198. štev. V Ljubljani, četrtek 19. avgusta 1920. Poštnino plačana v gotovini. 1IL leto. Yclja v Ljubljani in po pošti: tel« leto ... K 240-- f»l leti . . • 120-— Mrl leta ... 60 — u nesec , . . „ 20 — Za inozemstvo: . K 400— . „ 200— . * 100— » 35— cel« let« |«) leti. (•trt leti M mesec Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolar]« četrtletno. . . 2 dolarji Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznici. ' zaračunajo p« ■/W'>ro Ib sicer ^o/, •'im r***o Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ■ "■* štev. 8. Telefon štev. 44. ..... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj pr vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se fra Rokopisi se ne vračajo. vlade. Nastop nove Zaprisega. — Sklicanje Nar. predstavništva. Volitve v konstituanto. LDU Beograd. 18. avgusta. Nova vlada le danes prevzela svole dolžnosti. Ob 11. sta bila zaprisežena ministra Milorad Draškovič in Paia Marinkovič. LDU Beograd. 18. avgusta. Zasedanje narodnega predstavništva bo sklicano za 25. t. m. V prvi seli narodnega predstavništva bo podal ministrski predsednik dr. Vesnič izjavo o Drošli krizi in o programu vlade. Zatem se bo nadaljevala debata o volilnem redu ter se bo spre-lel državni proračun In mirovne po-rodbe. Sporazum glede sklicanla konstituante ostane v veliavi. Se ta mesec se bodo določile z ukazom volitve. ki se bodo izvedle v mesecu decembru. I.DU Zagreb, 18. avgusta. »Novosti« doznavaio iz krogov demokratskih poslancev, da bo nova vlada ostala na krmilu do volitev v kcnstltuanto. ki lih bo morebiti tudi Izvedla v drugi polovici meseca novembra.- V političnih krogih se že opaža živahno volilno gibanie. Začasno narodno predstavništvo ne bo razpuščeno ored novimi volitvami. Albanski napad pod italijanskim vodstvom. LDU. Beograd. 18. avgusta. Ar-navti so zvedli naoad na Biskupaio ter k) zavzeli, nato oa prodirali dalie v treh smereh. Maihne straže, ki so varovale naše meje. so se morale umakniti premočnim silam. Naše čete so ulele mnogo Arnavtov. med katerimi so našli tudi več Italijanskih častnikov, kt so organizirali napad. Vidi se. da obstole očitne zveze med ftaliansko voisko in amavtskimi tolpami. Po oosledniih vesteh od ziut-raf so Arnavti napredovali tako. da •e le Dodal tudi Debar. Nadalino ar- navtsko prodiranje le bilo preprečeno. Iz Bitolja. Skoplia in Tetova so bila poslana olačenia. ki bodo sovražnika gotovo pregnala z našega ozemlia. Beograisko prebivalstvo le silno ogorčeno radi teh nalnovelših ttalianskih mahinacil M ne daio živeti našemu obmeinemu prebivalstvu v mru. V obmejnih kralih, v katere so prodrli Arnavti. vlada velika panika. Pebivalstvo beži v naglici s svojo živino in Imetiem. v kolikor ga more vzeti s sebol. Ljudstvo le silno raz-burieno radi teh napadov. reriu in lussoslovenskem komisarju generalu Pliveliču in se glasi v svo-iem slovenskem delu: Komisiia za' razmeiitev med Avstrijo in kralievi-no Srbov. Hrvatov m Slovencev naznanja prebivalstvu prizadetih kra-lev. da le do določilih st. cerroainske mirovne pogodbe. Člen 29. nlena naloga edinole ta. da določi na terenu (v naravi) meie. opisane v navedeni pogodbi. Komisiia torei ni kompetentna. da se bavi z ureditviio vpra« šanj privatnopravnega ali narodnostnega značaia. Komisiia je smatrala za potrebno, da da to prebivalstvu prizadetih držav na znanle z ozirom na razne nrošnie. ki so došle komi* siii od strani prebivalstva. Maribor. 16 avgusta 1920. General Ante Pli-velič. komisar kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Donavska federacija. Poljska protiofenziva. LDU Poznanj. 18. avgusta. Poll-sko frontno poročilo z dne 17. t. m. Naš protinapad v odseku Novo Ge-orgiievsk. ki ga ie vodil general Sl-korski. ie zadel na trdovraten odpor sovražnikov. Navzlic temu se ie vr-šil naš protinapad ugodno. Serode (?) ie zavzet. Sovražni napadi na obrambne kraie glavnega mesta so ostali brezuspešni. V zvezi z napadom naše armade na glavno fronto le naše desno krilo na varšavskem mostišču prešlo k napadu. S sodelovanjem tankov le bil proti poldne osvoien Dembevielki (?) in prodrlo se je do Novominska. Sovražnik se ie na vse! črti v neredu umaknil do Buga. Hrabri poznanlskl m pogorski polki so onoldhe osvojili Lukovo.' Sovražnik se umika proti Sjedlecu in nam le prepustil ves olen.