriC z"sov mirovne konference lt> . '!• Ko se jF Sovjetska zveza £“*lm°skg?VugTla'!-i'1 trr d’~ Za -j."1 demokracij zavzema-lno Penvilno in pravično ip^.7 .. in J*l*čno i Pri)., • ' m l'r j. 'l,«čitev Komu koristi, da vse to prihaja žal iz ust enega izmed prvakov KP Italije? Mar bo s tem demokratično gibanje Trsta pridobilo? Mnenja smo, da je vse, kar je zgrajeno na neresnici, kratkega veka! Zaradi tega je s to zadevo prav tako kot z našim nenehnim pozivanjem na enotnost vsega demokratičnega gibanja v Trstu ne glede na stališče počflincev spričo zloglasne resolucije IU. Odklanjanje Vidalijevih frakcionašev našega poziva na enotnost, kaže prav te dni svoje težke rezultate. Prav tako pa je že sinoči pokazalo svoje negativne rezultate tudi Terra-cinijevo falzificiranje zgodovinskih dejstev. Spričo predvčerajšnjih in včerajšnjih dogodkov pa smo vedno bolj prepričani, da je naša borba na liniji volivnega programa Slovansko-italijanske ljudske fronte in na liniji skupnega in enotnega nastopa ob vsaki priliki proti vsem italijanskim šovinistom in fašistom, edino pravilna! Zato bomo v naši borbi vztrajali na tej liniji, ki ji je solidna in kremenita podlaga resnica in pravica, do zmage! Volivna zborovanja Ljudshe fronte v Padričah. Saležu, Skednju in Ricmanjih Vztralali_ homo zmage! je poudaril tov. Štoka na volivnem zborovanju v Škedniu V Padričah Sinočnjega predvolivnega zborovanja, ki se je vršilo v Padričah ob Štirni, so se Padričani polnoštevilno udeležili. Zborovanje je otvoril tajnik OP in član glavnega odbora Grgič Rafael, ki je pozdravil na. vzoče in podal besedo tov. Voju. Tov. Vojo je najprej poudaril borbo proti imperializmu in domači reakciji, ki jo v telf ^neh vodi naša Ljudska fronta. Zastave, plakati in govori vseh mogočih šovinističnih in fašističnih strank nam zgovorno pričajo, da bi hoteli imperialisti in reakcija spremeniti junijske volitve v plebiscit za priključitev k Italiji, katere pa sj Tržačani nikoli več ne bodo želeli. Nato je ožigosal početje Vidalijevih frakcionašev, ki so preteklo noč trgali naše plakate v vasi, medtem ko so plakate krščanske demokracije in vseh drugih italijanskih reakcionarnih strank pustili nedotaknjene; to pač pomeni, da Vidalijeviin frak-cionašem ni glavna borba proti reakciji, temveč da smatrajo našo Fronto za sovražnika št. 1. Ožigosal] se. da bodo slej ali prej ti isti fa- je tudi klevetniško početje ter me-šetarSko preklinjanje Vidalijevega podrepnika Rika Malalana ter pri tem poudaril, da hoče Malalan z Vidalijem vred prikriti našemu ljudstvu pravi pomen junijskih volitev s stalnim poudarjanjem, da gre zgolj za občinske volitve. Poudaril je dalje, da pomeni Vidali-jev poziv za dviganje enojezičnih krivičnih osebnih izkaznic izdajo slovenskih narodnih interesov kakor tudj interesov delovnega ljudstva sploh. Ožigosal je dalje Vida-iijevo stališče odklanjanja skupnega in enotnega nastopa na bodočih volitvah ter pozval Padričane, naj vplivajo vzgojno na zapeljane sovaščane in jim prikažejo nevarnost Vidalijevega frakcionaškega početja, ki je na škodo interesov slovenskega življa. Pozval jih je dalje, naj prenehajo z vaškimi prepiri, kajti skupni interesi so iznad vsega. Omenil je napad fašističnih škvader na naše zborovalce v Javnem vrtu v Trstu, ki so se ga udeležili tudi vidalijevci ne zavedajoč Danes ožja seja štirih zunanjih ministrov za Razpravljali bodo o novem Achesonovem predlogu rešitev berlinskega in denarnega vprašanja - Višinski ponovno poudarja potrebo soglasnosti v zavezniški komandaturi PARIZ, 2. — Deseto zasedanje sveta zunanjih ministrov, ki mu je predsedoval Bevin, je bilo zelo kratko. Začelo se je ob 15.30 in se zaključilo ob 17. Prvi je govoril Ache-son, ki je predložil predlog za rešitev berlinskega vprašanja in denarnega vprašanja. Hkrati je predlagal, naj se skliče danes ožja seja, da se preuči besedilo predloga. Nato so se sporazumeli, da bo ta seja jutri ob 15. Višinski je za tem nadaljeval svojo včerajšnjo obrazložitev sovjetskega stališča ter odgovoril Achesonovim argumentom proti načelu soglasnosti. Acheson, je dejal Višinski, je skušal dokazati, da v sporazumu iz leta 1945 ni bila predvidena soglasnost pač pa samo skupna uprava. Toda pozneje je prišlo do drugih sporazumov štirih, ki predvidevajo soglasnost. Leta 1945 je bi] izdan proglas poveljnikov kojnandanlure, ki izrecno omenja načelo soglasnosti. Acheson je izjavil, da je nemogoče upravljati mesto na podlagi soglasnosti. Toda to je ravno isto, kar se dogaja na Dunaju. Ni torej nemogoče. Končno je Acheson govoril o zlorabi soglasnosti. Toda načelo soglasnosti omogoča manjšini, da uveljavi svojo tezo. To je edina metoda, ki je sprejemljiva v mednarodnih odnosih. Višinski je tudi poudaril, da se štiristranska komandantura v Bcr-nosti pač pa zaradi postopanja ameriškega komandanta. V pismenem predlogu, ki ga je predložil Acheson v imenu treh zahodnih ministrov, se predlaga: 1 Štirje zavezniški komandanti v Berlinu bodo podvzeli vse ukrepe za organiziranje svobodnih volitev pod štiristranskim nadzorstvom za ves Berlin na podlagi volivnega postopka. ki je veljal v oktobru 1946. 2. Občinska uprava, ki bo nastala na podlag] teh volitev, bo začasna uprava. Imela bo vso primerno oblast vlade in bo delovala na podlagi organske strukture, ki jo predvideva začasna berlinska ustava od avgusta 1946. 3. Berlinska občinska skupščina, ki bo znova izvoljena, bo pooblaščena, da pripravi dokončno ustavo za veliki Berlin na podlagi osnutka stalne uprave, ki je bil predložen leta 1948 zavezniški ko-mandanturi, ali pa na podlagi vsa. ske. vlade Panditu Nehruju protestno brzojavko, V brzojavki je med drugim rečeno: «Izvršilni odbor Svetovne z'’eze demokratične mladine protestira y imenu 52 milijonov mladincev proti tem smrtnim obsodbam in zahteva, naj se ti mladinci takoj izpustijo na svobodo. Protest pri OZN zaradi napada grškega letala BEOGRAD, 2. (Tanjug) — Nad 60.000 Beograjčanov se je danes zbralo ria glavnj postaji V Beogra- zborovalci in vidalijevci je prišlo do pričkanja in spopada, ker so domačini očitali nekemu Vidalijeve-mu kolovodji, da je kot fašist za časa fašističnega terorja prepovedoval v vasi slovensko petje. Intervenirala je policija in vaščane razgnala. V Škednju šisti udarili tudi po njih. Omenil je pri tem protidemokratične ukrepe proti našemu nosilcu liste tov. Stoki in jih pozval, naj zaupajo kandidatom naše Ljudske fronte, ki so s svojim življenjem v preteklosti dokazali, da so dosledni demokratični borci ter da jih imperializem in reakcija pray zaradi tega preganjajo. Prav zaradi tega zaslužijo ravno naši kandidati, da jim naše ljudstvo odda na volitvah svoje glasove. Navzoči so govor tov. Voja neštetokrat prekin-li z navdušenim ploskanjem in velikim odobrava-njepr. Nato je govoril tov. Prešel, ki je poudaril, da imajo naše žene prvič v zgodovini političnega življenja našega mesta volivno pravico ter jih pozval, naj to priložnost izkoristijo ter oddajo svoje glasove za kandidate naše Ljudske fronte, ki misno bori proti vsem zatiralcem v prvi vrsli v M za mir Zborovanje y Skednju je bilo sicer napovedano, da bo pred cerkvijo, vendar oblasti niso izdale tega dovoljenja, ker so smatrale za bd j važno, da bi za volivno ((propagando« imela na istem mestu ((dolarska zveza« zaradi njenih desetih poslušalcev dovolj prostora. Volivci (Nadaljevanje na 6. strani) na Jugoslavije našega ljudstva. V Saležu Zaradi dela na polju se je napovedano volivno zborovanje v S s. žu začela z malo zakasnitvijo; vendar pa so se ga vaščani udeležili v obilnem številu. Zborovanje je otvo^ ril domačin, tov. Milič Anton, nosilec kandidatne liste Ljudske fronte za zgoniško občino. Nato je tov. Janka govorila o pomenu in važnost] volitev zlasti glede žena. O-stro je napadla početje starih in novih fašistov, ki bi hoteli obnoviti tiste čase, ko je fašizem prihajal na oblast. Nato je obsodila Vi-dalijeve frakcionaše in pozvala vse, naj se strnjeno udeležijo volitev in glasujejo za našo Fronto. Nato je tov. Dekleva podal pregled političnega položaja, nakar je tov. Obad, kandidat na listi Ljudske fronte za zgoniško občino, obrazložil program Ljudske fronte za občino Zgonik. Seveda je policija že točno ob 9 uri zahtevala zaključek zborovanja. Bo zborovanju se je skupina vidalijevcev vrnila iz Trsta, kamor so jih odpeljali, da bi poslušali senatorja Terracinija. Med BUDIMPEŠTA, 2. — Delegat Ljudske mladine Jugoslavije Milorad Pesič je ua budlmpeštanskem zasedanju izvršit iega odbora SvetovDe zveze demokra. | tične mladine izjavil, da bo jugoslovanska mladina še nadaije zastavljala vse sile za izvedbo sklepov zveze in da bo kakor doslej v prvi vrsti v borbi za mir, za svobodo in neodvisnost vseb narodov. Pri diskusiji o poročilu predsednika de Boissona je jugoslovanski delegat poudaril, da uspehi kitajskega ljudstva v osvobodilni borbi predstav, ljajo močan doprinos k jačanju sil demokracije v svetu. Ti uspehi podpirajo borbo drugih kolonialnih narodov in imajo tudi svetovno zgodovinsko važnost, ker predstavljajo spremembo v odnosu sil v taboru socializma in demokracije proti imperialističnim silam. Poudaril je nato dejavnost Ljudske mladine Jugoslavije za uresničenje ciljev Mednarodne zveze demokratične mladine in obsodil postopek češkoslovaške vlade, ki Je jugoslovanskim predstavnikom preprečila udeležbo na kongresu miru v Pragi, ter je pripom. nil, da je centralni komitet Ljudske mladine Jugoslavije kljub temu sezna. nil jugoslovansko mladino z delom in s sklepi tega kongresa ter z njegovim proglasom. občinska skupščina smatrala za potrebnega. 4. V istem času, ko bo ustanovljena začasna občinska upra. va, se bo zavezniška štiristranska komandantura obnovila in bo delovala v skladu z načeli, o katerih se bodo štirje ministri sporazumeli na tejn zasedanju. 5. Okupacijski stroški bodo znižanj na najmanjšo stopnjo in bodo določeni na podlagi šli-ristranskega dogovora. kršnega novega predloga, ki ga bol d11- pričaka prihod trupel jugo- ‘ slovanskih vojakov, ki so bili ubiti pri zadnjem letalskem napadu grškega monarhofašističnega letala, ki je bombardiralo in obstreljevalo vas Skočivir v Makedoniji. Pošlali so protestno brzojavko varnostnemu svetu OZN, v kateri se poudarja, da atenska monarho-fašistična vlada že nekaj let organizira incidente in izzivanja, ki o-grožajo mir na Balkanu. ((Zahtevamo od OZN — je rečeno v brzojavki — naj napravj konec tem izzivanjem v interesu ohranitve in utrditve miru v svetu. Prebivalci jugoslovanske prestolnice odločno podpirajo zahtevo svoje vlade, naj se nemudoma podvzamejo ukrepi, da se prenehajo izzivanja in oborožene kršitve jugoslovanskega o-zemlja, ki spravljajo v nevarnost življenje mirnega prebivalstva. Protest SZDM zaradi smrtnih obsodb v Indiji BUDIMPEŠTA, 2. — Zaradi smrtne obsodbe, ki jo je izreklo vojaško sodišče v Hajderabadu proti indijskim mladincem, je izvršilni odbor Svetovne zveze demokratične mladine, ki Se je sestal v Budimpešti, poslal predsedniku indij- Zaskrbljenost Anglije zaradi Hong Ko n »a Britanski minister za obrambo odpotoval na Daljni vzhod - Večji del južnega Čekjanča osvobojen - Izjave Zilliacusa glede Hong Konga KANTON, 2. — Uradno javljajo, da je kuomintangov politični svet imenoval za vladnega predsednika maršala Jenšišana bivšega guver* nerja pokrajine Sensi. Novi predsednik ima 66 let in jg znan zaradi svojega zagrizenega protikomunizma ter je tudi zagovornik vojne do Skrajnosti. Medtem pa ima osvobodilna vojska povsod uspehe. Iz Kantona javljajo, da so edinice osvobodilne vojske zavzele na področju pokrajine Kuantung 2 mesti 200 km severno-vzhodno od Kantona. Javljajo tudi. '>iuuAaik'«a vprašanja, t. j. irksislično rešitev: d te Trsta k Jugoslaviji ;°uityc .ta na kompromis usta-'puškega ozemlja samo i? imperialističnih dl. n* »Se„Ce p.a Lilo hkrati '■tali-iM 'Vv *'^n*ker7a demokratične-k.aterrim KP Italije ni J h ur„a' zpL>'av ga je njen ro-ukrUU*nmQh- In prav temu de-r'1nu Uudstvu hoče danes >>rin,r-apin, servirati laž in D**« k ° priključitev ?0c'mil stični Jugoslaviji 01 ^ Jo je S o- hi n,9.(Zn'n «°»iratn». Kitat 10 SP; čemu sta laž in Potrebna danes v Trstu? Radio svobodna ri , o ... ri' na je vccruj prišla na 'rKnc!2^'.',icno ozemlje dclegaci- Cl*kih naprednih intelek- vodstvom Paula Eluar- % ‘»Olj,,;, k '1° je sprejel predsed- K^^ličh ?® demokratične vlade tuj« a ,in nekateri ministr H. ael'«acija zač,-h, obis ni kateri ministri. Danke na Prol^stno pismo tov. Štoka gon. Gaitherju Tov. Štoka zahteva: 1. vpis v dokončni volivni imenik tržaške občine 2. vpis v kandidatno listo Slovansko-italijanske ljudske fronte in Gospodu brigadnemu generalu RIDGELY GAJTHERJU, generalnemu ravnatelju za civilne zadeve ZVU v TRSTU Črtanje mojega imena s kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske Iroate Vam Je že znano. Kljub temu smatram za potrebno, da Vam kot generalnemu ravnatelju za civilne zadeve ZVU sporočim naslednje: 1. Čeprav imam že od rojstva stalno bivališče v Trstu, me tržaška občina na podlagi ukaza štev. 345 ZVU ni vpisala v volivni imenik. Zato sem vložil na volivno komisijo v Trstu pritožbo, ki jo Je s svojo rešitvijo z dne 12.2.1949 odbila z motivacijo, da nisem vpisan v seznamu stalnega prebivalstva tržaške občine. Značilno je, da mi Je bila dostavljena ta rešitev šele po skoraj treh mesecih, to je dne 27.4.1949. Proti rešitvi volivne komisije sem vložil naslednjega dne (29.4.4D) priziv na tukajšnje prizivno sodišče. 2. V zmotnem mnenju, v katero so me zavedli uradniki anagrafskega urada, češ da nimam stalnega bivališča v Trstu, sem iz tržaškega zapora, kjer sem prestajal kazen, naročil svojemu pravnemu zastopniku, da v mojem imenu vloži prošnjo na Mestno občino za vpis v seznam stalnih preblvavcev. 3. Medtem mi je Mestna občina dne 11.4. t. 1. pod štev. 211621 izdala osebno izkaznico, na kateri Je pravilno označen Trst kot moje stalno bivališče. Domneval sem, da se je to zgodilo na podlagi moje gori navedene prošnje. Toda motil sem se. Ko sem namreč zahteval potrdilo o stalnem bivanju, »certiticato dl re-sidenza«, mi ga Mestna občina ni hotela izdati, češ da še vedno nimam stalnega bivališča. Spričo nesoglasja med izdano mi osebno izkaznico z navedbo stalnega bivališča in lega odgovora, sem osebno stopil na anagratski urad, kjer so na podlagi mojega osebnega kartotečnega lista ugotovili, da nisem mogel zgubiti stalnega bivališča v svojem rojstnem kraju, To je pozneje potrdil tudi tajnik anagrafskega urada, ki je mojemu pravnemu zastopniku sporočil, da je komisija Mestne občine vzela v pretres mojo prošnjo z dne 10.2.1949 in ugotovila, da nisem nikoli zgubil stalnega bivališča v Trstu iz enostavnega razloga, ker nisem, kakor to zahtevajo ustrezni predpisi, dobil nikjer drugega. 