PRIMORSKI DNEVNIK
Abb. postale i grup!) " Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 240 (8652)	TRST, sobota, 13. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa r osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V sedmem dnevu četrte izraelsko-arabske vojne je položaj na bojiščih v glavnem nespremenjen
Sirska vojska se krepko upira prodiranju izraelskih tankov
Mnogo človeških žrtev med prebivalstvom pri izraelskih napadih na civilne objekte v Egiptu in Siriji - Izraelci bombardirali sirsko vojaško bolnišnico
Sovjetski opomin Izraelu zaradi potopitve sovjetske ladje
l?;..	j
DAMASK, 12. — V prvih jutranjih urah je bila pred sirskim pristaniščem Tartusom huda pomorska bitka, ko je nekaj izraelskih vojaških ladij skušala napasti pristaniščne naprave. Sirska vojna mornarica je nemudoma posegla in potopila tri izraelske izvidnice, oborožene z raketami. V tej akciji so izraelske ladje potopile sovjetsko trgovsko ladjo «Mija Mečnikov», ki je peljala naprave za jez na Evfratu.
V zvezi s potopitvijo je sovjetska tiskovna agencija TASS objavila izjavo, v kateri svari Izraelce, naj se ne spuščajo v take zločinske akciie, ki jih Sovjetska zveza ne more mirne duše gledati, še zlasti ko terjajo življenja sovjetskih državljanov. V izjavi je nadalje rečeno, da zahteva Sovjetska zveza takojšnjo prekinitev bombardi-
ranja miroljubnih sirskih in egiptovskih mest ter dosledno spoštovanje načel mednarodnega prava in pravice do svobodne plovbe. Take zločinske akcije bi utegnile imeti za Izrael hude posledice.
Poleg tega poročajo iz raznih krajev v Egiptu in Siriji o izraelskih napadih na civilne objekte, pri katerih je zgubilo življenje nekaj sto
miiiimjiiimmiimiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiimmimmniiiinminiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiHinnniu»
TISKOVNA KONFERENCA AMERIŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
Kissinger o krizi na Bližnjem vzhodu
Odložen obisk šefa ameriške diplomacije v Evropi zaradi arabsko-izraelske vojne
WASHINGTON, 12. — Novi ameriški zunanji minister Henry Kissinger je imel tiskovno konferenco, na kateri je v glavnem obravnaval vprašanje nove vojne na Bližnjem vzhodu, še zlasti kar zadeva govorice, ki se širijo na Zahodu o domnevnem sovjetskem letalskem mostu s katerim naj bi Moskva pošiljala orožje Siriji in Egiotu.
Kissinger je v uvodu dejal da ne bo vojna na Bližnjem vzhodu nujno povzročila poslabšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA hiti ni nujno, da prideta obe velesili v neposreden spor zaradi tega vprašanja. S tem je nekoliko omilil napetost, ki jo je v ZDA povzročila vest o dobavi orožja arabskim državam s strani SZ. Kissinger je tudi dejal, da njegova vlada pošilja še vedno manjše količine orožja Izraelu in da ne bo povečala svojih dobav, dokler se ne bodo povečale tudi sovjetske dobave Arabcem.
Obenem je zagrozil Sovjetski zvezi, da bodo ZDA zavzele odločno stališče, če bodo sovjetske dobave orožja ogrožale razvoj popuščanja napetosti v svetu. Kissinger je izjavil, da je cilj ameriške vlade ustaviti vojno čimprej ter ustvariti pogoje za trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu.
Prisotni časnikarji so imeli vtis, da šef ameriške diplomacije ne predvideva skorajšnjega konca sedanje vojne na Bližnjem vzhodu. V svojih izvajanjih je sploh bil dokaj previden, da ne bi kakorkoli škodil razvoju procesa popuščanja napetosti, ki je v teku med ZDA in SZ.
V ameriškem zunanjem ministrstvu so sporočili, da je Kissinger odložil svoj obisk v Evropi, kamor bi moral odpotovati že jutri.. Evropo bo obiskal ob polovici novembra, da bi s svojimi evropskimi kolegi pripravil potovanje predsednika Nixo-na, ki naj bi bilo februarja.
Kissinger je imel včeraj daljši govor s šefom kitajskega urada v ZDA. Namen je bil proučiti potovanje ameriškega zunanjega ministra v Kitajski, ki bo od 26. do 29. tega meseca.
uvrščenih držav sprejelo resolucijo, v kateri obsojajo Izrael in izrekajo sobdamost in podporo pravični borbi arabskih narodov. Po mnenju Minica, »e na letošnjem zasedanju plenarne skupščine čuti vpliv nedavne konference neuvrščenih na vrhu. Bila je potrjena pravičnost ocenitve voditeljev neuvrščenih, da je politika neuvrščenosti pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih.
Velika večina udeležencev generalne razprave, se je po besedah zveznega tajnika za zunanje zadeve Jugoslavije, zavzela za enakopravno u-deležbo vseh držav v reševanju aktualnih mednarodnih vprašanj in za zgraditev takšnega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov, ki bi temeljil na upoštevanju interesov vseh držav, posebno pa še držav v razvoju. O vprašanjih kolonializma, rasizma, apartheida se je po izjavi Minica letos razpravljalo odločneje kot na prejšnjih zasedanjih. Letošnja plenarna razprava je dejal Minic, je nedvomno poudarila povečani pomen in vlogo svetovne organizacije v sedanjem razvoju mednarodnih odnosov in prepričanje, da bo postala čedalje učinkovitejši instrument za reševanje i mednarodnih vprašanj najširšega in-I teresa.
B. B.
] prebivalcev. V Siriji so izraelske bombe zadele vojaško bolnišnico in jo popolnoma porušili. Pri tem napadu na srečo ni bilo človeških žrtev, 25 bolničark in zdravnikov pa je bilo ranjenih.
Kar zadeva položaj na obeh frontah se v glavnem nadaljuje prodor izraelskih oklopnih enot na sirsko ozemlje, na sueški fronti pa je stanje nespremenjeno. Predvidevanja izraelskega obrambnega ministra Dajana, da bodo njegovi tanki do večera popolnoma uničili sirski vojaški potencial, se niso uresničila. Izraelske oklopne kolone, ki zelo počasi prodirajo v notranjost Sirije, so naletela na izredno močan odpor tako s strani sirskih letal, kot s strani sirskih tankov in oklopnih vozil. Po izjavah glasnika izraelske vojske gen. Herzoga naj bi bil cilj izraelskega prodiranja uničenje sirskega vojaškega aparata ter v prvi vrsti uničenje vojaških naprav, ki naj bi bile v mestecu Katana, kakih 20 km od Damaska. V današnjem dnevu so Izraelci prodrli le za nekaj kilometrov v notranjost Sirije.
Po mnenju nekaterih ameriških vojaških izvedencev so Izraelci in Egipčani v prvih šestih dneh vojne izgubili približno po 400 tankov, sirske izgube pa naj bi bile nekoliko večje: doslej so baje zgubili 600 tankov. Treba je reči, da so Egipčani v začetku vojne razpolagali s 1900, Izraelci s 1700, Sirci pa s 1300 tanki. Iz istih virov poročajo tudi o zgubah treh letalstev. Izrael je imel na začetku vojne približno 480 letal, od katerih je doslej zgubil kakih 80. Približno enake; so zgube. Egipta ki pa je v začetku imel 600 letal. Največ letal naj bi zgubila Sirija, 85 od skupno 325, kolikor jih je imela pred začetkom vojne. Človeške žrtve so tudi zelo velike. Doslej naj bi umrlo kakih 10 tisoč Izraelcev in 15.000 Arabcev, predvsem na sirski fronti. Izgube se v glavnem skladajo s poročili iz Kaira in Tel A vi va.
Kot smo dejali se položaj na južni fronti, ob Sueškem prekopu, ni bistveno spremeni!. Nadaljuje se pozicijska vojna na položajih, ki so jih Egipčani osvojili v prvih dveh dneh vojne, ko so prodrli približno 15 do 20 km v notranjost Sinajskega polotoka. Po poročilih iz egiptovskega glavnega štaba je sedanji položaj za Arabce zelo ugoden, saj imajo močno protiletalsko zaščito ,ki jim jo zagotavlja sistem raket, katerih postojanke so v Ni-lovi delti. Izraelci so jih skušali
no prizadelo nekatere vasi, v katerih so zabeležili večje število človeških žrtev med civilnim prebivalstvom.
Poročajo o ponovnih napadih na Port Said in na druga mesta ob sredozemski obali. O izraelskih akcijah proti civilnemu prebivalstvu je poročal v pristojnih organih OZN tudi egiptovski zunanji minister Za-jat, ki je tudi obtožil ZDA, da so odgovorne za sedanjo zaostritev na Bližnjem vzhodu. Obenem je obtožil ameriško vlado, da je v zadnjih dneh poslala večje število lovskih bombnikov «phantom» Izraelu, da bi nadomestil zgube, ki jih je imel
v prvih dneh vojne.
Telavivski glasnik je danes poročal sam o položaju na fronti s Sirijo ter o nekaterih napadih na letališča v Egiptu. Dejal je, da so Izraelci naleteli na močan odpor sirskih čet in sirskega letalstva, ki pa je čedalje v večjih težavah, ker so baje Izraelci močno poškodovali letališča, zaradi česar imajo sirski piloti dokajšnje težave pri pristanku.
Izraelski glasnik je tudi dejal, da sta se sirska in egiptovska vojska znatno izboljšali od leta 1967. Še zlasti Sirci imajo zelo močno letalstvo, ki povzroča Izraelcem precejšnje preglavice.
Izraelska letala, ki so včeraj napadla egiptovske raketne naprave v Nilovl delti, so odvrgle bombe tudi na mesto Benha, pri čemer je 85 civilistov zgubilo življenje, 65 pa jih je bilo ranjenih. Bombe so zadele tudi avtobus, katerega razbitine vidimo na sliki in v katerem je umrlo 42 civilnih prebivalcev. Bombe so padle tudi na železniški prebod, kjer so tudi povzročile več človeških žrtev. Poročajo, da so bili pri tej akciji poškodovani
telefonski kabli, ki povezujejo Kairo z Aleksandrijo
liinillliiiililiiiiillliiliiiiiiiiiionilllllllllllliiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllillliiiitiiiiiiilliuiilltlilliilllllllllliliiiHllliliiiliiililiMlmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiuiiiiitiiitillllililiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
SESTANEK MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO CGIL, CISL IN UIL
Pogajanja za povišanje delavskih pokojnin družinskih doklad in doklade za brezposelne
Sindikalist Ravenna je izjavil, da bodo sindikati napovedali vsedržavno splošno stavko, če bo ocena pogajanj negativna
RIM, 12. — Na predsedstvu vlade se je začel nocoj sestanek med vlado in sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL o povišanju pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne. Vlado zastopajo poleg predsednika Rumorjn, trije gospodarski ministri Gio-lifti. La Malfa in Colombo ter minister za delo Bertoldi. Za sindikate pa so navzoči glavni tajniki treh konfederacij Lama (CGIL), Storti (CISL) in Vanni (UIL), ki jih spremljajo nekateri zvezni tajniki treh sindikalnih organizacij.
Sestanek, ki je trajal pozno v i TT~ j ;	. ,	,7
i- p— • <—* * *-»«•
vzdušju. Vprašanja, ki jih obravnavajo, so izredno velikega pomena za italijanske upokojence in delavce. Čeprav pred zaključkom pogajanj ni bilo mogoče izvedeti nič uradnega, se vendar ve, da se je prvi del pogajanj nanašal na povišanje doklade za brezposelne, ki naj bi sedaj znašala 800 lir dnevno in na povišanje družinskih doklad na 7.000 lir mesečno.
Kot vidimo, so se vlada in sindikati lotili najprej dveh lažjih vprašanj, o katerih dejansko ni bilo doslej nobenega spora in je bila vlada pripravljena te zahteve več ali manj sprejeti. Toda tudi to vprašanje ni bilo še popolnoma rešeno, kot so ga predlagali sindikati. Ti so zahtevali, da se te ugodnosti razširijo tudi na sezonske delavce, kar je baje vlada odklonila. Hkrati pa
z več letalskimi napadi uničiti, kar ] niso uspeli še doseči nobenega spo-pa jim doslej ni uspelo. Pri teh j razuma glede povezave pokojnin napadih je izraelsko letalstvo moč- z dinamiko plač. V tej zvezi se ja
:
Ob svojem prihodu iz New Yorka
Minic o zasedanju generalne skupščine svetovne organizacije
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, ki se je sinoči vrnil v Beograd z zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije, je pri prihodu izjavil, da je svetovna organizacija trdno odločena najti trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu, ki bi temeljila na izraelskem umiku z zasedenih ozemelj. Z letošnjega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije je Minic dejal, da se je začela razprava v generalni skupščini Pod težkim vtisom vojaškega udara v Čilu in tragične smrti predsednika Allendeja in da je zadnjih šest dni tako v generalni skupščini kot v varnostnem svetu pozornost bila posvečena dogodkom na Bližnjem vzhodu.
Minic je izjavil, da Izrael ni bil nikdar tako izoliran kot tokrat, ker je okrog 70 voditeljev delegacij ne-
Egiptovski topničarji v akciji pri Sueškem prekopu
. n ,111,11 Hilli i...........................................umi unii iimiiiii limi..................
klad in doklade za brezposelne.
Izraelsko napredovanje v notranjost Sirije, ki naj bi se po mnenju obrambnega ministra Dajana zaključilo že včeraj zvečer s popolnim polomom sirske vojske, je naletelo na nepričakovano močan odpor-s strani sirskega letalstva in oklopnih sil. Izraelci so v teku včerajšnjega dne prodrli samo za nekaj kilometrov na sirsko ozemlje in se le s težavo prebijajo. Poročajo o hudih zgubah z obeh strani. Položaj na Sinajskem polotoku pa se v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Egipčani se utrjujejo v pr.čakovanju izraelskega napada, ki naj bi bil v prihodnjih dneh. Izraelsko letalstvo je med-
DAJ\ES
tem povzročilo mnogo človeši. u žrtev med civilnim prebivalstvom tako v Siriji kot v Egiptu. V pomorskem spopadu pri sirskem pristanišču Tartus so izraelske ladje potopile sovjetsko potniško ladjo, kar je povzročilo oster poseg Sovjetske zveze.
Na predsedstvu vlade je bil sinoči napovedan sestanek med vlado in sind kalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL o povišanju pokojnin, družinskih do-
Sestanek je trajal pozno v noč. Do zaključka redakcije še nismo dobili sporočila o izidu pogajanj. Kljub temu pa se je izvedelo, da so pogajanja potekala r veliko težavo in da je bila vlada pripravljena sprejeti samo nekatere sindikalne zahteve, ki se nanašajo predvsem na povišanje doklade za brezposelne in družinskih doklad. Glede pokojnin pa se je baje resno zataknilo, kar bi znalo imeti resne posledice, če sa ne bodo paga-janja ugodno zaključila za delnv-ce. Sindikalist Ravenna je že napovedal, da bodo oklicali vsedržavno splošno stavko, če izid pogajanj ne bo pozitiven.
predvidevala navezavo pokojnin na povišanje plač na osnovi obnovitve delovnih pogodb. To pomeni, da vlada noče pristati na povezavo pokojnin tudi na povišanje dra-ginjske doklade.
Že ti nesporazumi kažejo, da se pogajanja težko razvijajo in da se znajo zaključiti brez zadovoljivih rezultatov. Pred zaključkom redakcije pa nismo zvedeli ničesar, ali so predstavniki vlade in sindikatov že začeli konkretno obravnavati povišanje pokojnin. To je nedvomno najtrši oreh teh pogajanj.
Zvezni tajnik UIL Ravenna, ki je za kratek čas zapustil pogajanja, je izjavil časnikarjem, da še ni mogoče oceniti, kako se bodo pogajanja zaključila. Sporočil je da se bo jutri sestalo tajništvo enotne sindikalne federacije in ocenilo izid srečanja z vlado. Ravenna je dejal: «Če bo ocena negativna bomo sklenili proglasiti vsedržavno splošno stavko; če pa se bodo pogajanja zaključila s sestavo osnutka sporazuma bodo o njem morali še odločati delavci.»
Rekli smo že, da so sedanja pogajanja med vlado in sindikati zelo važna in težka, saj znajo imeti hude posledice za celotni razvoj italijanske politike v najbližnji prihodnosti. Vlada je doslej uživala nemo podporo sindikatov, ker je obljubila, da bo skupno s politiko varčevanja in boja proti inflaciji ter draginji uresničila tudi nekatere socialne reforme, začenši s povišanjem pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne, če ne bo prišlo do uresničitve teh obljub, bodo sindikati začeli z odločnim bojem za dosego svojih zahtev.
Zaradi tega je bil danes dopoldne ločeni sestanek med glavnim tajnikom krščanske demokracije A. Fanfanijem in ministrom za delo Bertoldijem ter zakladnim ministrom La Malfo. Oba ministra sta seveda obrazložila Fanfaniju svoje stališče in poglede v zvezi z vprašanjem pokojnin. Ve se, da Bertoldi (PSI) popolnoma podpira sindikalne zahteve in je že neštetokrat izjavil, da vlada ima denar za povišanje pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne.
Po drugi strani je republikanec La Malfa nedavno zagrozil, da bo odstopil, če bo kdorkoli v vladi izsiljeval višje izdatke, kot so bili določeni. La Malfa je znan tudi po svoji «politiki dohodkov». To mu seveda ni prineslo med delavci nobene slave. Nasprotno. V zadnjih časih se je pokazalo, da mu oporekajo celo nekateri levo u-smerjeni demokristjanski ministri. Kaj sta oba ministra dosegla pri Fanfaniju sicer ni znano, vendar je bilo sporočeno, da se je Fanfani po se-
lz tehničnih razlogov bomo izbor iz Dela objaviti v jutrišnji nedeljski številki.
stanku z njima pogovarjal s predsednikom vlade Rumorjem. Edino kar se je zvedelo je to, da je Fanfani pozval Bertoldija in La Malfo, naj vložita vse svoje napore, da uskladita svoja stališča in zahteve z vladnim programom, ki se sklicuje na boj proti inflaciji in z drugim delom programa, ki se nanaša na izboljšanje pokojnin, družinskih doklad in doklade za brezposelne.
Pred začetkom sestanka na predsedstvu vlade so sindikalisti dali nekaj izjav, v katerih ni bilo čutiti ne prevelikega optimizma ne prevelikega pesimizma. Lama in Vanni sta še dodala, da gresta na pogajanja z vlado z namenom, da dosežeta sporazum. Vanni pa je še posebno podčrtal. da bodo današnja pogajanja z vlado preskusni kamen politike sindikalne konfederacije o najnižjih delavskih plačah, Jugu in cenah. Mnogi komentatorji pa so že te dni ugotovili, da so ta pogajanja morda odločilna tudi za nadaljnjo vladno politiko, ki se je začela z znamenitimi zakonskimi odloki o zamrznitvi cen. če bodo pogajanja o pokojninah propadla. menijo dobro obveščali komentatorji, zna propasti tudi politika nove levosredinske vlade, ki je toliko obetala v svojih prvih mesecih življenja.
Predsednik Leone obiskal Genovo
GENOVA, 12. — Predsednik republike Leone je prispel danes na uradni obisk v Genovo in se udeležil slovesnosti ob obletnici odkritja Amerike. Predsednika republike spremlja minister Taviani. Ob prihodu v Genovo je Leoneja sprejel in pozdravil predsednik poslanske zbornice Pertini. Predsednik republike je nato odšel na prefekturo, kjer se je srečal s predstavniki mestne pokrajinske in deželne oblasti. Na srečanju je Leone v nagovoru povzdigoval borbene in antifašistične tradicije Genove ter pridnost in delovnost njenega pre bivalstva.
Ob tej priložnosti je bilo v Ge novi tudi 21. mednarodno zasedanje o komunikacijah. Slovesnosti ob zaključku zasedanja se je udeležil tudi predsednik republike, ki je imel daljši govor, med katerim je poudaril veliko nevarnost, ki preti sedaj v Sredozemlju ob ponovnem izbruhu vojnih spopadov med Arabci in Izraelci. Leone je obžaloval, da je prišlo do tako hudih dogodkov, ki zahtevajo toliko
življenjskih žrtev in povzročajo o-gromno gospodarsko škodo prizadetim narodom. Obenem pa ti dogodki grozijo širšemu sredozemskemu območju in ogrožajo njegovo politično trdnost. Predsednik republike je izrazil željo italijanskeira naroda, da bi prišlo čimorej do uspešnih mednarodnih nolitičnih pobud in da bi napravili konec vojni na osnovi pravične rešitve za vsa prizadeta ljudstva.
niiiiiiiiiiiiiiiHMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiii
VESTI IZ SLOVENIJE
Delegacija KP Italije na obisku v Sloveniji
Delegacija Italijanske unije v Pomurju - Fran-ce Popit med Slovenci na Madžarskem
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 12. — Danes je v Ljubljani imela delegacija KPI, ki je pod vodstvom člana politbiroja Giorgia Napolitana na večdnevnem študijskem obisku v Jugoslaviji, pogovore s predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije. Dopoldne je italijanska delegacija obiskala tudi marksistični center pri centralnem komiteju ter se seznanila z delom te ustanove. Skio-či pa so predstavniki KPI obiskali RTV Ljubljana in se v obširnem in izčrpnem pogovoru z uredniki kulturnih rubrik radia in televizije seznanili z vprašanji kulturnega osveščanja občanov po javnih občilih. Delegacija KPI je med bivanjem v Jugoslaviji — medtem je obiskala Srbijo in Hrvaško — razpravljala s predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije o stališčih in praksi partije na področju kulturne ustvarjalnosti.
* # *
Na dvodnevni obisk v soboško In landavsko občino je prišla danes delegacija Italijanske unije za Istro in Reko, ki jo vodi podpredsednik te unije Leo Fusilli. Goste, ki so tokrat tretjič v Pomurju, so v Murski Soboti pozdravili predstavniki družbenopolitičnega življenja občine in predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri Republi-
ški konferenci socialistične zveze Slovenije Jože Hartman. Popoldne se bo delegacija Italijanske unije pogovarjala o položaju madžarske in italijanske narodnosti.
Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit je obiskal slovensko Porabje na Madžarskem. Tam se je sestal s predstavniki Železne Županije. Predsednika Franceta Popita so seznanili s položajem slovenske narodnosti na Madžarskem.
DRAGO KOŠMRLJ
RIM, 12. — Proračunsko ministrstvo je sporočilo, da je bila seja medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje, ki bi morala biti danes, odložena na sredo, 17. t.m. Seja je bila odložena, ker je minister Giolitti danes zadržan na pogovorih med vlado in sindikati o povišanju pokojnin.