* LDU Varšava, 18. avgusta. Boji pri Varšavi se razvijajo v korist Poljske. Rdeče čete so bile odbite v krvavi bitki na 40 km daleč od glavnega mesta, štiri bolj-ševlške divizije so popolnoma uničene. Poljske čete so zavzele v protlakcijl Clecba-nov, Garvall, Plonsk In Vlelchov ter pregnale boljševlke do črte Buga. Oddelki generala Palechovvlsza so prišli rdečim četam za ledza ter razširili v njihovih vrstah pra-to paniko. SEJA RAZMEJITVENE KOMISIJE. Maribor, 18. avgusta. (Izvirno porO-(llo.) Danes popoldne se Je vršila četrta seja razmejitvene komisije. Razpravljali so le vedno le o formalnih vprašanjih, z meritornim delom pa začne le le koncem tedna. NATEČAJ ZA DRŽAVNE MEJNIKE. Maribor, 18. avgusta. (Izvirno poro-(Ho.) Razmejitvena komisija razpisuje natečaj za dobavo kamenltlh mejnikov. Mejniki bodo v treh velikostih in sicer 40 v ve-gkosti nad 1 ln pol metra, 400 prlblttuo 1 m lili ii_ i------------r ittii In 4500 približno pol metra. Prijave treba vposlat! razmejitveni komisiji. RAZGLAS RAZMEJITVENE KO-MISIJE V MARIBORU. LDU Maribor, 18. avgusta. Mednarodna komisiia za razmelitev Jugoslavije in Avstrije le izdala v nemškem. francoskem in slovenskem jeziku sestavljen razglas na obmelno prebivalstvo. Razglas le podpisan po angleškem polkovniku Gravenu kot predsedniku komisije, majorju Stey- ANGLIJA SE ODREKA WRANGLI1. LDU. Amsterdam. 16. avgusta. »Telegraf« poroča iz Londona: Llovd George ie Kamenievu na njegovo pisanie z dne 16. t. m. poslal nismo, v katerem veli. da angleška vlada stremi le no tem. da se zajamči varnost čet generala Wrangla in pod njegovim varstvom stoječih beguncev. Angleška vlada ni nameravala, izpodbulati generala Wrangla k ofenzivi. marveč ea je celo proti temu svarila. Smoter angleške vlade je. da se sovražnosti na vzhodu Evrope končalo. Angleška vlada ne namerava podpirati generala Wrangla in l\* svole oostopanie izpremenila samo te;dai. ako bi mirovni oogoli vsebovali ogrožanie poljske neodvisnosti. ANGLEŠKI PREDLOGI ZA REŠITEV IRSKEGA VPRAŠANJA. LDU. Amsterdam. 18. avgusta. Kakor poroča angleški list. ie izjavil Llovd George na današnii seii spodnje zbornice, da je vlada določila nastopne pogoie za ureditev irskega vprašanja: 1. Pčsebne pocole za Sest grofii vzhodnega Ulstra; 2. niti Irska niti noben del Irske se ne sme ločiti od združenega kraljestva: 3. Anglije se v voinih časih ne sme ocrožati 1 .llovd George je dodal: S temi pogoji smo pripravlieni. uvaževati vsak predlog, ki ga izrazi irsko iavno mnenje. Na vprašanje, če so pogaja-nia v teku. ie odvrnil, da doslej od merodajne strani še ni nobenega odgovora na predloge. UKRAJINSKA KONFERENCA NA DUNAJU. Dunaj. 18. avgusta. (Izvirno poročilo.) Včerai došli ukrajinski zunanji minister Je sklical na Dunaj ooslaniško konferenco, katere se bodo udeležili vsi ukrajinski poslaniki v Evropi. Razpravljali bodo v med narodnem položaju in ustvarili smernice za bodočo ukrajinsko politiko. Srčne želje francoskih Imperljallstov se Izpolnjujejo, male srednjeevropske države se zbližujejo In združujejo In cilj francoske srednjeevropske politike, donavska federacija, se bliža uresničenju. A kako vse drugače, kakor so sl predstavljali In želeli pariški gospodje. Njim je dišala zveza srednjeevropskih držav, ki bi prišla prej ali slej v kakoršnl-koll obliki že pod zopetno vodstvo Habsburžanov In bi bila predstraža antante, zlasti pa francoskih egoističnih rentnlkov proti ruski In nemški nevarnosti Takoj po prevratu, ko so osvobojeni narodi še verovali v pravičnost In poštenje antante, premagani pa se lih bali In jih krvavo potrebovali, bi bila tako zveza morda izvedljiva. Seveda brez Habsburžanov. Danes Je prepozno. Narodi so Izpregle-dall. Spoznali so, da so bili antantlnl programi ln njih obljube le slepila In lepe fraze. Vse od rimskega pakta do Wllsonovlh točk. Uvideli smo vsi, da nas hoče antanta zlorabiti kot kolonije, ki naj se žrtvujejo In krvave za Interese zapadnoevropskega kapitalizma. Tudi nas Jugoslovane je Izučilo. Malokje je Imela antanta toliko navdušenih pristašev, kakor med nami. Dolgo nismo mogli verjeti, da smo tudi ml Izkoriščani, prezirani. Naši uradni krogi se še danes cede »zavezništva«. Pod vttsom zadnjih svetovnih dogodkov pa je ogromna večina naše javnosti radikalno spremenila svoje stališče In tako prisilila vlado, da se je vsaj malo Izvila Iz sesajočega objema antante In odklonila nje. no zahtevo po maršu proti boljševlkom. Ugoditev pariški komandi bt bila naša škodnina, koketiranje z madžarskimi ma>. guati — sami dokazi antantlne »naklonjenosti«. Jednaka razočaranja so doživeli tudi drugi mali narodi srednje Evrope. Uže vse bi rada antanta Izigravala kakor nas, zlasti bi rada z nami vred poslala Čehe ln Romune v ruski vulkan reševat Izgubljene Interese francoskih frankov In angleških š&c* llngov. Čehi so to »vabilo« brez obotavljanja odločno odklonili ln izjavili striktno ne-Vtratiteto. Spoznali pa so objednem, da so sami preslabi za stalen odpor ln da je treba zbllžanja z državami, ki so v jednakem položaju. Tako je prišel češki zunanji mlnistet dr. Beneš v Beograd, kjer je našel ugodna tla za svoje načrte. Sklenjena je vojaška obrambna zveza med Češko In Jugoslavijo. Iz Beograda potuje dr. Beneš v Bukarešto. NI gotovo, ali bo Romunija formalno pristopila češko - jugoslovanski zvezi, brez dvoma pa je, da se bo nat