4. Prizivno sodišče je moj priziv proti rešitvi votivne komisije odbilo s sodbo z dne 3.5.1949, ki mi Je bila dostavljena dne 12. t. m. K tej sodbi pripominiam sledeče; a) Prizivno sodišče utemeljuje svoj izrek s tem, da nosi moja osebna izkaznica datum 11.4.1949 in izvaja zaključek, da manjka za vpis v volivni imenik pogoj čl. 2 ukaza štev. 345 ZVU to se pravi, da nisem bil v trenutku sestave volivnega imenika. ki se Je zaključila dne 12.3. t. I., vpisan v seznam stalnega prebivalstva tržaške občine. Ta utemeljitev je povsem pravno zmotna in iz. trte izvita, kajti datum 11.4.1949 na osebni izkaznici ne določa, kar je vsakomur povsem umljivo, da sem tedaj pridobil rezidenco, marveč da mi je bila na ta dan osebna izkaznica le izdana. Prosim Vas, gospod general, da se pozanimate, kako je v podobnih primerih razsodilo prizivno sodišče: kajti meni druge sodbe niso dostopne. Dvomim pa, da bi moglo prizivno sod.šče dosledno zamenjavati datum Izdate osebne izkaznice z datumom pridobitve stalnega bivališča. b) Na razpravi je bil v skladu * predpisi navzoč tudi višji državni pravdnik, ki je podal mnenje o mojem prizivu in predlagal, da mu ugodi. Zaman iščem v obrazložitvi sodbe prizivnega sodišča omembo in utemeljitev zavrnitve predloga višjega državnega pravdnika, kakor Je to P» zakonu predpisano. 5. Medlem mi Je bilo dostavljeno sporočilo župana, da sem bil z dnem 17.5.1949 vpisan v seznamu stalnih prebivalcev tržaške občine. Iz celotnega poteka zadeve se človek ne more ubraniti vtisu, da zmeda v inlormacijah, ukrepih, času in načinu ni slučajna. Očitno je, da se me je hotelo na vse mogoče načine izločiti iz vrst volivcev z aktivno in pasivno volivno pravico. To nakazuje tudi časopisna kampanja proti moji osebi kot doslednemu antifašističnemu borcu, ki se je začela in nadaljevala takoj po razglasitvi moje kandidature. 6. Prizivno sodišče je pri svojem izreku prezrlo tudi določbo čl 17. ukaza štev. 345 ZVU, po kateri so predvidene izpremembe dokončnega volivnega imenika na podlagi pridobitve stanega bivališča. Opozarjam, da ne bo z vpisom v volivni imenik, ki bi ga občinski odbor na svoji seji dne 2.6. t. 1. izvedel, popravljena vsa prizadeta mi krivica, ker sem bil le zaradi nepravilnega postopanja in odločanja upravnih in sodnih organov črtan s kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske fronte. Zato, gospod general, zahtevam; 1. Svoj vpis v dokončni volivni imenik tržaške občine; 2. vpis svojega imena v kandidatno listo Slovansko-italijanske ljudske fronte. Vsaka v tej zadevi nasprotna rešitev pomeni očitno kršenje osnovnih demokratičnih načel in sankcijo protipravnega dejanja. Trši dne 31. maja 1949. S spoštovanjem FRANC STOKA - STOCCA Trst - Kontovel 199 PRILOGE: PREPISI: 1) Obvestila Mestne občine z dne 21.2.1949 in dostavljeno dne 27.4.1949. 2) Prepis priziva na prizivno sodišče z dne 28.4.1949. 3) Prepis sodbe prizivnega sodisča z dne 3.5.1949. 4) Prepis obvestila o vpisu v seznam stalnega prebivalstva. da ima sedaj osvobodilna vojska pod svojo oblastjo področje, ki se razteza od meje pokrajine Kjangsi do obale med Kantopom in Swato-wom. Agencija Nova Kitajska javlja, da so partizanske edinice v južnem de lu pokrajine Cekjang osvobodile 9 okrajnih središč, dočim so čete osvobodilne vojske očistile severni del te pokrajine. Partizanske edinice so vrgle iz boja B. tisoč kuomin-tangovih vojakov na tem področju. Sedaj je večji del južnega Cekjanga osvobojen. Med 9 osvobojenimi mesti je tudi važno trgovinsko središče Uenšu. Velike skrbi dela napredovanje ljudske vojske britanskim oblastem v Hong Kongu. Danes je z letalom odpotoval v to pristanišče sam britanski minister za obrambo Alexander. V Londonu je danes na nekem zborovanju laburistični poslanec Zilliacus izjavil, da je edino sredstvo za obrambo Hong Konga priznanje nove kitajske demokratične vlade. Zilliacus se je izrekel za avtonomijo Hong Konga za dobo 10 let, ki zadostuje za čuvanje britanskih interesov. Po tej dobi naj bi prebivalstvo mesta odločilo s plebiscitom o povratku h Kitajski. Nato je Zilliacus v širokih potezah razložil, kakšne naj bi bile linije angleške realistične politike na Daljnem vzhodu: Priznati je treba de faeto takoj in brezpogojno novo demokratično vlado in nato začeti pogajanja za Hong Kong; obramba britanskih interesov in razvoj britanske trgovine s Kitajsko v zameno za britansko priznanje de iure in za britansko podporo zahtevi kitajske demokratične vlade za vstop v Varnostni svet; končna rešitev vprašanja Daljnega vzhoda med Kitajsko, Sovjetsko zvezo in Anglijo. Lahko se domneva, je dejal Zilliacus. da se bodo ZDA uprle tej politiki. Naš odgovor pa je, da laburistična vlada nima bodočnosti, če služi ameriškemu imperializmu na Daljnem vzhodu, v Grčiji, v Nemčiji in v zahodni Evropi. Danes je iz Kantona prišel z letalom v Pariz izredni sovjetski poslanik na Kitajskem Rostin. Volivna zborovanja Slov.-ital. ljudshe fronte DANES: / V BAZOVICI ob 20.30 Govorita tov. Vojo in Prešel. Na PROSEKU ob 20.30 Govorita tov. Laurentl in Bole. V PRAPROTI ob 19.30 Govori tov- Hreščak. V BORŠTU ob 20 Govori tov. Stoka. JUTRI: V TREBČAH ob 20.30 Govorita tov. stoka in Petronio. V MALEM REPNU ob 20 Govorita tov. Ukmar in Dekleva. V CEROV L J AH ob 20 Govorita tov. Kenda in Janka. V GABROVCU ob 20 Govorita tov. Lukeš Neva in Šlibar. V NEDELJO 5. t. m. ob 15 v Trstu pri Sv. Ivanu Kliko voliM zkonunie združeno s športnimi prireditvami Govorita tov- Štoka in Laurenti 1 splahnele in pobož Meksikanska «ugrabitev» Rudija Uršiča z misterioznim «Checrole-tom« in senzacija v zvezi s tem je kaj hitro izplahnela. Zadnji odjek beremo v včerajšnjem Vidalijevem glasilu, ki pravi, da se je gitafi-janski nacionalistični tisk vneto interesiral za usodo Rudija Uršiča Po poskušani ugrabitvi s strani a' gentov OZN Ed. Seveda Vidalijev urednik pri tem ne pove, da je bil ravno njegov list prvi, ki se je najbolj interesiral za usodo tega prav po Vidalijevih urednikih in Vidaliju samem tisočkratnega špi-jona, bandita, tatu, trockista itd. Revežni urednik torej ni pomislil, da je s tem sam uurstil tud] svoj list med tržaški italijanski nacionalistični tisk... (Vsaj enkrat je torej povedal resnico ) Toda Uršič je ie vedno rirreperi-bile« in se bo najbrž nacionalistični tisk — compreso sil Lavoratore« — moral še nadalje svneto interesi-rati» za njegovo usodo. Toda to še ni dovolj! Vidalijevo glasilo se namreč emimogrede» vneto interesira tudi za usodo naše Ljudske fronte, ki bo kakor je poudaril v svojem sinočnjem govoru sam Vidali, do prihodnjih volitev (to se pravi čez dve ali tri leta) takšna, da bo Vidali lahko povabil na svoja predvolivna zborovanja poleg komunističnih županov iz Benetk, Genove itd. tudi komunistične župane iz Beograda In Ljubljane. Najbrž je mislil frakcionaški slea-der», da bo Jugoslavija z szdravimi silami» in z Vidalijevo sčastno nalogo» v bodočih dveh letih tako napredovala, da bodo v Beogradu in Ljubljani in mogoče še v kakšni vasi ostali tu pa tam komunistični župani kakor danes v Italiji, za predsednika vlade pa bodo takšne le vidalijevske zdrave sile postavile nekakšnega jugoslovanskega De Ga-sperija, ki bo tem komunističnim županom pošiljal okrožnice po katerih bodo ti župani suradno pošto-pali». Vidalija namreč ne zanimajo prav nič ljudski odbori, ki jih je ustvarila revolucija v Jugoslaviji — važni so komunistični župani! Ljudska oblast, ljudski odbori — vse to je namreč trockistična izmišljotina Titove klike: Komunistični župani, to je nekaj: In če so to italijanski komunistični župani, potem jih je treba naravnost oboževati in si jih postaviti za vzor in cilj borbe tržaškega proletariata! Toda, ker Vidalijevi uredniki vedo več kot Vidali sam, že dva dni pišejo tako-le: «La cricca di Tito a Tricste ormai e finita... Agenti di Tito si preparano a ritirarsi dalle elezioni — le voci in proposito sono sempre piu insistcnti...» Da, mi zelo dobro vemo, da je najbolj vroča želja vseh frakcionašev, da se naša Ljudska fronta volitev ne bi udeležila! Nekaj podobnega so prerokovali že pred sestavljanjem in objavljanjem kandidatnih list. Tako so lagali ,da so verjeli sami sebi. No, zgodilo se je, da je Ljudska fronta edina politična organizacija v vsej coni A, ki je svoje kandidatne liste postavila v vseh občinah cone A! To jim seveda ni prav. Se manj pa jim bo prav, ko bodo videli rezultat volitev in ko bodo prisiljeni ta rezultat tudi objaviti! Kaj bodo o pisanju Vidalijevega glasila tedaj mislili njegovi čitatelji tedaj? Dq,! Ljudska fronta pojde na volitve prav zato, ker se zaveda, da je še mnogo ljudi p Trstu, ki verujejo v zmago resnice in pravice in ki so prepričani, da se mora vse, kar je zgrajeno na laži in klevetah, podreti kot trhla stavba na gnilih temeljih/ 1 na kongresu partizanov Italije FIRENCE, 2. — Delegacija zveze jugoslovanskih borcev pod vodstvom ministra Peroviča je prišla danes v Firence, kjer se bo udeležila kongresa bivših italijanskih partizanov. V navzočnosti številnih povabljencev, med katerimi so številni biyšt borci in voditelji italijanskih partizanskih enot ((Garibaldi« in idtalia«, ki so se borile proti fašizmu v vrstah jugoslovanske osvobodilne vojske, so prikazovali sinoči jugoslovanski film «Ta narod bo živel«. Bolgarija naj ostane poljedelska država BEOGRAD, 2. — List ((Politika« javlja danes, da so v Bolgariji pred kratkim prekinili delo pri gradnji petih največjih hidroelektričnih central. od katerih so nekatere začeli graditi Nemci med fašističnim režimom. List pripominja, da bolgarska vlada ni izdala nobenega poročila o prekinitvi teh del, toda poluradno se zatrjuje, da bodo po navodilih sovjetskih tehnikov preusmerili gradnjo tako, da bodo namesto hidroelektričnih central zgradili naprave za zajezitev in za namakanje polj. V istih krogih tolmačijo to spremembo z željo Sovjetske zveze, naj se Bolgarija ne razvije v industrijsko 'državo pač pa v poljedelsko državo in posebno v proizvajalko sočivja in sadja. List piše, da je ta razlaga v zvezi z ugotovitvami sovjetskih tehnikov, ki so že leta 1947 javili, da se hidroelektrične postaje ne morejo zgraditi zaradi neugodnega terena. Bolgarska vlada je takrat sprejela uvažanje električne energije iz Romunije, toda je tudi zavlačevala izvršitev del. Zaradi odločitve, da se prekine delo za graditev hidroelektričnih central, je nastal nagel preokret glede tega vprašanja in sedaj pospešeno vršijo dela za polaganje kablov visoke napetosti, ki bodo dovajali bolgarski industriji električno energijo, ki jo bo dobavljala Romunija. Eislerjeve izjave o BERLIN, 2. — Ob svoj* du v Berlin je na sedežu munistične stranke Eisle Sovražim in preziram i kakor Hitlerja samega. V jih od blizu in lahko van da niso tako močni, kak lahko mislilo. Najboljši do je, da so zadeli ob tako m; ro, kakor je moja oseba dne jih bodo svobodni n razili. Qb zaključku se j< vsem, ki so mu nudili pon sednik socialkomunistični Pieck je nato javil, da bor nji teden organizirali v veliko ljudsko zborovanje Eislerju. V nedeljo 5. junija 1949 priredi Ljudska fronta s pestrim fizkulturnim sporedom. Začetek prireditve ob 14.30 praznika se Ljubitelji prostih vaj in nogometa udeležite fizkulture ! Demokrati Tržaškega ozemlja! Vaša dolžnost je, da se udeležite volivnega zborovanja, kjer bosta govorila nosilca naše liste • tov. LAURENTI in tov. ŠTOKA Po fizkulturnih prireditvah PROSTA ZABAVA IN PLES Preskrbljeno za vse, ki se hočejo zavrteti in užiti sveži zrak ob vznožju našega bivšega , ki je doseglo tudi v ljubljanski Drami lep uspeh. S to uprizoritvijo hoče naše gledališče znova poudariti kulturno e-notnost med Slovenci tega ozemlja in rojaki matičnega naroda. Drama e-Ogenj in pepelu je zajeta iz narodnoosvobodilne borbe, a ne razkazuje ne gozdov ne ječ. Vse dejanje je osredotočeno v senatorjevi hiši med predstavniki tiste meščanske družbe, ki je bila vajena paktirati za svoje koristi s komer koli, tudi s fašizmom. Ta družba se v poslednjem trenutku zave, da se v svetu dogaja nekaj velikega, da se zdrave sile sveta di-užijo v silnem naporu zoper fašizem, da je osvobodilno gibanje zajelo tudi slovensko ljudstvo, in bi se rada pravočasno preusmerila. Iz ljudstva prihajajo predstavniki tega gibanja: hišnikov sin Maks, ki postane žrtev krvnikov, partizanski kurir Martel, ki vdere V gnezdo reakcije, da ga razdere, in senatorjeva hči Tanja, ki ljubi Martela, se otresa meščanskega o-klepa in se pridruži ljudem, ki hočejo biti živi, plameneči ogenj nove družbe. Na nasprotnem bregu se zbira reakcija, ki razpada v pepel: senatorjev nečak Savo, njegova sestra Iris, pridobitnik To jan i. dr. Podre Giovanni, kurat v italijanski armadi, je najodvratnejši tip zasužnje-nega beneškega Slovenca, strupena goba v močvirju fašizma. Oslabeli senator prisostvuje propadanju Tiskovna konferenca na predsedstvu cone Včeraj popoldne je bila na predsedstvu cone tiskovna konferenca, kj je bila sklicana zaradi vprašanja, ki ga je sprožil list «11 Lavo-ratore« v zvezi z nekimi nered-nostmi pri Enalu, ki datirajo že iz začetka leta 1947. Trije uradniki omenjene ustanove so bili suspendirani, nakar so odkrili razne ne-rednostj in malverzacije voditeljev Enala. Da razčisti zadevo, je bila imenovana posebna poluradna komisija, katere člani so bili na včerajšnji konferenci, da dajo v zvezi s preiskavo in njenimi rezultati vsakršno pojasnilo, ki bi ga predstavniki listov želeli. Člani komisije so izjavili, da je bilo njih delo dokaj otežkočeno, ker se ljudje, ki bi moralj biti zaslišani, niso radi odzvali povabilu na zaslišanje ali so ga pa sploh odklonili. Vendar je po izjavah komisije dala preiskava za rezultat ugotovitev, da ni bilo v poslovanju ustanove in njenih voditeljev nikakih nepravilnosti, temveč da bi se kvečjemu lahko kaj očitalo prav tožiteljem. Do pričetka volivnega zbora vl-dalijevcev, na katerem bi ime! nastopit; senator Terracini, ni preo-stajala več nitj ena ura, ko je odv. Manzutto sporočil, da je imel skup. ni volivni odbor vseh strank do-poldne sejo, pri kateri so predstavniki vseh strank podpisali izjavo, da bodo priporočili pripadnikom svojih strank,naj na noben način ne motijo volivnih zborovanj drugih strank. Mogoče je to skupno priporočilo prišlo prepozno. svojega vpliva in vzhajanju novih zarij, ki jih njegov duh ne more ne dojeti ne razumeti. Mira Pucova ‘je dobro pogodila gnilobno meščansko ozračje, k; ga je italijanska okupacija širila po Sloveniji tja do l. 1943. To ozračje se čisti v Tanjinem delu. Pisateljica s pridom zajema iz neizčrpne zakladnice, ki jo je slovenskemu narodu naklonila narodnoosvobodilna borba. A. BUDAL Se pred časom je bilo po načrtu ministra Saragata določeno, da bodo v Italiji zgrajene ladje, ki naj bi jih prejel Lloyd. Prvotno število teh ladij jg bilp pet, a se je že čez nekaj časa znižalo na štiri, potem celo na tri... pred dnevi pa so uslužbenci Tržaškega Llovda izvedeli, da sploh ne bodo prejeii nobene ladje. Vse obljube in prav «posebna» skrb za Tržaški Lloyd so bile samo prazne besede? Uslužbenci Tržaškega Lloyda. ki že več let poslušajo le obljube, a iz- VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI Poslušajte radijski postaji 'Irst l. in Trst II., kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte Govorniki Slovansko - italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh : TRST I. Jutri ob 20.20 do 20.32 9.6 » 13.42 n 13.52 11.6 » 20.40 ■ 20.45 TRST II. 6.6 ob 28.00 do 20.12 10.6 » 13.00 » 13.10 11.6 » 21.00 » 21.05 Dr. Palutan sprejel zastopnike devinske občine Včeraj je predsednik cone sprejel župana in tajnika občine Devin-Nabrežina. Sestanek je trajal precej časa. Pogovarjali so se o ekonomskih zadevah omenjene občine, predvsem pa o kamnolomih. Dr. Palutan je na predlog prizadetih zagotovil, da bo podprl ustanovitev poletne počitniške kolonije, ki jo .misli ustanoviti občina za 150 otrok. Predsednik cone je še pojasnil vsebino pisma g. Alexandra, načelnika’ urada za javna dela pri VU. 17. t. m. se bo namreč začela licitacija za gradnjo osmih stanovanjskih hiš v Nabrežini, Sesljanu in Devinu. Kot predvolivni guljaž je ta stvar dobro pripravljena. Vprašanje zase pa je. kako bodo volivci to prebavili. DANES 3. JUNIJA OB 20.30 v kinodvorani na Opčinah KONCERT KOMORNEGA /.BOKA Poziv Otta za volivni sooiaziini S predsedstva cone smo dobili: Odbor za volivni sporazum obsoja vse izpade med zadnjimi vo-livnimi shodi. Zato poziva vse meščanstvo, naj se med volivnimi zborovanji katere koli stranke vede dostojno in mirno, tako da bodo predstavniki katerih koli skupin lahko govorili, zborovanje samo pa da se bo vršilo mirno do konca, ne glede katera politična skupina ga je napovedala. Omenjeno izjavo so podpisali: Blocco italiano, Blocco triestino, Krščanska demokracija, fronta za neodvisnost, Slovansko-italijanska ljudska fronta, Slovenska demokratska zvez p, Republikansko gibanje za neodvisnost, Movimento sociale italiano, Vidalijeva komunistična partija, Italijanska liberalna stranka, Italijanska republikanska stranka in Socialistična stranka Julijske krajine. Tatvina v ameriškem klubu na Opčinah Po nočnem pirovanju z ameriškimi vojaki je Mario mimogrede predaleč segel z rokami Mario Papini s Konkonela št. 494 doma je prejšnjo noč prebil v prijetni druščini z ameriškimi vojaki. Že druščina sama pove, da so se možje tudi napili. V zgodnjih jutranjih urah, ko se je počasi svitalo, jo je Papini precej vinjen in še z bolj majavimi nogami mahal domov proti Konkonelu. Med potjo z Opčin pa jo je še zavil v ameriški vojaški klub, kjer so kot natakarji uslužbeni nekateri njegovi prijatelji. Z njimi je za-čel govorili, ali bi bilo mogoče dobiti službico- Toda, če že ima noč svojo moč, jo ima brezdvomno tudi alkohol in od tega je bil Papini tako omamljen, da je zaspal, še preden se je kaj zmenil. Tako je spal nekaj časa. Ko se je zbudil, je usoda nanesla, da sc je znašel pred štirimi belimi natakarskimi suknjiči. Ce se že blago samo ponuja, zakaj ga ne bi vzel, si je sam pri sebi mislil mož. In v nekaj trenutkih so bili suknjiči lepo zaviti. Na tleh je Papini zapisal lepo pre-progo jn jo je tudi lepo zavil, ti tem; zavoji obložen je Papini začel stopati po stopnicah navzdol. Hočeš nočeš je moral mimo pisarne kluba. Radoveden in iz previdnosti je pokukal notri. Toda glej na mizi je stal lep in nov pisalni stroj, kdo ne bi podlegel skušnjavi, posebno pa še, če ni nobenega blizu. Hajdi, in tudi stroj je tako izginil v zavoju. Tako obložen je Papini korakal naprej, zadovoljen, da nosi s seboj nič manj kot 116 tisoč lir vredno, sti. Zadovoljstvo in zadoščenje pa na Papinijevo žalost ni trajalo dol-go. Prav pred izhodom so naleteli nanj ameriški vojaki. Procedura je bila kratka, prav vojaška. Na telefonski poziv so prišli agenti CID-a z Opčin in poskrbeli, da je Papini romal v ječo. Včeraj zjutraj je mož že bil na zatožni klopi pred vojaškim sodiščem za določevanje narokov, To je že določilo, da bo mož do procesa počakal pri Jezuitih. Hi imel dem zato so ga prelen# 45-ietni Ivan Sedeucci je nočni paznik skladišča za orodje pri tvrdki Giovannini v ul. Marchetti. Včeraj ob dveh zjutraj je bilo, ko je Sedeucci bil na svojem običajnem službenem mestu. Približalo se mu je pet oseb, od katerih so nekateri imeli samokrese. Z naperjenim samokresom so revežu začeli brskati po žepih, mislili so pač, da bodo kaj dobili. Toda zastonj, ker razen praznih žepov, niso ničesar dobili. Jezni, da so naleteli na reveža brez denarja, so ga začeli na žive in mrtve tepsti. Ko so se nasitili tega, so jo pobrisali, Tako jo je omamil drobnogled da je končala v zaporu 19-letna Stella S. st je zaželela ogledati naravoslovni muzej. Lepe in bogato opremljene omare so jo naravnost omamile, vendar ne tako močno, da ne bi dekle z očesom škilila na paznika. Komaj sc je ta odstranil, je Stella, res prava zvezdica, takoj izrabila priliko in mikroskop «reiehteT» Je Izginil pod njenim plaščem. Začetek je bil že dober, brez truda je dobila na roko 65 tisoč lir. Toda konec je bil malce drugačen. Ce je Stella prišla v muzej kot svobodna meščanka, ga je zapustila v varnem objemu nekaterih policijskih agentov, ki so jo spravili na varno. Brezposelni, pozor! Prijavite se v ul. imbriani 5 Komisija za brezposelne zbiia vse podatke o nepravilnostih, ki se vršijo na škodo brezposelnih delavcev na Tržaškem ozemlju. Ta komisija zbira podatke o vseh primerih ko so na primer delodajalci sprejeli na delo delavce, ki niso pristojni na Tržaško ozemlje, medtem ko so o-stali tržaški deiavci brez posla. S tem da so ti delodajalci sprejeli na delo druge delavce, so direktno kršili tudi uredbo vojaške uprave, ki predvideva zaščito interesov tržaškega delavskega razreda (uredba, ki se je seveda nihče ne drži). Komisija za brezposelne delavce poziva vse, ki vedo za take ali podobne primere, ki škodijo interesom brezposelnih Tržaškega ozemlja, da jih javijo zgoraj omenjeni komisiji. S tem da bodo javili razne take primere, bodo v mnogočem pripomogli k obrambi interesov tržaških brezposelnih delavcev. Ko bodo vsi podatki zbrani, bodo objavljeni v časopisih, da bodo o vseh teh nesramnostih obveščeni vsi tržaški prebivalci. Kopijo zbranih podatkov bo komisija za brezposelne predložila tudi vojaški upravi, ki bo morala ukreniti vse potrebno, da se s takim postopanjem preneha. Že vedno se nadaljuje popis brezposelnih delavcev na uradu za brezposelne v ul. Imbriani 5, iz katerega bo lhogoče videti, kolikšno je resnično število brezposelnih na Tržaškem ozemlju. Pozivamo vse brezposelne delavce, ki se še niso javili na tem uradu, da so storijo čimprej. Ko bo zgoraj navedeni urad imel podrobne podatke o številu brezposelnih v rokah, bo lahko nastopil s tem pri odgovornih oblasteh, od katerih bo zahteval razčiščenje položaja ter končno rešitev tega perečega problema. S Učeni se ie »daril o# akno Včeraj ob 10.30 zjutraj so sprejeli na prvem kirurškem oddelku tukajšnje glavne bolnišnice 22-letne-ga kuharja Zorzenona Severina z Opčin. Omenjeni ima poškodbe na levi roki. in se bo inoral zdraviti dva tedna. Zorzenon, ki je zaposlen v kuhinji ameriške vojašnice na Opčinah, je med delom dvignil lonec, med tem gibom pa je s hrbtom udaril v rob okna. Volivci, pozor! Dogodilo se Je, da so prejeli nekateri tržaški volivci, in to predvsem v predmestju, volivne glasovnice brez pečata. Ker je volivna glasovnica brez pečata neveljavna, si jo morajo vsi volivci ob sprejemu dobro ogledati. V primeru, da nima pečata, naj se takoj zglasijo na za to določenem uradu v ul. Armando Diaz št. 23, III. nadstropje od 16.38 do 19.30. Kdor bi imel na dan volitev svojo volivno glasovnico brez predpisanega pečata, ne bo mogel voliti. Volivci, pazite na sleparje! Volivce opozarjamo, da v teli dneh pred volitvami hodijo nekateri zlo-namerneži po stanovanjih in se predstavljajo kot občinski uradniki ter zahtevajo volivna potrdila s pretvezo, da so potrebna popravka. Pri tem odtrgajo kontrolni kupon o opravljenem glasovanju in na ta način uničijo vrednost volivne izkaznice. Zaradi tega opozarjamo vse volivce, naj bodo previdni In vsak tak primer takoj Javijo na najbližjo policijsko postajo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2. junija 1949 se je v Trstu rodilo 8 otrok (mrtvorojen 1), umrlo je 5 oseb. porok pa je bilo 5. Civilne poroke: špediter Som- iner Anton in Kladnik Bianca. Cerkvene poroke: vojak ameriške vojske Shipano James in učiteljica Ferri Ana Marija, inženir Domini Bruno in gospodinja Fetter Laura, železostrugar Cutillo Alojz in gospodinja Simonato Marija, šofer Fabris Bruno in gospodinja Grassi Silvana. Umrli so: 63-letna Bartoli Ottilia, por. Gladuli, 81-leini de Gumberth Josip, 51-letni Ferretti I^opold, 28-letni Cattaruzza JoBip, 41-letna Babič Celestin?, por. Božič. polnitve teh še niso doživeli, so se končno naveličali ter so stopili v protestno stavko. Uprizorili so celo poldnevno protestno stavko, ki bi morata trajati po prejšnjih poročilih ves dan. V sredo zjutraj je telefonira) Tržaškemu Liovdu predstavnik iz Rima, ki jq sporočil, da si je italijansko ministrstvo premislilo ter da bo kčjub temu dalo na razpolago Tržaškemu Lloydu dve na novo izgrajeni ladji. Da je ministrstvo spremenilo tako hitro svoje mnenje, sg morajo uslužbenci Tržaškega Lloyda zahvaliti samo svoji odločnosti, s katero s stopili v stavkovno gibanje in pa bližini bodočih volitev na Tržaškem ozemlju. Nekateri uslužbenci in voditelji Llovda so kot kandidati na raznih votivnih listah; v znak protesta ukrepa italijanskega ministrstva, so ti kandidati izjavili, da bodo odpovedali svojo kandidaturo, če bi ostalo še pri tej uredbi. Torej je bilo vendarle politično ozadje, ki je prisililo merodajne kroge spremeniti svojo taktiko. Kot javljajo tudi «Ultimissime», so včeraj prejeli tudi nekak pozitiven odgovor Saragata, ki predvideva dodelitev Tržaškemu Lloydu že dveh dograjenih ladij. Spored oddaje radia jugoslovanske cone Trsta (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1.239 KC. Petek 3. junija 1949. 7.15, 12.45, 19.15: Poročila v italijanščini. 7.30, 13.00, 19.30: Poročila v slovenščini. 18.45: Poročila v hr-vaščini. 13.15: Partizanske pesmi. 13.50: Zgodovina naših krajev. 18.00: Poljudna znanost (v italijanščini). 20.00: Ura hrvatske kulture. 20.30: Iz Mozartovih del. 20.50: Delo in življenje našega ljudstva. 22.00: Iz življenja jugoslovanskih narodov (v slovenščini). ii,. RADIO M4M* NL Tako bomo volili[ Na štiri črte med volivnimi znaki posameznih strank bo vsak livec lahko vpisal štiri kandidate Ljudske fronte, za katere je ?reP J čan, da bodo najdostojneje in najvztrajneje v tržaškem občinsk svetu v bodočih dveh letih zagovarjali interese našega ljudstva. mimm TRST II. Petek 3. junija 1949. 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja glasba. 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 11.30: Godba na pihala. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Orkester Guy Lombardo. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Volivna propaganda. 13.12: Glasba po željah. 13.45: Pestra glasba. 14.00: Poročila.' 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanska glasba. 14.40: Napoved volivnih shodov za naslednji dan. nato Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Naša povest. 18.15: Komorna glasba. 18.40: Šramel kvintet. 19.00: Anglešči- na po radttr. 19.80: Lahka glasba. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Volivna propaganda. 20.12: Operni pevski ansambli. 20.30: Tržaški kulturi, razgledi. 20.-15: Chopin: Preludiji. 21.00: Mojstri besede. 21.30: Skladbe za čelo. 22.00: Večerne melodije. 22.30: Plesna glasba. 23.00: Serenade. 23.15: Napoved Čača in poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. TRST I. Petek 3. junija 1949. 7.00: Koledar in jutranja glasba. 7.15: Radijske vesti. 7.30: Jutranja .glasba. 11.30: Godba na pihala. 12.10: S sedmimi notami. 12.55: Današnji radijski spored. 13.00: Radijske vesti. 13.20: Volivna propaganda: italijanska republikanska stranka. 13.32: Armando Fragno in njegov orkester. 14.00: Tretja stran. 14.20: Borzne vesti. 14.25: Programi BBC. 14.55: Volivna poročila. 17.30: Vesela scena. 18.30: Glas Amerike. 19.00: Pestra glasba. 19.30: Nekdanje popevke. 19.45: Novosti. 20.00: Radijske vesti. 20.20: Volivna propaganda. 20.33: Revija Garineia in Gio-vannini-ja. 21.25: Vesli in komentarji o kolesarski dirki. 21.50. Orkester pod vodstvom Ernesta Nicelli-ja. 22.40: Razne vesti. 22.55: Plesna glasba. 23.10: Radijske vesti. 23.20: Pregled športnih novic. 23.30: Polnočna glasba. SPOMINSKI DNEVI 1946 je umrl ugledni prvak Boljše-viške partije N. I. Kalinin. Rojen leta 1875. 1875 je umrl Georges Bizet, francoski skladatelj. Rojen 25. oktobra 1838. 2. do 3. 1944 je IV brigada napadla postojanko Polšnik pri Litiji. ENOTNI SINDIKATI Stavbni ključavničarski in tesarski nameščenci imajo v nedeljo 5. t. m. ob 9.30 občni zbor v ul. Imbriani 5/1. ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? KltftSO ROSSETTI. Nastopa skupina Maresca -Chiarl. EXCELSIQR. 16: »Idealen soprogi), Paolette Goddard, Mihael VVilding. FILODRAMMATICO. 16: «Moji dve ženi)), G Grant, I. Dunne. Sledi »Plutovi zakladi« in obzornik «Tržaško življenje«. PENICE. 16.30: «6rientalskc spletke«, James Mason, Vaiinju IIopsou. ITALIA. 16: «Z dvema Američanoma naokrog«, Helen We|ker in VVillan Bertdix. ALAHARDA. 15.30: »Viljem Tell«, Gl- no Ccrvi, Danijel Benson in Pavel Muell er. VIALK. 16: »Gasilci iz Viggiuja«. IMPERO 16: »Zarota v Baroviji«, Bob Ilope I11 Signe Hasso. GARIBALDI. 15.30: «Dvoboj v Sv An. tonu«, Errol Flynn. MASSIMO. 16: «Hellzapoppin», humorističen film s komiki Olscnom in Johnsonom. NOVO CINE. 16: «ZadinJi King Kong«. IDEALE. 16: «Velik0 Paganinijevo srce«, S Granger, J. Kent. SAVONA.' 16: »Tanger, mesto pustolovcev«, M. Montez in Sahu. ARMONIA. 15.15: «Pod slavolokom«, Ingrid Bergman. KINO OB MORJU. Danes zaprt. MARCONI. 16: »Izobčenci«, Alan Ladd, V. Lake. BELVEDERE. 16: «Ninočka», G. Garbo. ADUA. 15: »Tamara, hči stepe«, VITTORIA. 16: «Skrivnosti Don Hua-na», G Bechi, S. Panipanini. STADIO.' 16: «Ltjpotica z obale« KINO V SKEDNJU. Predstava SNG. VENEZIA. 16: «Krvava noč«. RADIO. 16: «Upornik Marko«. Henry Fonda In Madelctne Carroll. AZZURRO. 16: «Ponosna Kreolka«. V Bonedefiek roditeljski sestanek Uprava slovenskega Dijaškega doma. vabi starše svojih gojencev in gojenk kakor tudi starše dijakov, ki prihajajo v Dijaški dom k učnim uram, na zadnji roditeljski seštandk" v tem šolskem letu, ki bo v ponedeljek dne 6. junija ob 9 dopoldne v prostorih Dijaškega doma. . .. ________ .....UZk cOSKI Karal tanga pevskega itaa na Na koncertu, ki bo danes zvečer, nam hoče Komorni zbor pokazati najraznovrstnejše pesmi iz svojega repertoarja. Poleg preproste narodne pesmi bomo slišali udarne partizanske pesmi, poleg impresionističnega Wogojevega «Trenutka» strogo klasično Gallusovo skladbo. Pričetek je ob 20.30 uri. Oddaja grobnic na pokopališču pri Sv. Ani Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani sporoča, da bodo v najkrajšem času pripravljene grobnice št. XXIX na oddelku II. z desetletno pravico, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 9. maja do 13. junija 1939. Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, se mora do 18. junija t. 1. obrniti na odsek za pokopališča v ul. Teatro MII, soba št. 43. Kasneje mu prekop ne bo več dovoljen. Prav tako postanejo nagrobne plošče in drugi pogrebni znaki, če jih do tega roka ne dvigne, last občine. Petek 3. junija Klotiida, Radoslava Sonce vzhaja ob 4.18, zahsjs ob 19.48. Dolžina dneva'lJ.3,u-Luna vzhaja ob 10.44, zahaja ob 0.35. Jutri sobota 4. junija Frančiška, Dika SLOVENSKO IVA KO 0U0 gledališče za Tržaško uzemljg Danes 3. junija ob 20 v dvorani KINA SKEDENJ Pjt miera igre v treh dejanjih «*' Pucove „Ogenj in pepe^ Osebe: Senator - Stane sen; Tanja, njegova hči -Rodoškova; Savo, njegov n*® - Jože Babič; Iris, njegova čakinj.a - Angelca Sancino.• predsednik Tojan, pridobim , Belizar Sancin; dr. Belič, vetnik in politik - Ernest 2»»./ Padre Giovanni, kurat v «JL. janski vojski - Modest San~ France Martel, kurir iz LonP na - Rado Nakerst; dr. S? ^ zdravnik - Anton Požar; hišnik pri senatorju -Košič; Usmiljenka - Vera J4., j čeva. — Režiser; Milan "iScenograf: Jože Cesar. ^ Prodaja vstopnic dan« , j in jutri 3. junija pri blaSj% kina v Skednju od 9 do »* od 16 dalje. Jutri 4. junija ob 20 gostovanje v dvorani Prosv nega društva na KOMOVbLU z igro Mire Pucove „Ogenj in pep^ V sobolo velika vrtna veseli o Slovensko prosvetno društvo mon Jenko« priredi, kakor ie ( bilo javljeno, jutri 4. iun^*,, pričetkom ob 20 v gostilni C*P zera v ul. San Cilino svojo P veliko vrtno veselico. Na prireditvi, ki bo imel* D0»' in obširen spored, bodo so' de'°v‘ ■ali’ V* svetoivanski pevski in harn,°rl ^ ski zbor pionirjev Prosvetne** stva »Slavko Škamperle«, toV’ ar (a Ukmarjeva, članica SNG te bro znani tovariš Jolež- sed»J Opozarjamo to prireditev! vse ze Kn|i;injli; \V> V* Bi'' 19 I Slovansko - italijanske ljudske Ironte za občine DEVIH - NABREŽINA ZGONIK. REPENTABOR. DOLINA in MILJE liimraiičee organizacije Tržaškega ozemlja, združene i Sioiansko - italijanski ljudski fronti protestirajo proti sedanjim upravnim volitvam ker bodo izvedene v nasprotju z določili mirovne pogodbe pred političnimi volitvami; ker so bili vpisani v volivne imenike in dobili volivno pravico desettisoči 08eb, ki volivne pravice nimajo, ker niso državljani STO-ja, in ki v večini predstavljajo volivno množico reakcionarnih skupin ; hkrati pa je pod raznimi formami 0(lvzeta volivna pravica tisočem državljanov samo zaradi tega, ker so antifašisti; ker so z uporabljenimi metodami predstavniki širokih ljudskih množic sključeni od priprav za volitve. Zaradi tega protestirajo proti očitnemu poizkusu, da bi se s temi protidemokratičnimi upravnimi volitvami prejudiciral krajevni politični položaj. OPOZARJAJO javno mnenje na manevre okupacijske vojaške uprave in domačih reakcionarnih skupin, ki hočejo potvoriti dejansko stanje z odklanjanjem demokratičnih političnih volitev, izvedenih v duhu statuta STO-ja. UGOTAVLJAJOČ ta dejstva se Slovansko-italijanska ljudska fronta udeleži teh volitev, ker se z udeležbo na volitvah aktivno bori proti reakciji, za demokratične pravice in življenjske interese ljudskih množic. Za normalizacijo političnega in gospodarskega življenja ozemlja 1) Slovansko-italijanska ljudska fronla ugotavlja, da je normalizacija političnega in gospodarskega položaja povezana z Uveljavljenjem mirovne pogodbe in zato zahteva imenovanje guvernerja STO-ja in uveljavljenje statuta. 2) Zahteva takojšnje priznanje veljavnosti določil mirovne pogodbe, predvsem onih, ki jamčijo človečanske pravice in osnovne državljanske svoboščine, enakopravnost spola, narodnosti in kulture. Poleg tega zahteva uveljavljenje določbe, ki uvaja Uporabo dveh uradnih jezikov: italijanščine in slovenščine. Za obnovo gospodarstva in sanacijo trgovinske ter upravne bilance 3. Poudarja, da pomeni vključitev Trsta v okvir marshaliziranih dežel gospodarsko in politično podrejevanje cone A STO-ja interesom an- a®eriškega imperializma, kar Škoduje interesom Trsta in njegovega prebivalstva: 4. Za splošno obnovo gospodarstva in poživitev vseh gospodarskih panog ozemlja — kar bo hkrati uravnovesilo trgovinsko bilanco in s tem Jamčilo STO-ju gospodarsko in politično neodvisnost — smatra Slovansko-italijanska ljudska tronta, da je v interesu vsega prebivalstva potrebno Bedeče: a) Povrnitev vse državne imovme, ki po določilih mirovne pogodbe pripada STO-ju in ki Je sedaj vključena v skupinab IRI, FINMARE itd. kot • Pr. Lloyd, ladjedelnice, ILVA, razne banke, itd. b) Opravo velikih industrijskih in bančnih kompleksov in velikih tržaških paroplovnib družb naj izvaja ljudstvo po svojih predstavnikih. c) Povrnitev tržaških pomorskih prog, s tem da se na podlagi mirovne pogodbe vrnejo vse ladje, ki so bile vpisane v tržaški ladijski re- ^*r in ki so kasneje prišle v italijanska pristanišča. Prav tako je potrebna povrnitev škode in izostalega dobička. ^ d) ZVU naj prekliče vse politične, gospodarske in finančne sporazume z italijansko vlado, ker nasprotujejo mirovni pogodbi in interesom in spravljajo po Anglo-nmeričanih okupirano cono STO-ja v odvisnost in jo dejansko spreminjajo v italijansko pokrajino. j,v e) Sklenitev direktnih gospodarskih sporazumov z vsemi državami, posebno pa z zalednimi, kar bo zagotovilo delo predvsem ladjedelnicam, ’ vsej industriji, trgovini in pristanišču. . D Ustanovitev mešanih predstavništev, katerih cilj naj bi bil pospeševanje trgovinske izmenjave z zalednimi državami ter ustanovitev skupne **nizacije za koordinacijo trgovine preko našega pristanišča, v kateri naj bi bili predstavniki vseb zainteresiranih držav. S) Ustanovitev stalnega mednarodnega vzorčnega velesejma, ki naj pospešuje gospodarske in trgovske stike z vsemi zainteresiranimi državami, to 5' Slovansko - italijanska fronta zahteva reformo državnega in občinskega tiskalnega sistema, izhajajoč iz predpostavke, da Je potrebno poln rt‘rektne davke ter zman*ati indirektne z uvajanjem sistema progresivnega obdavčenja, tako da bi davčni pritisk obremenjeval predvsem go- *'°darsko privilegirane sloje ter štedil revnejše sloje. ^ 6- Državne in občinske podpore je treba povečati do največje mere,vse stroške okupacije pa naj plača Italija, kot Je to določeno v mirovni *°dbl. V interesu delavskega razreda in vseli deluvnih ljudi 7- V svrho zajamčenja dela in izboljšanja ekonomskih pogojev delavskega razreda ter vsega delovnega ljudstva, kakor tudi za zvišanje so- w»ln« ravni življenja, zahteva Slovansko-italijanska ljudska fronta: zaporo odpustov z dela; urad za delo naj upravljajo sindikati; c) bolniško blagajno, zavod za socialno skrbstvo tn zavod za nezgodno zavarovanje se morajo združiti v eno samo organizacijo, ki naj jo v,Ja>o direktno zavarovanci sami; krat rt* odstranitev iz policije in vseh uradov ter državnih in občinskih podjetij vseh tistih, ki so sodelovali z naetfašizmom in ki so zapustili »-i. kJer so zagrešili svoje zločine, ter se zatekli v našo cono, kjer so našli dobrohotno podporo za svojo namestitev s strani tistih, ki so na tem '“‘»resiranl. Za /one : *• Za žene zahteva Slovansko-italijanska ljudstva fronta sledeče: ** ženam Je treba priznati za enako delo enako plačilo kot moškim; pravično je treba rešiti vprašanje žena, ki so družinski poglavarji; gospodinlske pomočnice le treba smatrati kot delavke in iim te treba torej priznati Iste pravice; N Za mladino : hi *• Za mladino zahteva Slovansko-italijanska ljudska fronta, da se mladim ljudem omogoči, da si po svojih zmožnoitib ln željah izberejo sa-v°)o življenjsko pot. X obrambo kmetov in kmečkega gospodarstva 13. Za obrambo kmetov in kmečkega gospodarstva se Slovansko-italijanska ljudska fronta zavzema za sledeče: a) izboljšanje sedanjega težkega stanja na podeželju, ki je posledica nekdanje in sedanje politike vladajočih razredov, ki streme za raznarodo. vanjem in skrajnim izkoriščanjem kmetov, z oviranjem, glede na specifične pogoje, zapuščanja podeželja s pomočjo dajanja primernih podpor za gospodarsko izboljšanje in dodeljevanjem kreditov po nizkih obrestih, ki naj omogočijo izboljšanje kmečkega gospodarstva in največje možno izkoriščanje vse obdelovalne zemlje ter taSo doseči dvig vrednosti domačih proizvodov; b) obnoviti je treba mrežo hranilnic, ki jib je uničila fašistična vladavina s socialnim in nacionalnim zatiranjem, in vrniti jim Je treba vso premično in nepremično lmovino; c) odpraviti je treba monopolistično vlogo ustanov, ki jih je ustvaril stari režim, kot Pokrajinski agrarni konzorcij; njihovo vlogo in pravice naj prevzame Kmetijska zbornica, ki jo Je treba ustanoviti. Za izboljšanje položaja obrtništva, male in srednje industrije in trgovine ter ribištva 11. V obrambo interesov obrtništva, male in srednje trgovine in industrije ter ribištva pred monopolom velikih, zahteva Slovansko-italijanska ljudska fronta sledeče: a) Zbornico za trgovino, Industrijo in kmetijstvo je treba izpremenitl v Zbornico za trgovino, indiTstriJo In obrt ter jo reorganizirati in demokratizirati z demokratičnimi volitvami vseh organov in vseh instanc na podlagi demokratičnih načel, tako da bodo pravilno zastopani mali in srednji trgovci, industrialci in obrtniki na podlagi njihovega številčnega razmerja proti velikim, ne pa na osnovi gospodarske moči; b) razvoj širokega dolgoročnega kreditnega sistema v prid obrtništvu, mali in srednji trgovini ter mali in srednji industriji; i c) za ribolov naj se ustanovi zbornica, eventuelno zbornica za kmetijstvo in ribolov na podlagi omenjenih načel tudi glede dodeljevanja kreditov. Za demokratična šolo in ljudsko prosveto 12. Za demokratizacijo in izboljšanje šole smatra Slovansko-italijanska ljudska fronta, da je potrebno storiti sledeče: a) demokratizirati šolo s popolno reformo učnih načrtov; bj odstraniti iz šol in vsega šolskega aparata vse eksponente fašizma, posebno pa odstraniti iz slovenske šole vse učitelje in profesorje, ki so vojni zločinci, belogardisti in ustaši. Za telesno vzgojo in šport 13. Za okrepitev telesne vzgoje in športa zahteva Slovansko-italijanska ljudska fronta podporo pobudam ustanov in društev, katerih namen Je približati najširšim slojem tiste športne panoge, ki so sedaj privilegij ozkega kroga športnikov, ter nepristranske subvencije vsem športnim organizacijam. Za partizane, antifašistično politične preganjance in oškodovance 14. Slovansko - italijanska ljudska fronta zahteva pravično priznanje pravic partizanov, antifašističnih političnih preganjancev in oškodovancev ter terja, naj se občine obvežejo: a) da zagotove primerno pokojnino družinam padlib v osvobodilni borbi in invalidom; b) da zajamčijo delo In ponovni sprejem v službo, izgubljeno zaradi vojne ali fašističnega preganjanja, partizanom, antifašističnim prega- njancem in oškodovancem; c) da zagotovijo odgovarjajočo odškodnino političnim oškodovancem in preganjancem, ki so trpeli škodo in uničevanja zaradi fašističnega početja; d) da nudijo invalidom možnost fizične prevzgoje in strokovne usposobitve, tako da bodo lahko uspešno opravljali delo, ki odgovarja njihovim fizičnim sposobnostim; e) da dosežejo od pristojnih oblasti podelitev licenc za prodajanje monopolističnega blaga, časopisov itd. vdovam in Invalidom osvobodilne borbe. 15. Slovansko • italijanska ljudska fronta zastopa potrebo širokega programa za ojačanje turizma. ^ skladu s splošnim delom votivnega programa Slovansko - italijanske ljudske fronte in z načeli, ki so vodila naše prebivalstvo v narodno - osvobodilni vojni, postavlja Slovansko - italijanska ljudska fronta sledeče volivne programe za občine DEVIN - NABREŽINA, ZGONIK, REPENTABOR, DOLINA in MILJE: »EVIN - NABREŽINA (pravna avtonomija Vasi!°^ls*Ca uPravit-dati možnost invalidom fizične prevzgoje in strokovne usp • ^ ve, dati prednost invalidom, vdovam osvobodilne borbe na litev licenc monopolnega blaga. Turizem Občina uprava mor* dati iniciativo, da se izkoristi) možnosti turistične dejavnosti v splošno korist občanov. Šport r ... - za poSP^ Bodoča občinska uprava mora podpreti vse jniciative* šitev, in poglobitev telesne vzgoji mladine. GORIŠKI NE V NIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Republika, njena ustava in Slovenci Uspela dveurna stavka stavbincev Senator 'ierraciui in on. Liuzatto govorita množici v ftonknli Včeraj je tudi Gorica praznovala tretjo obletnico razglasitve italijan e republike. Čeprav so torej mi Bila že leta od tistega dne, ko je vila proglašena republikanska usta v*> ki pravi, da italijanska republika temelji na delu, vendar pa ta no. Va državna oblika že sedaj ni dobi-ja tiste vsebine, ki bi jo morala 'kleti po svoji ustavni proklamaciji ampak nam kaže že vedno samo zu-Banjo obliko, dočim ja vsebinsko ostalo vse po starem. Prav gotovo ni v duhu republi kanske ustave neprestan pritisk Zatiranje, ki ga izvaja- vlada nad uelavci pri njihovih sporih s svojimi delodajalci. \'sak dan imamo Primere, ko se Scelbova policija po. stavlja na stran veleposestnikov in tudustrijcev proti delavstvu, ki zahteva zase bolj človeku primerne poboje pri delu in plače, ki bi bolje °Qgovarjale dejanskim potrebam. Pred večtisoglavo množico sta vceraj govorila v Ronkah o tej ob letnici senator Terracini od KPI in Poslanec Luzzatto od PSI. Ob sploš-hem odobravanju sta tudi ona dva toudarila, da je treba dati republiki v smislu njene ustave ne samo zu-hsnjo obliko, ampak tudi dejansko Pravo demokratsko vsebino, kakršno je hotelo ljudstvo, ko je pri re-e^nt^Umu *e*a *l«*°vak> zanjo. . kritem ko pravi ustava, da Itali-I* odklanja vojno kot sredstvo na-Bada na svobodo drugih narodov in °t sredstvo za reševanje rnedna-r°dnih sporov, pa De Gasperi kot Predsednik vlade in vkljub propa-sandnitn zagotovilom ob lanskih aPrilskih volitvah vleče Italijo z •jmntskim paktom jz napadalni •o«, ki si želi in pripravlja vojno. 