Zaradi nadaljevanja stavke tehničnega osebja italijanske tiskovne agencije ANSA so naša poročila o mednarodnih in vsedržavnih dogodkih tndi danes pomanjkljiva. Bralce prosimo za razumevanje.
RIM, 12. — Prihodnjo sredo bo zunanji minister Moro poročal v senatu o stališču Italije do spopada na Bližnjem vzhodu. Moro bo ob tej priložnosti odgovoril na številna poslanska vnrašania, ki so jih vložili predstavniki raznih političnih skupin.
Umrl je Walter Audisio

Walter Audisio
v uniformi partizanskega polkovnika
RIM, 12. — Tukaj je v četrtek nenadoma umrl za srčno kapjo znani italijanski partizanski voditelj in komunistični parlamentarec Walter Audisio. Pogreb bo jutri ob 16. uri iz sekcije KPI — San Lorenzo.
Pokojni Audisio je zaslovel, ko je 28. aprila leta 1945, skupno s partizanskim voditeljem Aldom Lampre-dijem izvršil obsodbo na smrt Mussolinija in nekaterih drugih fašističnih hierarhov v Giulim di Mezze-gra in v Dongu.
Walter Audisio je vstopil v Italijansko komunistično partijo že leta 1931, postal njen voditelj v Aleš-sandrii, nakar so ga fašisti aretirali in ga konfinirali na Ponzo. Tam se je seznanil z mnogimi antifašističnimi borci, po padcu fašizma pa se je vrnil v rodni kraj in postal pokrajinski tajnik KPI. Po razpadu Italije je začel zbirati partizanske borce in postal pozneje glavni nadzornik udarnih brigad «Garibaldi». Po vojni je bil izvoljen najprej za poslanca in nato za senatorja do leta 1968.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
OTVORITEV NOVE GLEDALIŠKE SEZONE V KULTURNEM DOMU
Sklep o občinski zdravstveni Lepa, klasična uprizoritev službi
za matere in otroke drame Čehova «Češnjev vrt>
Ustanovili bodo dve specializirani ambulanti: v Rojanu in na Opčinah - Razprava o celodnevnem šolskem pouku pri Banih
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji potrdil sklep občinskega odbora o ustanovitvi občinske zdravstvene službe za matere in otroke. Sklep je obrazložil odbornik za zdravstvo Pecorari, ki je povedal, da gre za izvajanje širšega progra-ma, ki ga bodo izvedli v dveh razdobjih: sedaj so ustanovili dve občinski ambulanti v sodelovanju z o-troško bolnišnico Burlo Garofolo, že 15. oktobra pa se bodo na pobudo občine sestale uprave okoliških občin, strokovnjaki in predstavniki zainteresiranih ustanov, ki bodo razpravljali o ustanovitvi medobčinskega konzorcija, ki bo tudi šele prvi korak k širši reorganizaciji zdrav-stvene službe na splošno.
Odbornik je nato orisal glavne naloge službe, ki bodo v preventivni zaščiti nosečih žena in v skrbi za novorojenčke ter navedel, da bodo v ta namen stalno namestili ustrezno število zdravnikov in zdravstvenega osebja, za kar je predviden letni izdatek 60 milijonov lir. Ambulanti bodo odprli v že obstoječih občinskih ambulantah v Rojanu in na Opčinah, poslužili pa se bodo tudi naprav, ki že obstajajo v bolnišnici Burlo Garofolo.
Svetovalec Kervin (PSI) je med razpravo poudaril, važnost sklepa in opozoril, da je treba med ore-ventivno službo vključiti tudi skrb za vid, saj je v Italiji z odstotkov prebivalcev slepih, oziroma slabo vidijo. Spetič (KPI) je podčrtal, da gre samo za izhodišče kompleksne zdravstvene reforme in obžaloval, da se je tudi v tem primeru odbor poslužil nujnega postopka, tako da ni moglo priti do predhodne širše razprave. Opozoril je tudi na nedemokratičnost postopka, saj na primer rajonske konzulte sploh niso vprašali za mnenje. Lanza (PSDI) je dejal, da gre za pomemben korak naprej v zdravstveni zaščiti, Bartoli (KD) pa, da na tak način občina izvaja važno programsko obvezo. Končno je liberalec Trauner opozoril na nevarnost ustvarjanja dvojnikov z otroško bolnišnico, čeprav se je načelno izrekel za odobritev sklepa.
Občinski svet je nato že v poznih
urah pričel razpravo o ustanovitvi šole s celodnevnim poukom pri Banih in o imenovanju komisije, ki bo upravljala to šolo.
V začetku občinske seje je odbornik De Luca odločno zanikal govorice, da naj bi nekaterim gradbenim zadrugam že dodelili ali zagotovili zemljišča in povedal, da bodo strokovnjaki izdelali do konca meseca predloge, ki jih bo nato preučila občinska svetovalska komisija.
Odbornik Verza je pismeno odgovoril svetovalcema Giuricinu in Ker-
vinu, da je železniška uprava že pripravila okvirni načrt za gradnjo podvoza pri železniškem prelazu v Križu.
• V torek, 16. t.m. se bo na sedežu Italijansko - ameriškega društva začel tečaj angleškega jezika za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol. Ista zveza organizira tudi tečaj angleščine z ozirom na trgovinsko dejavnost. Informacije daje tajništvo društva. Ul. Roma 15/n. od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
Delo je režiral kot gost Mile Korun iz Ljubljane - Med gledalci skupina gostov iz Koroške - Pismo župana Spaccinija . Razstava o tolminskem puntu
Stalno slovensko gledališče je si-1 Tak užitek ki je obenem lep o-noči odprlo svojo novo gledališko bet za vso sezono, so nam pripravili
sezono, 29. po osvoboditvi z igro Antona Pavloviča Čehova «Češnjev vrt». Kljub težavam, v katerih se nahaja naša gledališka hiša, in kljub utemeljeni zaskrbljenosti za njen nadaljnji obstoj, je začetek vsakokratne sezone slavnega priložnost ko se po poletnem premoru spet začenjajo v našem Kulturnem domu zbirati ljubitelji gledališke u-metnosti in uživati ob delih, ki nam jih s svojo priznano sposobnostjo posredujejo naši gledališčniki.
............................................................iiiiiiiiiiiimiiiii
DREVI OB 17. URI NA ŠENTJAKOBSKEM TRGU
Deželna manifestacija solidarnosti z bojem čilskega ljudstva za svobodo
Govorili bodo Claudio Iturra (Unidad popolar), deželni tajniki KPI, PSI, PSDI in drugi
Drevi bo v Trstu mogočna in enotna manifestacija, s katero nameravajo demokrati iz vseh krajev dežele Furlanije - Julijske krajine izpričati solidarnost z bojem čilskega ljudstva proti tiraniji izdajalskih generalov, zahtevati osvoboditev političnih jetnikov, da se reši življenje tajnika KP Čila Luisa Corvalana in da Italija ne prizna vojaške junte v Santiagu.
Gre, kot poudarjajo politične stranke, ki se sklicujejo na antifašizem in so dale pobudo za to manifestacijo, za stvarno politično solidarnost, za pritisk na vse odgovorne dejavnike in obenem dokaz, da se tudi mesec dni po državnem udaru ni poleglo ogorčenje svetovnega javnega mnenja. Obenem se današnja demonstracija uokvirja v splošen tok pobud tudi za materialno podporo čilskemu odporniškemu gibanju.
Manifestacijo, ki se bo pričela ob 17. uri na šentjakobskem trgu, pri-
•HlllllllllllkllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIlIlliMlllllllillllllllllllliKIIHIIIIIinilllllllllllllllllimilllllllllllll
SREČANJE SPECIALISTOV IZ SLOVENIJE, KOROŠKE IN F-JK
Sosedje primerjajo izkušnje s področja boja proti tbc
Tiskovna konferenca prof. Zmajevicha - Potreben deželni zakon o obveznem cepljenju
rejajo deželna vodstva KPI, PSI. PS [ solucijo, ki jo bodo poslali avstrij-DI, AGLI, komunistična, socialistična, j skemu konzulatu v Trstu in avstrijskemu veleposlaništvu v Rimu.
«Upoštevajoč, da podobne manifestacije skrajnežev» piše v resoluciji, «niso na žalost nobena novost, temveč se je moralo javno mnenje že prevečkrat soočevati s podobnimi podlimi dejanji narodnostne nestrpnosti, zgoniški občinski svet ostro obsoja ta dejanja in izraze nacionalističnega duha v avstrijski Koroški ter neobčutljivost in pasivnost avstrijskih varnostnih organov in izraža globoko občuteno solidarnost s slovenskimi rojaki na Koroškem.»
Specialisti s področja boja proti pljučnim boleznim in predvsem tuberkuloze, bodo na mednarodni konferenci v prostorih tržaške univerze. primerjali svoje izkušnje in utrdili sodelovanje, ki velja za ožemi ie od Koroške in Slovenije do Furlanije - Julijske krajine. Pokroviteljstvo nad konferenco je sprejela deželna vlada Furlanije -Julijske krajine.
iNamen srečanja je dokazati, da je vprašanje boja proti tuberkulozi, bolezni, ki sicer ni več smrtno nevarna, kot pred desetletji, pač pa še vedno prisotna v naši družbi, v vseh slojih, od mladine do upokojencev.
Na tiskovni konferenci v bolnišnici pod Obeliskom je prof. Zma-jevich povedal, da je naša dežela še vedno na drugem mestu, v Italiji, glede na ugotovljene primere tuberkuloze (1,14 pro mile), kar pa še ne pomeni, da so za to krive klimatske ali druge razmere. Do tega razmerja je naša dežela prišla tudi zato, ker intenzivneje kot drugje pregledujejo prebivalstvo. Verjetno je v Južni Italiji več primerov obolelosti, a jih nima kdo ugotavljati.
Smrtnih primerov je bilo kakih sto, obolenj pa kakih 1380, kar dokazuje, da je razprava o preventivnem boju s tuberkulozo še vedno aktualna.
Danes bo otvoritvena svečanost, kateri bodo, ob 10. uri, sledili referati. Poročali bodo prof. dr. Bojan Fortič, direktor instituta na Golniku, o položaju v Sloveniji, dr. Beppino Maieron iz Celovca in dr. D’Ambrogio iz Vidma ter dr. Vendramin iz Trsta
Popoldne bodo udeleženci simpozija poslušali še več drugih poročil, o zakonskih določilih glede boja s tbc, o preventivni medicini in podobno. Med današnjimi poročevalci so še dr. Wieser, dr. Amon, dr. Komar, prof. Babich, prof. Fabiani in dr. Tommassich.
V nedeljo pa bodo na temo «Našo pogledi na terapijo pljučnih tuberkuloznih bolnikov» poročali dr. Majda Ustar, dr. Nada Fink, dr. Giuseppe Sabot in prof. Serra.
Vprašali smo prof. Zmajevicha Ut kratek oris stanja na področju boja proti tbc s pomočjo cepljenja Tako nam je povedal, da velja v Sloveniji obvezno cepljenje v treh starostnih fazah (ob rojstvu, ob vstopu v osnovno šolo, pred vojaško službo), kar spremlja splošno rentgensko preverjanje celotnega prebivalstva vsaj vsaka tri leta. Na Koroškem je cepljenih 94 od stotkov prebivalstva, medtem ko se v naši deželi. Furlaniji Julijski krajini vprašanje cepljenja proti tbc šele postavlja. Verjetno bi bil za to potreben deželni zakon.
V Trstu sta se včeraj sestala deželni odbornik za obrtništvo in zadružništvo Mauro in predsednik pokrajinskega odbora za obrtništvo Valmarin. Razpravljala sta o ne-
katerih perečih vprašanjih kategorije obrtnikov, ki šteje na Tržaškem kakih 5.000 članov. Predsednik Valmarin je poudaril zlasti nujnost, naj bi za opravljanje obrtniških dejavnosti v Italiji uvedli posebno diplomo (patent), ki bi bilo hkrati priznanje sposobnosti obrtnikov in jamstvo za odjemalce obrtniških izdelkov.
Plinska jeklenka eksplodirala med smetmi
Ko je 32-1 etni smetar Fabio So-domaco iz Ul. Flavia 70 včeraj o-krog 11.30 stresel sod smeti v tovornjak javne čistoče v Ul. Conti je v kolesju nekaj silovito počilo. Sodomaco in njegovi tovariši so presenečeni in zbegani odskočili ter se urno oddaljili od nepričakovane nevarnosti. Na kraj so poklicali agente javne varnosti in gasilce, ki so kmalu ugotovili vzrok eksplozije. Med odvrženimi smetmi je bila namreč 18-kilogramska jeklenka tekočega plina. Agenti so medtem začasno ukinili promet po Ul. Conti, da bi uhajajoči plin ne povzročil nove eksplozije. S potrpežljivim delom so gasilci jeklenko izvlekli iz tovornjaka ter jo odnesli na dvorišče vojašnice v Ul. Nicolini. Smetar Sodomaco je agentom izjavil, da je sod smeti odvzel na vhodnem hodniku poslopja št. 4 v Ul. Conti.
republikanska in demokrščanska mladina, borčevske organizacije ANPI, ANPPIA in ANED.
Pobudnikom so se pridružili še sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL za Furlanijo - Julijsko krajino. Združenje demokratičnih žena — UDI, Deželno združenje članov CVL, podpredsednik deželne vlade socialist De Carli, podpredsednika deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Arnaldo Pittoni (PSI) in Antonio Moschioni (KPI), več občinskih uprav iz naše dežele, med katerimi tudi občine Zgonik, Dolina in Milje, parlamentarci, mestni protifašistični odbor, odbori za solidarnost s Španijo, Grčijo itd.
Manifestanti se bodo z zastavami in transparenti zbrali ob 17. un na Trgu sv. Jakoba, od koder bodo v sprevodu k rendi po ulicah mestnega središča do Goldonijevega trga,
Tu bo zborovanje, na katerem bo govord docent univerze v Santiagu, član fronte «Unitad popular» Claudio Iturra. Zatem bodo govorili še deželni tajniki Antonino Cuffaro (KPI), Gioacchino Lucio Tringale (PSI) in Lucio Lonza (PSDI), v slovenščini pa pred-stalmik združenja deportirancev Miloš Kodrič, predstavnik ACLI in občinski svetovalec KD Zanini.
DELO DEŽELNIH ORGANOV
Nova finančna sredstva za kritje škode v kmetijstvu
Druga stalna komisija deželnega sveta, ki ji predseduje svetovalec Ermano, je na včerajšnji seji odobrila z večino glasov (svetovalci MSI in MF so se vzdržali) zakonski načrt, ki določa nova finančna sredstva za posege, predvidene po deželnem zakonu štev. 67 iz leta 1971. Zakon določa deželno pomoč za kmete in kmetijska posestva, ki jih prizadevajo vremenske nesreče, toča in podobno. Zakonski načrt je svoj čas predložil deželni odbor, podoben načrt pa so predložili tudi komunistični svetovalci z Moschionijern na čelu.
V razpravo o novem zakonu so posegi svetovalci Boschi (MSI), Mo-schicni (KPI), Del crebbe (KD), Mi-colini (KD), Bettoli (KPI) in Magrini (KPI). Odborniki so med razpravo sprejeli tudi vrsto popravkov k izvirnemu besedilu zakonskega predloga. Pri končnem glasovanju so novo normo podprli svetovalci KD, PSI, PSDI in KPI.
Zgoniški občinski svet ožigosal bombni atentat na sedež ZSO v Celovcu
Sinoči se je sestal občinski svet v Zgoniku, ki je med drugim ožigosal zločinski nočni bombni atentat na sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu ter sprejel re-
MIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMilllliMII'lllllllllIUllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIHIIII
SKUPNA SEJA V JAMLJAH
VODSTVI SS IN SDZ O GORSKIH SKUPNOSTIH
Zavzemajo se za gorsko skupnost, ki bo v mejah sedanje osme socialno-gospodarske cone
Vodstvi Slovenske skupnosti iz Trsta in SDZ iz Gorice sta se 8. oktobra sestali v Jamljah in obširno obravnavali pereča vprašanja, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini.
V poročilu za tis je med drugim rečeno, da sta posebno pažnjo vodstvi posvetili vprašanju gorskih skupnosti in njih razmejitvi. Vodstvi sta še enkrat poudarili nujnost, da se s posebnim zakonom vključita v gorske skupnosti tudi občini Devin - Nabrežina in Zgonik, ter izrazili zahtevo, da se slovenskim svetovalcem omogoči v gorskih skupnostih uporaba slovenskega materinega jezika.
Vodstvi Slovenske skupnosti ter SDZ sta nato potrdili že izdelano stališče, ki je prišlo do izraza po posvetovanju s somišljeniki in iz-
voljenimi predstavniki na slovenski listi glede razmejitve in porazdelitve gorskih skupnosti v posamezna področja.
Slovenska skupnost in SDZ predlagata. naj Beneška Slovenija ima svojo gorsko skupnost, v kateri bo mogoče vsaj delno rešiti njena težka ekonomska vprašanja, v goriški in tržaški pokrajini pa naj občine, ki bodo celotno ali delno spadale v gorske skupnosti, ustvarijo gorsko skupnost v mejah razsežnosti sedanje osme socialno - gospodarske cone. Tako bodo slovenske občine od Števerjana do Doline lahko zagovarjale skupne socialne in eku I nomske koristi vsega slovenskega j prebivalstva na Goriškem in Trža ! škem. Vodstvi sta pooblastili de želnega svetovalca Štoka, naj v tem smislu intervenira pri deželnem odboru.
• Tržaška anarhistična skupina «Germinai» javlja, da bo danes ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzini 11 urednik anarhistične revije govoril o temi «Anarhija: stvarnost in mit».
tudi sinoči s klasično postavitvijo «Češnjevega vrta» v režiji ljubljanskega gosta Mileta Koruna. Utesnjenost časa in prostora nam ne dopušča podrobnejšega prikaza uprizoritve (to bo opravil strokovni ocenjevalec). vendar moramo tudi v tem popremierskem zapisu poudariti, da je bila predstava dognana v vseh podrobnostih, čista v igralskem izrazu, ustrezajoča Čehovemu literarnemu in pastelnemu risanju značajev in ruske družbe tedanjega časa, vzorna po jezikovni plati tudi po zaslugi lepega Vidmarjevega prevoda. Ustrezni so bili kostumi Marije Kobi Jambrekove. Scena našega domačega mojstra Demetrija Ceja se je skladno podredila režiserskemu konceptu zastrtosti odrskega dogajanja, pod katero pa se odigrava globoka usodna drama človekovega bivanja.
V	posameznih vlogah so v vzorni komorni ubranosti nastopali Mira Sardoč, Lidija Kozlovičeva, Bogdana Bratuževa, Stane Starešinič. Anton Petje, Livij Bogateč, Stane Raztresen, Zlata Rodoškova, Alojz Milič, Miranda Caharija, Jožko Lukeš, Silvij Kobal in Adrijan Rustja.
Zbrano premiersko občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo dogajanju na odru in nagradilo vse tvorce te lepe predstave z dolgotrajnim ploskanjem in cvetjem.
Med gledalci so bili tudi predstavniki slovenske katoliške prosvetne organizacije iz Celovca. Njihov obisk v Trstu je povezan z razgovori o gostovanju našega SSG na Koroškem s Pregljevimi «Tolminci» v Celovcu, do katerega naj bi prišlo 8. oktobra letos.
V	razgovorih je prišlo do poudarjenega izraza želja in potreba po tesnejših medsebojnih stikih in sodelovanju med zamejskimi slovenskimi kulturnimi in prosvetnimi organizacijami in ustanovami.
Župan Spaccini, ki se zaradi zadržanosti ni mogel odzvati vabilu, da bi si ogledal to otvoritveno vredsta-vo sezone, je vodstvu SSG poslal pismo, v katerem izraža svoje ob-
žalovanje, da se ne more udeležiti otvoritvene premiere in želi gledališkemu kolektivu obilo uspehov v njegovem prizadevanju. Med občinstvom smo opazili številne predstavnike javnega in političnega življenja.
V foyerju balkona so si gledalci lahko ogledali razstavo o kmečkih uporih, predvsem o Tolminskem puntu, ki so jo oskrbeli Slovenska prosvetna zveza, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter Stalno slovensko gledališče, pripravil pa jo je Goriški muzej iz Nove Gorice.
• Kot priprava na 9. vsedržavni kongres UDI (Zveza italijanskih žena) bo jutri ob 9. uri v dvorani «G. Di Vittorio» v Ul. Pondares 8, pokrajinski kongres zveze.
Prosveta
Folklorna skupina iz Dijaškega doma vabi vse, ki bi radi plesali ali kakorkoli drugače sodelovali pri skupini, naj se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 16. oktobra ob 20. uri v tržaškem Dijaškem domu, Ulica Ginnastica 72.
Slovensko prosvetno društvo Tabor z Opčin obvešča gojenke baletnega tečaja in njihove starše, da bo skupni sestanek, na katerem bodo določili umik skupin in se domenili o poteku tečaja, v ponedeljek, 15. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Mali oglasi
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
ANTON PAVLOVIČ ČEHOV
ČEŠNJEV VRT
komedija v štirih dejanjih
prevod Josip Vidmar kostumi Marija Kobi Jambrek scena Demetrij Cej režija Mile Korun
Danes. 13. t. m. ob 21. uri (ABONMA RED B — PRVA SOBOTA PO PREMIERI)
Gledališča
MLADINSKI GODBENI ODSEK PD VESNA — Križ
priredi
jutri, 14. 10. 1973 ob 17. uri v ljudskem domu v Križu
KONCERT
OB PRILIKI 5. OBLETNICE USTANOVITVE
sodelujejo :
Moški pevski zbor «Vesna» Mešani pevski zbor «Rdeča zvezda» iz Saleža
Godba na pihala iz Ricmanj Kriška mladinska godba
Ob 20.30 PLES
z domačim godbenim ansamblom
Jutri, 14. oktobra 1973 ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
PO DOMAČE Z ANSAMBLOM «TAIMS» in pevcema
NADJO IN DAVORINOM
Vabljeni!
PRIMORSKI DNEVNIK išče siroto (vojno ali zaradi nesreče pri delu) ali vdovo za namestitev. Prošnje sprejema uprava, Trst, Ul. Montecchi 6.
Iščemo šoferja s poznavanjem diesel motorjev. Zaželeno je znanje srbohrvaščine. Oglasiti se na naslov UMVESSALMACCHINE, Dolina 195, vsak dan v delovnih urah.
DRUŽINA IZ DOLINE išče hišno pomočnico za nekaj ur dnevno. Telefon št. 228-19«.