o zvezo naslanjala. To bo morala storit! tudi Avstrija In prej ali slej, ko se spametuje In strezni, tudi Madžarska. Na ta način osnovan srednjeevropski blok bo najboljša obramba proti nevarnosti, da postane Srednja Evropa Igrača v rokah brezvestnih zapadnlh diplomatov. Bo tudi najboljša garancija za ohranitev miru In za sporazumno uredlfev medsebojnih sporov, ki jih v bližnji bodočnosti še vedno ne bo manjkalo. Zato upamo, da bo ta prvi korak, ki so ga naredile osvobojene države samostojno, brez pokroviteljstva antante In celo proti njeni volji, rodil najlepše sadove ln (udi Jugoslaviji pomagal odstraniti kri- smrt. Poleg tega pa postopanje plebiscitne | vice, ki so nam jih zadali antantlnl mogoč-komisije, jadransko vprašanje, vojna od- nežl. PROTINEMŠKA AGITACIJA V BELGIJI. Berlin. 18. avgusta. (Izvirno poročilo.) Kakor se poroča iz dobro informiranih diplomatskih krovov, narašča Nemcem nepriiazno razpoloženje v Bellih vedno boli. V Brusim ie naleolieno Dolno protinemških lepakov in v mestu in predmestju so se vršile velike demonstracije proti povratku Nemcev. ostra, LjublJančanje so se držali Izborno. Posebno je ugajala njih spretna Igra po zemlji. Zagrebška obramba je bila prvo* trstna, napadalska vrsta slabša. PREPREČEN MONARHISTIČEN PUC NA DUNAJU. Dunal. 18. avgusta. (Izvirno poročilo.) V noči od 16. na 17. t. m. se le pripravljal na Dunai puč monarhistov. ki so hoteli zasesti mesto in proglasiti Habsburgovce za avstrij-ke vladarje. Vojaštvo ln policija le patrulirala z ostro nabitimi puškami t>o mestH. Do nemirov vsled tetra ni prišlo. ______ ■ NOGOMETNA TEKMA MED LJUBLJAN-6KO IN ZAGREBŠKO REPREZENTANCO. Zagreb, 18. avgusta. Današnja nogometna tekma reprezentanc Zagreba hi Ljubljane je prinesla rezultat 0 : 1 ▼ korist Zagreba. Polčas tudi 0 t 1. Tekma je bUa M. Z6vaco: Kraljev vitez, Zgodovinski roman. (Dalje.) »Mogoče. In potem?« »Potem?« te oponesel mladosten glas. »Potem? Ostalo, cosood vitez, vam razložim samal« Caoestan« se Je ozrl In ostrmel. Hkrati, ko le smuknilo dobro ln mr* lavo telo Cosrolinovo na ho• »Kai sem vam rekel, svetlost?« le izprecovoril črni. »Tekla le na »e-stnnck«^ Tisti, ki mu te velial nacovor svetlost, le skrčil roko na mečevem ročniku. Trpel le. da nikdar tega. Kdor llubi. ne pozna strašnelše muke od zavesti, da leži Izvoljenka njegovih čustev v oblemu drueeea moža. Gospod v vijoličastem plašču le zahropel: srdito le blisjiil 1 očmi ter skočil proti gostilni. Toda Črni mu le zastavil pot. . »Kal mislite, svetlost? Kal porečeta iutri dvor in mesto, ako zvesta, da se le škof luconski, vojvoda Richelieu. prvi svetovavec krallice-ma-tere. pobiial v costllni zaradS lenih ženskih oči?« Richelieu se ie ustavil, mračno zamišljen in ves drhteč od cneva. »Raiši pocledam laz!« le nadaljeval črni. »Mene ni škoda: noter ?topim ln poizvem, česa išče Marfon )elorme v tei hiši.« • . »Ali si res pripravljen. > vrli moi Laffemas? Oh. dai. izve! mi ime človeka. h kateremu ie prišla... Dorin iriii! * BORZA. LDU Zadreb, 18. avgusta. Devize: Berlin Izplačilo 200—202, Italija 474-475, London 320, New York 90—92, Parls 650, Praga 161—163, Švica 1550—1600, Dunaj 41.25—41.50. Valute: dolarji 91.50—93, avstrijske krone 40—41, francoski franki 660, napoleondor 344, nemške marke 199—200, Italijanske Ure 465—470, angleški funt 325 350, češkoslovaške krone 156—158, švicarski Iranki 1550. Curlh, 18. avgusta. (Izvirno poročilo.) Berlin 12.50—12.85, New York 600—601, Buenos Aires 230, Praga 10.40—10.60, Beograd 26—26.50, Zagreb 6.50—6.60, Budim* kešta 2.87—3, Dunaj 2.87—3, avstrijsko krone 2.85-3.10. Dunaj, 18. avgusta. (Izvirno poročilo.) Zagreb 240—260, Budimpešta 100—110« Praga 392—416, Varšava 88—98, (ehoslo-vaške krone 8.90—4.10, dinarji 965-1015. Podpirajte Jugoslovansko Matico! Mož v črnem plašču se le priklonil ter odgovoril suhim fn hkrati vsi-fIMm triasom: »Zalezovati, poslušati, poizvedovati: to le oosei zame... Čulte. svetlost! Petindvajset let ml ie zdai. In čas le. da se odločim. Grd sem in majhen: zrak. ki ca sopem. Je polni zaničevanja. V moiem srcu se oora-la sovrašvo do vsega. kar živi. Ka-rHera sovraštva te zame kakor nalašč. Zalezovati, prisluškovati, izpraševati. ovajati — da. to ie moj poklic. Izročam se vam. svetlost'. Služiti hočem vašim slabostim in vali veličini, vašim ljubezenskim spletkam ln vaBm intrigam v ojgflkU meni bo vse enako. Jaz DO^uiem vas. in vi potrebujete mene. d^nem ge reči. da va6 Izpooolniulem. Glejte. Jaz nočem ostati siromak, ki sem! ali nai bom do smrti reven odvetnik? Tudi laz hočem plezati kvišku* vzDeniati se na vrhunce, odkoder, lehko tareš drugim elave! in zato. svetlost, se oklepam vas: vi ste namenjeni kvišku, spoznal sem ogroin-liost vašeca častihJenla!