0 Pa ne dela morda v skrbi za ''arnost dežele, ampak zato, da bi trdil svojo oblast in svojo stranko. Tisti, ki se danes proglašajo za PPbornike republike, bi je prav go-dvo ne ustanovili, ker so bili dejansko proti njej in so bile le na-redne demokratične sile s svo-hmi milijonskimi množicami, ki so vasovale zanjo, dočim so oni stotu vse, da bi rešili monarhijo. Zato t °d nas samih odvisno jamstvo ® mir v naši državi, ki na ga ne jttore prinesti ne Sforza, ne Scelba Še manj pa zakulisno diplomat-^0 spletkarjenje. V tej borbi se repij0 demokratične množice in ® nas je neki ameriški novinar Prasal, če bi vojna ojačila social-•tomunistične vrste, smo mu lahko Ogovorili: «da kapitalistična želja ®° vojni omogoča vedno večjo utrditev socializma«. Vsekakor bomo **rbeli, da Amerika ne bo vodila „v°le imperialistične vojne na koži 8a naroda. , i c9iardi tn njegovi so praznovali *etoic° republike z vojaškimi pa J dann. Toda to ni tista vojska, ki 1 hiorala braniti duh republike in . ne ustave, čeprav jo sestavljajo j. vi našega naroda, ampak hoče- J? nje napraviti orodje, ki. naj bi užilo tujim imperialistom za dosegu njihovih ciljev. Poskrbeti bo tre-*’ da ta naša vojska ne bo več odjc v mogotcev, ampak _ <• i ., V0°V resnici postala izraz ljudske i Dva primera s navke v Pierisu ‘je in njen branilec. r a sestanek, ki bi se moral pu ftrost^bi PullnUe vršiti y zaprtem lici ki je sedaj skoraj še enkrat tako številna, kot nekdaj pod fašizmom, zaganja tudi proti stenčasom po tovarnah in krožkih, listava jamči svobodo zborovanja in shodov, kakor tudi svobodo govora. Za vse to so nas ali pa bi nas radi opeharili in tudi agrarna reforma, o kateri je bilo zadnje čase toliko govora, je le drobtinica, ki naj bi trenutno po-mirila kmečke množice. V resnici pa pomeni, če in kadar bo izvedena, samo 1 milijon ha, ki jih bodo dali ljudstvu od celokupnih 29 milijonov ha oddelovalne zemlje. Zborovanje je poteklo mirno, le neki zanesenjak je v ozadju in v bližini policije klical na pomoč D’Annunzia, ki pa mu tudi ni mogel pomagati, da ga ne bi odstranili z zborovanja. Se prav p osebno pa občutimo razliko med pisano ustavo in pa med realnostjo, ki obdaja nas Slovence na Goriškem in v Benečiji, ko še vedno zaman zahtevamo zase tiste osnovne kulturne pravice, ki jih imajo državljani italijanske narodnosti. Tako n. pr. naše šole na Goriškem še sedaj nimajo nobene prave pravne ureditve in so najbrže ostale samo zato, ker se jih doslej še niso upali ukiniti. V Slovenski Benečiji pa so slovenske šole še vedno onemogočene. Naše gospodarske in kulturne ustanove, ki nam jim je ugrabil fašizem, še vedno služijo predvsem tistim organiza- Delavci za Francifo Po nalogu ministrstva iz Rima bo pokrajinski urad za delo v Gorici najel 15 strokovnih delavcev kovinske stroke za delo v Franciji. Vsi zainteresirani so vabljeni, da se predstavijo v prostorih omenjenega urada čimprej, da jih bodo zdravniško pregledali -in ugotovili njihovo usposobljenost. Rok za prijavo zapade 9. t. m. cijam in strankam, ki so stopile na njegovo mesto. Slovenski jezik je zanje manj vreden in slovenski človek je človek drugega razdreda, ki se ga lahko zapostavlja in izkorišča po mili volji, kaj še, da bi se mu dovolil dostop v državne urade in uvedla dvojezičnost. Zato mi Slovenci, še bolj kot ostale demokratične množice v Italiji občutimo, da to hi tista republika, v kateri bi se počutili doma, ampak da nam je mačeha in je njena ustava ostala le na papirju. Zato pa se bomo skupaj z ostalim demokratičnim ljudstvom vztrajno borili, da se te krivice odpravijo, da bo zavladala tudi pri nas svoboda besede, jezika in kulture ter bomo dosegli res tako enakopravnost, ki nam bo dala možnost svobodnega kulturnega in gospodarskega izživljanja na svoji zemlji. S slogo in vztrajnostjo bomo tudi to dosegli. Delavska zbornica v Gorici sporoča: Stavbinski in opckarnarski delav. cj iz vsg pokrajine so odgovorili enotni in složni na poziv svoje državne zveze in pirekinili z vsakim delom za dve uri to je od 10. do 12. ure dne J. t. m.. Ta manifestacija sile in votje tako močne strokovne skupine bo gotovo pripravila industrijce dc tega, da si bodo premislili svoj položaj in priznali upravičenost gospodarskih zahtev, ki jih že toliko časa postavljajo stavbinski delavci. Kakor po vsej Italiji so tudi v tržiškem okraju stavbinc; dnq 1. t. in. prekinili svoje delo od 10. do 12. ure v znak protesta proti industrij-cem, ki niso hoteči začeti pogajanj za razgovore o novi delovni pogodbi, čeprav jih je državna zveza stavbin-ske struke večkrat povabila k pogaj-anjam. V vseh podjetih in stavbiščih od Stignana do Staranza-na in pri Grattonu so se delavci v celoti udeležili protestne stavke. Predsednikov obisk uradno potrjen Goriška prefektura rtain sporoča: Uradno je potrjeno, da bo prišel v ponedeljek 6- junija predsednik republike v Gorico, kjer bo pripel zlato kolajno za vojaške zasluge na na občinski prapor. Slovesnost se bo začela ob 18. uri na Travniku. Nov sindikalni odbor občinskih uslužbencev Občinski uradniki in drugi nameščenci goriške občine so te dni izvolili svoj novi odbor. Od 237 uslužbencev jih je glasovalo 216. Največ glasov je prejel Zorzut Jožef (168). Z njim so bili izvoljeni tudi naslednji člani: Coceanig Hug (135 glasov), Casasola Jožef (129), Folicarpo Marietta (117), Bonnes Klement (115), Cuffolo Amadio (115), Rosaien Bruno (114), Cnrolli Alojz (107) in Bratuž Pavel (95). IZ SVOBODNE GORIŠKE Karaten čipHarsma»iamsHem puram Zadruga ima nad 122.0049 članic -Čipkarska šola v Idriji in v Cerknem Ze več desetletij daje čipkarstvo glavni zaslužek idrijskim materam in dekletom, ki so podelovale to obrt od svojih babdc in prababic in jo uspešno gojijo iz roda v rod. Desetletja se je ta lepa domača obrt, ki je zaslovela po v.sem svetu, razvijala iz dneva v dan ter se ohranila do naših dni. V današnjem času, ko delovne množice Ju. goslavije z velikimi napori bijejo boj za izgradnjo socializma v svoji državi, tudi idrijsko čipkarstvo mnogo prispeva k uspešni izpolnitvi prvega petletnega plana. Skupno s svojimi možmi rudarji so se Idrijčanke že od nekdaj postavile V delovno vrsto, ker niso hotele zaostajati za svojimi možmi, ter so hotele tudi same prispevati za izboljšanje družinskega gospodarstva in gospodinjstva. S klek-ljanjem čipk, ki so ga žene in dekleta opravljale podnevi in ponoči, v prostem času ter ob lepih dnevih na dvorišču ali na vrtu, so v letih gospodarske krize pod fašizmom mnogo pripomogle k izboljša, nju gospodarskega stanja svoje družine in jo često rešile propada. V dobi fašizma so sicer prihajale v mesto razne špekulantske trgovke s čipkami, ki so kupovale od domačink za smešno nizko ceno s tolikim trudom izdelane čipke in jih potem z velikim dobičkom prodajale v tujini in bogatele na račun idrijskih žena. Po osvobojenju je ljudska oblast dokončno likvidirala to odiralno mrežo prekupče-valk. Da bi pa žene čipkarice lahka nemoteno nadaljevale svojo obrt, je bila 11. junija 1946, .to je pred približno tremi leti. ustanovljena v Idriji čipkarska zadruga, v katero se je takoj vpisalo na tisoče čipkaric iz mesta in okoliških vasi. 2ivljenjsika raven teh čipkar-ric se je po ustanovitvi zadruge iz dneva v dan stalno višala in izboljševala. Zadruga je pošteno plačevala napravljene izdelke in žene in dekleta so začele klekljat; še z večjim zadovoljstvom ter napravile mnogo več čipk kakor prejšnja leta pod Italijo. Zadruga šteje sedaj že preko 22 tisoč članic, ki so samo lani preje- le 6.260.451 dinarjev za svoje izdelke. Ta številka nam pove, da se idrijske žene in dekleta zavedajo važnost; svoje obrti in da tudi one nočejo zaostajati za drugimi delavci v njihovem delovnem poletu. S- svojimi dohodki pa čipkarska zadruga v znatni meri podpira tudi razne koristne ustanove. Tako so otroškemu zavetišču v Idriji daro. vali 50.000 din, gimnazijskemu -dijaškemu domu 20.000 in pionirjem za novoletno jeklo tudi 20.000 dinarjev. Zenska organizacija nudi zadrugi vso pomoč ;n je ustanovila posebni čipkarski aktiv AFZ. Da bi dali možnost mjadini za uspešno nadaljevanje in razvoj domače čipkarr ske obrti, sta bili ustanovljeni po ena čipkarska šola v Idriji in v Cerknem, ki ju obiskuje okrog 300 učenk. Te šole bodo dale mlademu naraščaju boljše znanje in mu o-mogočile nadaljevanje dela njihovih mater pod boljšimi pogoji. Idrijske žene pa niso samo dobre Čipkarice ,ampak se pridno udejstvujejo tudi na političnem in gospodarskem področju v okviru svo. je organizacije. Za praznik žena 8. marca so se udeležile tudi one tekmovanja in opravile 3665 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti okrog 44.000 din. Poleg tega so popravile grškim sirotam, ki bivajo v Dutovljah in na Stari Gori razna darila v vrednosti 22480 din. Sirovine za julij Fokrajinski urad za trgovino in industrijo opozarja vsa industrijska podjetja naše pokrajine, da bo 5. t. m. zapade rok. za predložitev prošenj za surovine, ki jih potrebu-ejo v svojih podjetjih za industrijsko predelavo za mesec julij. Prošnja se napravi na posebnem obrazcu «A». Erošnje, ki bodo prišle po navedenim roku, ne bodo veljavne. Zbirališča za sviloprejke Pokrajinski agrarni konsoroij v. Gorici sporoča vsem kmetovalcem, da so za letošnjo sezono določena naslednja zbirališča »viloprejkinib kokonov: V Krminu pri skladišču pokrajin, skega agrarnega konsorcija v ul. Gorizia; v Romansu pri podružnici pokrajinskega agrarnega konsorcija in v Gradiški pri sušilnici De-finettj Edvardu. ,/ostoru, medtem ko ravno ista po- j'-0a skrbi, da bi besede govorni j. v Ih njihov duh ne šel med mno-8.Cc' Gmdško pokrajino že dalj ča .smatrajo kot nekakšen razervat, j0er demokratične množice ne sme-je rnanifestirati svoje volje. Pozne-v 80 hoteli vso državo spremeniti n*11 sam tak rezervat, dokler ni dan Vo odločno poseglo vmes in es Praznuje tukaj in na prem-hm u ?rugih krajih obletnico svoje ^Publike, kot n. pr. v Rimu. kjer kr||0<,i na današnjo obletnico od-Dr ' Mazzinijev spomenik ln so ti * .n^‘m defilirale številne mno-y delovnega ljudstva. s* te množice so pripravljene. '"do še nadalje borile za tiste °sčine, ki so zajamčene v usta- »Vob", nadalje borile zu tiste vi Js^'nc. ki so zajamčene v usta- fet>uhi?8*n^* vlada ie *'cer sprejela Jih Ih njene zakone, hi pa 'latihP izvaia 'n v resnici vlada po to *akonlh, ki bi morali biti s l)en°Vn us'avn zdavnai odprav-*vobna delovnih množic je: je n da, delo in mir. V resnici pa lo 0 ®r- svoboda tiska še vedno ze-'Jejena in se Scelbova policija. V dveh hlevih, ki sta last mesarja Ardcnaia Petra v Pierisu, so ge pojavili pri živini znaki slinavke. Obolelo je namreč pet goved, vendar na srečo ni nobeno poginilo. Zivinozdravnik in krajevne oblasti so podvzeli potrebne ukrepe, da bi preprečili razširjenje bacila tudi na živino po drugih hlevih. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V TRZICU V drugi polovici meseca maja se je v tržiški občini rodilo 13 otrok, umrlo je 10 ljudi in se je poročilo 7 novih parov. KINO VERDI. 17: «Skrivnosten jezdec«. M. Mercader. VITTORIA. 17: «Verige krivde«, R Mltchum. CENTRALE. 17: «King Kong«, B. Cabot. MODERNO. 17: »Za vedno tvoja«, D. Durbin. EDEN. 17: «Nihče ne bo ubežal«. M. Hunt. ise ne Po končanem prvomajskem in tekmovanju «Za Tita« ljudstvo bujskega okraja ne počiva. Vsako nedeljo sodeluje na prostovoljnem delu veliko število udarnikov. Talco je v Bujah sodelovalo pri gradnji zadružnega doma v času od 22. do 29. maja 75 oseb, ki so napravile 449 prostovoljnih ur. Pri tem je sodelovalo tudi 13 voznikov, ki so odvažali izkopano kamenje in zemljo. V Novi vasi prav tako nadaljujejo z delom za grad-ijo zadružnega doma. Pretekli teden je delalo 29 oseb. Tudi člani mladinske delovne brigade, kj je zaposlena pri izboljševalnih delih v dolini reke Mirne, so prišli na pomoč. Kjer je pač večja potreba, da bo tudi gradnja zadružnega doma napredovala. Ljudstvo Krašice je kot vedno najbolj delavno. Zadružni dom v tej mali vasici raste vidonia jz dneva v dan. Spričevalo zavednosti ljudstva te vasi je. Mladina vseh bližnjih vasi in tudi Krašice same daje veliko pomoč pri gradnji. ALI Si ZE NAROČNIK »PRIMORSKEGA DNEVNIKA« Zadnjih osem dni je bilo na prostovoljnem delu 112 oseb, ki so napravile skupno 594 prostovoljnih ur. S prostovoljnim delom so prišli ria pomoč tudi strokovni zidarji. Tako je pet tovariše v-zidar je v napravilo 15 prostovoljnih ur pri zidanju. Materada je staro središče hrvat-ske kulture. Prav zato je ljudstvo sklenilo, da brez zadružnega doma ne bo šlo naprej. Tam se bo lahko zbiralo in obravnavalo svoja kulturna, gospodarska in politična vprašanja. Ljudstvo Materade dobro ve, da bo zadružni dom zelo poživel kulturno delovanje ne samo v kraju samem. Zgled pri u-deležbi na prostovoljnem delu so dale to pot naše antifašistične žene. 18 tovarišic je napravilo 150 prostovoljnih ur. Dva voza pa sta prevažala gradbeni materjal. Skoro, da b; ne bilo potreba dostavljati k takim vestem nobenega komentarja. Potrebno pa je, da u-gotovimo eno: Vsi tisti, ki so se že časa NOB nekako izogibali težav in so smatrali, «da so nujno potrebni na terenu«, so tudi danes prav takih misli. Nj jim do tega, da bi pomagali graditi in utrjevati tisto, za kar smo si napravili program že leta 1941. Mislimo pri tem na tiste v Trstu in izven Trsta, ki so danes zelo radodarni z besednim blatenjem naših narodov v Jugoslaviji in pri nas. V vsej politični zmešnjavi v njihovih možganih — «čistih internacionalistov« vlada tak babilon, da več ne morejo razumeti niti sami sebe. Naše ljudstvo na jim samo z dokazi napredka odgovarja. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/o PRITL. - TEL. 70 RESOLUCIJA INFORMBIROJA Je zgrešila s voj cilj Ponovitev „MIKLOVE ZALE“ v Štandrežu DEL GLEDALCEV OB PRVI PRIREDITVI NA LUTM \ NOVEM DVORIŠČU. ONI ŠTEVIL o (J Mnn a i i AniTt i.-irra mi uh n SO MORAH ODITI, KER NI BILO VEC PROSTORA. Si BODO LAHKO OGLEDALI PREDSTAVO »M1KLOVE ZALE« V PONEDELJEK 6. T. M. OB 20. URI V STANDREZU Skoro deset mesecev je že minulo, odkar je bila na Komunistično partijo Jugoslavije vržena znana resolucija IU, ki je pozvala vse KZdrave sile k uporu proti dosedanjemu vodstvu KPJ. v tej dobi se zaman trudijo inform-birojevski pristaši Z raznimi klevetami, obrekovanji in lažmi, da bi v Jugoslaviji zbudili one uzd rane sile«, ki naj bi bile uzdrave sile» Zujoviča, Hebranga, Jovanoviča in sličnih odpadnikov iz demokratične borbe, nasprotnikov revolucionarnih sU, imperialističnih hlapcev, ne pa zdrave sile jugoslovanskih narodov. Da takih «zdravih sil«, kot si jih in-formbirojevski razbijači demokratične fronte zamišljajo, v Jugoslaviji ni, najbolj nazorno dokazujejo podvojeni napori v gradnji socializma ter neizmerno zaupan ie jugoslovanskih množic v. sedanje partijsko in državno vodstvo vseh delovnih sil Jugosiavije, kar je nesporno dejstvo. Tudi na našem malem ozemlju se je občutila zlonamerna obtožba, ki je prišla s stj;ani ljudskih demokracij, toda hi mogla žeti tistega uspeha, ki ga je žela tam, kjer so sc hlapci in gospodarji v vodstvu znašli enotni v obrekovanju in oviranju utrjevanja demokratičnih sil in demokratične borbe v svetu. Resolucija Informbjroja jim je prišla kot nalašč prikladna za lo in oni so jo izkoristili. V stremljenju po raznih položajih in stolčkih, do katerih niso mogle priti s poštenim delom, so se tudi pri nas znašle take »zdrave sile« kot si jih zamišlja rest lucija IU in njeni «internacionali-sti«. To so čisto navadni odpadniki in saboterji borbe delavskega razreda in njegovih interesov. Toda take ljudi je naše ljudstvo, zavedno in predano, odstranilo iz svoje srede, kajti za njihovimi hrbti sc je skrivalo razbijaštvo enotnosti revolucionarnih, in. naprednih sil ter ustvarjanje sovraštva do tistega vodstva, ki je nesebično in herojsko vodilo vso osvobodilno borbo ter nas privedlo do lega, da si danes lahko gradimo in ustvarjamo boljše življenje na osnovi socialističnih načel. Naše množice so se pokazale dosledne v borbi, ki so jo začele 1943 ter z veliko vnemo sledijo primeru jugoslovanskih delovnih množic, ki strnjene okrog vodstva PKJ ustvarjajo temelje socialistične ureditve. Ne more biti in ne bo ovire, ki bi to mogla preprečiti. Z velikim