.........................mu.........................
VELIKO ŠKODE, A NA SREČO NOBENIH ŽRTEV
V UL Giulia se je pod sunki barje sesul zidarski oder iz jeklenih cevi
Cevi in deske so poškodovale šest avtomobilov . Napor, no in nevarno delo gasilcev se je zavleklo pozno v noč
K?;
, . 4. SLIKARSKI * 1 EX TEMPORE
jutri, 14. oktobra na PROSEKU za profesionalce in amaterje. Žigosanje (največ dve platni ali osnovi) pred vaškim prosvetnim društvom od 7.30 do 13.30; izročitev ene same slike, brez ckvira in podpisa, ob 14. Sledi ocenjevanje in nagraditev del. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu.
Šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst obvešča | pevce otroškega pevskega zbora, ki | ga vodi Janko Ban, da bodo vaje v i Kulturnem domu vsak ponedeljek ob 18. uri.	• 1
Včeraj se je nad našimi kraji spet oglasila burja in z njo so prišle običajne nevšečnosti. Najbolj so na lastni koži to občutili gasilci, ki so bili včeraj po 19. uri kar vsi od kraja mobilizirani. Njihov množičen poseg je zahtevala neobičajna in slikovita nesreča, do katere je prišlo ob omenjeni uri v Ul. Giulia, na vogalu z Ul. Galileo. Burja je namreč podrla zidarski oder, ki je obdajal večnadstropno stavbo.
Številnim očividcem je zastal dih, ko se je visoki oder iz cevi «innocenti» nepričakovano začel z gluš-Ijivim ropotom podirati. Cevi so bile namreč prekrite z najlonsko prevleko. Nenaden sunek burje je napel prevleko, nakar se je ves oder nevarno nagnil ter se sesul. Na srečo ni bilo v tistem trenutku nikogar pod odrom, je pa bilo tam parkiranih šest avtomobilov, ki so jih težke cevi ter deske, ki so se hrupno sesule z odra, precej poškodovale.
Policijski organi in gasilci, ki so jih nemudoma obvestili o nesreči, so hitro ukrepali. Potem ko so mestni redarji in agenti javne varnosti zaprli del Ul. Giulia za promet, ki so ga preusmerili v sosednje ulice, so se gasilci lotili odstranjevanja sesutega odra. Na delu, ki se je v trenutku, ko to pišemo, še nadaljevalo, je bilo stalno okrog dvajset gasilcev iz glavne postaje ter iz pristanišča. Delo je bilo naporno in nevarno, ker se je od časa do časa odtrgala z odra kakšna cev ali deska. Ena od desk je celo oplazila nekega gasilca, ki pa na srečo ni utrpel poškodb. S pomočjo dolge premične lestve in varilnega aparata so gasilci pod vodstvom poveljnika polk. Casa-blanche odstranjevali kos za kosom sesutega odra, še prej pa so seveda odstranili poškodovane avtomobile.
Protest sindikatov zaradi stavke «taksistov»
Pokrajinski sindikalni organizaciji CGIL in CISL sta včeraj izdali posebno sporočilo v zvezi z najavljeno stavko taksistov, ki se bo začela v torek ob 1. uri in zaključila v sredo. V sporočilu je med drugim rečeno, da v omenjenem primeru ne gre za delavsko stavko temveč za zaporo, ker so jo oklicale industrijske skupine. Obenem je rečeno, da je ta pobuda v popolnem neskladju z interesi prebivalstva ter v neskladju s politiko sindikalnih konfederacij. Pobuda je tudi v nasprotju z dejanskimi zahtevami uslužbencev. Zaradi vsega tega sindikalni organizaciji zahtevata, da tržaška občina razveljavi vsa podjetniška dovoljenja za upravlja nje taksijev ter izda osebna dovoljenja posameznim taksistom.
Izleti
Zverižene cevi zidarskega odra
iiiiaiiiiMiiiuiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiimmmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiun
PODODBOR ZA TRŽAŠKO LUKO
Napovedan nov sestanek z avstrijskimi izvedenci
Skopo poročilo o poteku zadnje seje
Na trgovinski zbornici se je zaključilo dvodnevno posvetovanje italijanskih in avstrijskih gospodarstvenikov na ravni pododbora za izkoriščanje tržaške luke, ki deluje v sklopu mešane italijansko - avstrijske komisije. V našem listu smo med pogovori zabeležili glavna vprašanja, o katerih so govorili na zasedanju, skupno poročilo, ki je bilo sestavljeno in razposlano ob koncu dvodnevnega sestanka, pa je potrdilo točnost teh neuradnih vesti.
Poročilo je pravzaprav zelo skopo in ne ustreza pričakovanju tukajšnjega javnega mnenja, kakor tudi ne širini problemov, ki so se nakopičili v 15 letih po edinem zasedanju pododbora leta 1957. Poročilo namreč navaja kdo je vodil obe odposlanstvi in da so njuni člani orisali načrte, ki jih imajo glede razvoja gospodarskih in prometnih dejavnosti tostran meje in v Av-
striji. Avstrijci so pokazali pripravljenost sodelovati pri dobavah razne tehnične opreme oziroma za nalaganje kapitala v tržaški industrijski coni, in izrazili željo, naj bi tržaška luka v prihodnje izboljšala svoje storitve
Kaže, da so ostala številna vprašanja s tega področja tudi po dveh dneh pogovora odprta, saj sta se odposlanstvi domenili za nov sestanek pododbora najkasneje čez leto dni.
SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejemajo v Ul. Geppa 9 (gdč. Norči). Pogoji (cene in zaključek vpisovanja) bodo objavljeni v prihodnjih dneh.
PD «France Prešeren» — Boljunec priredi v nedeljo, 21. oktobra izlet v Vrbo, Begunje, Kranj in Predvor. Cena izleta s kosilom 4.700 lir. Od hod avtobusa ob 6. uri. Vpisovanje pri Lauri.
SPDT obvešča zainteresirance izle ta na Platak (z osebnimi avtomobili), da je jutri, 14. t. m. zbirališče izletnikov pred sodno palačo do 7. ure.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. oktobra EDVARD
Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 17.24 — Dolžina dneva 11.05 — Luna vzide ob 17.44 in zatone ob 7.55
Jutri, NEDELJA, 14. oktobra NEDELJKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,3 stopinje, najnižja 13,2, ob 19. uri 13,8 stopinje, zračni tlak 1014,2 mb, narašča, veter 30 km na uro, severovzhodnik s sunki 64 km na uro, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temper, morja 19,5 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Josip Starc, 76-letna Ersilia Anzilotto vd. Federici, 79-letni Alfonso Dell’Aquila, 81-letni Giuseppe Perat, 61-letni Alfredo Gregori, 76-letni Paolo Greblo, 53-letni Carmine Parisi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AU'Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1,
V ortopedski kliniki so včeraj v zgodnjih popoldanskih urah sprejeli na zdravljenje 60-letnega zidarja Attilia Paoluzzija iz Ul. Flavia il, ki se je ponesrečil na delu. Pao-luzzi, ki je zaposlen pri podjetju Habitat v Ul. del Berlam 3, se je spotaknil na svojem delovnem o-rodju ter padel na koleno. Pri tem si je zlomil pogačico in se bo moral zdraviti 40 dni.
-	“ - ' mm
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ifISI - UL, C IlLZl 10 "L 38-101, 38-Q45
URADNI TEČAJI	BANKOVCEV
Ameriški dolar	593,50
Funt tterling	1.442,—
.Švicarski frank	197,95
Francoski frank	138,75
Nemška marka	247,—
Avstrijski šiling	33,12
Dinari debeli	39,50
drobni	39,50
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih.
Danes, 13. oktobra, ob 21. uri (Abonma red B) — V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 17 oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Abonmaji in vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav.
TEATRO STABILE
Vodstvo Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine javlja, da je sporazumno z režiserjem Sandrom Bolchijem iz tehničnih razlogov odložilo odprtje sezone s premiero «Kapetana iz Koepenicka» od predvidenega 16. na 18. oktober.
Kino
Nazionale 13.30—21.15 «I dieci comandamenti». Barvni zgodovinski film. Charlton Heston, Yul Brynner, Anne Baxter, Yvonne De Carlo, Debra Paget, John Derek.
Excelsior 15.30 — 17.40 — 20.00 - 22.15 «Rappresaglia». Barvni film. R. Burton, M. Mastroianni.
Grattacielo 16.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Olanda Jackson, Paul Sarvino.
Fenice 15.00-17.20-19.45—22.15 «Tony Arzente», Igra Alain Delon. Barvni film.
Eden 16.00 «Quando l’amore è sensualità». Barvni film. Igrata Agostina Belli in Gianni Macchia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Io e lui». Barvm film. Igrajo: Landò Buzzanca, Bulle O-gier, Vittorio Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Crescete e moltiplicatevi». Barvni film. Igrata R. Pel-legrin in L. Šlander. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capito! 15.30—22.00 «Ludwig». Barvni film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Tre uomini in fuga». Barvni zabavni film. Igra Luis De Funes.
Impero 16.30—19.00—22.00 «Anche gli angeli mangiano fagioli». Baivni zabavni film. Igra Giuliano Gemma.
Filodrammatico 16.30 «Le tentazioni di Cristina». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «La stella di latta». Barvni western film. Glavno vlogo igra John Wayne.
Vittorio Veneto 16.30 «n commissario Laguen e il caso Gassat». Barvni film. Igra Jean Gabin. Detektivka.
Ideale 16.30 «Più forte, ragazzi». Barvni film. V glavnih vlogah Bud Spencer in Terence Hill.
Abbazia 16.00 «Cabaret». Barvni zabavni film. Igra Liza Minelli.
Astra 16.00 «I tre moschettieri». Barvni pustolovski film. Igrata Lana Turner in Gene Kelly.
Radio 16.00 «King-kong l’impero dei draghi». Barvni japonski film.
Razstave
V	Tržaški knjigami je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6, razstavlja svoja najnovejša dela tržaški slikar Federico Righi, ki sicer živi in ustvarja v Rimu in ki nikakor ne more pozabiti svojega mesta, saj je od časa do časa gost bolj izbranih tržaških galerij. Razstavljal bo do 19. oktobra.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra.
Danes, 13. oktobra ob 18.30 bodo v galeriji Cartesius odprli razstavo del tržaške slikarke Fride de Reya, ki bo razstavljala do 26. t. m.
V	ponedeljek ob 19. uri bo v galeriji «Forum» v Ul. Coroneo 1 odprl razstavo svojih del tržaški slikar Carlo Carrà.
V	sredo, 17. t. m. bo v občinski galeriji odprl razstavo svojih del tržaški slikar Vittorio Cossuta, ki bo razstavljal do 25. oktobra.
Prispevki
V spomin na pok. Silvana Čuka daruje mladina iz Trebč 7.000 lir za ŠD Primorec.
SOŽALJE
Kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora izraža svojemu pevcu Ernestu Kodarinu globoko sožalje ob nenadni izgubi matere.
MENJALNICA
vseh tujih valut
Tržaška delegacija Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice izraža svoje globoko sožalje ob smrti
dr. Carmineja Parisija
načelnika zunanjetrgovinskega oddelka pri Vladnem ko-misarjatu v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
GORIŠKI DNEVNIK

DELO KONZULTE ZA ZAHODNI KRAS
V Križu je treba čimprej poskrbeti za nov funkcionalen šolski center
Javni sestanek v osnovni šoli je razkril, da je Križ res na zadnjem mestu v spisku posegov občinske uprave
«Samo z večjim in enotnim pritiskom na občinske organe bomo lahko dosegli marsikatero rešitev številnim problemom, ki tarejo vaške skupnosti na področju zahodnega Krasa. Potrebna je zato zavzetost in povezanost vseh organizacij, ki delujejo na tem področju ter sploh vsega prebivalstva. Če sami posegi rajonske konzulte ne zadostujejo, so potrebni obiski občanov v delegacijah pri pristojnih odborništvih ali če je potrebno, pri samem županu.» Približno s temi besedami je prof. Paolo Nait predsednik rajonske konzulte za zahodni Kras, ki obsega področje Proseka, Kontovela in Križa, odprl javni sestanek konzulte v prostorih osnovne šole «Albert Sirk» v Križu. Na sestanek je konzuHa opozorila kriško prebivalstvo z lepaki, posebej pa je povabila nred-stavnike vseh organizacij na tem področju. Tako se je torej na pred-sinočnjem javnem sestanku lahko izluščila nadvse verodostojna slika problemov Križa, od pomanjkanja šolskih prostorov do zapletenega vprašanja avtobusnih prevozov ali perečih kmetijskih problemov. Udeležba vaščanov je bila zadovoljiva, kar dokazuje zanimanje in zavzetost za reševanje vaških problemov, čeprav glede nekaterih vprašanj še ni enotnih pogledov ali pa so še premalo izdelani.
Če bi hoteli poenostaviti splošne občutke Križanov, bi ne mogli mimo ugotovitve, da sloni splošno mnenje tamkajšnjega prebivalstva na izjavi, ki je prišla iz marsikaterih ust tudi na predsinočnjem sestanku, češ, da je Križ zadnje kolo v tržaški občini. Kot leži zemljepisno na skrajnem robu občine, tako je tudi čisto na koncu spiska občinskih intervencij. Skrajni čas je zato, da občinska uprava upošteva, tokrat pri izdelavi svojega novega petlet nega načrta, tudi Križane.
Splošno sliko zahtev prebivalstva in predlogov za najnujnejše posege so na sestanku v kriški osnovni šoli podali predstavniki vseh štirih komisij konzulte, ki so se že nekajkrat sestale in podrobno preučile stanje. O pomanjkljivostih in omejitvah sedanjega regulacijskega načrta ter o potrebi po takojšnji izdelavi podrobnih načrtov je obširno poročala svetovalka Giaiottijeva. V tem pogledu so težave v Križu še posebno občutene, ker so kriška zemljišča porazdeljena kar med tri občine: tržaško, zgoniško in nabrežin-sko. Nekateri vaščani so predlagali naj bi glede tega prišlo med tremi občinami do sporazuma in koordinacije. Skratka, potreben je urad ki bi urejeval vprašanje teh razcepljenih posesti. Obenem je v Križu, kot je poudaril domačin, občuteno vprašanje gradnje ljudskih stano-
mačini uredili z lastnimi prispevki in prostovoljnim delom.
Posebna razprava se je razvila po poročilu predsednika komisije za šolstvo Albina Magajne. Nedvomno je pomanjkanje primernih šolskih prostorov v Križu najbolj občuten problem vaščanov. Otroški vrtec sploh ni vreden tega imena. Kriški otroci se namreč gnetejo v prostorih, ki obsegajo skupno 80 kvadratnih metrov, poleg tega pa so prostori v popolnem nasprotju z vsemi higienskimi predpisi, tako da so nekateri starši raje poslali svoje o-troke v italijansko šolo. Tudi osnovna in nižja srednja šola potrebujeta korenite preosnove zaradi česar se z vso nujnostjo postavlja vprašanje gradnje novega šolskega centra z vsemi potrebnimi strukturami kot na primer telovadnica itd. Skratka,
Križani so odločno proti polovičnim rešitvam, kakršno je na zadnjem srečanju z vaščani obljubil župan Spaccini, češ da je na razpolago 100 milijonov za ureditev otroškega vrtca. Obenem se mora v bližnji bodočnosti občina zavzeti za uresničevanje šol s celodnevnim poukom ter
iiiiuiiiiiimiiiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiHmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiii
V RAZDOBJU JANUAR-AVGUST
mora vzeti v pretres vprašanje brezplačnih prevozov in knjig za dijake in študente.
O problemu avtobusnih prevozov je spregovoril svetovalec Dossi, ki je prisotne seznanil s spremembami za avtobusni progi št. 7 in 18. Glede prve proge je dejal, da jo je treba podaljšati do Križa, kajti nedopustno je, da bi vas ostala brez neposredne povezave. Nedopustno in nepojmljivo je tudi, da predstavlja zadnji reorganizacijski poseg občinskega podjetja ACEGAT korak nazaj v primerjavi s prejšnjim stanjem. Kar zadeva progo št. 18 pa je dejal, da je povezava z vsemi vasmi vzhodnega Krasa nedvomno dobrodošla, da bi pa progo lahko podaljšali do industrijskega področja, kajti na poročju zahodnega Krasa je 400 do 450 ljudi, ki so zaposleni v industrijski coni.
Zadnji je poročal predsednik komisije za kmetijstvo in gozdove Zac-cigna, ki je obravnaval vprašanje ureditve poljskih poti, okrepitve poljskega varstva ter škode, ki jo povzroča divjad v vinogradih in cvetličnih nasadih.
LETOS V NASI DEŽELI VEČ TUJIH TURISTOV
V pripravi načrti za propagando v letu 1974
Deželni odbor za skupno turistično propagando se je te dni sestal pod vodstvom odbornika za turizem Devetaga, da bi z vel v pretres na črt propagande, ki ga nameravajo uresničiti v prihodnjem letu. Odbor, ki ga poleg pristojnega odbornika sestavljajo predsedniki pokrajinskih turističnih ustanov in turistično - letoviščarskih ustanov iz Furlanije - Julijske krajine, ima kot glavno nalogo propagiranje turističnih privlačnosti in zanimivosti naše dežele na italijanskem tržišču in v tujini.
Na seji so turistični delavci navedli tudi nekaj podatkov, ki pričajo o napredovanju deželnega turizma v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Podatki izkazujejo, da se je število gostov v omenjenem razdobju povečalo za 6,5 odst. v primeri z lanskim letom, pri tem pa je število turistov iz tujine na-rastlo za 10,2 odst. Porast je bil znaten zlasti pri turistih iz Zahodne Nemčije ( + 17,5 odst.) in iz Avstrije ( + 10,6 odst.). Obisk turistov iz notranjosti Italije pa je narastel le za 4,6 odst. Kar zadeva obisk v
višina 8,50 m, ugrez pri polni obtežitvi 6,90 m, moč pogonskega stroja 4.000 KM, hitrost pri polni obtežitvi 15,3 vozla. Po splaviti bodo na sanišču postavili kobilico za novo gradnjo, ki bo označena z industrijsko številko 205.
vanj. V zadnjih dvajsetih letih so 1 raznih turističnih objektov, so iz-na tem področju zgradili le dva-1 vedenci navedli razveseljiv poda-najst ljudskih stanovanj, kar je od- j tek, da se je letos po daljšem času ločno premalo v trenutku, ko si
veliko vaščanov ne more privoščiti, da bi si sami gradili hiše.
Giaiottijeva je nato opozorila še na vrsto drugih problemov kot so obnovitev vodovoda, katerega o-mrežja se še iz časov Marije Terezije ni nihče dotaknil, razširitev metanovoda tudi na to področje, u-reditev kanalizacijskega omrežja, zgraditev občinskega centra z anagraf-skim terminalom, ureditev vaške čistoče, razširitev razsvetljave na vse predele vasi ter ureditev javnih parkov. Njeno izvajanje so domačini dopolnili z zahtevo po namestitvi treh telefonskih kabin, pred-
ponovno povečalo število gostov, ki so se poslužili storitev hotelov (za 5,7 odst.).
Odbor se bo v kratkem sestal na novi seji, da bi razpravljal o nekaterih podrobnostih v zvezi s propagandnimi načrti za prihodnje leto.
V SOBOTO V MITJAH
Splavitev nove ladje «Ccnturipe»
V miljski ladjedelnici «Cantieri Alto Adriatico» bodo prihodnjo soboto splavili 6.000-tonsko petrolej-
stavnik domačega športnega dru- , sko ladjo «Centuripe», ki so jo iz-štva «Vesna» pa je opozoril na še 1 gradili za palermsko družbo «Sicula neizpolnjeno obljubo občinskih ob- j Trasporti Oli Minerali». Tehnične lasti po zgraditvi slačilnic zraven značilnosti nove ladje so naslednje: nogometnega igrišča, ki so ga do- dolžina 112,00 m, širina 16,60 m,
■■HiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiimiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiliiiii
JAVNI SESTANEK V PADRIČAII
ZAHTEVA PO NEPOSREDNEM STIKU MED K0NZULT0 IN PREBIVALSTVOM
Na sestanku, ki ga je priredila skupina KPI v konzulti za vzhodni Kras, so vaščani opozorili na številne pereče probleme
Po naših vaseh očitno iz dneva v dan narašča zanimanje o tem, kaj in kako postopajo in ukrepajo tisti občinski posvetovalni organi, posredniki med prebivalstvom in občinsko upravo, ki jim pravimo konzulte. To je razvidno iz vedno večje udeležbe vaščanov na javnih sestankih, ki jih prirejajo po vaseh posamezne politične svetovalske skupine v konzulti. Po nedavnih u-spešnih sestankih socialistične skupine na Opčinah in pri Banih, je bil takšen sestanek predsinočnjim tudi v Padričah. Sestanek, ki se ga je udeležil tudi občinski svetovalec Dolfi Wilhelm, je priredila svetovalska skupina KPI v rajonski konzulti za vzhodni Kras.
Osnovno vprašanje, ki si ga je zadalo krajevno prebivalstvo, bi lahko opredelili takole: ali konzul-ta res izpolnjuje osnovno vlogo aktivnega posrednika med prebivalstvom in občinsko upravo ter tolmača zahtev in potreb, ki nastajajo na vseh področjih družbeno - političnega in gospodarskega življenja posameznih krajev? Odgovor je za enkrat negativen. Prave povezave še ni. Jasno je, da bo na tak način tudi teža predlogov in mnenj konzulte na tehtnici občinskih u-pravnih organov neznatna. Potreben je zato neposreden stik med konzulto in prebivalstvom, kakršnega že izvaja konzulta za zahodni Kras.
To je bila osnovna zahteva vaščanov Padrič, ki so občinskega
svetovalca Wilhelma in predstavnika konzulte seznanili še s celo vrsto vaških problemov, med katerimi je bilo na prvem mestu vprašanje padriško - gropajskega otroškega vrtca in osnovne šole «Karel Destovnik - Kajuh». Vaščani tako Padrič kot Gropade že nekaj let opozarjajo občinske oblasti na pereče pomanjkanje šolskih prostorov. V tem pogledu mora biti gradnja novega otroškega vrtca najnujnejša in neodložljiva obveza občine v o-kviru njenega petletnega načrta.
Dobršen del predsinočnjega sestanka so posvetili vprašanju regulacijskega načrta ter izrazili zahtevo po soodločanju prebivalstva pri izdelavi podrobnih načrtov. Padri-če so namreč tipičen primer, kjer so bile dane vse možnosti, da se je lahko razbohotila gradbena špekulacija in prekupčevanje zemljišč. Mestna gospoda si je lahko zgradila nešteto luksusnih vil, domačinom pa ni trenutno dana niti možnost, da bi si popravili razpadajočo streho nad glavo.