« • Stran 8. r' ■—1‘ gJUGOSLAVIJA* dna ».pegata 1980* 198. štev. Ivan Deržtč: Polom na železnicah. So gotove gospodarske panoge, ki se iUi da voditi le strokovno ta nikdar politično. Med te spadalo v prvi vrsti železnice. Zadnle tedne ta dneve se biie hud boi v dnevnem časopisni. očitki lete sem in tla. tarife so za 100% že povišane, a za nameček nostoii še sklep ministrskega sveta, da se povišanle dvigne za 200 do 300%. Vsa ta poročila listov pa se direktno ogibalo ledra — pravega vzroka razsula, ki le z dosledno ore-ciznostio rastlo in preti v prihodnjih mesecih oškodovati naš narod za ogromne miliiarde. Zetnlia ie rodila in sicer pri nas v Jugoslaviii v obilni meril Sad pa bode seenil. šel v nič. ker ea ne bode mogoče spraviti tia. kler bi se ga dalo pravilno in dobičkanosno porabili. Koliko žita itd. le lani bilo m>* kvarienega. nam še noben minister ni povedal, koliko sadla oa bode lotos segnilo. ie vsakemu lasno, ako uvažuie deistvo. da ie samo mariborska okolica do Sv. Lenarta priglasila okoli 2000 vagonov. Kai le vzrok? Vzrok le popokio razsulo v upravnem organu. — W ima vrhovno vodstvo železnic v rokah. — y ministarstvu saobračaia. Po skoral dveletnemu obstota centralne vlade to ministrstvo še ni organizirano. Imeli smo ministre demokrate. namestnika socialdemokrata in sedal krščanskega soctial-ca. Vsi so organizirali samo politično 1 Kreirali so takozvane pomočnike minstrov — nekake »vseznale« ta * tem le bilo niihovo delo končanol Ko ie pal minister, ie oal tri ali dva dni Drei niegov pomočnik ali parlar mentarno rečeuo. gospod pomočnik' ie prei podal ostavko. Sedal imamo še novinu. da pomočnik v nalboli kritičnem času gre — na bolovanlel Čemu. za boga. so potem pri ministrstvu posamezni oddelki, čemu načelniki teh oddelkov? So D ti navadni pisaril in klečeplazci pred raznimi strokovnjaki, pomočniki ministrov? Kai pomagalo prerekania. da upravni aparati — direkctl* niso na mer stul Kako pa nal bodo. ko lih ni nihče organiziral, lim ni dotočil delokroga. ko te direkcite Iz ministrstva ne dobe nikakih direktiv, nikake ini-ciiative. ker v ministrstvu ni Mudi da bi strokovno delali In kontrolirali! Kat ta kako delalo posamezne direkcije. kler oovrh vsemu sede še tut nam Jugoslovanom sovražni elementi. ni treba razlasnlevatl. Samo en primer. Pred dolgimi mesed se le do trdem boki is delu Izdelal enoten pravilnik za razdellevanle železniških voz. da se enkrat vendar odpravilo različni sistemi Kal mislite. da se le izdaL kal iet v mhcnict g. pomočnika v Beograda leži. vzlic temu. da le g. pomočnik trdno pre« pričati. da nima prav nobenega doI-ma o vozovni službi. Da potem id čuda. če se postale kratkomelo ne pokore ukazom takozvane »centralne Dodele kola«, mora tudi veak politik priznati 1 Namerava se ustanoviti generalno dlrekcilo za vse jugoslovanske državne železnice in obdržat! ministrstvo saobračaia samo kot nekako politično vladno InstitucHo. Za normalnega človeka fe to — naivečja neumnost, sit veni a ver bo — a drugega izraza ni mogoče rabiti. Čemu potem posebno ministrstvo? Ta generalna direkcila nal se podredi ministrstvu trgovine ali če hočete kakemu drugemu — ali bodi ministrstvo saobračaia refugium za stran- karske žonglerje in politične prooa-lice? Krivdo se zvrača za našo ožlo domovino Slovenilo na deistvo. da se le razpustilo samostojno ravna-tellstvo drž. železnic v Llubllani. ki ie imelo približno 500 km. večinoma lokalnih prog. Ni mol namen tukai aoodiktično izraziti kako maksimo. ki bodi edino merodalna. Svote mne-nle sem že izrazil lavno In danes ob-staiam na istem, da se bi bilo in se Še da edino z organi bivšega ravnateli-stva v Liubliani rešiti vsai obrat se-danie direkcile Zagreb. To pa. kar so naredili naši politični ministri in pomočniki, ie višek nesramnosti! Brez programa, na podlagi raznih informacij med štirimi očmi od političnih žonglerlev. so razmetali slovenske državnoželezničarle; tl se potikalo okoli po Hrvatskem brez stanovania. brez delokroga. — brez denaria —: da to ne more roditi druzega kot anarhiio — Dač sedal tudi gospod le politiki od Kristana pa do Korošca moralo priznati. (Dalje prihodnjič.) Jedro francosko-angle-škega spora. Radi priznanja Wranglove vlade na Krimu od strani Francije ie prišlo orošli teden med FrancUo in An-gliio do nesporazuma, ki le obetal roditi za Francoze prav resne posledice. Ozadie francosko-angleškega spora le sledeče: Francila. oziroma njeni državljani so investirali za časa carizma v Rušili ogromne svate svolega kapitala, ki znašalo mnoeo milijard. Tega dolga ruske caristične vlade sedanla sovletsfka vlada v Rusiji noče prevzeti na svol račun. Francozi pravilo, da te od tega dolga odvisno živ-llenle franooske države in da dolga ne moreio spregledati. Zato zahtevalo. da lim Rušila ves ta denar povrne. To ie tudi vzrok, da prizna Francila v Rusifl vsako vlado, o kateri uoa. da 11 bo denar Izplačala. Ker se ie sovjetska