elanom se je naše ljudstvo vrglo na delo za čim dostopnejšo proslavo delavskega praznika, toda s še večjo požrtvovalnostjo se je pripravljalo na praznovanje obletnice rojstnega dne našega maršala Tita. V izvršenem tekmovanju so naši delovni ljudje iz dneva v dan prevzemali nove in nove obveze ter jih vestno izpolnjevali v množičnem Vabilo h kulturni prireditvi pionirjev osnovne šole v Cezarjih, ki bo v nedeljo 5. junija ob 17. uri na Škofiji II. Na sporedu so posamezne in zborne recitacije, pevske točke, igra, telovadne vaje in balet. K obilni udeležbi vabi odbor pionirjev osnovne šole v Cezarjih. Cezarji Zahvala pionirjev Pionirji in učiteljstvo osnovne šole v Cezarjih se najtopleje zahvaljujejo upravi osnovne šoli o Marezigah za lep sprejem in pogostitev ob gostovanju 29. nutja. Iskrena zahvala tudi obnovitveni zadrugi v Marezigah, ki je ie v mraku prepeljala pionirje nazaj v Cezarje. Prav zadovoljni smo bili usi z obiskom v lepih Marezigah, ker smo ob tej priložnosti navezali tovariške medse bojne stike in spoznali od blizu borbeno ljudstvo te vasil prostovoljnem delu na vseh področjih, tako v uradih kakor na terenu. To je najjasnejši dokaz, da sta naše delovno ljudstvo in maršal Tito nerazdružljiva faktorja v gradnji socializma ter obenem najboljši odgovor na vso klevetni-ško kampanjo proti FLRJ ter na vse pozive informbirašev, naj strmoglavijo dosedanje vodstvo,ki naj bi po njihovem mnenju «izda-jalot načela revolucionarne borbe proti imperialističnim silam. Take vstaje in strmoglavljenja, tako doslednega v borbi za dobrobit delovnega ljudstva informbirojev-ski jgrovokatorji zaman pričakujejo. Ker se pa tega zelo dobro zavedajo, ne čutijo v sebi niti poštenosti, da ne bi z na.ignusnejši-mi sredstvi navalili proti nam. Vsa propaganda, pritiski, odrekanje pomoči ter ustrahovanje ne bodo želi uspeha. Vera in zaupanje v naše vodstvo nam je zadosten porok, da smo na pravi poti, na poti graditve socializma v interesu vseh demokratičnih sil v svetu. „ STR -*«r 4P» Priznanje požrtvovalnosti V današnjem velikem razvoju in razmahu na vseh področjih ustvarjanj, kateremu je odprla pot prav narodno osvobodilna borba, imamo delovne in požrtvovalne tovariše, ki z globokim čutom dolžnosti izvršujejo svoje delo v korist skupnosti. Skupnost se je vsem takim zahvalila za njihovo delo. Četudi je prvi maj žc mesec dni oddaljen, je odmev delovne manifestacije in praznika še vedno velik. Veliko Je bilo ljudi, ki so prav tisti dan dali svoj pristanek, da je delovno ljudstvo tista velika sila, ki ji ni ovire v napredovanju. Okrožni odbor za proslavo prvega maja 1949 je poslal najbolj požrtvovalnim tovarišem zahvalo in priznanje. Ti tovariši naj bodo za vzgled vsem, ki delajo in živijo v našem okrožju. Priznanja so prejeli sledeči tovariši: Gustinčič Danilo, Marion Sikst, Gruden Ivan, Venturini Danica, Ja-novski Lado, Djurdjevič Marcel, Ferfolja Avgust, Madžerac Bosiljka, Kocjančič Marija, Turk Gizela, Furlani Mara, kap. Učkar, kapelnik godbe JA. Priznanje so prejele tudi Enoletna gospodarska šola v Kopru, dijaški dom v Kopru, dijaški dom v Portorožu, slovenska gimnazija v Kopru in kmetijska šola v Škocjanu. Vzporedno z razvojem slovenske in hrvatske ljudske prosvete naj se razvija tudi italijanska ljudska prosveta. To je cilj prosvetne politike ljudske oblašt; Istrskega o-krožja, hkrati pa tudi načelo, od katerega ne popusti niti za pedenj. Reakcionarni tisk skuša seveda na vse načine ustvariti v svetu vtis, kot da vodijo naše oblasti raznarodovalno politiko, toda to se jim ne posreči. Značilno je, da italijanski tisk ne samo da noče odkrito priznati svobodoljubne politike ljudske oblast; v coni v pogledu popolne narodne enakopravnosti, raje piše m slika peto, ki naj bi zatirala italijansko kulturno življenje v Istri. Toda laž ima kratke noge in zlasti laži šovinističnega tržaškega in na splošno italijanskega tiska. Za razmah italijanske ljudske prosvete ima v coni B velike zasluge ravno Center italijanske kulture v Kopru in v tem pogledu ga čakajo še velike naloge. Fašizem je rjamrfč zapustil italijanski, živelj ravno v prosvetnem pogledu Šmarje in proslava mroisinesa dne Naša vas je proslavila Titov rojstni dan zares svečano. Naj povem, da se j.e udeležilo proslave nad 300 ljudi. Saj je bil prostor, kjer je bila prireditev, nabito poln in so morali mnogi stati na hodniku in zunaj na prostem, pri oknih. 2e pred otvoritvijo so vsi udeleženci zapeli znano pesem «Kar na prej«, da'je odmevalo kot v viharju. Tajnik krajevne SIAU je najavil dnevni red in že so nastopili kol prvi naši pionirji s 4 recitacijami, ki so ljudstvo še bolj navdušile. Slavnostni govor je imel tov. Pelerin St., ki je podal glavne poteze Titovega življenja in poudaril pomen njegovega nastopa v zgodovini Jugoslavije in njenih narodov, kakor tudi za nas v Istri. Prisotni so sledili napeto izvajanjem tov. Pete-rlna in so ob koncu njegovega govora priredili dolgotrajne ovacije Titu kot svojemu voditelju! Tov. Peterin je za tem poudaril važnost prostovoljnega dela za splošen razvoj Istrskega okrožja. Sporo čil je zbranim končne podatke o do-prinesenem delu. Šmarje so namreč pri svojih 756 prebivalcih izvršile 10.350 delovnih ur, tako da odpade na osebo 15 ur. Ni torej čudo, da ima kar 20 odlikovancev. Zlato značko sta prejela Palčič Avgust, član KOZ,. ki je napravil 150 ur in mnogo izrednega dela pri zadrugi. Drugi je Kočjančič Franc, tudi član KOZ, ki ima za seboj 190 ur prostovoljnega dela in veliko izrednega dela pri obnovi vasi. Srebrno značko je dobilo osem prostovoljcev, in sicer: Hrvatin Andrej, član KOZ, vedno aktiven pri vsakem prostovoljnem delu; Savarin Avgust s 150 urami in še več; Pnbae Ernest z 260 urami; Pucer Oktavi), član KOZ tudi z 260 urami (bil v brigadi); Markcžič Aleksander, član KOZ, mnogo delal pri obnovi, zadružnem demu in elektrifikaciji: Savarin Silva, članica KOZ, z 240 urami (bila v brigadi): Babudei 2eljko s 100 urami in še več ter Stembergur Avgust član KOZ, s 100 urami in več, zaslužen prosvetni ie-lavec. Bronasto označko je prejeto lo tovarišev in tovarišic: Tako Savarin Lidija z 240 urami (bila v brigadi) ih še drugimi; Baruca Julij, napravil razno prostovoljno delo, aktiven pri mladih; Palčič Milka, enako, Ro-jac Gverin, enako, aktiven pri ZPP; Prodan Palmira, aktivna mladinka in kot prostovoljka, Savarin Valeri-ja. enako, Hrvatin Avgust, enako, aktiven pri ZPP; Germanis Avgust enako, Savarin Gvido enako (in Hrvatin Emil prostovoljec in aktiven pri mladini. Tov. Peterin je vsem odlikovancem čestital, izročil odločbo okrožnega odbora SIAU in vsakemu posamezniku pripel na prsa značko. Ponosno je poudaril časten odziv Šmarij pri tekmovanju za 1. maj. Ljudstvo je zadušilo njegove zadnje besede v ploskanju in aklamiranju odlikovancev! Iz navdušenja navzočih je bilo očitno, da so smatrali vsi izvršeno oceno tekmovalcev kot pravilno. Ob zaključku je predlagal tov, tajnik sprejem pozdravnega pisma maršala Titu, ki je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto. Voščilo med drugim pravi, da se Šmarje, ki so bile dvakrat požgane, spominja vselej besed tovariša Tita, da ne,more biti premagan tisti, ki im« vero v demokracijo, napredek in resnico. Na vse klevete so odgovoril! Šmarčani s tem, da so že v prvih 17 dneh tekmovanja «Za Tita« pri 386 udeležencih napravili 4099 delovnih ur za obnovo, zadružni dom in za elektrifikacijo vasi. Ob petju partizanskih pesmi se jc proslava končala. Sindikalna podružnica VUJA • „ZA Tita“ Nameščenci VUJA, ki imajo svojo lastno sindikalno podružnico, so tudi pri tekmovanju «Za Tita« izvršili pomembno prostovoljno delo. Tako so se z vso vnemo vrgli na delo pri parku na trgu Brollo, dosegli aktiv pri urejevanju klubnih prostorov v Portorožu, pri belenju in čiščenju garaže, delali v tovarni za pokladno apno jn končno nabirali staro železo. S tem so samo na terenu dosegli 2.150 delovnih ur. Pri tem je najboljših 10 doprineslo 635 ur, ali 4 do 5 ur dnevno. Obveznost je bila izvedena s 135%. Poleg tega je bilo napravljenih 978 ur notranjega in obilno kultur-no-prosvetnega dela. Člani sindikatov so prispevali nad 30 člankov za stenčas, 8 člankov za liste in tri predavanja o enem najaktualnejših vprašanj, in sicer o Informbiroju. Disciplino in zavest so pokazali člani sindikata tudi s svojo skoro stoodstotno prisotnostjo na tečaju in v krožkih. Med tekmovanjem je bil izveden interni šahovski turnir, ki je uspel 100%. Vrhu tega je šahovski klub VUJA imel tekmo s Pomorskim tehnikumom z izidom 8:8, sekcija namiznega tenisa pa je v tekmi z istim nasprotnikom dosegla 2:5. Zbiranje železa je doseglo 7.330 kg, za katere je prejela podražili ca 41.781 lir. Tako je bila ta obveznost izpolnjena 122cdstotno. Finance so se okrepile še z prostovoljnimi prispevki, ki znašajo 56.300 lir. s fcemer jc bila prevzeta obveznost dosežena 225odstolno. Sindikalna podružnica VUJA je že teh podatkih aktiv, na katerega lahko vsaka akcija z gotovostjo računa. Ne umika se prostovoljnemu delu na terenu in opravi z vso intenzivnostjo svojo dolžnost tudi v notranjem delu. Prepričani smo. da bo tudi pri bodočem trimesečnem tekmovanju etia Od prvih edinicl Sektor SIAU v Portorožu je tudi opravil svojo dolžnost Organizacije v Portorožu so v času tekmovanja «Za Tita« opravile delo, ki se bo na splošno-dobro poznalo tako na zunaj kot tudi v okviru notranjega delovanja. Tako-je mladina Dijaškega doma prevzete obveze presegla. Poleg 180 ur dela na terenu je izdatno pomnožila idejno-organizacijsko delo. Imela je več literarnih in političnih ur, napisala jg 52 člankov za stenčas, priredila 35 učnih krožkov in naštudirala Finžgarjevo igro «Razvaline življenja« in gojila zlasti še petje, kjer je dala 600 ur. Enako agilni so bili pionirji, ki so se udejstvovali v učnih krožkih, pridno pisali za stenčas in prekoračili tudi delo na terenu. 2ene V' ASIZZ so predvsem zbrale in uredile telovadne obleke nabrale za revne otroke 5.122 lir. i-roele posebno predavanje o otroški vzgoji ter obiskale vojaške bolnice, kjer so obdarovale -'bolne vojake. Krajevna mladinska organizacija je ob pomoči ostalih množičnih organizacij nabrala 2.800 kg starega železa, imela skupne sestanke s pionirji in ostalo mladino, opravila 200 ur dela na terenu in pripravila štafete za Titov rojstni dan. Nič manj delavno ni bilo Slovensko prosvetno društvo, ki je nakupilo za 2.000 lir novih knjig za društveno knjižnico, pridobilo nove člane in naštudiralo igro za nov nastop. Italijansko prosvetno društvo je imelo roditeljski sestanek ter poseben sestanek s predavanjem. Enotni sindikati so izvršili 244 ur prostovoljnega dela. Ce prištejemo še delo udeležencev tečaja za gospodinjstvo z 199, osebja gluhonemnice z 166, odred JA z 490 ter partizanov in profesorjev je bilo vsega skupaj napravljenega 1.830 ur. Delo je šlo v korist v glavnem za olepšavo parkov in vrtov v Portorožu. v bednem položaju, kar ovija ie bolj uspešno delovanje imenovane* ga centra. Ta je ustanovil v neštetih krajih italijanske prosvetne krožke, ki imajo na programu vse panoge kulturnega udejstvovanja: dramatiko, petje, glasbo, knjižnice,' čitalnice, predavanja, šport, fizkul-turo, šah in podobno. Na žalost ne dobijo dovoljne pomoči pri svojem delu ravno pri italijanskih izobražencih, ki se zaradi zmotnih predsodkov odtegujejo sodelovanju. Pri tem seveda ne pomislijo, da škodujejo s tem naj. več ravno kmetsko delavskim množicam svojega naroda v Istrskem okrožju. Večji kraji kot Koper, Piran, Izola itd. imajo syoje igrahke družine. pevske zbore, ki so že ponovno nastopili. Koprski igralci so nastopili v Kopru z velikim uspehom. Poseben sloves uživa orkester iz Pirana. V manjših krajih so bile kot v naših slovenskih in hrvat* skih vaseh običajne prosvetne prireditve, predavanja in podobno. Za poživljenje in pobudo domačemu italijanskemu prosvetnemu gibanju so bila razna gostovanja poklicnih odrov z Reke in tako bosta^ še v tem mesecu gostoval; italijanska opera in drama z Reke, ki šteje med svoje igralce in pevca prvovrstne umetnike! V juliju pa bo Center italijanske ljudske prosvete v Kopru organiziral tekmovanje vseh diletantov, pevskih zborov in orkestrov in najboljši bodo ob zaključku tekme, ki bo v Kopru, odlikovani in nagra-jeni,- B tem bo uresničen načrt ljudske oblasti, da si utre italijanska ljudska prosveta poj v zadnjo .vas, kjer živi italijansko prebivalstvo in da pride ljudstvo do zavesti, da ustvarja samo pogoje za razvoj svoje ljudske kulture. Reakcionarni krogi pa se bodo morali sprijazniti z resnico, da kulturno življenje ni privilegij samo ra imovite posameznike iz meščanskih plasti pre-bivalstva! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V KOPRU V MAJ 1949 ROJENI: Furlanič Tulilo, 2ivec Žarko, Skergat Neva. Čendak Lore-dana, Medos Marija, Martinolli- A-driana, Viler Ljubomir, Turko Istok, Marin Peter, Stok Nadja, Cerqueni Albin, Logenes Sergij, Kralj Rodi, Pettener Emilio, Ulcigrai Tullia, Parovel Ivan, Badeiič Vojka, Benčič Liljana m Hrevatin Gverino. UMRLI: Bertok Štefanija, Delcon. te Ivan, Jerman Ernest, Pecenca Ema, Grando Stelio, Fornasarj Marija, D'Agostini Anton, Delconte Domenica, Vescovo Antonija in Poni* Oliviero. POROČILI: Viler Renato s Pe-rossa Palmiro, Gregoretti Ernest s Furlanič Evelino, Ramani Peter z Rampini Anito, Steffe Avgust s Parovel Kornelijo, Pellizzari Aido z Riccobop Norino, Lazzari Fuivio s Pratolongo Marijo, Russani Fausto s Fon ta not Andrejino in Babič E-mil s Perossa Antonijo. Manšan Dobro letino bomo imeli Ro zadnjem deževju, ki je res dobro namočilo zemljo, da se vse puljske kulture lahko razvijajo, so vsi znak. za dobro letino. Prav tako kot v hribih, so izgledi dobri tudi v dolinah. Cc bo vreme gorko in »orčno, bo zgodnja pšenica godna za žetev v teku dvajsetih dni. Zadovoljni smo, ker bo naše delo in napor:, ki smo jih vložili v zemljo, nagrajeno z dobrim pridelkom. Ob tej priliki izražamo željo, da bi sc pravočasno preskrbelo za’ potrebne stroje in srpe, da ne bo za-mujanja časa, ko bo žetev godna. Posebno za srp,. jP bil lani križ, ker so bili dobavijo", neprimerni za uporabo. Bili so težki in debeli, rabimo pa lahke in tanke. Prav tako naj bi odgovorni člani na okraju uredili za pravočasno mjatev, ker nam kvar; zrnje žitni molj, če stoji predolgo v snopovju. Potrebno bi bilo tudi več pažnjc pri mlačvi, da se razne vrsle ne b; mešale, kar zelo vpliva na čistost semen. Pa še nekaj, ker sem ie na tem. Semena naj bi po možnosti preskrbeli iz mrzlejših krajev, ker so rodov it-nejša. Ze dolgo let nj bilo sadno drevje tako obloženo, kot je letos. Tudi nri tem je koristila naša skrb, ko *n10 dobro okopali in pognojili Vsem drevesom. Oljkova drevesa so rav-no v najbujnejšem cvetju. Ze danes moramo misliti kako bomo pridelali tudi čim več sena Pivi pndelek bo namreč dal manj, ker je zimska suša precej škodovala. Povečati površino travnikov (umetnih), ki dajo v kratkem času bT«! i. krme' To pa zaradi tega, ker se je mlada živina številčno zelo pomnožila