Padričarji so obenem opozorili še na kopico drugih problemov, kot so pomanjkljiva razsvetljava v odmaknjenih predelih vasi, pomanjkanje telefonske kabine, avtobusnega postajališča, vprašanje škode, ki jo povzroča divjačina in lovci po travnikih in njivah in razne druge probleme, ki si jih je predstavnik konzulte zabeležil z namenom, da jih posreduje konzulti in občinskim oblastem.
Vprašanje osebja psihiatrične bolnice
Deželni odbornik za zdravstvo Nardini je včeraj sprejel člane podjetniškega sveta goriške psihiatrične bolnišnice in pokrajinske voditelje sindikalnih organizacij SCGIL, CISC in UIL. Razpravljali so o staležu in gospodarskih pogojih, ki veljajo za osebje, zaposleno pri omenjeni ustanovi. Odbornik Nardini je vzel na znanje vprašanja, ki v tem okviru čakajo še na rešitev in obljubil, da se bo zavzel za njihovo ureditev.
PRIHODNJE LETO V GORICI
Študijsko srečanje o javnih prevozih
V Gorici bo v začetku prihodnjega leta širše študjsko srečanje o problemih javnega prometa v naši deželi, ki ga bo organiziral deželni odbor javnih podjetij in krajevnih uprav CRIPEL. Na srečanju bodo strokovnjaki razpravljali o načrtih krajevnih uprav in prevoznih podjetij, ki se ukvarjajo s potniškim prometom.
Na včerajšnji seji izvršnega odbora CRIPEL, ki jo je vodil predsednik M. Decarli, so vzeli v pretres vrsto novih pobud na področ ju javnih prevozov v naši deželi. Tako so obravnavaj ustanovitev posebnega konzorcija za javni promet v Tržiču, predvideno ustanovitev javnega konzore ja za medmestni promet v okviru tržaške pokrajine in druge podobne pobude. Ulani odbora so v tej zvezi naglasili nujnost koordinacije vseh novih ukrepov na tem področju in je bilo prav v luči te nujnosti sklenjeno, naj bi CRIPEL organ zirala posebno strokovno srečanje o vprašanjih javnega prometa.
Danes ob 18. uri
Predavanje in razstava v Kopru
Danes ob 18. uri bo v atriju slovenske gimnazije v Kopru predaval o gobah dr. Dušan Vrščaj, predsednik mikološkega društva Slovenije. Po predavanju bo v koprski študijski knjižnici otvoritev razstave gob.
• Tržaška občina sporoča, da bo tudi letos ,kot vsa prejšnja leta v obdobju božičnih praznikov, dodelila prostor za prodajo vsem prodajalcem božičnih drevesc. Prošnje sprejemajo na občini do vključno 15. novembra.
Tata so zamikali
časopisi in revije
Plemenita želja po znanju in informiranosti, ali zgolj navadni tatinski nagib: kaj je neznanega dolgolasca vodilo pri nočnem vlomu v časopisni kiosk v Ul. Battisti (pri križišču z Ul. Rismondo) je težko reči, dejstvo pa je, da mu je vlom prinesel okrog pet tisoč lir drobiža ter ... sveženj revij in časopisov.
Vlomu je prisostvovala priča, ki je nemudoma zavrtela številko 113. Bilo je okrog 5. ure zjutraj in agenti so nemudoma prihiteli na kraj vloma, neznanec pa je medtem že vse opravil ter izginil v temo. Očividec je agentom povedal, da je malo prej pritegnilo njegovo pozornost čudno škripanje pri časopisnem kiosku. Ko se je nekoliko približal, je opazil dolgolasega dolgina, ki je s svežnjem v roki odhitel po Ul. Giulia.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
PRIZADEVANJA ZA REŠITEV KRIZE
Spopad na Bližnjem vzhodu je trebaZTZZmoZT ustaviti z odpravo storjenih krivic
Razlaščanje slovenske ustrezno ravnanje, ki
Vojna na Bližnjem vzhodu in razlaščanje slovenske zemlje v Štan-drežu sta bila dva poglavitna problema, okoli katerih se je sukala prva razprava jesenskega zasedanja goriškega občinskega sveta.
Posebno živahna in polemična je s strani levice bila razprava o razlaščanju slovenske zemlje za potrebe mednarodnega mejnega prehoda v štandrežu, kjer se bosta povezala italijansko — in jugoslovansko avtocestno omrežje. Vprašanje je odprl svetovalec Bratina (SDZ), plemenito pa sta vprašanje poglobila svetovalca Battello (KPI) in Dellago (PSI). Coana (MSI) je bil odločno na strani predloga občinskega odbora, za razlastitev, medtem ko ga je v usmerjenem tonu zagovarjal tudi inženir Fornazir (PLI). Čeprav je postopek že v teku, je bil z razpravo položen prst na odprto rano, iz katere naša skupnost nevarno krvavi. Posledic krvavitve pa ne bo mogoče odpraviti drugače, kot z izrednimi ukrepi, ki so nujno potrebni.
Seja se je začela z županovo obsodbo vojne na Bližnjem vzhodu, kjer se bije orožje držav, ki bi lahko preprečile spopad. Župan je predlagal vladno pobudo za mirno poravnavo spora, odpravo vseh krivic in nasilja na tem področju in zagotovitev ljudem pravice do življenja. Svojo resolucijo, ki pa ni bila dana v obravnavo, je predlagala tudi skupina svetovalcev KPI Odbornik za javna dela Agati je nato odgovoril svetovalcu Sanzinu, da občinska uprava urejuje učilnice za slovensko osnovno šolo v Ul. Randaccio, kjer bo letos prvič tudi petrazrednica podobno kot v Ul. Croce. Sanzin je vprašanje zastavil zato, ker je odbor staršev za slovensko šolo postal zaskrbljen, od kar je pri slovenskem skrbniku izvedel, da petega razreda ne bo odprl, če oblast ne bo uredila vse, kar je za ta korak potrebno.
O seji bomo poročali jutri.
zemlje v Štandrežu za mejni prehod zahteva naj zaščiti interese celotne slovenske skupnosti
Spričo važnosti načetih vprašanj so sklenili, da si bodo vzeli čas za premislek ter v kratkem sklicali ponoven sestanek, na katerem bodo lahko še bolj konkretno razpravljali o osnutku in popravkih oziroma dopolnilih, ki jih bo treba vnesti pred dokončno odobritvijo. V tem smislu so priporočali tudi svetovalci PSI posredovanje socialističnih predstavnikov v občinski upravi.
Prihodnji teden bodo imeli podoben posvet tudi v Pevmi ali v Os-lavju za tamkajšnjo občinsko skupnost, v kateri tudi prevladujejo občani slovenske narodnosti.
L M.
NA POSVETU V ŠTANDREŽU
Slovenski socialisti o rajonski konzulti
Občinski svet v Gorici bo moral v kratkem razpravljati o osnutku statuta za rajonske konzulte in o osnovah za njihovo bodoče delo. V tem pričakovanju pripravljajo politiki raznih strank svoje predloge, po predhodnem posvetovanju prizadetih občanov, ali tudi brez njega.
Tako je bil v četrtek zvečer v Štandrežu posvet slovenskih članov socialistične stranke, na katerem je občinski svetovalec Giorgio Dellago pojasnil prisotnim, med katerimi so bili poleg domačinov iz Štandreža tudi nekateri člani iz Pev-me in Gorice, glavne značilnosti predloženega osnutka in omenil nekaj možnosti za spremembe, ki jih narekujejo koristi slovenske skupnosti. Predvsem gre za razmejitev take občinske skupnosti v Štandrežu, kjer bi bilo treba napraviti nekatere spremembe tako, da bi bilo v njenem okviru res kar največ pravih Štandrežcev, to je takih, ki so bili nekoč v sklopu lastne občine, dokler je ni ukinil fašizem.
V razgovoru so ugotovili tudi potrebo, da naj bi domačini dobro proučili potrebe svojega okoliša ter s tem v zvezi postavili preko svojega
Občni zbor fotografske^ krožka
Prejšnji teden so na sedežu goriškega fotografskega krožka imeli redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število članov in prijateljev.
V začetku seje je spregovoril nov
predsednik krožka Luigi Cargnel, ki je prisotne seznanil z delovanjem krožka in z raznimi uspelimi razstavami, ki so jih imeli v raznih mestih Italije in na tujem. Tudi kar se tiče srečanj z drugimi krožki je bilo prejšnje leto zelo bogato in pozitivno, saj so bila taka snidenja zelo koristna. Tako srečanje so imeli tudi s fotografskim krožkom iz Nove Gorice.
Ob koncu so izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo Luigi Cargnel (predsednik), Giovanni Viola (podpredsednik), Antonio Fabris (blagajničar in tajnik) ter še Claudia Cartolano, Santino Cartolano, Ferruccio Simonelli in Giuseppe As-sirelli.
Ulica Donizzctti zaprta za promet
Zaradi popravil pri plinskih ceveh bo od ponedeljka zaprt promet v Ulici Donizetti, in sicer od Ulice Trento do Ulice Ariosto. Dela bodo trajala približno tri dni.
V četrtek bo delavski svet umobolnice izrekel svoje mnenje
Zastopniki levosredinskih strank, ki so se sestali v četrtek zvečer na sedežu KD v Ulici Angiolina, da bi razpravljali o možnosti obnove levosredinske koalicije v goriški pokrajinski upravi in v drugih krajevnih upravah na Goriškem, so si na tem sestanku izmenjali mnenja, niso pa sprejeli nikakega sklepa. Sestali se bodo ponovno prihodnji četrtek in na ta sestanek bodo povabili tudi člane tovarniškega sveta u-mobolnice, da bi od njih slišali kakšen je položaj v tej bolnišnici.
Glavni spor je še vedno okrog psihiatrične oskrbe, vendarle pa bodo na sestankih govorili tudi o drugih vprašanjih. O poteku sestanka nismo izvedeli nič točnejšega, vendarle se zdi, da zahtevajo socialisti, da tehnični odbor strokovnjakov prične takoj z delom, da se v roku treh mesecev razpiše nov natečaj za ravnatelja bolnišnice in tudi da pride do zamenjave med odbomiškimi resorji. To stališče, razen zadnje točke, podpirajo tudi socialdemokrati, ki se zavzemajo za ponovno vzpostavitev leve sredine. Zastopniki Slovenske demokratske zveze pa zahtevajo odbomiško mesto. Nasprotujoča si stališča so, kot je jasno, med demokristjani in socialisti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiib
OB PRVI OBLETNICI «KRAŠKIH KRTOV»
S temeljitim raziskovanjem podzemlja spoznavajo skrivnosti goriškega Krasa
Doslej so odkrili okrog petnajst jam > Na Vrhu gradijo svojo kočo
Sestanka so se udeležili za KD, De Simone, Ginaldi in Marin, za PSI Semola in Del Ben, za PSDI Candussi, Bon in Tacchianardi, za SDZ pa Bratina, Ferletičeva in Bratuš.
Na koncu sestanka so na kratko o-menili tudi vprašanje krminske občine, kjer pa je v zadnjem času prišlo do novega položaja, ker je bil krminski župan Stecchina pred sodiščem obsojen.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «La furia del vento giallo». C. Kuan in I. River. Barv-m film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno in G. Fer-zetti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 16.45-22.00 «Milano trema: la polizia vuole giustizia». L. Merenda in S. Tranquilli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.15-22.00 «Signore e signori». V. Lisi in G. Moschin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.30-21.30 «Il West tl va stretto, amico... è arrivato Alleluia». G. Hilton in A. Flori. Barvni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «H serpen-te». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Mattatoio cin-que». Barvni film.
AZZURRO 17.30-22.00 «Tarzan e il safari perduto». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Spotakljivosti neke dame», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA «Pridite k nam na kavo», italijanski barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Kaj počenjajo zdolgočasene gospodinje», nemški barvni film — ob 20.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Hoja po luni», italijanski barvni film — ob 19.
KANAL «48 ur do smrti», mehiški barvni film — ob 20.
Izleti
f *9 ,s ar-
Jama.ji ua prostovoljnem delu pri gradnji koče
Okrog dobro založene mize v Devetakovi gostilni na Vrhu so se v sredo zvečer srečali člani jamarskega kluba «Kraški krti», ki deluje kot samostojna enota Slovenskega planinskega društva v Gorici, da bi v prijateljskem in tovariškem vzdušju praznovali prvo obletnico ustanovitve odseka. Točno pred letom dni so namreč naši Kraševci, pa tudi mladi fantje iz drugih naših krajev, ustanovili to samostojno speleološ-ko društvo. Za to so se zavzemali
bodočega krajevnega odbora jasne , zahteve osrednji občinski upravi. Po- že velikokrat prej, navdušili pa so sebno so poudarili tudi nujnost, da v ; se za ustanovitev samostojnega okviru te skupnosti čim bolj očuvajo j društva ko so domačini pri Vrhu slovenski značaj tega kraja tudi v j odkrili lepo in veliko jamo ki so njenem poslovanju.	ji nadeli ime «Kraljica Krasa».
m.....m.,M,,,n..
GROZI JIM RAZPADANJE
IACP PRIČEL POPRAVLJATI ZASTARELE LJUDSKE HIŠE
Zato so tudi povišali najemnine
Zavod za ljudske hiše za gori-ško pokrajino bo zgradil v Gradišču hišo z dvanajstimi stanovanji v skupni vrednosti 138 milijonov lir, v Isola Morosini (občina Škocijan ob Soči) pa štiri dvostanovanjske hiše za kmečke delavce, v skupni vrednosti 120 milijonov lir.
To so sklenili na zadnji seji u-pravnega odbora IACP, ki je bila prejšnji teden. Upravni odbor zavoda za ljudske hiše javlja tudi, da so že pričeli s popravnimi deli na starih stavbah. V Krminu so n. pr. v petih stavbah že popravili vse strehe in zamenjali vsa vrata in okna ter izvedli vrsto drugih popravil. Za to so porabili 25 milijonov lir. Podobno delo so pričeli v Ulici Lungo Isonzo Argentina v Gorici, tik pri mostu 9. avgusta, kjer je vrsta starih stanovanjskih hiš. Za popravila v tej skupini hiš bodo porabili 40 milijonov lir.
Vsa ta dela vršijo z dohodki od povišannih najemnin. Upravni odbor zavoda je namreč pred nekaj meseci sklenil povišati najemnine izpred leta 1960, ki se niso od takrat povišale. V nekaterih primerih so te najemnine znašale 3.000 lir mesečno, v večini pa so bile to najemnine nižje od 10.000 lir. Povišali so jih, ker so se v tem razdobju dohodki stanovalcev precej dvignili, na stari ravni so pustili samo najemnine tistih stanovalcev, ki imajo manj kot 60.000 lir mesečnega dohodka.
Skupine stanovalcev so se temu povišanju uprle in nočejo plačeva-
ti povišanih najemnin, ki so, po mnenju IACP, še vedno zelo nizke. Zaradi tega so se nekateri stanovalci ob podpori združenja SUNIA uprli plačevanju višjih najemnin. Vodstvo IACP pa je mnenja, da je treba te najemnine plačati, kajti s tem denarjem bodo lahko popravili stare stavbe, ki bi sicer ostale zanemarjene.
PRIMORSKEGA DNEVNIKA NI BILO
Včeraj ves dan stavka medkrajevnih avtobusov
Osebje medkrajevnih avtobusnih prog je včeraj ves dan stavkalo. To je bila že druga stavka v tem tednu. Uslužbenci zahtevajo novo delovno pogodbo.
Zaradi te stavke je včeraj zakasnila dostava Primorskega dnevnika v vse vasi na Goriškem, kamor vsak dan naš list vozijo z Ribijevi-mi avtobusi. Naše naročnike prosimo, da to dobrohotno upoštevajo.
Danes ima jamarski klub okrog šestdeset članov. Dela imajo kar precej in tudi navdušenja ne manjka. Vsako sredo zvečer imajo sestanek, kjer analizirajo opravljeno delo in kujejo načrte za nedeljsko akcijo. Vsako nedeljo so namreč doslej imeli, včasih tudi v več skupinah, akcijo za raziskovanje novih jam na našem Krasu. V letu dni so odprli več kot petnajst jam in večino tudi izmerili. V načrtu imajo podrobno raziskavo našega Krasa.
Poleg raziskovanja jam na našem Krasu so bili na obisku tudi v Blatnem, Suhem in Vodnem rovu Zelških jam v Rakovem Škocijanu, v Križni jami pri Cerknici, v Fabri-sovem rovu v Vilenici pri Lipici. U-deležili so se kongresa slovenskih speleologov, ki je bil v Lipici. V So-vodnjah so priredili dve predavanji, v Doberdobu eno. Jamarsko razstavo so priredili pozimi v Sovodnjah, poleti, ob priliki praznovanja, pa na Vrhu.
Poleg raziskovanja jam so se lotili tudi gradnje koče, ki jim bo služila za sedež. Kočo že gradijo pri Topolih, blizu vhoda v «Kraljico Krasa». Zgrajena bo iz kraškega kamna v tipičnem kraškem stilu.
O pomenu prve obletnice društva je na kratko spregovoril predsednik Slavko Rebec, ki je podčrtal zavzetost vseh jamarjev pri raziskovanju našega Krasa in izrazil željo, da bi se tudi mlajši včlanili v društvo ter da bi to še dolgo let uspevalo.
Sledila je prijetna domača zabava, ki jo je poživil harmonikar Marčeto Devetak, Stanko Kosič pa je vneto igral na «škatlabas», ki sta ga prinesla za to priliko na Vrh gostilničarja iz Ozeljana, ki sta prijatelja naših Vrhovcev.
Gospodinja iz Tržiča, Antonietta Boato iz Ulice Caprin, se je včeraj ponesrečila na domu. Ko so jo z rešilcem Rdečega križa pri peljali v bolnišnico je ženska začela kričati in se čudno vesti; poleg tega je zdravnika, ki ji je nudil prvo pomoč, udarila s pestjo. Pozneje so ugotovili, da je bila ženska precej vinjena in jo pospremili v goriško psihiatrično bolnišnico.
Otvoritev razstave v Gradišču
Oddelek za likovne umetnosti pri tržaškem ENDAS je v zvezi z velikim uspehom, ki ga je doživela razstava z naslovom «Poklonitev Picassu» v Trstu in Pordenonu, sklenil razstavo, ki je posvečena velikemu slikarju, prenesti v Gradišče ob Soči. Pri razstavi sodelujejo naslednji tržaški likovniki: Bruno Alzetta, Riccardo Bastia-nutto, Ferruccio Bernini, Fenato Borri, Marino Cassetti, Mariano Cerne, Avgust Černigoj, Vittorio Cossutta, Giovanni Duiz, Emidio Eredita, Livio Grimalda, Bruno Manderò. Paolo Marani. Clelia Mazzoli, Elettra Metalinò, Giorgio Milia, Mario Palmerini, Giorgio Pentassuglia, Dante Pisani,
Bruno Ponte. Aldo Rigotti, Èva Ronay in Pedra Zandegiacomo. V Gradišču bodo razstavo odprli danes ob 10. uri dopoldne in sicer v stalni umetnostni galeriji «La Serenissima». Razstava bo odprta do 27. t. m.
Danes se v Štivanu poročita DANILA ZEGA in
GIANNI GERIN Ob tej priliki jima želi PD «Jezero» iz Doberdoba obilo sreče.
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 28. oktobra zaključni družinski izlet z avtobusom v Istro (Sežana, Buzet, Motovun, Pazin, Bale, Pulj, Opatija). Vpisani izletniki naj prinesejo s seboj na sedež veljavni potni list ali prepustnico z osebno izkaznico.
• • •
Slovensko planinsko društvo priredi
jutri, 14. oktobra 1973 izlet z lastnimi sredstvi. Program bo naslednji: vzpon na Vogel in tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih puntov. Zbirališče ob 6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. U-deiežba bo veljala za eno prisotnost «Planinstvo in šport za vsakoaar».
Iz goriškega matičnega urada
Rojstva: Raffaella Rcstani, Francesca Restani, Federica Miotti, Francesco Quondam, Emilio Visin-tin.
Smrti:	delavec 59 letni Mario
Gerome:, gospodinja 701etna Leonilde Brumai por. Brumai, upokojenec 91 letni Franc Pintar, upokojenec 76-letni Giuseppe Bemar-dis, dojenka Sergia Vogrič, upokojenec 83-letni Tito Tamburini, gospod. 96-letra Cecilia Di Barbora.
DELOVANJE ENOTNEGA ODBORA V VIDMU
Podpora zahtevi deželnega sveta za revizijo vojaških služnosti
Krajevne ustanove bodo opozorjene na hude kvarne posledice, ki jih razširitev vojaških služnosti prinaša Furlaniji
Enotni odbor za agitacijo proti vojaškim služnostim, ki so ga ustanovili 3. avgusta letos v Cassaccu pri Vidmu, nam je poslal sporočilo o doslej opravljenem delu in o pobudah, ki naj omogočijo izvedbo široko zasnovane akcije ter dosego stvarnih ukrepov za omejitev kvarnih posledic vojaških služnosti. Preden bi prešli k navajanju opravljenega dela, bi radi kot zanimivost povedali, da je odbor, v katerem so tudi predstavniki Furlanskega gibanja, na kuverti napisali vsa tri imena za goriško središče «Gorica — Gurize — Gorizia».
Ena izmed prvih novosti, ki zadevajo delovanje enotnega odbora, katerega nastanek je povzročila razširitev omejitev zaradi vojaških služnosti, na področje severno in severnovzhodno od Vidma, kjer naj bi nastala industrijska cona, se nanaša na pristop novih članov. Na sestanku v Vidmu so bili namreč prisotni predstavniki MF. KPI, PSI, mladinske federacije teh strank. AGLI, CGIL, Kmečka zveza obrtniki, ALEE in Zveza krajevnih avtonomij.
Člani enotnega odbora so se sporazumeli za organizacijo javnih razprav, skupščin v tovarnah, šolah in najbolj prizadetih občinah.
Da bi javno»! čimbolj seznanil, kolikšno škodo povzročajo vojaške služnosti, bo odbor vplival na krajevne ustanove, naj zavzamejo od-
ločna stališča. Pokrajinskim in občinskim svetovalcem bo enotni odbor poslal osnutek resolucije, v kateri se bo skliceval na stališče deželnega sveta od 27. oktobra 1972. leta, v katerem so se vse stranke ustavnega loka izrekle za popolno revizijo vojaških služnosti.