vlada izjavila, da tega ne more storiti, so Francozi nanio besni in lo nočeio priznati pod nobenim ooeoietn. To le tudi pravi vzrok priznanja Wrajwclove vlade. Z drugačnim očesom pa gledalo na razmere v Rušili trezni Angleži. Oni računalo z dejstvi, ta to lih Je tudi napotilo v to. da so Pollakom nred začetkom bitke za Varšavo svetovali. nal sprejmeta ooeote. k! lim tih bodo predložili ruski mirovni odposlanci Francila ni storila tega. temveč ta nagovarjala Pollaka nal se ruskim mirovnim Dogoiem nikakor ne udata. ker M ootnenfata Priznanje in akceptiranje teh pogolev priznanje sovletske vlade v Rusiji. Da b! Polisl^p še boli odvrnila od sovletske Rusije, ta Francila sugerirala Pollakom, da pomeuJa spreleti« ruskih mirovnih pogolev konec doII-ske neodvisnosti. Jedro franoosko-angleškega spora obstotl torel v Priznanju ta neprlznanlu ruskih sovjetov od strani Francije ta Angiiie. Sedal noiasnlule francosko - angleški soor oartški »Temos«. ki opravičuje francosko vlado radi priznanja generala W rangi a na sledeči način: Ko fe Millerand prišel iz Hvtela v Pariz, ie našel tainkal prošnjo za priznani« Wranglove vlade na Krimu. Ministrski svet. ki se le sešel ob 10. uri dopoldne, ee te odločil za priznanje te vlade, a Sele popoldne istega dne le prišlo poročilo o koraku j velike Britanije, LJovd Oeorge v Varšavi. Llovd Ge- orge ta svetoval Pollakom nat sprejmeta bollševiške mirovne oogole. če pa tega ne store, ie delal, se Angela ne bo več brigala za Poljsko. Britanska nota le povzročila v Varšavi splošno razburlenle. Pollskl krogi so bili vsled francoskega vpliva prepričani, da pomenilo mirovni Dogoš kakor lih le formuliral. Kame-ntov. de faeto konec nollske neod-v'snosti. Uničenje poljske neodvisnosti Da le strašna grožnla Francilf. Zato so Francozi takol zahtevali pojasnila od angleške vlade, kako Je mogla Pollakom nasvetovati sprelem mirovnih pogolev. ne da bi se bila Dre! o tel zadevi sporazumela s Parizom. »Temps« pravi dalie. da se v Francih čuti. kako hočeta gotovi vplivi Francilo prisiliti k novi konferenci, katere bi se udeležiti tudi Nemčila ta sovjetska Ruslia. Na taki konferenci bi bila Franciia nalboli teoena. ker hi bila prisillena spreleti revizUo versailskega miru. S tem bi izgubila Jamstva, ki tih nuino potrebuje za svota varnost. Izgubila bi delno aH mogoče popolnoma volno odškodnino do katere ima sedal pravico. In ta možnost razburja vse Francoze (rentierie) brez razlike političnega mišllenia in družabnega stališča. Francozi se boie tudi. da bi se potem Nemčiia. ojačena oo mdielših Dogoiih. lahko pripravila na novo volno in da bi ta možnost postala neizogibna, če bi bila uničena neodvisnost Pollske in bi bila Nemoem dana možnost, da organizirata sovjetsko Rušita za svoje koristi. Ozadie francosko - angleškega srora leži torel v imoerllalizmu. katerega se mislita Francozi držati toliko časa. dokler lih sociialni valovi iz Rušile ne bodo vrgli ob tla. strokovne zveze in na mednarodno svežo transportnih delavcev broo-tevko. v kateri (Ima naznanja, da ta skupščina angleške strokovne organizacije s zadovoljstvom vzete na znante Jzlavo ruske sovletske vlade, v kateri ista zagotavlja Poljski nleno popolno neodvisnost. Angleško delavstvo naistriktnefše odklanla vsafco podporo državam ta krogom, td bi hoteli aktivno nastopiti v rusko-polt* skem sooru. Pooblastilo le svol akdl-ski odbor, da proglasi v slučafu kakšnega mobillzačnega poskusa splošno stavko. Nadalle poziva strokovne organizacije angleškega delavstva in ves organizirani svetovni Droletariiat. nal z neomaino energijo zahteva odpravo talne diplomacije, tako da se bo moglo reči. da govori z vladnih izlav res lhidstvo. ne pa Doedlncl. Tajništvo mednarodne stro, kovne zveze ie na to brzojavko takol odvrnilo z niKlo. da bo organizirano delavstvo celega sveta sledita vzgledu svollh tovarišev v Anglli ta zardelo netostrelši bol proti neprestanemu prelivanhi krvi in zagotovilo o*-lemu svetu že tako skraino potrebo! mir. Mm«! jim Beležke. Mednarodno izzivanje. Razmejitvena komisija v Maribo« ru fe Izdala, kakor poroča doni sni urad. nekak' proglas v nemškem, francoskem in slovenskem Jezika. Predrznost, ta pristranost antantaiv lev te res že neznosna. Ce izdajata na Koroškem večjezične razglase, se da to vsai na videz opravičiti a tem. da le plebiscitno ožemite tor* malno mednarodno. Da Da nam vsfc* llulelo nemščino ta še mani potrebno francoščino v Mariboru in to — kakor moremo sklepati iz vesti LDU — celo pred slovenščino, le Izzivanje. ki ga ne moremo ta ne smemo trpeti. Ne vemo še. ali so razglasi trn plakatirani ali ne. Pričakuiemo d« od naše delegacile Dri komisi Ji. da bo znala to na vsak način preprečiti ali Da dosegla odstraniente. če so plakati že na ulici. Korektnost oa take! Ko se le mudil čehosIovaSH za« nanM minister dr. Beneš v Beograda