po vaseh. Zadovoljni smo, ker ugotavljamo, da dobro napredujemo. Kot vedno drži da pravočasno izvršeno dalo nikoh ne zgreši cilja, ki je: dobri m obilni pridelki. Furlanič Anton Volivna zborovanja Ljudske fronte (Nadaljevanje s 1. strani) LjUdsk^ fronte so zato zborovanje morali prenesti v kino dvorano v Skednju. Kot govornika sta bila napovedana tov. Stoka in Lauren-ti, vendar je slednji zaradi poškodb, ki jih je dobil pri napadu fašističnih škvader v sredo v Javnem vrstu moral svoje sodelovanje odpovedati. Xov. Stoka je dejal: «Naša Slovansko-italijanska ljudska fronta je že javno obsodila krivico, ki se godi demokratičnemu ljudstvu z razpisom volitev in z njenimi pripravami, ker je spoznala njen namen. Reakcija namreč izrablja te volitve v svoj prilog. Zanimivo je, kako so razni prišleci sedaj dobili svoje zatočišče v Trstu in pripravili manever v prilog italijanske reakcije in da bi oni delili pravico in kruh našemu ljudstvu. Med njimi so mnogi, ki bi morali polagati račune v Italiji in go tu na varnem. Vsi ti imajo tukaj pravico bivanja in voiivno pravico. V nasprotju s temi pa je odvzeta volivna pravica onim, ki so prekršili fa-Sistične zakone, dalje raznim drugim poštenim demokratom, ki na podla- gi lažnivih potikanj izgube voiivno pravico. Nato je tov. Stoka obsodil Vida-lija in njegove pristaše, ki danes razobešajo samo rdeče zastave, ko bi morale biti poleg nje tudi slovenska in italijanska z rdečo zvez-zdo. Jasno se vidi v tem nernen, kako hočejo uničiti ves spomin na preteklost, uničiti simbole, s katerimi smo se borili in ki so bili strah in trepet našim nasprotnikom tudi V Trstu. Vsem je še živo v spominu kako je bilo reakciji ne — ljubo, ko so bile na proslavah pi'vega maja zastave s simboli borbe in so hoteli to preprečiti, kar pa jim ni uspelo, pač pa je letos uspelo Vi-daiiju. Mi nismo šui po poti izdajstva, kaj takega že prej nismo poznali niti v konfinacijah, niti v borbi. Slovenski narod je na našem ozemlju odgovoril in zavzel častno mesto, ko je klical tov. Stalin vse v borbo proti fašizmu. Ponosni smo bili, da smo se lahko borili in bili na straži kot sovjetski vojak na braniku. Strli smo okove, vzeli puške v roke proti istemu sovražni- Anglijo si hoče zagotoviti oblast nad C irihiiijko Zato je z enostransko odločitvijo poverila erairu El Senussiju, ki je hlapec Londona, nalogo, da proglasi ..neodvisnost" Cirenajke, glede katere se še razpravlja v OZN LONDON, 2. — Emir Idriss El Senussi je sinoči proglasil, aa je sedaj Cirenajka neodvisna država ter je zahteval, naj Velika Britanija prizna vlado, ki jo je sestavil. Britanski upravnik V Cirenajki je sprejel sestavo vlade, ki bo ((odgovorna za notranje zadeve*, in je javil, da je emir Idriss povabljen v London. Izjavil je dalje, da Velika Britanija formelno priznava željo prebivalcev Cirenajke, da se vlada jo sami in da bo podvzela vse ukrepe, ki so v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi, da omogoči uresničenje teh želja. Prva reakcija v Egiptu je precej neugodna. V arabskih krogih ugotavljajo, da je Emir El Senussi dal znak za razdelitev Libije, ki so jo skušale arabske vlade ohraniti enot. no. Sedaj nastaja vprašanje, ali bodo države arabske lige priznale novo vlado x Cirenajki. Predstavnik egiptske vlade je izjavil, da se e-giptska politika glede Libije ni spremenila. Libija mora ostati združena in se ji mora dati možnost, da pride čim prej do neodvisnosti. Predsednik arabske lige Azam pata je izjavil: «Arabske države se ne smatrajo nikakor vezane na britansko odločitev za razdelitev Libije. V obveščenih krogih poudarjajo, da bo .ta odločitev britanske viade povzročila živahno diskusijo V OZN na prihodnjem zasedanju skupščine, ki bo v oktobru. Ti krogj izjavljajo, da se bodo Združeni narodi, ki so do sedaj odbili načrt Bevin-Sforza, znašli znova pred izvršenim dejstvom. Z druge strani izjavljajo ti krogi, da je ustanovitev te vlade nekak vzorec in da je verjetno, da bodo skušali sedaj ustvariti v Tripoli-taniji podoben režim in jo postaviti pod italijansko varuštvo, v Fezanu pa naj bi ostala francoska uprava Trgavinslta pogajanja med CSR in Anglijo LONDON, 2. — Sinoči so se začela v Londonu pogajanja med CSR in Veliko Britanijo. Češkoslovaška trgovinska delegacija se bo z. britanskimi predstavniki pogajala tudi o finančnih vprašanjih ter o ^odškodnini za britansko industrijo, ki je bila v CSR nacionalizirana. z ali brez podpore krajevne vlade. Enostranska odločitev britanske vlade ima dvojni namen: zagotoviti si dokončno oblast nad Cirenajko, ker je El Senussi služabnik Londona, in napraviti pod lažnim plaščem neodvisnosti iz Cirenajke močno privlačno točko za Tripolitanijo, ki stremi po neodvisni Libiji. Britanska odločitev je v nasprotju z vsako korektnostjo, ker Velika Britanija ima kot okupant ozemlja, o katerem se razpravlja v OZN, samo dolžnost, da ohrani do sedanje stanje. ku. Nismo štedili svojih sil in smo tudi sedaj pripravljeni, če nas bo poklical veliki Stalin V obrambo socializma. Zavedamo se namreč, če zginejo demokratične države, da bo tudi po nas. Ni smo začeli biti kovači naše zgodovine. V začetku osvobodilne borbe smo imeli naš evangelij zgodovino komunistične partije (VKF b) in smo to knjigo čuvali kot puško in svojo glavo. Nismo ustvarjali izdajalcev ampak smo ljubili svojo domovino, kot je učil ljubiti Stalin. Naša zdrava domovinska ljubezen zato ne more hiti v zlo nikomur. Zavest, ki nas je vodila, partizane v borbi, je skovala siovensko-italijansko bratstvo. Ena izmed naših zaslug in zmag v borbi je tudi kompromis, ki smo ga sprejeli in ki bi nam moral dati na tem teritoriju guvernerja. Sicer se zavedamo, da nam bo tudi ta rezal hlapčevski kruh in zato bomo šli v borbi naprej, dokler ne bo naš človek sam vladal na tem ozemlju. Vemo, da nas čaka še trda borba, vendar bomo vztrajali, ker vemo, da več pomeni borba kot 50 let zvijanja hrbtenice. S tem programom gremo na voiivno kampanjo in povemo odločno vsem, da bomo vztrajali. Naj živi naša Slovansko-italijanska ljudska fronta, naj živi bratstvo slovansko-italijanskega naroda, naj živi Komunistična partija!* V Ricmanjfh V Ricmanjih se je voiivno zborovanje Sloyansko-italijanske ljudske fronte vršik. kljub organiziranemu motenju mladih kričačev in razgrajačev, ki jih je Vidalijev priganjač Grgič s svojim motorjem zbobnal iz vseh vetrov. Peščica vaških frakcionašev, ki terorizira prebivalstvo s svojimi znanimi metodami, ne bo mogla preprečiti, da prebivalstvo, ki sko-ro v celoti obsoja početje Vidalije-vih razbijačev, ne bi oddalo svojega glasu za Ljudsko fronto, ki nadaljuje svojo borbo na slavnih tradicijah tržaškega demokratičnega gibanja. To svojo voljo bo ricmanjsko prebivalstvo pokazalo tudi s svojo udeležbo na velikem zborovanju na Stadionu aPrvega maja* pri Sv. Ivanu v nedeljo 5. t. m.. GOSPODIRST ¥ O I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE Protestno borskih zborovanje rudarjev Rudarji odločno obsojajo trditve moskovskega radia glede rudnikov v Boru ter poudarjajo, da so ti rudniki last delavcev vse Jugoslavije MOSKVA, 2. — Tisk objavlja sovjetski odgovor na noto jugoslovanske vlade od 23. maja, v kate-rem sovjetska vlada odbija pritožbo jugoslovanskega zunanjega ministra zaradi neprijateljske jn diskriminacijske politike sovjetske vlade proti Jugoslaviji. Nota zatrju. je, da jugoslovanska vlada vodi sovražno politiko do Sovjetske zveze. Iz Beograda javljajo, da so rudarji v Boru, kj je rudarsko središče za baker v Srbiji, priredili protestno zborovanje, na katerem so odločno obsodili trditve moskov-skega radia, da je Jugoslavija pro. dala borske rudnike ameriškemu kapitalizmu. Trg, na katerem je bilo zborovanje, je bil napolnjen z ogromno množico delavcev, ki so manifestirali za maršala Tita, KPJ in njen centralni komitet. Rudarji so sprejeli resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: «Vrsti laži in klevet, ki jih širijo moskovski radio in druge radijske postaje ter tisk In-formbiroja, se je te dni pridružila nova podla laž, češ da je Jugoslavija izročila rudnike v Boru v roke imperialistom. Borski rudarji, ki smo med okupacijo v življenjski nevarnosti poslušali vsako besedo moskovskega radia in od tod črpali energijo za vztrajanje v borbi, ki so jo jugoslovanski narodi vodili pod vodstvom KPJ za našo svobodo in za zmago sil miru v svetu, se danes globoko zgražamo ko ugotavljamo, da isti .radio širi najbolj odvratne klevete. Dobro vemo, kakšen je namen teh klevet in ostalih klevet. Vemo, da imajo namen odvrniti nas od graditve socializma in zmanjšati naš delovni polet. Toda glede tega se gospodje pri Informbiroju grenko motijo, ker njihove klevete samo jačajo našo delovno borbenost in naše vrste okrog KPJ, ki jo vodi voditelj jugoslovanskih narodov tov. Tito. Naj vedo klevetniki jugoslovanskih narodov, da so rudniki v Boru last rudarjev in drugih borskih delavcev ter vse Jugoslavije. Naj vedo, da Bor bo še nadalje naša last in ne bo več last koga drugega. Naj vedo, da bodo narodi Jugoslavije kljub lažem in klevetam gradili socializem. Ali se ne sramujejo pred vsem naprednim človeštvom na tak r.ačin blatiti čast socialistične resnice?* BEOGRAD. 2. — Jugoslovansko civilno letalstvo je letos dobilo nalogo, da bonificira nad 100.000 ha gozdov, ki so okuženi z gozdnimi zajedavci, ter da razkuži močvirja v malaričnih krajih. Letala, ki so izdelana doma, so že začela z velikim uspehom to akcijo. ODMEVI AVSTRUSKO-ITALUANSKE POGODBE H TRST Drugo bistveno vprašanje zadeva posledice avstrijsko-italijanske trgovinske pogodbe na tržaški promet. Svoj čas smo že omenili, da bodo nastale težave, čeprav so uradni glasovi trdili drugače. Pretekli teden se je mudila v Trstu številna delegacija avstrijskih gospodarskih krogov in zastopnikov ministrstev, ki je tudi prisostvovala zasedanju mešane tržaško-avstrijske trgovinske zbornice. Namen obiska in zasedanja je bil prav ta, da se poišče izhod zopet iz druge zagate: novi sporazum, ki določa tudi plačevanje stroškov za pristaniške usluge avstrijskega tranzita preko naše luke je vsled novega načina plačevanja (prej p. dolarjih, zdaj v lirah) povišal tarifo teh uslug za avstrijskega izvoznika odn. uvoznika skoraj za 100 odst. Vsled tega je pričakovati, da se bo ta izvoznik in uvoznik vdal vabilom Rotterdama in drugih zapadnih luk, naj usmeri pošiljke tja, kar bo vidno v prihodnjem mesecu. Delegati namreč kljub številnim dolgim razgovorom niso prišli do pravega zaključka, čeprav so sodelovali mnogi strokovnjaki, med njimi tudi zastopnik eVerkehrs-a, strokovne revije avstrijskih špediterjev. Znova se je pokazalo, da je avstrijsko-italijanska pogodba morda zelo primerna za obe državi, ne pa za Trst, ki ima posebne interese in poseben položaj ter da je bil pri vključenju Trsta v to pogodbo odločilen politični in ne gospodarski moment. Prav takšna bo nabrž rešitev za primer, da bi se promet preokrenil na zapad: avstrijska vlada bo pritisnila na svoje izvoznike in uvoznike, da bodo prisiljeni usmeriti tranzit znova preko Trsta, čeprav jim nudi slabše pogoje. Vprašanje pa je, koliko časa bodo take stvari trajale, v kolikor naj bi se po napovedih iz ZDA in z Zapada tudi v Avstriji obnovil popoln gospodarski tiberizem. Političen privesek je tudi iz-prememba naslova, ki so jo sklenili zborovalci: namesto dosedanje avstrijsko-tržaške trgovinske Zbornice se odslej imenuje Zbornica za. pospeševanje prometa med Avstrijo in Trstom. Koncesija volivnemu ozračju in 20. marcu 1948? Tržaški trg Postaja le običajno, da se pričenjajo poročila «nadaljevala se je stagnacija, kakor poprej...*, čeprav skoraj ne more biti drugače. Mala trgovina je odvisna od potrošnikov, ki vsako liro dobro premislijo, p redno jo izdajo. Pretekli teden so malce več kupovali glede na nov letni čas: blago in čevlje. Cene niso pokazale izprememb. Pri izvozu in u-vozu se nadaljuje kriza v trgovini s kavo in kolonialnim blagom na sploh. Nekaj ponudb trsnega sladkorja. Živahna je trgovina z lesom na osnovi kompenzacij. Nekaj poslov je bilo s papirjem, lepenko, celulozo. Izboljšal se je promet s povrtnino in južnim sadjem. Odjem zalednih držav se je namreč v letošnjh mesecih nasproti prejšnjima dvema letoma precej izboljšal. Dovoz po morju je znašal do maja 160.000 stotov in vse je bilo odpremljeno v Srednjo Evropo. V glavnem gre za rozine, slive, fige za industrijsko uporabo, lešnike in dateljne. Ameriške rozine se odpremljajo v Avstrijo, levantske v CSR. Fige so bile tudi za Madžarsko, ameriške slive za Avstrijo, dateljni iz Sirije in Iraka za CSR in Avstrijo. Lešniki prihajajo iz Turčije, citrone in oranže pa iz Sirije za Avstrijo in CSR. Pri tem prometu, kjer kaže, da bo zaledje odkupovalo vedno več, so sodelovale tudi mnoge tržaške tvrdke s kompenzacijskimi kupčijami. Svetoiuaiisko pevska tmlm v »Slavko Ška je poneslo našo pesem v Dalmacijo Soboia,21 .maja Peta ura popoldne je. Na prostoru pred svetoivansko cerkvijo je vse prazno. Samo tramvaj z redkimi potniki zavija monotono mimo nje in izginja za ovinkom. «Čudno je to, morda sem razumela napačno, toda ne, saj je vendar rekel tov. Venturini, da ob petih odpotujemo z avtomusom.ki bo čakal pred cerkvijo sv. Ivana. Začenjam mozgati v sebi in si klicati v spomin besedo za besedo. Minute čakanja so dolge, a vendar se mi zdi, da minevajo, kakor bi trenil. Ce sem kaj preslišala in napačno razumela, se lahko zgodi, da ostanem tu in to zdaj, ko sem se trdno odločila, da pojdem na pot, in sem čakala že pripravljena, da samo vstopim v avtobus. Kontno pride mimo mlad fant. Pod roko nosi aktovko in preko nje mu visi dežni plašč. Zberem v sebi ves pogum in ga povprašam: ((Ali morda veste, kdaj odpotuje Pevsko društvo ,,Škamperle”?* «Zdaj takoj odpotuje, samo da pride avtobus.* «Zdaj? Saj vendar ni nikogar tu?» se začudim na ves glas. «0, bodo že prišli. Vsi naenkrat se bodo skopali skupaj. Saj j.e rekel tov. Venturini ob petih.* «Da, to je vedno tako, s polurno zamudo.