Ko je odbor izvedel za sestanek v Rimu med delegacijo županov prizadetih občin in obrambnim ministrom o vojaških služnostih, ki doslej ni rodil še nobenih sadov, je pozval vse demokratične politične, sindikalne in kulturne organizacije naše dežele, naj enotno podprejo zahteve v osnutku resolucije enotnega odbora. Te zahteve bodo parlamentarci dežele Furlanije - Julijske krajine zagovarjali tudi v Rimu.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurne lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ul, 1. maja, t«L
73 3?8
Mali oglasi
Delavko za točilno mizo in jedilnico tudi s prvo zaposlitvijo, dobra plača, hrana in prenočišče, nujno rabimo. Zglasite se na naslov: Ljuba Pahor, Doberdob, Poljane štev. 3.
PO OBISKU TANAKE V MOSKVI
Vprašanje otokov ostalo nerešeno
Nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov ostal neprejudiciran Japonski premier na tiskovni konferenci v hotelu «Inturist»
EU MiS mp
saj	v mm
m
Moskovski razgovor med japonskim premierom Tanako in Leonidom Brežnjevom ter Aleksejem Ko-siginom se je zaključil brez velikih novosti ali presenečenj. Ne bo še popisan mirovm sporazum med obema sosedoma. Japonske ozemeljske zahteve še naprej ostanejo, navzlic temu pa se bo intenzivno gospodarsko sodelovanje nadaljevalo. Z drugimi besedami. Japonska in Sovjetska zveza bosta skušali uresničiti svoje interese medsebojnega gospodarskega sodelovanja tako, da bosta enostavno preskočili zapreke, ki jih ni moč enostavno in zlahka premagati. Tako nekako so časnikarji razumeli Tanako, ko jim je v moskovskem hotelu «Inturist» odgovarjal na postavljena vprašanja. Tiskovna konferenca, ki jo je bil priredil, je bila deležna izredno številnega obiska, kar pomeni, da je zbudila izjemno zanimanje.
Naše odnose s Sovjetsko zvezo — je dejal japonski premier — je moč primerjati z reko Moskvo, ki teče mimo in normalno. Mi bi pa želeli, da bi se ti odnosi okrepili in da bi nas spominjali na vodnato reko Jenisej.
Tanaka je tudi omenil, da so se on in njegovi sovjetski sobesedniki dogovorili, da bodo povsem odkrito govorili o vseh vprašanjih, tudi o ozemeljskih, ki sodijo med najbolj delikatna. «Naš dialog je potekal odkritosrčno, nič ni ostalo neizrečenega ali prikritega, svojim gostiteljem sem rekel vse, kar sem se bil namenil reči,» je rekel Tanaka.
Japonski ministrski predsednik je odkrito govoril tudi časnikarjem. Med drugim jim je tudi povedal, kako je pristopil k ozemeljskemu vprašanju oziroma, kako je pojasnil in utemeljeval zahtevo, da bi Japonski bili povrnjeni štirje severni otoki, ki so pripadli Sovjetski zvezi kot zmagovalki v drugi svetovni vojni. Tanaka je spomnil svoje sovjetske sogovornike, da je Japonska tudi z Združenimi državami rešila enega največjih problemov, namreč problem ponovnega prevzema svojega otoka Okinave. Nadalje je v svojem nastopu prikazal, kako je Japonska uredila svoje odnose z veliko sosedo Kitajsko. Omenil je, da se na zadovoljiv način razvijajo odnosi s Francijo, Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. «V razvoju odnosov s Sovjetsko zvezo, pa nam je ostal nerešen še edini problem, zaradi katerega sem semkaj tudi dopotoval,» je časnikarjem pojasnil Tanaka.
Časnikarji so želeli imeti še konkretnejše odgovore. Postavili so mu vprašanje, ali so dosegli pri obravnavanju ozemeljskih vprašanj sploh kake rezultate oziroma, ali je on osebno opazil, da bi nasprotna stran pokazala kakšno razumevanje v teh razgovorih. Na to vprašanje je japonski ministrski predsednik odgovoril: «Rezultate, ki so bili v tem pogledu doseženi, lahko primerjamo z vremenskimi okoliščinami, ki so vladale zadnje štiri dni v Moskvi.» Tiste dni pa je v Moskvi bilo spremenljivo vreme, nekaj dni, od nedelje do torka, je bilo vedro, sončno in toplo, potem je prišel dež, a navzlic temu še ni bilo prav hladno.
Tanaka je Brežnjeva in Kosigina opozoril, da je pogoj za podois mirovnega sporazuma predhodna rešitev ozemeljskega vprašanja, kar da je moč rešiti «samo v soglasju» s sovjetskimi voditelji.
«Sovjetska stran je pokazala ra-
zumevanje za to največje vprašanje, vendar nam je bilo rečeno, da ne more biti rešeno z eno potezo,» je pojasnil Tanaka.
Skratka, vse, kar je bil povedal japonski gost v Moskvi, navaja za zaključek, da gleda na možnosti nadaljnjega razvoja odnosov med o-bema državama z optimizmom. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo spričo dejstva, da so Brežnjev, Ko-sigin in Podgorni sprejeli njegovo vabilo, da obiščejo Japonsko.
Poslovni odnosi med Japonsko in Sovjetsko zvezo se bodo namreč, po besedah japonskega premiera, še naprej razvijali. Ti odnosi pa so podlaga za vse druge, zato bodo prej ali slej rešena tudi vprašanja, ki doslej niso bila. Tanaka je ob tej priložnosti potrdil zanimanje Japonske za udeležbo pri odkrivanju ter izkoriščanju nafte, plina, gozdov in rudnega bogastva sovjetske Sibirije. S tem v zvezi je tudi napovedal nekatere skorajšnje sporazume.
B - -
l-S;
**t*t jmm te»*
:-Sira
Nad vhodom na domače pokopališče pri Korošcih, ki so jih pred časom prekrstili v Sv. Barbaro, je slovenski napis, ki neizpodbitno govori o nacionalnem izvoru te vasi v Miljskih hribih
■■loiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiMlitiiiitiiiiimillliiiiiiiiiiHiniiiilliiiliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiifniiiiiiiitiitiiiiiiliiiliiiliilimillimiimiiiiiMiiiniiiill
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Čeprav «stare korenine» so še vedno produktivni
V Zrenju je ostala le ena kovačija, ki se skuša modernizirati Dolgo in zdravo življenje, k čemur je pripomogla zdrava klima
Ponovno se vračamo na ožje in širše področje bujske občine, posebno na njen gornji del. Bujska občina je razmeroma majhna, kar se tiče prebivalstva, glede na teritorialno razsežnost pa velika, obilnih 18 odstotkov njenega prebivalstva pa so — starčki. Ni treba posebej poudarjati, da je prav ta «značilnost» bujske občine eden izmed razlogov njene nerazvitosti. Ker gre praktično za velik odstotek prebivalstva, ki ga ne moremo šteti med aktivno, je razumljivo, da je proizvodnja nižja, da je tako imenovani nacionalni dohodek manjši. In vendar bi tem ljudem delali krivico, če bi rekli, da niso -aktivni. Niso aktivni v smislu novih kriterijev, toda na svoj način so več kot aktivni, kajti na gornjem območju bujske občine bomo v majhnih vaseh in naseljih vsepovsod srečavali stare ljudi, moške in ženske, ljudi, ki so krepko prekoračili 70 in tudi 80. leto, ki pa kljub temu vstajajo zgodaj, še pred zoro in se odpravljajo na delo na polje ali v vinograd, tako da ali z lažjim delom ali kakorkoli sami skrbijo zase, se sami preživljajo, pogosto pa pridelajo tudi kaj za trg, ko* bi ne imeli na plečih že toliko križev pač pa kot bi to bili še ljudje zrelih let.
Res je, da ti stari kmetje na Momjanščini, na grožnjanskem Krasu, v Oprti ju in okolici, na Zrenju in v njegovi bliižni ne prispevajo k naraščanju nacionalnega dohodka bujske obč.ne, toda brez vsakega pretiravanja bi mogli reči, da se ti ljudje kljub svoji starosti — dobro držijo.
•tlllllllllllMI"
Togost in težave v cerkvenih krogih
uaudvqrttrv 12	— Tukaj- i duhovnik prezbiterijanske cerkve,
z ^J m^fr Joseph Dalev je ki dopušča tudi možnost, da tudi šnji škof msg . P	yrJ, *enske nostanejo duhovniki. Ame-
»"J' r * ‘nTlfn Jamesu La Cro- ženske postanejo duhovniki. Arne-irpS da m«iv,.T«. kar riSk. .br>n*„. .nin.Mtvo. ki „ je najvišja kazen, kar jih more doživeti katoliški duhovnik. Zakaj tolikšna kazen? Kakor poroča a-gencija Relazioni religiose, je bil James La Croce kaznovan zato, ker je obhajal bivšega jezuita in borca za mir Filippa Berrigana ter njegovo ženo bivšo nuno Elisabeth McAllister. Kot je znano, sta bivši jezuit in bivša nuna za
pustila svoji cerkveni skupnosti in stopila v zakon. Poročila sta
se, seveda, civilno.
* * «
Iz zaupnega poročila, ki ga je apostolski administrator v Eszter-gomu na Madžarskem msgr. Imre Kisberk poslal Vatikanu, izhaja, da je «mnogo» duhovnikov iz župnij nadškofije, ki jo formalno še vedno vodi kardinal Minszenty, zaprosilo, da jih razrešijo cerkvene zaobljube, da bi lahko rešili svoje «družinske» razmere. Kakor poroča agencija Relazioni religiose, so mnogi izmed teh duhovnikov prosili, da bi lahko še nadalje služili Cerkvi, vendar pa le kot laiki in poročeni ljudje. Ti duhovniki namreč skušajo uveljaviti tista načela, ki se vedno bolj uveljavljajo med mlajšimi generacijami duhovnikov; da bi se namreč duhovniki mogli ženiti, da bi si mogli ustvarjati družino, kar bi v zgodovini katoliške cerkve ne bilo nič novega.
• • •
WASHINGTON, 12. — Florenc Diane Pohlmann je lepa 32 let stara pastorka, to se pravi, da je
bolj znano pod imenom Pentagon, je mlado pastorko imenovalo za vojaškega duhovnika. Kakor poroča agencija Relazioni religiose, je to prvi primer v ZDA, da je bila ženska imenovana za vojaškega kaplana.
* * *
KÒLN, 12. — Ob priliki volitev predstavnikov visokošolcev v univerzitetni «parlament» za tukajšnjo univerzo se je skupina univerzitetnih študentov, ki se združuje v tako imenovano «evangeli-stično skupnost», opredelila za socializem, ki se izvaja in uvaja na Kitajskem ter v Severnem Vietnamu. V svojem programskem dokumentu so, kakor poroča agencija Relazioni religiose, ti študenti izrazili mnenje, da med Kristusovimi nauki ter med načeli, «ki jih proglaša komunizem», ni bistvene razlike. Dokument, ki so ga sestavili visokošolci, sta podpisala tudi dva evangelistična duhovnika, katerih naloga je duhovno usmerjati in voditi univerzitetne študente na univerzi v Kòlnu.
BERLIN, 12. — V zahodnonem ških teoloških zavodih je bilo 1962. leta 685 bogoslovcev, trenutno jih je v istih zavodih komaj 315, to pomeni, da se je število kandidatov za bodoče duhovnike v Zahodni Nemčiji v desetih letih skrčilo za obilnih 50 odstotkov. V Vzhodni Nemčiji je bilo pred desetimi leti 56 teologov, trenutno jih je le 36.
Tem starim občanom bujske komune ni bilo in ni do toliko opevane rekreacije, do življenja v prirodi, do tako imenovanega miru in čistega zraka, o čemer toliko govori in govoriči meščan, ki se sam zateka v prostih urah in dneh, pač pa so ti ljudje ostali na svojih domovih zato. ker so tu od davnega, ker so v teh kotanjah in na teh gričih njihovi domovi in okoli njih njihova polja, njihovi vinogradi, njihovi gozdovi. In ti ljudje so ostali aktivni tudi zaradi tega. ker so zdravo žive-Jj, pa čeprav so vse življenje garali. Zdravo pa so lahko živeli zato, ker so živeli v zdravi klimi, kajti ti kraji ne poznajo ostrih zim, skoraj ne poznajo snega, ne poznajo megle, pač pa veliko, zelo veliko sonca, pa tudi pogostega vetra, posebno kadar se menjavajo topli zračni tokovi, ki prihajajo z morja, z mrzlimi zračnimi tokovi, ki prihajajo s planin, iz notranjosti dežele. Tudi to ja dobro delovalo na njihov organizem, ki je ostal zdrav in krepak skozi desetletja.
In ta «dobri in čisti zrak» postaja iz leta v leto velno večja redkost in zato že dragocenost. Zato morda ne bo odveč povedati, da je področje gornje bujske občine tako rekoč nekakšen «rudnik neizkoriščenega kapitala», če bi se hoteli figurativno izraziti. To področje z zdravim podnebjem je vedno bolj dostopno. Vsakomur, tudi meščanu, Kajti sem gor vodijo nove asfaltne ceste, ki so prepregle že vse področje. Stari kmetje, ki so ostali na tem področju. pa so pridelali in pridelujejo dovolj črnine in tudi belega vina za goste in prijatelje, gospodinje pa poskrbijo za dober i-strski pršut ali za domač ovčji sir. Zato ni nič čudnega, če ob sobotah in nedeljah vedno pogosteje srečujemo avtomobile ne le ob gostiščih vzdolž glavnih cest in prometnih žil, pač pa tudi po vaseh in zaselkih, kjer se ustavljajo sorodniki, prijatelji ali pa tudi priložnostni znanci na kozarec pristnega domačega vina in na prigrizek. To je posebno očitno sedaj, ob trgatvi oziroma po trgatvi.
In ko smo že tod, stopimo za trenutek še v Zrenj. Do pred nedavnim so v tej znani istrski vasi imeli tri kovače, ki so imeli staro tradicijo in do pred kakim desetletjem tudi veliko, zelo veliko dela. Pred nedavnim pa je eden izmed njih pogasil «fužino», odložil kladivo in zaprl vrata svoje delavnice. V Zrenju sta ostala še dva kovača, brata Gino in Gigi Kmet in sicer v svoji delavnici, ki ji domačini pravijo «Pri orihi», to se pravi «Pri orehu», kjer je Kmetova kovačija ali kovačnica od davnine.
Brata Kmet ostajata zvesta de-dovski hiši, pred katero stoji star vodnjak, kajti Zrenj nima vodovoda, ostajata zvesta velikemu letniku in seveda — kovačiji, ki je pri njih že več kot sto let.
«Danes ni lahko biti kovač — pravita Gigi in Gino —. Tudi v Zrenju ne. Ker ni dela, ker so dajatve velike, ker je povišan prispevek za socialno skrbstvo, skratka ker so stroški veliki. Z druge strani pa s kovaškim delom ne prideš tako lahko do denarja. Pa še nekaj. V Zrenju in v okoliških vaseh ni več toliko ljudi, kot jih je bilo nekoč, ker so se mnogi izselili na obalo. Toda to še ni vse, na kmetih ni več toliko tovorne živine, volov in konj. Ni več niti toliko vozov. In kaj naj bi v tem primeru delali kovači in kolarji?» se vprašujejo pri Kmetovih.
Gino in Gigi se spominjata časov, ko sta bila še otroka in se
nato kot dečka učila obrti pri o-četu. Tedaj je bilo v Zrenju in v okoliških vaseh veliko volov in konj, ki jih je bilo treba sproti «obuvati», to se pravi podkovati. Veliko so imeli dela tudi z vozovi, kajti ceste so bile slabe, Zrenjci so pa veliko vozarili doma, pa tudi v Trst, kamor so odvažali drva za kurjavo ali tudi kak drug pridelek oziroma izdelek.
In tudi zemlja je bila nekoč drugače obdelana kot danes in kovaču tu ni manjkalo nikoli dela pri klepanju motik in drugega kmetijskega orodja. In če bi se bil kovač kdaj lahko oddahnil ód prevelikega dela, mu tega niso dovolile niti gospodinje, ki so mu prinašale naročila, da jim naprav' na primer lopato za pepel, trinožno stojalo za lonec ali «pi-halnico» za razpihovanje žerjavce ali za poživitev ognja. Nekoč tod niso poznali električnih štedilnikov, pač pa je bilo v vsakem domu ognjišče.
Iz vsega tega izhaja, da so i-meli kovači nekoč veliko dela in na nek način bogata dediščina je tako prehajala z očeta na sina. Toda časi, Ko je bil kovač na vasi tako pomemben, so minili. Ker se je tudi na vaseh življenje moderniziralo, ker se je začelo tudi obdelovanje zemlje posodoblja-ti, računata brata Kmet v Zrenju na modernizacijo svojega «obrata». Računata pač, da bi začela popravljati kmečko mehanizacijo. Le tako bosta zdržala na svojem domu, da bi ohranila tradicijo, ki traja že sto in več let.
T. F.
PONOVNO 0 BENEŠKIH FILMSKIH DNEVIH
Proizvodna oblika italijanskega filma
Film o Kitajski, toda v proizvodnji Republike San Marini
Mislimo, da se splača povrniti se k beneški manifestaciji Dnevi italijanskega filma sedaj, ko se je končal še drugi napredni rfesti-val», Razstava novega filma v Pešam. Zdi se nam, da so se, z razliko od Pesara. ki letos ni našel prave «formule», beneški Dnevi zanimivo opredelili, kljub mnogim protislovjem, o katerih smo ž.e pisali
Najzanimivejša komponenta beneških Dnevov je bila morda v «shemi» sporeda: vse filme so namreč zbrali po obliki in izvoru njihove proizvodnje, kar je v precejšnji meri «upravičilo» tudi prisotnost po svoje slabih del. Pregledali bomo na kratko vse skupine, kar nam bo tudi omogočilo, da vsaj omenimo nekaj filmov, o katerih nismo poročali, ker je noč pogosto obšimost sporeda trčila ob omejenost prostora, s katerim smo razpolagali v dnevniku.
Zdi se nam, da je razdelitev filmov v skupine po proizvodnih oblikah precej stimulativen predlog, ki ima danes še posebno aktualnost, ko je toliko govora o novi pro zvodni hiši desničarskega založnika Rusconija in o tem, a-li napredni režiserji lahko delajo filme zanj.
V skupini filmov iz zasebne filmske industrije nismo videli čudovitih del, tudi zato ne, ker so odpadli trije filmi, katerih producenti in distributerji so se bali, da bi njihova predstavitev lahko negativno vplivala na odločitve cenzure. Gre za film Pasquala Sguitierija «Musica nelle vene», ki ga je cenzura v prvi instanci že zavrnila, ter za filma Marca Fer-rerija «La grande bouffe», ki je že nastopil v Cannesu in Sergia Cittija film «Storie scellerate», ki je letos nastopil v Locarnu. Ta dva filma je cenzura odobrila šele po beneških Dnevih. Z motivom protesta proti cenzuri in z Berto-luccijevo prisotnostjo se je namreč zaključila manifestacija. Odpadli so tudi film Gianfranca Mingozzi-ja «La. vita in gioco» (s scenarijem bivšega komunista in Rondi-jevega sodelavca Tommasa Chiaretti ja), ker ga hoče režiser deloma predelati, in najavljeni odlomki nekaterih filmov. Ostalo je torej malo filmov, med katerimi je zabavno delo Stefana Vanzinija alias Stena «Anastasia mio fratello» (z Albertom Sordijem) in slab film Vittoria De Sice «Una breve vacanza».
Druga skupina je vsebovala dela javne industrije: državnega organa Ualnoleggio, televizije in režiserske šole CSC. Tu smo videli dober političnih film Marca Leta «La villeggiatura», zabavno komedijo Luigija Filippa D’Amica «A-more e ginnastica», dobra prvenca Maria Garribe «In punto di morte» in «Voce del verbo morire». Silvana Agostija «NP il segreto» in še druge filme.
Tretji odsek je vseboval koprodukcije z RAl-TV. Najboljše delo. po našem mnenju, je bilo tu bratov Paola in Vittoria Tavianiia film «San Michele aveva un gallo». ki so ga zadnji večer predvajali na trgu. Film je doslej doživel pravo sabotažo s strani distribucije. V istem odseku smo videli Cobellijev «Woyzeck», Retteti-nijev «Stregone in città», Giraldi-jev «La rosa rossa», Giannarelli-jev «Non ho tempo» in druge.
Odsek zase je seveda tisti, v katerem so prikazali tuje filme, o katerih še nismo pisali. Johna Hustona «Fat City» je izvrstna, skrajno izvirna zgodba dveh boksarjev. Prikazali so še dve ameriški deli: Petra Bartela «Prhate Parts» ter Ralpha Bakshija
«Heavy Traffic», druga in po našem mnenju zabavnejša celovečerna slikanica režiserja filma «Fritz the Cat» (ki je v Italiji izšel v dveh verzijah: v zvesteje duplira-ni in popačeni z rimskim dialektom; v Trstu pa so predvajali le zadnjo). Egipčanskega režiserja Tewfika Saleha, ki živi v Siriji, smo videli izvrstni «Les dupes» (Prevarani). Predvajali so še filme južnega Yemena (zanimiv poskus gradnje socializma), Angole, Somalije, čila in Kube.
Najzanimivejši in najpopolnejši je bil odsek «emarginiranih» filmov, se pravi del, ki jih je distribucija zapostavila, včasih pa jih je prezrla tudi kritika. Tu smo videli nekaj res izvrstnih filmov: komedijo Luigija Comenci-nija iz leta 1061 «A cavallo della tigre», epizodo Maura Bolognini-ja «Il circo» ali «La balena bianca» (izšla je skrajšana v filmu «La donna è una cosa meravigliosa»; omeniti je treba izvrstno fotografijo Gianni ja di Venanza), Marca Ferrerija «Break-up» (L’uomo dei palloni), Pasolinijev «La ricotta», Cottafavijev «I cento cavalieri», Finov «Pelle viva». Sandra Franchino «Morire gratis». Zanimivi so bili tudi Maria Missi-rolija «La bella di Lodi (1962. po scenariju Alberta Arbasina), Frez-zov «Il gatto selvaggio», Sergia Spine «Fantabulous («L’uomo, la donna e i misteri del sesso). Giu-liia Questija «Arcana», Sch fanov «Umano non umano», Orsinijev «I dannati della terra». Brancov «Sei-ze the Time» itd. Niso pa predvajali najavljenih filmov Piera Vivarellija «Il vuoto», Roberta Faenze «H 2 S» in Bernarda Berto-luccija «Prima della rivoluzione».