seveda ni manlkalo neizogibnih napitnic in slavnostnih govorov. Zanf« mivo le. da v vseh teh dolgih izla-vah ne naidemo Izrazov Jugoslavija, lugostavanski ampak dosledno te na« rodni SHS ta shs-ski. Korektni so gospodle! Jugoslavija. Reka samostojno mesto. b Rima ]• dospela vest* da se 1« i nekem reikem shoda proglasila Reka ta samostojno mesto. Dasi Je ta rest sama na sebi precej pomanjkljiva — saj ne pove niti, kdo da Je omenjeni shod sklical — vendar moramo takol pribiti, da se sre pri vari tri komad til le aa novo karleklnado Tf Aasunzllavo. M nima In na wn Ima« I alkakeca drtavnopravnega pomena. Reiko vprašanje s tem ni rešeno, temveč Je stopilo le v še bolj akutno formo. Reke nam na odreka niti londonska pogodba, ki nam sicer dela orio vrsto krivic, temveč Jo prisoja Jugoslaviji, kamor po svojem geo-grattčnem položaja spada. In ravno to bode D* AnaonzIJa v oči in hotel M postaviti svet pred gotovo dejstvo — samostojno reiko državo. A to pot se Je D* Annunzto gotovo nekoliko vračunal. Države se ne tvorijo bar na shodih, in posebno ne na tokih, kjer ni navzoča alti četrtina zalntere-stranib prebivalcev. Poročile govori o števila 10.000. To M bila približno četrtina te-Šketa prebivalstva, a popolnoma gotove je, da ie b8o vsaj polovica teh zborovalcev hnportiranih iz Italije deloma v uniformi deloma v civllu. h tl na) M sedaj odločn usodo Reke? Tak račun sl ie pač lahko na. pravil le D’ Annnnzlo! Za nas pe le reiko vprašanje nerešeno in prej ko slej zahtevamo to pristaniško mesto, ki nam gre po vseh naravnih In človeških pravih. Naša nevtralnost v poljsko - raškem konflikta. LDU. Beograd, 17. avgusta. »Tribuna« Javlja: Ker je Izjavila Čeikoslovaška, da ostane nevtralna v poljsko - ruskem konfliktu, bo tudi naša vlada antanti odgovorila v istem smislu. Zelja vseh Jugoslovanov le, da se nebratsk! odnošajl med Rušilo in Poljsko poravnajo ter da obed ve državi skleneta mir, da bi moglo vse slovanstvo ujedinjeno služi« samo Ideft bratstva. miru In ofvlllzacljl. Seja ministrskega sveto. LDU. Beograd, 17. avgusta. SnoČt M Je vršila sela ministrskega sveta, na kateri ]e dr. Vesnič poročal o razgovora s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Be-nešem tn o rezultatih, Id ao se dosegu. Poročal le tudi o zvezi, ki Je sklenjena med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo,-Ministri so vzeli referat na znanje In odobrili zvezo. Sestanek nar. predstavništva. LDU Beograd. 17. avgusta. V političnih krogih se govori, da se skliče narodno predstavništvo nekaj dni po občinskih volitvah v Srbiji, Id se vrše dne M. t. m. Albanci ie zopet napadajo naše ozemlje! LDU. Beograd, 17. avgusta. Organist- 1 sta bila odlikovana. rane čete albanske vlade so predvčeraj«, njim z močno sflo vpadle v naše onemita prt Dobra. Ker Je bil sovražnik v premoč^ so se naše obmejne čete umaknile s stra« gične črte na naše prejšnje črte na desnem bregu reke Drine. Prebivalstvo le vse pre« plašeno zapustilo svoje domove in zbežal«, Vojaško olačenje le prihaja In pričakovati Je, da bomo vrgli amavsko tolpo čez mo« jo. Z ozirom na te lzvanredne dogodke n* jugoslovanski meji se bodo odložile občinske volitve v štirih obmejnih okrajih. K glasovanju ne bodo pripustili ni« onih vojaških obrezancev, ki se nahajajo tara. Posvetovanja radi arnavtsldh napadov. Beograd, 18. avgusta. Včeraj Je bfl* Izredna ministrska seja, ki je trajala od pol 6. do 7. popoldne. Na tel sefi se le razprav-tlelo o potoCeto. M te sestal redi zadnJTH napadov arnavtskfli totp na naše meja. Sprejeti sklepi se nanašalo na odredba proti arnavtsklm napadalcem in na zavai-rovanje obmejnega ozemlja, t e Dr. Bcneia, Čeh osi o vaškega zunanje«« ministra je odlikoval prestolonaslednik Aleksander z redom Belega Orla 1. razrs« da. Tudi obadva češka generala, ki st« ' spremljala dr. Beneša, Sajner In Hussalš, Angleško delavstvo in rusko-poljski spor. Angleško delavstvo, ki le gotovo nafboite organizirano na celem svet«, se Jasno zaveda svollh dolžnosti s ozirotn na važno vlogo. M ta tara v n v«svetovnem gospodarstvu. Predsed-kl ga le napravil nlk angleške delavske stranke Adam-~ son te oosla! na talnlštvo mednarodne Boljševiške slike. Boljševizem kot vera. Po šestih letih nečloveškega trpljenja in izmozgavania te Dostavil ruski narod armado, ki zmagovito drvi z vzlioda na zanad in povzroča za-padnlakom blazen strah pred svetovnim prevratom. Kdo more rešiti to uganko sile ruskega naroda, o katerem le že ves svet mislil, da se ga ie rad! caristične strahovlade polastila oopolna onemoglost m apa-ti?a? Pregloboka Je skrivnost Rusije In narave ruskega naroda, da bi bflo mogoče vsestransko In popolno razrešiti to zagonetko. Vsak poskus ostane samo začetek in donesek za končno jasnost. Vsak poskus osvet-liule vprašanje samo z eme strani in šele vsi skunai obsegalo