* Pozne- imaio Kapiiansu se močne poiozaie v gospodarstvu držav ljudske demokracije Z upornostjo, ki bi jo mogli mnogo bolj koristno uporabiti, informbirojevski obrekovalci še naprej ponavljajo, da v Jugoslaviji ne grade socializma, da imajo tam kapitalistični elementi zelo pomembne položaje v gospodarstvu, da se ti krepijo itd. — vse to pa kot ((rezultat napačne izdajalske, trockistične politike Titove klike*. Namesto da tratijo čas in energije v prazno, bi bilo mnogo bolj pametno (razume se, če niso istočasno tudi imperialistični agenti a la Trajča Kostov), da bi se namesto z Jugoslavijo, ki kljub njihovim željam in ukrepom ne obnavlja kapitalizma, ampak kjer napreduje hitro in zmagoslavno socializem, bolj bavili s svojimi zadevanji, kjer ni vse v najboljšem redu, kakor kaže dnevna praksa. Prav zaradi tega, ker je Komunistična partija Jugoslavije pravilno vodila politiko, pravilno ocenila položaj in izkoristila nove objektivne pogoje za razvijanje socialistične revolucije, ki so nastali med drugo svetovno vojno in po njej, se morejo danes narodi Jugoslavije tako hitro in uspešno razvijati ter graditi socializem. Na drugi strani pa teh novih pogojev komunistične partije drugih ljudsko demokratičnih držav niso pravilno ocenile ter izkoristile in zato so te države v svojem razvoju zaostale za Jugoslavijo. Mogli bi pričakovati, da bodo po vojni voditelji teh partij razvili večjo aktivnost, ko imajo pred seboj živi primer Jugoslavije (pa tudi njeno nesebično pomoč), in da bodo vodili svoje narode po najboljši in najkrajši poti v socializem. Zaradi svojega dogmatizma in svoje poslušnosti kot ljudje, ki nimajo hrbtenice, do še večjih dogmatikov od sebe, otež-kočajo in ovirajo socialistično iz- W. ’,V.V.V.V.V.V.V.V.V.W.V WWJV.' ANGELO V 1 v A N T E JADRANSKI IREDENTIZEM 19 Ta nova miselnost predstavlja v Trstu neki rezek odklon od vsega, kar je bila doslej zgodovinska tradicija mesta, njegova stremeča preteklost in njegova zaskrbljena sedanjost. Zato mora ta miselnost tudi nujno naleteti na hud odpor, in sicer na aktiven odpor s strani slej ko prej mogočnega sloja trgovcev in na pasiven odpor s strani brez-ličnega in avstrijsko usmerjenega ljudstva. Toda zgodovinski trenutek, v katerem se zaplodi zametek tržaškega zedinitvenega gibanja, je za uspevanje tega zametka ugoden. Pomaga niu namreč neki, čeprav prehoden gospodarski razlog. Trgovina zaide, kakor bomo videli pozneje, v obdobje prehodnih težav, v katerih bodo mnogi videli nezadržno propadanje ter delno po pravici valili krivdo tega propadanja na državo. Ta kriza bo omajala prepričanje liberalcev iz leta 1848, po katerem je procvit Trsta možen edinole v njegovi zvezi z Avstrijo. S svoje strani pa bo država,potem ko je izgubila Lombardijo in se boji še izgube Benečije, še stopnjevala svojo ljubosumno budnost nad tem jadranskim izhodiščem, ki je zanjo življenjske važnosti. Med Italijani tega ozemlja, ki so se že ločili ali pa so na tem, da se ločijo od svojih sonarodnjakov, bo opaziti občutek, da so nekako osamljeni in da njihov vpliv v monarhiji venomer upada. Iz tega dejstva izvirata dve posledici: prvič separatistična ideologija pritegne mnoge, ki so ji bili prej tuji ali ki so se ji celo upirali; drugič, vsi tisti, v katerih se je neka italijanska narodna zavednost že razvila, jo skušajo ■.■.■.■.■.“.V.V.V.V.VA^^.VV.VVAV.V.V.-.V.V.V.-.V.V.V.V.V.V. s povečano vnemo utrjevati in razširjati s popolno italianizacijo šolstva in življenja sploh_ Toda država bo do povečanih italijanskih narodnih zahtev in manifestacij še nezaupnejša kakor prej, ker bo v svoji pretirani skrbi za lasten obstanek videla v tem prikrito separatistično težnjo, in v tem, ko bo skušala te zahteve in te manifestacije zavirati, bo pripomogla k razširjanju vprav tiste miselnosti, proti kateri bi se rada borila, končno pa bo prebujenje druge narodnosti v Julijski krajini, to je slovanske, še nadalje zapletlo položaj V Trstu in z druge strani izpodbodlo italijansko narodno misel. Iz vseh teh medsebojno sovisnih pojavov je razvidno, zakaj je italijanska narodna zavest v svoji celotnosti vzniknila v Trstu in se utrdila v Istri šele ob zedinjenju in zaradi zedinjenja Italije in zakaj so se prve kolektivne manifestacije te zavesti pojavite skoraj popolnoma istočasno s razglasitvijo kraljevine Italije. Ko pride v Trst izmišljena vest o avstrijski zmagi pri Magenti, jo sprejme z enodušnim ploskanjem ves gledališki parter, vzradoščen nad porazom svojih sonarodnjakov. Ob tej priliki se tudi zgodi, da neki trgovec (ki bo pozneje izvoljen več let za svetnika tudi od liberalcev), podari državi v svoji domoljubni vzhičenosti 1000 florintov. Med vojno so uradni časopisi lahko veseli, ker je obsedno stanje brez vsake strogosti in skoraj nepotrebno, zaradi česar se lahko pruska kraljeva dvojica mirno pomudi v Trstu. In kadar po premirju pri Villafranca cesar Franc Jožef gre skozi bližnjo postajo v Nabrežini in nagovori zastopnike Trsta, ki so se mu prišli poklonit, zveni iz njegovih besed iskreno zadoščenje «zaradi skrajno lojalnega in domoljubnega ravnanja Trsta*. Toda leta 1861 se rodi kraljevina Italija in istega leta je ustoličen v Trstu prvi mestni sosvet, ki je pod vplivom zedinitvene misli. Prav tako pristaši nove iredentistične težnje naslovijo v letu 1861 svojo prvo javno besedo Italiji in Evropi. Kmalu bodo videli, kdo je tisti, ki nastavlja to besedo: njegovo ime bo pojasnilo nenadno in nepredvideno preusmeritev italijanske narodne zavesti. gradnjo svojih dežel. Pri tem se pa dogaja, da je ravno pri njih največ takih stvari, za kar obtožujejo Jugoslovane. O tem ve naša javnost že precej in ni odveč, da zve še več. Navedimo na primer Poljsko. Da nas ne bi obrekovalci in ponarejevalci osumili ponarejanja, vzemimo podatke iz članka ((Gospodarska preobrazba v ljudsko-demokratični Poljski* M. Du-brovskega, ki je bil objavljen v časopisu «Voprosi ekonomiki* (Vprašanja gospodarstva), št. 9 iz leta 1948 v izdaji moskovske ((Pravde* (številka je natisnjena 21. januarja 1949.). Zelo je zanimivo pogledati, kako se po razlagi omenjenega pisca v Poljski rešuje vprašanje socialistične preobrazbe kmetijstva, enega najvažnejših vprašanj socialistične izgradnje, s katerim v zvezi so, kakor je znano, razširjene najbolj neverjetne laži na račun Jugoslavije in njene partije. Iz članka Dubrovskega se more videti, da se v zadevi socialistične preobrazbe vasi poljska partija (čeprav je po koncu vojne in osvoboditvi Poljske preteklo že več kot štiri leta) ne more ravno pohvaliti s kakimi uspehi, še manj pa s pravilno linijo, prejšnjo ali sedanjo v tej zadevi. Ko govori Dubrovski o vprašanju socialistične preobrazbe kmetijstva na Poljskem, piše, da je predvideno, da bodo v letu 1949 vključili en odstotek vseh kmetijskih gospodarstev v ((proizvajalne zadruge* kot višji tip kmetijskih zadrug. Te zadruge da U>i morale služiti kot osnovna oblika v izvedbi kolektivizacije kmetijstva (torej po1 svojem namenu nekaj sličnega jugoslovanskim delovnim zadrugam). Toda kakšne so te zadruge! Kakor pravi Dubrovski se te zadruge ustanavljajo «po tipu delniških družb za skupno obdelovanje zemlje, kmetijskih kartelov (!) itd.» Ko to primerjamo z jugoslovansko stvarnostjo, z dejstvom, da je do konca aprila v Jugoslaviji bilo ustanovljeno že čez 4100 kmečkih obdelovalnih zadrug socialističnega tipa (a ne kapitalističnega tipa kot na Poljskem), v katere je stopilo čez 9 odstotkov jugoslovanskih delovnih kmetov, potem bi bil za naše čitalce vsak komentar odveč. Pripomniti bi mogli samo to: Zelo je verjetno, da poljski voditelji ne bi bili do sedaj niti tega podvzeli, da jih primer ((trockistične* Jugoslavije ne bi silil v to, samo da oni pri tem kot ljudje brez hrbtenice poslušajo ukaze od zgoraj in zaradi zmešnjave v svojih glavah ne gredo po pravilni poti. Ce bi uporabljali marksizem—leninizem v svojih razmerah ustvarjalno in z revolucionarno doslednostjo, kot je to delala jugoslovanska partija in dela poljska partija v tem primeru. bi brez dvoma dosegla do sedaj daleč mnogo boljše rezultate v socialistični preobrazbi vasi. To kaže na razredne odnose v poljskem kmetijstvu. Na Poljskem kot tudi v Jugoslaviji ni bila izvršena formalna nacionalizacija zemlje (pa kljub teinu jih ni nihče napadal!), ampak so vzporedno z agrarno reformo porlvzelt ukrepe, ki imajo v glavnem iste praktične posledice kot nacionalizacija zemlje (to je, da preprečijo kopičenje zemlje v rokah kapitalističnih elementov na vasi in temu slično). Ti ukrepi so: zakonska prepoved prodaje, zastavljanja, poklanjanja ali dajanja v zakup zemlje, ki so jo dobili z agrarno reformo. Take in podobne mere so podvzeli tudi v Jugoslaviji in jih dosledno izvedli. Na Poljskem pa je po besedah Dubrovskega «še vedno mnogo primerov prodaje in dajanja v zakup zemlje s strani kulakov (med temi tudi tajnega dajanja v zakup zemlje, dobljene po agrarni reformi)*. Dubrovski tukaj zelo zavito in nerad odkriva razredne odnose in razredno diferenciacijo v korist kapitalističnih elementov na poljskih vaseh, malo naprej pa mora odkrito (toda zopet zelo sramežljivo) priznati, kakšne položaje imajo kapitalistični elementi v poljskem kmetijstvu: «Kulaki» — pravi on — «v svoje interese izkoriščajo del olajšav, ki jih oblasti nudijo revnim in srednjim kmetom, ker se upravni in gospodarski organi ter zadružništvo še niso rešili reakcionarnega vpliva*. In ko govori naprej o enotnem tipu kmetijskih zadrug, ki so ga uvedli lanskega leta po reorganizaciji zadružništva (če hočejo ali nočejo, vendar morajo za Jugoslavijo!) pravi Dubrovski, da so te zadruge (opozarjamo: po reorganizaciji zadružništva) «še vedno pod vplivom kulakov, ki skušajo prodreti tudi v vodstvo Zveze kmetijske samopomoči (naziv Zveze kmetijskih zadrug), kakor tudi v vodstvo posameznih zadrug*. Poleg tega navaja Dubrovski še en značilen podatek za razredne odnose na poljski vasi: v poljskem kmetijstvu zavzemajo pomemben del cerkvena veleposestva, ki obsegajo čez 400.000 ha zemlje ! Taka je zadeva z kmetijstvom. Kako pa je z ostalimi panogami poljskega gospodarstva? «Njeni glavni družabnogospodarski sektorji* pravi Dubrovski «so socialistični, maloproizvajalni in pri-vatno-kapitalistični*. Kakor bomo videli, ta zadnji ni niti najmanj nepomemben, sicer pa pustimo, da nas o tem še naprej seznani Dubrovski. ((Privatno - kapitalistični sektor* — piše oni« vključuje industrijska in gradbena podjetja z zasebnim kapitalom: 18.000 industrijskih podjetij z 200.000 delavci, obrtne delavnice, ki uporabljajo najemno delovno silo, privatno trgovino (čez 150.000 trgovin), ki obsega okoli 70 odstotkov blagovnega prometa na drobno... Lastnina hiš v rokah zasebnega kapitala, prometna sredstva v zasebnih rokah in temu podobno. V rokah zasebnega kapitala so pomembni denarni viri, ki se v glavnem uporabljajo za trgovino in špekulacijo*. Privatno-kapitalistični sektor ima v poljskem gospodarstvu tako v mestih kot v vaseh zelo močne položaje (o čemer dovolj jasno govore omenjeni podatki). Kaže tudi na to, da se — po besedah Dubrovskega — «osnovni del direktnih davkov pobira nd kapitalističnih elementov mest in vasi*. O tem govori tudi dejstvo, ki ga tudi navaja Dubrovski, da je nam- reč v poljski zunanji trgovini udeležen tudi zasebni kapital (tega pa, čudno, ni v Jugoslaviji, ki «obnavlja kapitalizem*!). Pri tem Dubrovski pristavlja, da Poljska ne odstopa od trgovinskih vezi z kapitalističnimi državami. Razume se, da Ji to ne pripisuje s greh, kakor to sicer dela v odnosih do Jugoslavije. Dubrovski dalje navaja, da so v poljskem gospodarstvu ((elementi državnega kapitalizma, kot na primer trgovska združenja in posamezna podjetja z udeležbo zasebnega kapitala*, ki se bavijo z odkupovanjem žita in živine, prodajo industrijskega blaga in z izvozom kmetijskih pridelkov. «Razen tega* — pravi nazadnje Dubrovski — «za obnovo pristanišč in za tehnična svetovanja često pozivajo tuje tvrdke*. Ko govore o gospodarskih ukrepih jugoslovanske partije in vlade «kri-tiki», posebno pa poljski, imajo navado, da jih poleg uporabe že navadnih vzdevkov kot ((trockistični* itd. označujejo kot pustolovske. Poleg ostalega so oni razglasili za pustolovsko tudi jugoslovansko politiko oskrbovanja ter pri tem govorili, da ogroža življenjsko raven jugoslovanskih delovnih množic. Dejstva pa na drugi strani kažejo, da pustolovstvo, ki je značilno za politiko teh ((kritikov* na splošno, še prav posebno pa v zadevi oskrbovanja, prihaja do izraza ravno na Poljskem. (Nadaljevanje sledi) je sem spoznala, da uporablja lov. Venturini stalno ta recept, ker drugače ne. gre. Se z uporabo tega recepta se včasih dogodi, da otrije mušketirji*, to so Silvano, Danilo in Vili zamudijo preko mere, čeprav so iz srca navdušeni za svoje društvo, petje in PC" vovodjo tov. Venturinija. Mnogo razumevanja ima za njihovo mladost in muhavost, ki jim ne da miru. Kadar je pa le preveč, vzkipi in jih nahruli: «Saj pravim. da ste trmasti kot istrski osel.* Kdo bi mu zameril te be- m Ptimol&ki dnevniki sede, ko pa vedo, da so krivi. Na tihem se potuhnejo in hitijo popravljat zamujeno. Nekaj minut pred pol šest pri-buči avtobus in takoj za njim prihitijo kot mravlje od vseh strani. Naenkrat nastane ob avtobusu gneča, ker vsakdo hoče biti PrV1 in vsakdo išče udobnejšega sedeža. Ko bi bilo toliko pevcev, kolikor jih je šlo na turnejo p° Srbiji, bi morala biti dva avtobusa. V Dalmacijo ne gredo vsn Mnogo jih ni moglo dobiti dopusta za polnih osem dni, nekaj jii* Je zaradi vidalijevstva zapustilo petje. Toda njihovo število ie majhno, skoraj neznatno in nepomembno. Ko bi zbor imel svoje lastne prostore, bi bilo že davna) nadomeščeno z novimi ljudmi, ki jih nobeno vldalijevstvo ne more odvrniti od tega, da bi se ne oklenili slovenske pesmi. Poleg gostilničarke, ki nipia komu prepustiti domačega dela. da bi šla na turnejo, se ustavi nek* Italijanka. Trenutek prisluhnem njenemu razgovoru. «Tako lep0 je bilo*, pravi, «vsi smo bili eno. Zdaj pa se šopiri reakcija. Le-t* ima dobiček od spora.* V spl°s' nem poslavljanju utonejo njen® nadaljnje besede. Motor že brni-Hitro skočim na prostor, kjer sen1 pustila svojo prtljago, in se ozrem skozi okno. Mlad, črnolas fant ne' kaj razlaga tovarišici, ki sedi 73 menoj. Oči ima vse meglene. Nekdo mi zašepeče: «To je Klavdio-Rad bi šel z nami, a mama ga n® pusti, ker je šele pred tednom d®-bil delo. Ni storila prav, da ga i® zadržala, kaj takega, kar bom® doživeli na tem potovanju, ne d®-živi človek vsak dan.* «Kaj sc h®' če, kruh je kruh*, se oglasi ne*®0 drugi. Avto zabrni močneje in 5® v sunkih porine dalje. Klavdijs® ne more premagovati več. ^°'z® se mu usipljejo iz oči in lij® , curkih po obrazu. Hoče jih ustas viti z rokami, pa jih ne m®r*' Med prsti polzijo navzdol vse 31' neje jn teže. «Ubogi Klavdio, ® ga videla, kako je jokal*, se ne tovarišica, ki se je prej P0^\ varjala z njim, do nežnega vitkega dekleta, ki se mi je na ma® prikupilo. Rada bi vedela V*8) njeno fme, a okoli sebe ne P®; znam nikogar, da bi ga povpr3f šala. Dolgo moram zatajevati sv®^ jo radovednost in sama več n* vem, kako se je zgodilo, da sem končno še pred Reko zvedela, ®* je tov. Alma, da ima 17 let in d poleg svojega dela študira pet)e' (Nadaljevanje sledi) TRG V DOBROVNIKU. GPfiO, MLADINA, voli LJUDSKO FRONTO, ki se bori za priznanje vseh tvojih pravic! m-Hi.MIS.VU ULICA MUNTECCH1 St. 6, UL nad. - Telefon St 93-8US. - UPRAVA: ULICA K. MANNA St. 2» - Telefonska Številka 8351. | NAROČNINA UKbi Nibiv cene oglasov* Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, fiininčiiu-pravn! 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči ---------------------- 0^2 urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 - Tel. 749 — Koper, ul. Battisti 301/a • Tel. OGLASI: od 8.30-12 In : Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 260° Ur; Cona B: 144, 414, 7y2, 1440 Jugolir; FLRJ: 55, 165, 330, r>čuu za STU-ZVU: «Založništvo tržaškega tiska, Irst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. ^