Odsek filmov «izven struktur» je bil razčlenjen v dva dela. Prvi je vseboval proizvode za politično delo in protiinformacijo nekaterih kulturno - političnih skupin. Sprva se je zdelo, da dejstvo, da je Dnevom uspelo prikazati te filme, je med tistimi, ki jih največ razlikujejo od uradne beneške razstave prejšnjih let, na katero te skupine ne bi nikoli prišle. Potem pa so nastala že znana protislovja med temi skupinami (ki so večinoma pripadale iz-venparlamentarni levici) in vodstvom Dnevov. V drugem delu tega odseka smo videli filme s posebnimi proizvodnimi formulami in srednjemetražna dela; splača se omeniti Alberanijev «Tutto in comune», Maria Bernarda «Contare sulle proprie forze» (film o Kitajski v proizvodnji Republike San Marino. Kar se tiče Kitajske same, so organizatorji poslali vabilo na zvezo k tajskih režiserjev, ki ni odgovorila), dva filma o tržaškem OPP itd.
Ta pregled moramo zaključiti s pohvalo najaktivnejšemu organizatorju Dnevov, režiserju Fran-cescu Maselliju, ki bo šele zdaj režiral film po mnogih letih ne-akt-vnosti. Omeniti je treba še sodelovanje pri tiskovnem uradu nekaterih deklet, med katerimi sta tržaška igralka Daniela Surina in leva Almut.
Vsa protislovja Dnevov pa izpadejo že, če pregledamo kompozicijo publike. Poleg krajevne popularne publike in mladine iz vse Italije je bila cela vrsta gostov: poleg mnogih režiserjev, smo videli producente, Pietra Valpredo, znane igralce kot Uga Tognazzija, Florindo Bolkan. Adriano Asti. Ottavio Piccolo (Alberto Sordi pa je le poslal brzojavko) in mlade zvezde kot Brigitte Skay in Victoria Zinny.
S. G.
pi.........
# afe	' ^
Horoskop
Kakor smo že poročali, so v nedeljo odkrili v Zagorju na Pivki spomenik 25 padlim borcem. Hkrati je množica slavila tudi 30-letnico vstaje Primorske. Na sliki pogled na del množice na slavju, v ozadju spomenik padlim
.........................................................
boste manjše družinske zadeve.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne pristanite na tvegane finančne obveznosti. Nekoliko samote bo koristilo vaši morali.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Če naj vam bo v poslu zagotovljen uspeh, morate biti zelo gotovi o sebi. Prijeten večer z dobrimi prijatelji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite zelo previdni in premišljeni. Prevelika naglica bi uspehu utegnila škodovati. Nadzorujte svojo občutljivost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite, da pridobite na času, če hočete koristno izpeljali delikatno zadevo. Branite svoj mir pred nevoščljivostjo ljudi.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preveč tvegane pobude vam ne bodo dale najboljšega rezultata. Z dobro voljo boste v čustvenem pogledu dosegli vse.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zamujajte časa s posli, ki ne obetajo koristi. Prijetno srečanje.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite previdni, torej ne preveč drzni v svojih poslovnih pobudah. Konec dneva prijetno srečanje.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše poslovne zadeve ne rešujte slučajno. marveč načrtno. Ne dovolite, da bi vas poslovne skrbi povsem odtrgale od življenja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nadaljujte z zaupanjem svoje delo, ker vas bodo predpostavljeni podprli. Stran z ljubosumnostjo,
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uredili boste svoje finančne zadeve in prejeli ugodno poslovno ponudbo. Vzpostavili boste mir
v	družini.
TEHTNICA (od 23.9: do 22.10.) Nekdo vam bo dal predlog, toda
vi	bodite praktični in realistični. Ne bodite plašni, če hočete doseči, kar želite.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11) Najugodnejša prilika, da obnovite svojo delovno metodo. Rešili
SOBOTA, 13. OKTOBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost
Vohuni in komandosi v evropskem odporništvu
13.00	KOMIČNI FILMI 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
15.00	Kolesarske dirke
KROŽNA DIRKA PO LOMBARDIJI
17.00	Program za najmlajše FILM O ŽIVALIH
17.30	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.45	Program za mladino 18.40 Znanstvena antologija
ŽIVLJENJE V JUGOSLAVIJI 19.10 Sedem dni v parlamentu
19.35	Nabožna oddaja 19.50 ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike in vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	DRUGI
Drugo nadaljevanje:
MORA V BRUSLJU
22.30	CONTROCAMPO
Pripravil Gastone Favero ob sodelovanju Uga D’Ascia Delo in odbijajoč odnos Sodelujeta Pierre Camiti in Franco Mattei Tokrat trčta med seboj sindikalist Piene Camiti ter direktor Confindustrie Franco Mattei. Odbijajoč odnos je izraz, ki je nastal v zadnjih časih. Izraz je čuden, ne vsakdanji in ne pove vsega. S tem izrazom hočejo nekateri povedati, da je današnji delavec manj navezan na delo kot je bil nekoč. Sindikalisti trdijo, da si te besede, tega izraza niso izmislili delavci. Z druge strani pa predstavniki delodajalcev poudarjajo, da statistika govori o pogostni odsotnosti z dela, pa tudi o novi modi o tako imenovanih «mostovih ob koncu tedna». Odkod ti pojavi, se sprašujejo. Kako da v naši družbi doživljamo sožitje med privilegiranci, ki do skrajnosti izkoriščajo priložnost prostega česa, na drugi strpni pa imamo opravka z množicami, ki že ne morejo več prenašati nevroze akordnega dela.
23.15 DNEVNIK
Vremenska slika in šport
DRUGI KANAL
21.00 DNEVNIK
21.20 V spomin na velikega mojstra:
I TRE TRUFFANTI
Film Johna Forda, glavne vloge: George O’Brien, Olive Bor-den, Lok Tellegren, Tom Santschi, F"ak Campeau, Priscilla Bonner
Smo v Dakoti v tretji četrtini preteklega stoletja, v dobi, ko so tu odkrili ležišča zlata. V Dakoto pride neko dekle z očetom, polkovnikom, da bi sodelovala v tekmah med tistimi, ki zasezajo velike površine zemlje, ki naj bi jih nato spremenili v svoja posestva. Hkrati pa se prav tod razširijo vesti o ležiščih zlata. In v tem vzdušju ubijejo polkovnika, dekle pa rešijo trije moški, ki nimajo kdo ve kako lepe preteklosti, ki pa so sklenili, da se bodo odpovedali nekdanjemu načinu življenja. Hkrati sklenejo, da se bodo do dekleta obnašali kot najboljši ljudje. Strežejo ji, jo varujejo in radi bi ji preskrbeli tudi moža in ekonomsko ustalitev. Zato pokličejo na pomoč krepkega kavboja. Sicer pa imajo tudi oni dovoli svoiih skrbi, posebno eden izmed njih, ki ima neporavnane račune s krajevnim šerifom, ki mu je ugrabil sestro. Medtem govorica o zlatu postane resnica in zato smo priča lovu na zlato. Lova se udeležijo tudi naši trije «mladeniči», ki jih ta lov pripelje u spgpad s šefom poličih. V tem spopadu vsi trije izgubijo življenie. z njimi pa gre «na oni svet» tudi njihov nasprotnik, mladi kavboj in dekle pa zaživita mimo in lepo življenje
23.15	Sedem dni v parlamentu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.35 in 11.00 TV ŠOLA
Šola v sodobni družbi, Istra v glasbi, Prirodoslovna veda, Viktor Hugo, Znanost itd.
16.30	KOŠARKARSKI TURNIR *8.00 Obzornik
*8.15 DAKTARIJ *9.15 IGRALEC JE IGRALEC *9.45 Risanka 70.03 DNEVNIK
20.35	Vesela jesen
Zabavno - alasbena oddaja
21.15	SKRIVNOSTI MORJA
22.15	STARINARJA serijski film
22.45	TV kažipot 23.05 POROČILA
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.30	MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI
19.45	Glasbeno - zabavna oddaja THE MONKEES
20.15	POROČILA
20.30	Festival lahke glasbe ZAGREB 73
21.30	DATI IN IMETI
Film iz serije Golo mesto
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Glasbena zlepljenka; 19.10 P. d. «S. Škamperle»; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.36 Teden v Italiji; 20.50 S. Verč: «Nekega ponedeljka popoldne» (kriminalka)
21.30	Popevke.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Kronike; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.10 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 8.30 Madžarski ansambli; 10.15 Folklorna glasba; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Današnji pevci ; 11.45 Orkester Pickins ;
12.00	Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi; 14.40 Mini juke box;
15.00	E. Sequi: «Iz partizanskega življenja»; 15.15 Jugoslovanski pevci; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.35 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasba;
19.00	Za prijeten konec tedna;
19.30	Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni vikend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Najnovejše popevke; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.10 Brahms, Schubert, Liszt; 14.50 Poljudna znanost; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.10 Nadaljevanka; 19.30 Kronike ital. Juga; 20.20 Jazzovski koncert; 22.25 Pogovor o gledališču; 22.30 Glasba po željah.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Pesmi iz polpretekle dobe; 9.35 Strnjena komedija;
10.05	Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje;
12.40	Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Glasba s plošč; 15.00 Pisan glasbeni spored; 15.40 Program s Carlom Dapportom; 16.35 Berlinski festival; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Ping pong; 18.05 Ital. folk glasba; 20.10 Rossinijeva opera «Italijanka v Alžiru»; 22.45 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
Stara glasba; 10.00 Sibelius in Bartok; 11.00 Flavtist Ancillotti;
11.40	Koralna glasba; 13.00 Gla-
sba skozi čas; 14.30 Cherubini in Brahms; 15.30 Klavirske skladbe; 17.15 Prokofjev :	Vizije ;	18.00
Strani iz albuma; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert;
21.30	Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik; 9.35 Slov. ansambli; 10.15 Kličemo letovišče; 11.20 Z nami doma; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti;
12.40	čez travnike zelene; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci ; 16.00 «Vrtiljak» ;
16.40	Plesni orkester; 17.20 Gremo
v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Urad za najdene skladbe; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Kovačiča; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 B. čopič — N. Didič:	Doživljaji Nikoletine
Bursača; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
NAŠE ENAJSTERICE JUTRI NA IGRIŠČIH
V 2 AL derbi Juventino-Vesna Jutri začetek prvenstva 3. AL
Primorje bo nastopilo proti močni Ederi - Težka naloga za Rreg in Zarjo
2.	AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali tretje kolo prvenstva 2. amaterske lige, v katerem je spet na sporedu slovenski derbi.
V	Križu se bosta namreč srečali Vesna in Juventina, ki sta odlično startali v tem prvenstvu. Križani so v prvih dveh kolih osvojili štiri točke, kar je dalo «plavim» poleta, posebno napadalcu Bortolottiju, ki je dosegel oba gola, ki sta odločala o izidu srečanj. Bortolottija bodo jutri žtandrežci dobro pazili in mu postavili nasproti zanesljivega branilca, saj računa Juventina v Križu vsaj na e-no točko, ki bi sicer zadovoljila tudi Vesno, čeprav so kriški navijači prepričam o tretji zaporedni zmagi.
Precej zanimiv bi moral biti tudi dvoboj med Primorjem in Edero, ali bolje rečeno med ekipama, ki nista še izpolnili pričakovanj. Primorje je dvakrat remiziralo. Edera pa je po spodrsljaju prejšnje nedelje s pičlo zmago odpravila Zarjo. Za Primorje je enajsterica prava «črna mačka», katero ni še nikoli premagalo. V sezoni 1963-64 sta se enajsterici znašli skupaj na vrhu lestvice 2. amaterske lige, Edera, ker je solidno zaigrala v prvenstvu, Primorje pa, ker je zmagalo v vseh tekmah za zeleno mizo ker zaradi slovenskega imena, tržaška moštva niso hotela nastopati s Prosečani. Prva odločilna tekma se je končala pri stanju 1:1, drugič pa je Edera zmagala s 4:1. Enajsterici sta se spet srečali v sezoni 1965-66, prvo srečanje se je končalo brez gola, v povratnem kolu pa je Edera zmagala s 3:1. Ob koncu tega prvenstva sta se enajsterici znašli na dnu lestvice skupno s Sagradom in S. Can-zianom. Za obstanek v ligi je tako določal dodatni turnir. Tudi tokrat je Primorje klonilo Ederi in s tem so bili Prosečani obsojeni na izpad. Po sedmih letih se bosta ekipi spet borili za točke. Proseški navijači u-pajo, da bo Primorju vendarle uspelo Premagati tega nevarnega nasprotnika.
Po dveh neuspehih računajo Ba-zovci na zmago proti ekipi Flaminia, ki prav tako potrebuje točke, in je možno, da jih tudi dobi. Tržačani igrajo namreč precej zaprt sistem in igro tudi precej zavlačujejo. Zato bodo morali Bazovci skušati presenetiti predstavnike Flaminia že v začetnih minutah kajti, ko uspe Tržačanom, da se organizirajo, jih je res težko presenetiti.
Brežani bodo imeli proti Audaxu precej težko nalogo. «Plavi» so zgubili dve tekmi, vratar Favento je klonil petkrat, napadalcem pa ni še uspelo priti do gola. Nedvomno negativni podatki. Tudi Audaxu ne gre mnogo bolje. Goričani imajo le eno točko, saj so prejšnjo nedeljo nepričakovano klonili Fossalonu. Logično je, da bodo prišli Goričani v Dolino z namenom, da odnesejo vsaj eno točko. Breg pa se tokrat ne sme zadovoljiti s polovičnim izkupičkom.
3.	AMATERSKA LIGA
V	nedeljo bo startelo tudi prvenstvo 3. amaterske lige. Naše enajsterice nastopajo letos v dveh skupinah. Na Tržaškem igrajo Olimpija, Primorec in Union v skupini «P», na Goriškem pa Mladost in Sovodnje.
Naj omenimo, da je na Tržaškem prvenstvo razdeljeno na tri skupine po deset moštev.
V	skupini «0» ne bi smela imeti Aurisina tekmecev za končni naslov, kvečjemu bi lahko 1« Libertas Sv. Marko oviral pot Nabrežincem.
V	skupini «Q» bo borba za naslov
NliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiii
Bologna - LR Vicenza 1 Foggia - Cagliari	1
Genoa - Fiorentina	1
Lazio - Sampdoria	1
Milan - Cesena	1
Napoli - Juventus	1
Torino - Roma	1
Verona - Inter	2
Novara - Palermo X Taranto - Atalanta	2
Ternana - Catanzaro	1
Triestina - Udinese	1
Pisa - Lucchese	X
naporna in izenačena. Kandidati za končno zmago so Portuale, Op. Su-
I percaffè in Zaule. V sknr
X
X
V skupini «P», kjer nastopajo naše enajsterice, igra vlogo favorita Costalunga, kateri je lansko sezono preprečila prestop v 2. AL, S. Anna po drugi odločilni tekmi. Resna nasprotnika Costalunge bosta Libertas Prosek in Libertas Barkovlje. Tudi 0-limpija kuje po skritem načrte, saj se je enajsterica iz Gabrovca znatno ojačila. Ambicije, oziroma moč 0-limpije bomo lahko ocenili že v prvem nastopu, ko bo igrala proti skromni ekipi Bar Veneto, ki že tri leta tava na zadnjih mestih skupne lestvice. Tudi v vrstah Primorca je prišlo do nekaterih sprememb. Trebenci tudi tokrat nimajo posebnih ambicij, saj bo to za Primorca prehodno prvenstvo. Več nogometašev je pri vojakih, nekateri pa so še premladi, da bi lahko nastopali v članskem moštvu. Skratka, letošnje prvenstvo bo za Tre-bence potekalo v pridobivanju časa, oziroma v pričakovanju novih moči. že v prvem kolu bo Primorec imel težko nalogo, saj bo sprejel v goste močno ekipo Virtusa. Zato bi predstavljala delitev točk že lep uspeh za Trebence.
Union je tudi precej preuredil svoje vrste, ker računajo Podlonjerci po lanski neuspeli sezoni na solidno u-vrstitev. V prvem kolu pa bodo imeli takoj nevarnega nasprotnika. Prav lahko se zgodi, da Libertas s Proseka preseneti Unionove igralce. Bodo Podlonjerci startali praznih rok?
B. R.
Obe goriški enajsterici bosta nastopali v skupini N. Doberdobsko ekipo Mladosti so ustanovili leto, po otvoritvi novega nogometnega igrišča. Realno vrednost tega moštva bomo spoznali šele med prvenstvom, ko bo ekipa dokončno uredila svoje vrste.
Sovodnje pa nastopajo v prvenstvu tretje kategorije že več let z večjim ali manjšim uspehom. Za enkrat so še vedno brez lastnega igrišča, ki bi moralo biti dokončano do prihodnje sezone. Domače tekpie bodo tako odigrali na igrišču štandreške Juventine.
Sovodenjci bodo jutri igrali doma proti Falcu, Mladost pa proti L. Monfalcone, tudi doma.
— jo —
ŠD Polet organizira v okviru 13. SŠI tekmovanje v kotalkanju. Tekmovanje bo jutri, 14. t. m. na ploščadi pri Prosvetnem domu na Opčinah.
Zbor tekmovalcev in tekmovalk bo ob 8.30, prijave pa bodo prireditelji sprejemali pol ure prej.
Spored tekmovanja bo naslednji:
9.00	— obvezni liki
11.00	— hitrostno kotalkanje
15.00	— prosti liki
Tekmovanje bo veljalo za naslednje kategorije:
začetniki-ce — 1965 in mlajši
naraščajniki-ce 1962 - 1964
mladinci-ke 1961 - 1958.
« « »
Športno društvo Sovodnje obvešča, da se bo danes, 13. oktobra pričel turnir v ženski odbojki za goriško območje, v okviru 13. slovenskih športnih iger. Danes bo turnir namenjen mladinskim ekipam, ki se bodo morale zbrati ob 19.30 v telovadnici AGI na Largo Culiat.
Jutri, ob 9. uri se bo turnir nadaljeval s tekmami članic in na-raščajnic. Tekme bodo na dvorišču Dijaškega doma.
* * *
Tekme članov odbojkarskega turnirja 13. SŠI za tržaško področje bodo danes na stadionu «1. maj» v Trstu po naslednjem sporedu:
20.00	Bor B — Škamperle
21.00	Bor A — Bor B
22.00	Škamperle — Bor A
Tekmovanje mladink se bo pri-
čelo v torek, 16. t.m. v Dolini po tem sporedu:
20.00	Breg A — Cankar
21.00	Breg B — Cankar
22.00	Breg A — Breg B
KOLESARSTVO
ODBOJKA
13.SSI NA GORIŠKEM PODROČJU |
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiimiiiniimiiiiiiniiiimiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiimmmmii
V OKVIRI' 13. SŠI DANES IN JURI V TRSTU
Velox in Skavti za prvo mesto v kategoriji članov
Danes se prične tudi ženski del turnirja
V	sredo zvečer sta bili polfinalni odbojkarski tekmi v moški konkurenci 13. SŠI za goriško pokrajino, ki jih je priredilo ŠD Olympia iz Gorice. Turnir velja istočasno tudi za «Memorial M. Filej».
V	polfinalu so se srečale med se-! boj šesterke: Hrast (Doberdob) — ' Skavti (Gorica) in Sovodnje — Velox (Štandrež).
V	prvem srečanju so zmagali skavti s čistim izidom 2:0, ki so glavni favoriti za osvojitev prvega mesta: v drugem nastopu pa je štandreški Velox v treh setih premagal So voden jce.
Rezultati polfinala:
Skavti — Hrast	2:0
(15:8, 15:13)
Velox — Sovodnje	2:1
(16:14, 6:15, 15:10)
Postave ekip:
HRAST: Gergolet M., Antonič V., Ferfolja G., Frandolič D., Jarc A., Bagon F., Jarc R., Frandolič V., Vižintin M.
SKAVTI: Nardin F., Černič M., Špacapan B,, Tomasi P., Kraner M., Špacapan M, Bensa D.
SOVODNJE: Pehcon R., Prinčič J„ Uršič R„ Tomšič M„ Cijan S„ Petejan E., Cijan M. in Uršič L.
VELOX: Nanut L., Erjavec J., Brešan M., Nanut G., Paulin L, Sedran G.
Finalni tekmi bosta v ponedeljek, 15. t.m. ob 20.30 v telovadnici UGG (Ulica Brass, Gorica). Najprej bo na sporedu finale za 3. in 4. mesto
med Sovodnjami in Hrastom, nato j pa finale za 1. in 2. mesto med =
Skavti in Veloxom.
I. K.
Drevi v Gorici
odbojkarski turnir mladink |
Drevi se bo začel ženski odboj- = karski turnir na 13. SŠI za goriško = pokrajino, ki ga prireja ŠD Sovod- | nje.	=
Prvi dan bodo igrale mladinke | (letnik 1956-57); drugi dan pa čla- | niče (letnik 1955 in starejše) ter | naraščajnice (1958 in mlajše). = Za vse tri kategorije so se pri | javila štiri društva: Dom iz Gori- 1 ce,	Mladost in	Hrast	iz	Doberdoba	|
ter	Sovodnje.	E
Turnir mladink bo drevi, ob 19. E uri	v telovadnici	AGI	(Largo Cu-	|
liat	2, Gorica).	|
Članice in naraščajnice pa bodo = nastopile jutri zjutraj ob 9. uri na | odprtem igrišču Dijaškega doma E (Ulica Montesanto 84).
I. K.	I
Zadnje dirke za lonjerske kolesarje
Kolesarska sezona se je praktično že zaključila, predvsem na deželni ravni. Vse velike dirke so šle mimo, na sporedu so le še nekateri meddruštveni nastopi in pa redka zakasnela tekmovanja, ki so jih prenesli poleti.
Kolesarji lonjerske Adrie bodo v nedeljo verjetno nastopali na dveh frontah. Vižintin bo odpotoval v Vi-cenzo, kjer bo dirkal za veliko nagrado Mainetti, vsi ostali pa, od začetnikov do veteranov, bodo verjetno nastopali na društveni Cotturjevi dirki v Zgoniku, na 55 km dolgi progi. Od teh kolesarjev si ne moremo pričakovati več velikih uspehov, saj bodo na kraški planoti nastopali brez ambicij, saj bi v nasprotnem primeru lahko odpotovali z Vižintinom na pomembnejšo dirko.
Ta se je znašel v dobri formi prav ob koncu sezone in skuša sedaj nadoknaditi, kar je zamudil v poletnih mesecih zaradi službenih obveznosti.