resnico. Za pisca teh vrstic ie klluč v razrešitev uganke ruske armade označba boljševizma, ki lo Je postavil N. Berdaiev in ki pravi: »Boljševizem ni politika, ni napaden sociialni boi. ni zasebno* dife- rencirano Dolie človeškega delovanja. Boljševizem le stanie duha in Doiav duha. nesluteno vesolino spoznavanje sveta in svetovni nazor. Boljševizem hoče prodreti v celega človeka, v vse nlegove sile. odgovoriti hoče na vsa vprašanja človeka, na vse človeške bolesti. Boljševizem hoče biti »nekaj«. Biti noče del in posamezno oolie živllenta: noče biti socilalna politika, ton več vse v vsel nooolnostl. Niegov fanatičen verski nauk ne trpi Dolee sebe ničesar. noče z nobenim delati, temveč hoče biti vso v vsem. Bollševizem te do vernosti ta verske ekskluzivnosti stopnjevan socilalizem.« Boljševizem se smatra za novo vero. SocitataSka resnica pa le,' da s« vsaka vera hoče udetstvltk ter se smatra za edino zveličavno. Dri čemur ne izbira sredstev. V danih razmerah Je naiboliše sredstvo armada. Disciplino amade vzdržuje ne samo zunania strogost, temveč tudi notranJe prepričanje, da ustvari« armada dobro, zv.cličavuu delo. kar. Razna poročila. more vršiti samo dobra ta močna armada. VodltelH ruskih armad. Na čelu rdečih armad stoti Trocki. Glavni poveljnik ie Kamentev (pa ne londonski!). Načelnik generalnega štaba fe Nebedev. Zapadno armado vodt general Tuhačevski. ki ie star šele 27 let. Voditeli konjenice v Ukrajini i* Buidennv. bivši podčastnik. carske armade, ki le dosegel svoie mesto v odločilnih boiih s Kolčakom in Denlkinom. Na čelu Jugozapadne armade te blvš! podpolkovnik Jego-rov. Vsi ti poveljniki in voditeltt Žl-vtlo med sebol v naJleošl skuri. Sestavine rdeče armade. Trocki sam priznava, da se bori v vrstah rdeče armad« mnogo angleških. francoskih, nemških ta če-hoslovaških vojakov. Sedal ee nahaja v niel tudi veliko Število Poljakov, ki dezertiralo iz poliske annf*"-Trocki pripisuje zmagovltost rdeče armade deistvu. da Je sestavljena iz vseh mogočih mednarodnih esemen-..tOV/ Hudi boli zn Varšavo. LDU. Koenigsbam, 17. avgusta. BolM«-viSka knvalerlta la severno od Vloalavake-ga dosegla Vislo. Močen poljski protlsunek In Ronskega v smeri proti Ctechanowu Je aelo napredoval. Za Ciechanov se bijejo Ijnti boji ter je s tem bramba Varšave n« severu zelo olajšana. Vzhodno od Varšave se nadaljujejo budi boji aa črti Radbntn-OkunjetL Boljševiki so poizkušali Izsflttl prehod preko Visle severno od Ivangoroda, Id jim pe n! uspel. Južnovzhodno od Varšave so se ob Wteprzu začele nove poljska prottoperaclje. Vesti e padcu Varšave. LDU. Pariz, 17. avgusta. »Joontai doa Debats« pHe, da so bile davi razširjene Vesti, da je Varšava padla. Reuterjev urad le popoldne razširil vest, da se v oflcIeJnlS lcroglh ta vest n! potrdila, temveB da m-sprotno Izjavlja poroCflo medzavezniSkn misije v Poznanju, datirano od ld. J. 2te-iQi5, LDU Praga, 17. avgusta. Devize: Beograd 251, Dunaj 36, Zagreb 64.50. Valutej Jugosi. dinarji 357, avstr, kron« 24. LDU Beograd; 17. avgusta. Devize« Pariz 168-172, Londona 87-0, Newyorif 23.50-24.50, Berlin 49.50-50.10, ženeva 396-400, Dunaj 10.10-10.20, Praga 39.50-40JO, Milan 121-123. - Valute; 20 dU natlov v zlatu 24.10-24.30, angleški funti 85-0, francoski franki 172.50-173.50, dolarji 23.20-23.50, italijanske lire 118-120, nemške marke 49.75-50, češkoslovaška krone 40-41.50, avstrijske krone 10-ll1. J vesti« m puuu o, , — Ceoiu (HUikovanJa? Neki cta* brovoHac oiSe v »jvsroslavIJi« od u. it. m. o odlikovanjih za bole na Koroškem in omenja uri teai odsek v Podroščfci. Mislim, da le Dač vseeno, če boisvniki za predor i nadalie ostale ior brez križcev, medal! Itd, Dvomim namreč, da je kdo od tedanilh resničnih braniteljev šol v boj za J«-coslaviro z namenom, da l)i dobil in nosil odlikovanje katerekoli vrste. Jaz- ki sem sam bil tam one dni. ter ine uradno, poročilo imenoma navaja. do pravici povem, da kar se le tam /trudilo iuna?ke?a. se ie ztsotdilo iz idealizma in nesebične poSrtvovatao-sti ne na zato. da bi kedal deževalo odlikovani. Uveden sem. da resnični brimtelii predora v PodroSčici nosilo odirivavania v sren. zakal zavest, da so oni prvi stavili živlienie za Ju-v osi a vi k> na kocko, se ne da odlikovati-. posebno ne. če branltclH uredo-ra čutita. da so tamkaj storili le svo-lo dolžnost. Tudi dobnovollec. — K orožniškemu vprašanju. Dovolite. da kot dober poznavalec razmer. ki v niih živi danes naše orož-ništvo. spregovorim k temu vprašanju nekoliko besed. Vedno se nenav-llaio še siučaii. da pride ta ali oni iz~ vmed orožnikov v kazensko preiskavo. ker sprejme od ene ali druge stranke kako darilo. Priznavam, da bi tega ne smel storiti, a ako oaele-damo financiielno stanle našega orožnika nekoliko bližje, uvidimo, da mu sicer ni moeoče izhajati. Kako naj si preskrbi potrebno obleko zase to