Radi
TENIS
BARCELONA, 12. — Na medna- I rodnem teniškem turnirju v Španiji E je jugoslovanski predstavnik Niko- E la Pilič v prvem kolu premagal E Francoza Godrella z 2:6, 6:3, 6:3, E medtem ko je Špear, drugi jugoslo- S vanski predstavnik na tem prven- E stvu, izpadel po srečanju s Čilcem S Fillolom.	É
Urnik atletskega tekmovanja
1.	Tekmovanja v atletiki bodo danes, 13. in jutri, 14. oktobra na stadionu na Kolonji.
2.	Urnik tekmovanj:
DANES, 13. OKTOBRA
13.00	— zbor tekmovalcev
13.15	— višina mladinke
13.30	— daljina mladinci
krogla mladinke
14.00	— troboj mladinci (80 m, višina, krogla)
15.00	— 80 m mladinke
daljina mladinke klogla mladinci
15.30	— 80 m mladinci
16.00	— 80 m mladinke polfinale
višina mladinci
17.00	— 1000 m mladinci
17.15	— 80 m mladinke finale
17.30	— 80 m mladinci finale
JUTRI, 14. OKTOBRA
8.00	— zbor tekmovalcev
8.30	— višina članice
daljina člani 1500 m člani krogla članice
9.00	— troboj mladinke (80 m, višina, krogla)
9.30	— 100 m članice
10.00	— 100 m člani
daljina članice krogla člani
10.30	— 100 m članice polfinale
11.00	— 100 m člani polfinale
višina člani
11.15	— štafete (mladinke, mladinci, članice, člani)
12.15	— 100 m članice finale
12.30	— 100 m člani finale 12.45 — štafete finale
3.	Atleti, ki nastopajo v troboju, bodo lahko tekmovali razen v troboju samo še v štafeti.
4.	Atleti naj se po možnosti javijo že preoblečeni v športni dres.
5.	Vsako nastopajoče društvo bo sodelovalo z vsaj enim sodnikom.
6.	Organizator ne krije nobene škode, ki naj bi bila kakorkoli v zvezi s tekmovanjem.
DELAVSKE IGRE V NOVI GORICI
Preko tristo udeležencev nastopilo v petih panogah
Največji uspeh je imelo Cestno podjetje iz Nove Gorice
Pred dnevi smo že poročali o delavskih igrah v Novi Gorici, vendar smo tedaj podali le pregled o malem nogometu. Danes priobčujemo članek z rezultati celotne prireditve.
Nova Conca je bila v nedeljo prizorišče XI. športnih iger delavcev v prometu in zvezah Primorske. Prve tovrstne igre so bile lani v Kopru. Zato so se ustrezni sindikati odločili, da postanejo igre tradicionalne.
Na drugih igrah se je zbralo 55 ekip s preko 350 udeleženci iz vse Primorske, ki so se med seboj pomerile v petih športnih panogah. V streljanju je tekmovalo osem ekip. Daleč najuspešnejši so bili strelci Cestnega podjetja Nova Gorica, ki so imeli v svojih vrstah tudi najboljša dva posameznika.
V	malem nogometu se je pomerilo 15 ekip. Po dopoldanskih predtekmovanjih sta se v fintile uvrstili ekipi Luke Koper in Cestnega podjetja Nova Gorica. V finalu pa so Koprčani odpravili domačine z rezultatom 3:0.
Šahisti sedmih podjetij so na brzo-turnirju pomerili svoje moči. Najboljšo ekipo je imelo Cestno podjetje N. Gorica, ki je bilo za točko boljše od tekmovalcev Luke Koper.
V	kegljanju je nastopilo 13 ekip. Zmagala je Luka Koper pred Sežan-cani. Pomerile so se tudi tri ženske ekipe: zmagala je koprska Pošta pred kolegicami iz Nove Gorice.
Balinarji se niso izneverili tradiciji in so zadnji zaključili tekmovanje. Največ uspeha je imela ekipa Cestnega podjetja N. Gorica, ki je v finalu premagala ekipo Splošne plovbe Piran.
REZULTATI
Streljanje
1.	Cestno pod. N. Gorica 630 krogov
2.	Avtoprevoz Tolmin 581
3.	PTT Koper	566
Mali nogomet
1.	Luka Koper
2.	Cestno podjetje N. Gorica
3.	PTT Nova Gorica šah
1.	Cestno pod. N. Gorica 17 točk
16
14
589 kegljev
2.	Luka Koper
3.	Slavnik Koper Kegljanje moški
1.	Luka Koper
2.	Strojna postaja Sežana 523
3.	Avtopromet Gorica	500
Kegljanje ženske:
1.	PTT Koper	411	kegljev
2.	PTT Nova Gorica	336
3.	PPVS N. Gorica	305
Balinanje
1.	Cestno podjetje N. Gorica
2.	Splošna plovba Piran
3.	Sekcija za vzdrževanje prog N. Gorica
E. H.
M PRVIH NASTOPIH NK MDl K DMROTIM
V GORIŠKIH BRDIH RASTE NOVI ROD ŠPORTNIKOV
Društvo potrebuje lastno nogometno igrišče - Nad 50 tekmovalcev
OBVESTILO
ZSŠDl obvešča, da je urad v Ul. Geppa 9 odprt vsak dan od 8. do 14. ure
Letos ustanovljeni NK Brda se je vključil s člani v tekmovanje primorske nogometne lige ter s pionirji v občinsko nogometno ligo. V goriških Brdih raste novi rod športnikov.
Predlog za formiranje nogometnega kluba je prišel od fantov, ki so hodili v šolo v Novi Gorici ali pa so se tam učili poklica. Nekaj časa so bili vključeni v SÈD Dobrovo, predvsem zaradi rekreacije. Imenovali so iniciativni odbor na čelu s predsednikom Zorkom Cu-kjatijem in so sklicali ustanovni občni zbor, kjer so izvolili za predsednika Reja Franka ter za tajnika Lipuščka. Pred kratkim pa se je vrnil iz Argentine domačin Boris Klanjšček, ki je sedaj članski trener. V začetku je precej pomagal prof. Umbert Bizjak, sedaj pa prof. Božo Mrevlje, posebno pa pn pionirjih. Z osemletko so vedno ze-
lo tesni stiki, kajti ravnatelj Franc Miklavc je stalno na razpolago. Sploh pa vsi igralci radi primejo za delo.
Povedali so nam, da je igrišče večji problem, kot pa finančna sredstva. Dali so že načrt igrišča urbanistom v Novi Gorici, da bi dobili lokacijo za primerno igrišče pod šolo v Dobrovem. Sedaj trenirajo na neki njivi in brez vrat. Gleda finančnih sredstev pri skromnih nogometaših ni posebnih problemov, ker so že dobili nekaj pomoči in še pričakujejo od Kmetijske zadruge, Salonita Anhovo, Grosista Gorica (s poslovalnico v Brdih), od Ljubljanske banke ter občinske ZTK. Nabavili so si najpotrebnejšo opremo.
Nekaj prijateljskih tekem so doslej igrali v zamejstvu, tako v Kr-minu in v Št. Lenartu. Ti uspehi -vi notfomrtaš^ ir Dobrove'1') moč-
NK Brda je letos novinec v primorski nogometni ligi
(Foto R. Kolenc)
no spodbudili ter jim dali moralno oporo za še večjo delavnost in razvoj.
Pionirji so tudi že prestali svoj ognjeni krst; pri njh tudi izstopa nekaj talentov. Izbira pri igralcih je že v začetku precejšnja saj ,ie registriranih 25 članov in vpisanih 30 pionirjev. Drugo leto bo NK Brda imel tudi že mladinsko ekipo, toda bodo, prevozni problemi za v se tri ekipe. Svoje področje bi morda raztegnili tudi proti Plavam, Anhovem, Desklam do Kanala, kjer je sedaj nogometna praznina, če prva je tu dosti mladine. Led jo je torej prebit.
Končno je treba poudariti, da marljivi Brici res zaslužijo vso pohvalo pri organizaciji športne dejavnosti na vasi in so kot samo rastniki lahko za vzgled marsikomu R. Varl
V Milanu meddeželno zasedanje o športu
Včeraj se je pričelo v Milanu srečanje med odborniki za šport in rekreacijo vseh italijanskih dežel, ki so razpravljali o športu Kot družbeni dejavnosti. Srečanja se je udeležil tudi Renato Berteli, odbornik za šport v naši deželi, ki se je v svoji intervenciji zaustavil predvsem na nepremičninah bivše GIL, ki bi morale preiti v pristojnost dežel.
JUTRI V NABREŽINI
Tekmovanje na progi iz plastične mase
Jutri bo na stezi iz umetne ma se v Nabrežini tekmovanje v smučarskih tekih na progah iz plastične mase, katerega se bodo udeležili nekateri najboljši italijanski smučarji. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 13. OKTOBRA 1973
NOGOMET
ZAČETNIKI
16.30	v Dolini
Breg — Esperia Pio XII
ODBOJKA
13. SŠI
19.30	v Gorici, Largo Culiat
prirejajo — SOVODNJE
ATLETIKA
13. SŠI
13.00	v Trstu, stadion na Kolonji
prireja — BOR
JUTRI
NEDELJA, 14. OKTOBRA 1971
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku
Primorje — Edera
* * *
15.00	v Bazovici
Zarja — Flaminio
* * *
15.00	v Dolini
Breg — Audax
* * *
15.00	v Križu
Vesna — Juventina
* * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	na Proseku
Olimpija — Bar Veneto * * *
15.00	na Padričah
Primorec — Virtus * * *
9.45 v Trstu, stadion «1. maj»
Union — Libertas Prosek
* * *
MLADINCI
13.15 na Proseku
Primorje — CGS * * *
9.05 pri Sv. Sergiju
Libertas Sv. Sergij — Gaja
* * *
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Union — CGS
* * *
13.15 v Dolini
Breg — Cremcaffè
* * *
10.00	v Farri
Pro Farra — Juventina
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV
.13.30 v Vicenzi
Nastopa tudi Adria * * *
DRUŠTVENA DIRKA
9.30	v Zgoniku
Nastopa tudi Adria
ATLETIKA
13. SŠI
8.00	na Kolonji
prireja BOR
ODBOJKA
13. SŠI ČLANI
20.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor B — Škamperle * * *
21.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor A — Bor B * * *
22.00	v Trstu, stadion «1. maj»
Škamperle — Bor A * * *
9.00	v Gorici, Dijaški dom
prirejajo SOVODNJE
KOTALKANJE
13. SŠI
9.00	na Opčinah
prireja — POLET
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prti
drugi
6.	— prvi
drugi
1	X X 2 1
2 1 1
1	X X 1
2	1 1 X 1 1 X 2
SPECTATOR:
MAFIJA
1 VČERAJ in DANES |
Predvsem, vprašanje vodovoda bo rešeno tako, da ne bo v večji meri prizadet monopol mafije pri vodnjakih na območju Palerma, pa bodo kmetje še naprej drago plačevali kapljo vode. Vode Scarnane bodo v pretežni meri pošli j ali v samo mesto Palermo. Toda to je samo ena plat kompromisa.
Druga plat je skoraj popolna ingerenca mafije pri gradnji pregrade na reki Scanzano. Podjetje Cosdac ne more na svojo roko izbirati delovno silo. Delo dobiva član mafije ali tisti, ki del svoje plače vsak teden v soboto izroča agentom mafije. Material za gradnjo lahko jemlje podjetje samo pri tistih podjetjih, ki jih je akreditirala mafija, oziroma, ki mafiji plačujejo odstotek. Podobno je tudi z vsemi prevoznimi posli.
Podjetje Cosdac se je znašlo pred alternativo: ali sprejeti omenjeni diktat ali pa se umakniti in pustiti reko takšno, kakršna je bila. Organi oblasti pa so v stiski vendar blagoslovili kompromis. Tudi visoki funkcionarji, kolikor niso tudi sami «ani mafije in udeleženci terorja in ropa, vendar ljubijo svojo glavo!
Vedeti moramo, da je proti ljudem Cosiaca mafija (pred kompromisom) izvršila 12 atentatov. Potopitev remorkerja v pristanišču Palerma je povzročila nekaj stotin milijonov lir škode. Od enega samega požara je imelo podjetje škode za 300 milijonov liri
Regulacija reke Scanzano sodi v večji načrt obnove Sicilije, v kar vlagajo milijarde državnega denarja. Tako je približno tudi z drugimi javnimi deli. Primer pregrade na reki je najboljša ilustracija vsega ostalega.
Alfredo Todisco vidi v tem tudi nek motiv, ki ni samo finančne, temveč tudi politične krepitve mafije na Siciliji:
«Lahko si predstavljamo, kolikšna je moč, ki jo ta spoštovana družba kopiči, ko se je vgnezdila v središče neke velike aktivnosti ekonomskega značaja. Na eni strani deluje mafija kot nekakšen sindikat ali agencija za zaposlovanje delovne sile v paradoksalni konkurenci z resničnimi sindikati, ki predstavljajo delavstvo in njegove interese. Na drugi strani pa mafija diktira, komu bodo prepustili kaka javna dela, kje se bo podjetje oskrbovalo z materiaiom in prevozom. To pomeni, da je mafija kontrolor celotnega proizvodnega ciklusa. Na ta način predvsem kopiči denar, poleg tega pa nase veže tudi neko široko klientelo, tako delavcev kot delodajalcev, ki so odvisni od nje. To se bo nedvomno odražalo na političnem polju, ker bo mafija lahko še nadalje vsiljevala na volitvah ljudi, ki jih sama hoče. In prav v času, ko je Sicilija zaradi skrbi države za njeno obnovo pred perspektivo preroda, raste tudi moč mafije.»
Vedno so tordiii, da je mafija v vzročni zvezi z zaostalostjo Sicilije, da ji ustreza fevdalni red, nepismenost kmetov, beda itd. Zdaj pa vidimo nekaj nasprotnega.
Kar zadeva prepletenost mafije in oblasti oziroma politike, je zanimivo mišljenje poslanca Cortese j a :
«Mafija je znala osvojiti tudi deželno upravo Sicilije, še posebej kar zadeva javna dela, ki so v pristojnosti te uprave.»
Poslanec Lo Giudice pa pravi:
«Mafija izvaja pritisk na krajevno upravo in ustanove ter na krajevne politike in zato ne moremo govoriti o demokratskem redu na Siciliji.»
Leta 1963 so v Palermu pokopali nekega zelo uglednega
državljana. Pogreb je bil svečan, blesteč in je bilo tudi veliko cvetja in vencev. V pogrebnem sprevodu so nosili na stotine vencev, toda do groba ni prispel nobeden. Kako to?
Odgovor je zelo preprost: mafija cvetja, eden izmed številnih sektorjev mogočne mafije, je uničila vse te vence, vse to cvetje med potjo na pokopališče zato, ker so vse to nabavili v nekih trgovinah oziroma cvetličarnah, ki se upirajo mafijskemu racketu, ki nočejo plačevati davka mafiji.
Mafija se ne ukvarja samo z velikimi gradnjami, samo z javnimi deli, z investicijami milijarde lir, temveč tudi s tem. Je kapilarna v naj večji meri. Poglejmo še eno ilustracijo:
V	predmestnih četrtih Palerma je še vedno v navadi prodaja mleka direktno iz kravjega vimena. Še obstajajo tako imenovani vaccari ali kravarji, ki prihajajo s svojo kravo v mesto in hodijo od hiše do hiše ter nudijo mleko iz vimena. Navada ni slaba, naravnost zaželena je, ker je zanesljivo, da v tem mleku ni vode. Toda sleherni takšen kravar ima obveznost do mafije, vsak liter mleka, ki pride iz vimena njegove krave, je obdavčen od mafije. Kravar, ki bi tega ne plačal, bi ne dobil v okolici Palerma staje za svojo kravo, zagotovo bi mu jo ukradli ali zastrupili, da pa se mu ne bi kaj takega pripetilo, je tu garancija — mafija!
Milanski «Corriere della Sera» beleži v svoji anketi o mafiji tudi naslednje:
V	poletni sezoni je mogoče samo v nekaterih luksuznih lokalih Palerma dobiti pivo te ali one pivovarne. Sicer pa je po tisočih manjših lokalov, kjer je potrošnja največja, mogoče dobiti za točilno mizo pivo samo iz ene pivovarne, to pa je tista pivovarna, ki jo ščiti mafija.
In tako gre od sektorja do sektorja. Tako je tudi s hladilniki, s cvetjem, s pivom, s salamo itd. V Palermu je še vedno kakih 300 starih izvoščkov, v katerih se radi vozijo turisti, da si med počasno vožnjo ogledujejo mesto in okolico. To je malce pitoreskno, toda sleherni skromni izvošček pozna svoje
muke. Vsak večer agenti mafije kasirajo svoj del iztržka.
Neki karabinjerski poročnik, neki narednik, dva karabinjerja, neki policijski funkcionar, neki podoficir in neki vojak topničar, k vsemu temu pa še dva meščana — to so žrtve nekega organiziranega pokola v Palermu na Siciliji julija 1963. Devet ljudi je umrlo na strahoten način. Raznesli sta jih dve eksploziji, v dveh avtomobilih, v katerih je bil postavljen tempira ni dinamit.
EKSPLOZIJI AVTOMOBILOV V «ITALIJANSKEM CHICAGU»
Palermo, mesto, Id ga niso brez vzrokov razglasili za «italijanski Chicago», je prizorišče nenehnih, nenavadno pogostih oboroženih vdorov, pa tudi bitk na ulicah, toda omenjeni eksploziji sta bili kulminacija. Dogodek je pretresel javnost v celotni Italiji, zganil oblasti na vseh ravneh, razburil vlado in parlament ter povzročil široko razpravo, v kateri so poudarjali, da je že skrajni čas za odločilen, temeljit pristop k sanaciji Sicilije. To je otok stoletne, skrivnostne in neuničljive mafije, dežela vsakovrstnih zased, ugrabitev in skrivnostnih izginotij, dežela pečin in jam, polnih človeških okostnjakov. Toda, mar nismo že ob koncu dvajsetega stoletja?
Kronika tega razburljivega dogodka je naslednja:
Ponoči prvega julija, okrog, pol dveh po polnoči, je stal t palermskem predmestju Villabati avtomobil, bela giulietta pred neko veliko garažo, katere lastnik je Giuseppe Di Perl. Iz pekarne v bližini sta Izstopila dva pekovska delavca, Giuseppe Tesauro in Giuseppe Castello, da bi se nadihala malo svežega zraka. Tesauro je pristopil k avtomobilu, da bi si ga malo o-gledal in opazil je, da se pod njim nekaj dimi. Vedel je, da v garaži spi čuvaj, pa je tolkel po žaluzijah in omenjeni čuvaj, Pietro Cannizzaro se je oglasil. Pek mu je zavpil, da je tu neki avtomobil in da pod njim nekaj gori.
(Nadaljevanje sledi)
UredniHvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Stran 6	13. oktobra 1973 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT - Trst
PO 18 LETIH IZGNANSTVA IZ DOMOVINE
Gen. Peron prisegel zvestobo ustavi argentinske republike
Slovesno ustoličenje novega predsednika in njegove žene, podpredsednice, v buenosaireškem parlamentu - Politična in družbena kriza v Argentini
no, če se vrne na oblast njen nekdanji predsednik.
Ali bo Peron spoštoval te ljudske zahtevke, ali bo kos pritisku notranjega kapitala ter še posebej pritisku severnoameriških finančnih in industrijskih mogotcev? Ali ne bo nanj morda vplival zgled čilskih generalov, ki so onkraj Andov izvedli krvavo kontrarevolucijo?
Kakšen je politični, socialni in gospodarski program nove Peronove administracije, se še ne ve. Sodeč po nekaterih znakih, je zelo verjetno, da bo prišlo v Argentini do hudih socialnih in političnih trenj. Prav gotovo obstaja močna levičarska opozicija, ki zahteva korenitejše posege, kot jih je morda Peron pripravljen izvajati. To domnevo potrjuje dejstvo, da je bilo stanje že ob samem Peronovem ustoličenju zelo napeto. Predsedniški sprevod do palače parlamenta so ščitili številni kordoni vojakov, posebnih oddelkov v starinskih uniformah in potem še kordoni vojakov ter tesno ob predsedniškem avtomobilu policijski agenti v civilu. Vse kaže. da oblasti pričakujejo ponoven izbruh političnega terorizma, ki je prišel do izraza že v prejšnjih dneh, ko je bilo ubitih vsaj pet sindikalnih predstavnikov pertmi-
BUENOS AIRES, 12. - Davi ob 11.40 je Juan Domingo Peron prisegel zvestobo argentinski ustavi v navzočnosti poslancev dveh argentinskih domov. S tem je postal 35. predsednik Argentine, njegova žena Isa-bela pa podpredsednica.
Slovesnosti ustoličenja so prisostvovali sterilni predstavniki drugih držav, ki so nalašč prišli v Buenos Aires. Omembe vredna je bila tudi navzočnost osebnega predstavnika maršala Tita Mitje Ribičiča. Kot je znano je Jugoslavija pozdravila z zadovoljstvom izjave novega argentinskega predsednika, ki podpira težnje in stremljenja neuvrščenih držav v okviru nedavnega srečanja v Alžiru.
Ustoličenje Juana Perona pa je potekalo v zelo slovesni obliki. Slovesnost je bila morda bolj podobna kronanju kakega kralja, kot pa proceduri, ki pritiče nekronanim predsednikom republik. Upoštevati pa je treba, da je Peron že vladal v Argentini pred 18 leti, da je bil izgnan iz te dežele z vojaško prekucijo in da se je sedaj, ko je star že 78 let vrnil v domovino kot zmagovalec.
Prvič po 18 letih je danes Peron oblekel uniformo generalnega poročnika argentinske vojske. Ta čin so mu odvzeli pred leti in šele sedaj so mu ga vrnili. Skupaj z ženo Isa-belo, ki je bila belo oblečena z modro ruto okoli vratu (bela in modra barva sta sestavni del argentinske državne zastave), se je vsedel na pozlačen stol z baržunastim sedežem ter prebral formulo zaprisege. Podobno besedilo je potem prebrala tudi njegova žena, ki je tako postala podpredsednica argentinske države.
Ko je prebiral besedilo zaprisege, si je stari argentinski general večkrat brisal z robcem solze.
Tudi njegova žena je bila zelo ganjena, saj se ji je list na kateri je bila napisana zaprisega, močno tresel.
Davi je bilo v Buenos Airesu lepo vreme. V tej južnoameriški državi se začenja sedaj pomlad. Tisoči in tisoči ljudi so napolnili mestne ulice ter se napotili proti središču mesta. Ljudstvo je s svojo navzočnostjo izrazilo simpatijo do starega političnega voditelja, ki so ga pred 18 leti izgnali iz države.
Kljub temu pa politični opazovalci niso pozabili na težke probleme, ki čakajo novega argentinskega predsednika. Ti problemi so zelo zapleteni, ker imajo svoje korenine že v davni preteklosti argentinske republike. Sam predsednik Peron jih je skušal reševati pred dvajsetimi leti. Tedaj se mu naloga ni posrečila, ker so prevladale sile, ki so nasprotovale njegovi zamisli. Prav gotovo lahko rečemo danes, da je šlo za politične poteze, katerih namen je bil osvoboditi argentinsko ljudstvo od pritiska zunanjega kapitala ter z njim povezane notranje kapitalistične, buržoazne sile. Tedanji poskus ar-gentiske vojaščine ni žel nobenega uspeha in po 18 letih je argentinsko ljudstvo sklenilo, da je bolj pamet-
......................................
REŠITI JE TREBA ŠEST MORNARJEV
REŠEVALNA AKCIJA V ROKAVSKEM PRELIVU
Izreden vihar ovira delo reševalcev
ver-
stične struje.
S Peronom se je Argentina jetno vključila v silen tok revolucionarnega gibanja, ki že celo desetletje pretresa Latinsko Ameriko.
Bratteliju mandat
za sestavo nove vlade
OSLO, 12. — Norveški kralj Olav V. je danes sprejel ostavko prvega ministra Larsa Korvalda ter je dodelil mandat načelniku laburistične stranke Trygveju Bratteliju za sestavo nove norveške vlade.
Kot smo že poročali, je ustaljeno v norveški politični praksi, da vlada, ki je upravljala državo 4 leta «Norveška ne pozna prakse nezaupnice v vladi), položi na koncu svoj obračun in tudi proračun za naslednjo leto. Konservativni predstavnik vlade je to storil in takoj nato odstopil skupaj z vsemi člani vlade. Kralj Olav je poveril mandat za sestavo nove vlade Trygveju Bratteliju. V norveških političnih krogih se sprašujejo, kako bo novi predsednik vlade utegnil upravljati državo spričo resnih nasprotij v koaliciji, ki ga podpira.
SPOPAD MED DRŽAVAMI «OPEČ» IN PETROLEJSKIMI DRUŽBAMI
Na Dunaju odložena pogajanja za nove cene surove nafte
Negotovost zaradi vojne na Bližnjem vzhodu
niki zahodnih družb zahtevali, naj se pogajanja odložijo za dva tedna. Poudarili pa so, da so pripravljeni nadaljevati pogajanja po tem roku. Do sedaj še ni bil določen datum za ponoven sestanek partnerjev.
Medtem so države organizacije «OPEČ» sporočile, da se bodo prihodnji torek sestale v Kuvaitu, kjer bodo obravnavale vprašanja odnosov s petrolejskimi družbami.
Razgovori na Dunaju so brez dvoma
DUNAJ, 12. — Delegacija zahod- no gospodarstvo. Zato so predstavnih petrolejskih družb (vseh skupaj' ' '	'	'	,:
jih je 13), ki je navzoče na dunajskih pogovorih s šestimi državami organizacije «OPEČ», ki črpajo petrolej na področju Perzijskega zaliva in ki so podpisale teheranski sporazum leta 1971, so danes zahtevale, naj se pogajanja odložijo za dva tedna. Pogajanja so se začela prejšnji ponedeljek na Dunaju ter so zadevala spremembo cen surovega petroleja, ki so bile določene v sporazumu, ki je bil podpisan pred dvema letoma.
Organizacija «OPEČ», združuje vse države, ki so lastnice petrolejskih vrelcev v Perzijskem zalivu:
Abu Dhabi, Iran, Irak, Kuvait,
Quatar in Saudska Arabija.
Do zastoja na dunajskih pogajanjih je prišlo, ker so zahodne petrolejske družbe predlagale, naj bi se v zvezi z revizijo teheranske pogodbe cene surovega petroleja zvišale, upoštevajoč sedanje odstotke monetarne inflacije, ki bi utegnili prizadeti kupno moč držav, ki so lastnice petrolejskih vrelcev. Na začetnih dunajskih pogajanjih pa so predstavniki zahodnih petrolejskih družb ugotovili, da partnerji predlagajo, naj bi se cene surovega petroleja zvišale do take stopnje, ki bi ogrožala ne samo koristi samih družb, temveč celotno svetov-
..............................»■mm............H
PO ENOMESEČNEM KRVAVEM TERORJU V ČILU
JUNTA ŠE VEDNO NA ZATOŽNI KLOPI
Neučinkovite pobude za obnovo gospodarstva
EMANCIPACIJA
Novi zakonski predlog britanske vlade o enakopravnosti moških in žensk na skoraj vseh področjih dejavnosti v Britaniji, državi s približno 9 milijoni zaposlenih žensk, ocenjujejo kot največjo zmago «ženskega spola» od dneva, ko so ženske dobile volilno pravico. Z novim zakonom bodo skušali povsem odpraviti diskriminacijo _ med spoloma, kjerkoli je to možno.
V	bodoče ženske ne bodo smeli zavrniti pri zaposlitvi samo zato. ker ni moški. Nezakoniti pa bodo tudi oglasi, ki bodo iskali «simpatične tajnice», ker bodo za isto mesto lahko konkurirali tudi tajniki.
V	sporočilu britanske vlade o tem zgodovinskem zakonskem predlogu je poudarjeno, da bodo ženskam z zakonom zagotovili e-nakopravnost na treh področjih njihovega življenja: v iskanju dela, urjenju za delo in izobraževanju.
Zakona o enakopravnosti spolov ne bodo dosledno izvajali še v priljubljenih klubih «pent-haus», kjer gostom strežejo privlačni «zajčki». Eden izmed uslužbencev največjega kluba v Londonu je prepadeno odgovoril na vprašanje novinarjev: «Povsem zanesljivo je. da sploh ne pomislimo na zaposlitev moških zajčkov».
Za konec: Le kako bi se ob vsem tem, kar se zdaj kuha na Otoku, zgrozila stara kraljica Viktorija' Ko je vladala, je bila strašansko proti ženskim pravicam. Rekla je, naj ženske kar lepo ostanejo doma in skrbijo za moža in otroke, kot jim pritiče in je edino dostojno. Bojevita kraljica je prezrla, da sama opravlja moški poklic.
Zastrupitev v Porto Margheri
MESTRE, 12. - V Porto Margheri se je sedem delavcev zastrupilo z oblakom plina, ki jih je zajel v tovarni Montedison, kjer so zaposleni. Niso še ugotovili, odkod je uhajal plin, ki je smrdel po gnilih jajcih in je delavcem otežkočil dihanje. Štirim izmed njih so nudili zdravniško pomoč v ambulanti tovarne Montedison, tri pa so prepeljali v bližnje bolnišnice v Mestre, Mirano in Benetke, kjer bodo okrevali v nekaj dneh.

. ^ ^	j
*	J
GENOVA, 12. — Karabinjerji iz Genove so prijavili sodišču 14 mladeničev zaradi posesti mamil. Kot kaže so jih aretirali, ko so na nekem trgu v kraju Sturla pri Genovi kadili hašiš.
Mladeniči so se upirali karabinjerjem in niso hoteli z njimi v vojašnico, zato so jih prijavili tudi zaradi upiranja javnim funkcionarjem. Karabinjerji so zaplenili 10 dekagramov nekega prahu, ki so ga poslali na pregled v zavod za sodno medicino.
imiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiHiiimiiiiiiiimiiimMiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES POPOLDNE NA TELEVIZIJSKEM EKRANU
Bruselj sta včeraj prispela japonska princa Akihito in Mičiko. Na letališču ju je sprejela velika skupina radovednežev
Val protestov proti nasilju v Čilu še ni ponehal. Pred čilskim veleposlaništvom v Parizu (na sliki) je včeraj
počila bomba, ki je povzročila le materialno škodo
CALAIS, 12. - V teku je mrzlična reševalna akcija, s katero posebne skupine upajo, da bodo rešile šest mornarjev iz trupa neke ladje, ki se je potopila v Rokav-skem prelivu v bližini Calaisa. Gre
merava vložiti priziv proti sedanji ràzsodbi.
RIM, 12. — Enotna federacija za predstave je izdala poročilo, v kate-
______	.	rem govori o podražitvi vstopnic za
za ladjo «Cap de la Hague», ki se kjno(]vorane. Federacija ugotavlja.
.	.	V • ________ 41 « rr rVtrtTMll -	.	•	J X • 
je že včeraj prevrnila v morju. Ladja je nato nasedla na sipino, zaradi zelo razburkanega morja pa se je potopila.
Reševalne skupine razpolagajo z najsodobnejšimi napravami, vendar pa bodo morale verjetno počakati na oseko, da se bo del ladje zopet prikazal iz morja. Šele nato bodo lahko posegli, razen v primeru, da se morje umiri, ker bi omogočilo potapljačem, da pridejo v ladjo.
Ko je prišlo do nesreče, je bilo na krovu 15 ljudi. Dva so rešili, dva sta umrla, pet jih pogrešajo, šest pa jih je v ladijskem trupu.
da se bodo z novim davčnim sistemom znižala davčna bremena lastnikov kinematografov za skupno 20 milijard letno in je povišanje od 100 do 300 lir, do katerega je prišlo v Milanu, Turinu, Genovi, Rimu in Firencah, neupravičeno in gre v izključno korist lastnikov kinodvoran.
RIM, 12- — Na lestvici «Hit parade» je na prvem mestu še vedno Patty Pravo s pesmijo Pazza idea.
» « *
CIUDAD MEXICO, 12. - Za u-grabljenega britanskega konzula v Mehiki Anthonyja Williamsa in in-
Statis Panagulis zopet v zaporu
ATENE, 12. — «Svoboda», ki jo je ............wj_ .........
uvedel fašistični režim novopečene j dustrialca Fernanda Arangurana so grške republike, ni trajala dolgo. Od ; (janes ugrabitelji zahtevali, naj o-danes je namreč ponovno v zaporu Vlasti izpuste na svobodo 51 poli-Statis Panagulis. ki bo moral lam tičnih jetnikov, ostati šest mesecev. Vojaško sodišče ga je obsodilo, ker se baje ni hotel pokoriti in ni ubogal poveljnikov. Statis, ki je star 26 let, služi vojaški rok kot navaden vojak.
Obtožili so ga da je žalil svojega nadrejenega, ki mu je prepovedal, da se sestane s sorodniki, ki so ga
prišli obiskat. Statis Panagulis, brat -
Aleksandra Panagulisa, ki so ga ob- legacijo, ki se bo v Varšavi ude-sodili na smrt zaradi atentata na ležila slovesnosti ob 30-letmci usta Papadopulosa in nato pomilostili, na-1 novitve poljske vojske.
NIKOZIJA, 12. — Jugoslovanski konzul na Cipru Nikola Mandič je danes obiskal ciprskega zunanjega ministra Christo Fidisa.
# * #
VARŠAVA, 12. — Sovjetski o-brambni minister Grečko vodi de
SANTIAGO DE CHILE, 12. — Predsednik čilske vojaške junte gen. Augusto Pinochet je dejal včeraj v svojem prvem nagovoru čilskim državljanom, da je bila intervencija čilskih oboroženih sil potrebna, ker je bila prav njena dolžnost, da zagotovi notranji mir v državi.
Pinochet je govoril na srečanju z diplomatskimi predstavniki ter predstavniki raznih političnih, gospodarskih in družbenih organizacij čilske države. Ker so bili navzoči tuji opazovalci, je načelnik junte skušal opravičiti državni udar spričo zmede in kaosa, ki sta se baje porodila iz vladavine levičarskih sil združenih v ljudski fronti (Unidad popular). General je celo trdil, da so se tudi politični agitatorji vrinili celo v čilsko državno upravo.
Te trditve predstavnika čilske vojaške hunte so brez dvoma neosno-vane, saj je vsem znano, da se je prav pokojni predsednik Allen-de boril z vsemi svojimi močmi, da ne bi prišlo v Čilu do državljanske vojne. To vojno so izzvali prav generali vojaške hunte, ki so sedaj na oblasti, in ki vsak dan streljajo desetine in desetine političnih nasprotnikov, ki so krivi samo «zločina», da ne sprejemajo ideologije konservativnih generalov, ki so prodali usodo čilske države severnoameriškim kapitalistom. Ti generali so seveda s to svojo akcijo hoteli zagotoviti čilski buržoaziji nemoten obstanek, čeprav so s tem žrtvovali bodoči razvoj čilske družbe.
General Pinochet poziva sedaj Čilce na boj za obnovitev gospo darstva in sploh države. Kako mu bo to uspelo, če bo dopustil, da pridejo spet na površje razne multi-nacionalne družbe, kot so ITT (International Telegraph and Telephon), «Anaconda» in druge družbe, ki izkoriščajo čilski baker. Allende je nacionaliziral tuje družbe posebno na področju izkoriščanja bakrenih rudnikov. Čilski generali so menda pripravljeni, da bodo izkoriščanje teh rudnikov vrnili prejšnjim lastnikom. To pomeni, da bi velikanske dobičke čilskega državnega bogastva izkoriščali tulci in da ne bi ostalo domačim ljudem prav nič, da bi se lahko izvlekli iz težavnega gospodarskega in socialnega položaja v katerem so danes.
Smešno je, da je Pinochetova kampanja za obnovo čilskega gospodarstva zabeležila do sedaj neznaten u-speh 700 milijonov italijanskih lir, ki so jih baje vložili čilski meščanski krogi. Ta vsota je neznatna kapljica v morje dejanskih potreb čilskega gospodarstva ter ne predstavlja niti delčka dobičkov, ki jih bodo tuji kapitalisti črpali iz čila.
Iz Moskve poročajo, da je Sovjetska zveza obtožila LR Kitajsko, da je izdala «revolucionarni osvobodilni boj» čUskega ljudstva. V sovjetskih krogih trdijo, namreč, da LR Kitajska ne priznava več statusa veleposlanika predstavniku čilske republike, ki ga je imenoval pokojni predsednik Allende V sovjetskih krogih trdijo, če bi arabske dežele skušale upora-da to pomeni, da LR Kitajska de- biti petrolej kot sredstvo političnega jansko priznava čilsko vojaško junto. boja proti Zahodnim državam.
povezani s krizo na Bližnjem vzhodu. Znano je namreč, da arabske države in druge, ki ležijo ob Perzijskem zalivu zagotavljajo preskrbo tekočega goriva svetovnemu gospodarstvu prav gotovo za 60 odstotkov. Vsakršen premik pri dobavljanju surovega petroleja v to ali drugo smer utegne povzročiti hudo krizo v celotnem svetovnem gospodarstvu. Odgovorni krogi v Italiji pravijo, da za sedaj ne obstaja nevarnost glede dobav surovega petroleja italijanskim rafinerijam. Poudarjajo, da je na vzhodnem Sredozemlju pet petrolejskih terminalov (Baniyas, Tripolis v Libanonu, Sidon, Askelon in Tar-tus). Trije od teh so na področju, kjer razsajajo boji. Od teh pa je bil samo terminal v Banijasu, kamor prihaja surovi petrolej iz Iraka, zaprt za promet. Ostala dva pa še vedno delujeta.
Če bi se vojna na Bližnjem vzhodu zavlekla za nekaj tednov, bi nastal resnejši položaj. V tem primeru bi morale ladje pluti okoli Rta Dobre nade, kar bi zelo povečalo stroške dobave. Položaj bi se še poslabšal,
«Occhio allo schermo»: nov televizijski kviz za otroke
Oddajo bo vodil znani napovedovalec Febo Conti
RIM, 12. — «Occhio allo schermo» se imenuje nova televizijska oddaja za mladino, ki bo na sporedu ob sobotah ob 17.45. Oddajo bo vodil popularni napovedovalec Febo Conti, ki se je iz briljantnega in glasnega napovedovalca prelevil v umirjenega učitelja, ki spodbuja tekmovalce — učence k pazljivosti.
Oddajo «Occhio allo schermo» so si v televizijskih študijih zamislili, da bi vzpodbujali pazljivost in analitične sposobnosti otrok. Pravi protagonist oddaje je namreč slika v vseh možnih oblikah; filmih, fotografijah, risbah, zračnih posnetkih in fotografskih ukanah. Dečki, ki bodo v študiju prisostvovali oddaji, bodo v študiju prisostvovali oddaji, šanja v zvezi s sliko na ekranu. Morali bodo prepoznati kako mesto, ali pa se samo spomniti kake podrobnosti. Vprašanja se bodo nanašala na šport, literaturo, zemljepis in na aktualne probleme.
Zanimivo je ttidi, da tekmovalcev ne bodo več izbirali po šolah kot so to delali za oddaje «Chissà chi lo sa». Tokrat bodo tekmovali člani športnih društev ali drugačnih družbenih enot, včasih pa celo dečki in deklice, ki imajo kot skupni imenovalec le to, da bivajo v istem mestnem predelu. Vseh tekmovalcev bo približno 60, tekmovali pa bodo istočasno. Nekdo bo odgovoril na vprašanje, drugi pa ga bodo morali dopolniti z raznimi podrobnostmi. Na koncu oddaje ne bodo proglasili ne poražencev ne zmagovalcev, prav tako ne bo nobene lestvice.
poskus, da se povzpne na Anapurno, potem ko je snežni plaz ubil 25. septembra 2 člana odprave na nadmorski višini skoraj 6.000 metrov, se je vrnilo v Katmandu. V prihodnjih dneh bo prispel v nepalsko prestolnico tudi vodja odprave Guido Macchetto.
Član odprave Alessandro Gogna je povedal, kako se je pripetila nesreča, ki je terjala življenje dveh tovarišev. Slednja sta bila utaborjena nekoliko nižje od ostalih in zaradi h/’e nevihte, ki je divjala nad področjem, niso mogli dobiti radijske zveze z njima. Neurje je trajalo skoraj dva tedna in, ko je veter ponehal, so se iz zgornjega šotorišča napotili na pomoč tovarišem, vendar je bilo že prepozno, saj ju je pod seboj pokopal ogromen plaz.
Neuspela odprava na Anapurno
KATMANDU, 12. — Pet članov italijanske odprave, ki je opustila
VIDEM, 12. — Dva videmska zapornika, Luciano Greatti in Claudio D’Agostini, ki sta bila obsojena na 13 let zapora, ker sta oropala lastnika neke bencinske črpalke, sta vzela za talca tretjega jetnika, 28-letne-
ga Tržačana Luigija Moscatija in sta se s pogradi in žimnicami zabarikadirala v celico.
V zapor je takoj prispel namestnik državnega pravdnika dr. Giampaolo Tosel, ki se je zaman trudil, da bi prepričal jetnika, naj se vdata. Zato so posegli karabinjerji, ki so vdrli v celico in premestili jetnika v druge zapore.
V PROMETNI NESREČI
Umrl poslanec KPI Giuliano de Laurentiis
ASCOLI PICENO, 12. - V prometni nesreči blizu Ascoli Picena je izgubil življenje komunistični poslanec Giuliano de Laurentis. Bil je star 50 let; prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1968, na zadnjih volitvah pa so ga potrdili. Bil je član komisije za proračun in programiranje. Odgovoren je bil za koordinacijski odbor komunističnih federacij Ascolija in Ferma. Bil je tudi občinski svetovalec v Ascoli Picenu.
11111111111111111111111tlllllllllllllllllllllllllllll>(lll4lllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllt
ZARADI NARAŠČANJA ALKOHOLIZMA MED VOZNIKI
Strožji prometni ukrepi na slovenskih cestah
Ukrepe je v skupščini napovedal republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen
LJUBLJANA, 12. — Republiški | proučuje to vprašanje in bo
Zena kanadskega ministrskega predsednika Margaret Trudeau si je med uradnim obiskom na Kitajskem ogledala
tudi otroški vrtec v Pei Hala
sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen je v skupščini napovedal vrsto ukrepov, ki naj bi prispevali k večji varnosti prometa v Sloveniji. Dejal je, da se bo zavzemal, da se v novem zveznem zakonu o osnovah varnosti cestnega prometa uveljavi načelo popolne treznosti. Orožen je govoril o sklopu u-krepov, ki jih bo, poleg splošne omejitve hitrosti, predlagal republiški sekretariat za notranje zadeve.
O tem, kaj strokovno pomeni treznost in kako se lahko ugotavlja na najboljši način, bo svoje morala reči še medicinska znanost, saj o tem obstajajo različna mnenja celo med strokovnjaki.
V Sloveniji se bodo tudi zavzemali, da se uveljavi načelo strožje kazni za prometne nesreče z najtežjimi posledicami, povzročene pod vplivom alkohola. Nesprejemljivo je namreč, da se v kazenski politiki dovolj ne razlikuje nesreča, povzročena zaradi alkoholiziranosti, od tiste, do katere je prišlo zaradi drugih, zlasti objektivnih razlogov. Če pa zvezni zakon ne bo sprejel načela popolne treznosti voznikov, je republiški sekretar že napovedal, da bo v slovenski skupščini sprožil pobudo za uzakonitev določila o 0,0 promila alkohola med vožnjo.
Slovenske ceste je treba razbremeniti tistega dela najtežjega tovornega prometa, ki zaradi svoje specifičnosti ne samo otežkoča prometno situacijo, ampak tudi prekomerno uničuje naše ceste. To je druga napoved ukrepov, ki smo jo slišali v republiški skupščini. Kaže, da republiški sekretariat za gospodarstvo iz gospodarskega vidika
že v
kratkem poslal izvršnemu svetu predloge za ustrezno rešitev. Sekretariat za notranje zadeve bo tem predlogom dodal svoje mnenje z vidika ocene njihovega vpliva na varnost v cestnem prometu.
Tretji sklop vprašanj se nanaša na ponovno oceno in morebitno revizijo oziroma prilagoditev režima prometnih dovoljenj, priprav za vozniške izpite in opravljanje teh izpitov ter izvajanja tehničnih pregledov motornih vozil. Kdor bo torej v bodoče želel na cesto, pa naj bo voznik ali ne, ga bodo preverili skozi gostejše sito.
Tudi zavarovalne organizacije bodo morale proučiti sedanji sistem zavarovanja, ki je v bistvu zavarovanje pločevine, ne pa zavarovanje in varovanje človeka oziroma zavarovanje pred posledicami prometnih nesreč. Dejstvo je, da posledice prometnih nesreč, invalidnosti in podobnega danes finančno bremenijo tudi sklade socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Torej jih solidarno plačujejo vsi, ne glede na svojo udeležbo v cestnem prometu.
Marjan Orožen je v svoji intervenciji končno poudaril, da bi se morali v akcijo za večjo varnost v cestnem prometu vključiti vsi dejavniki in ne le tisti, ki koristno in tvorno sodelujejo v okviru republiškega in občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Republiški svet je v zadnjem času tarča mnogih kritičnih pripomb, vendar je res, da je v zadnjem času svojega delovanja o-gromno prispeval k temu, za kar se danes zavzema širša javnost.