za družino? AH nal zato cela družina štiri do pet mesecev strada? a Me mrtem Cudjfo. da eden a1, dhw! izuied orožnikov no vzdrži skušnjave m vzame tu in tanr kakšno darilo Iz dobrih rok? Natova merodajnih Jfalctoriev je. da omogoCifo orožnikom življenje brez ozira na darila. Potem bodo samoahsebi prenehala. Postavite orožništvo na stališče, na kakršnem ie bilo pred volno in šele potem boste lahko zahtevali od nle-«ra isto kot orei. — Narodni svet za Koroško potrebuje v agitacijske svrlie na Koroškem nujno več koles. Posebno lih bode rabit tik pred plebiscitom, ko bodo nemški agitatorji napeli gotovo .vse sile. da zaoelieio koroške Slovence. Vprašanj© plebiscita la resno In posebno za nas Slovence neizmerne važnosti. V tekmi med slovensko to nemško hitrostjo mora zmagat! slovenska gibčnost. Apeliramo ziasti na irpoviteiše sloie. da D-ošIieio vsa razpoložljiva kolesa Narodnemu sveta v Velikovec, ki tth bo tako! dg plebiscitu: vrnik — Za BOFŠtnftov spomenik: Pododbor »Udruženia gled. igralcev SHS v- Ljub liani« namerava Dostaviti svojemu članu, velikemu slovenskemu umetniku in očetu slovenske gledališke umetnosti. Ignaciiu Borštniku, primeren spomenik, in sicer pokoj-pikovo oprsle v atrii dramskega slje-dališča v Ljubljani. Udruženfe se tem Poloni obrača do vseh svoiih članov, prijateljev in ifubltellev gledališke umetnosti s prošnjo. da bi prioomo-r lažni oddelek, kamor shranjujejo svojo rtnMi*0’ k.? dospo z Utranjlm vlakom v Jipr, at»° es ^opo*chie oblegajo te mno-„1 p ° ?''1 ne asenture v Kolodvorski ull-• P°poldpe P.a se vale na kolodvor, k po- poldanskemu tržaškes« osebneiba vlak«. Zlaatl včeraj Je nudilo to vrvenje nenavaden »ocljalen pojav. Mladenke v uaJlepSI dobi, cvetoča in krepke, zapuščalo »voje domove s pletenimi težkimi kovčekl v rokah, Govore ono mehko dolenjsko narečje. Vse drve v Ameriko. Poleg njih p« so ee včeraj pojavil! Se drugi Izseljenci, ki so tvorili dokaj pisano družbo. Bill so starci, žene, gospodarji, otroci, Imovltl molje, elegantno napravljene gospodične, gospodje in tako dalje. Govorili so med seboj znani Jezikovni klljoin tam ta kočevske vojvodine. Tl so tvorili včeraj dvotretjinsko večino Izseljencev. Vprašali smo Jih kam gredo. Odgovor kratek: »V Ameriko!* »Zakaj?« Ker nam v Kočevju ue ugaja več! V resnici tržaški osebni vlak še Bi bil nikdar tako napolnjen potnikov, kakor včeraj. Bilo Je gotovo prlllčtio 300 oseb. Samo v neki potovalni agenturi v Kolodvorski ulici so Izdali okoli 230 potnik listov v Ameriko. Vožnja v Ameriko preko Trsta veli« za odraslo osebo 7500 K. Te dni so »amerlkancf« zato zelo številni, ker odide v soboto v Ameriko parnik »WUscm«. — Učiteljstvo In doklade. Pred trem! meseci smo Jih že dobili, doklade namreč, a še danes Izprašuje učiteljstvo, kje da so. Ostale so pač nekje na paptajh, kajti * njih Izplačflu ni ne daha ne sluha. Javnost živi danes v prepričanju, da smo učitelji Jako dobro situirani, mi pa, ki srna se posvetni temu stanu, čutimo dobro, da se doba zapostavljanja nadaljuje In da nimamo pričakovati ničesar dragega kakor cele kole lepih obljnb. Naš stan, za katerega Je potrebno toliko Idealizma, poznajo samo takrat, ko naštevajo naše dolžnosti, — drugače pozabijo ne nas. Zahtevamo, kar nam gre In ničesar vel. Zapostavljanja naj bo vendar že enkrat konec in zato prosimo, da se nam doklade že enkrat Izplačajo. Več učiteljev. — Medicinske podpore; »Slov. dijaška zadruga v Pragi« javlja sporazumno s predsednifitvora zdravstvenega odseka za Slovenijo In Istro svojim Banom medicin-com, da vpošljelo svojo prošnje za Studijska podpora najkasneje da K t m; na naslov Srečko Petrova«, LluMJtaia. Rimska cesta 23 in sicer opremljene kakor sledi: 1. ubožno spričevalo, Z. Izkaz o 'Javnih ali zasebnih drugih podporafi, 8. krstni list, 4. domovinsld list, 5. vsa spričevala o dosedanjih Izpitih. Priložena mora biti poštna prlporočnlna 4 K SHS. Na prošnje, vložene po navedenem roku, se ne bode oziralo. — NI upanja, da bi bilo mogoče začetnikom ugodna rešiti njihov* prošnje za studijske podpore v ftrozmmrtvu. — Pooblaščeni smo pozvati tudi tovarišu ta ; drugih visokošolskih meat, da’ vlože enako opremljene prošnje potom svojih društev do nalkasnoje 28. t. m. — Splltsk« podružnica tržaške trgovske banfta dopisuje ljubljanskim bankam v Italijanščini. In ljubljanski zavodi te izzivalne dopise sprejemajo in bržčas na nje tudi v Iaščinl odgovarjajo. O, suženjska, kril — Društva poštnih uradnikov ln uradnic priredi dne 22. t m. ob dveh popoldan v Novem mestu v restavraciji Kokllč stanovski sestanek. O našem položaju poroča tovariš Uleplč. Udeležite se gotove tega važnega sestanka tovarlšt In tovarišice Iz Dolenjske. k — Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje ofc smrti v Ljubljani, sklicuje za v nedeljo dne 22. avgusta 1920 ob a. Sjetraj v prostorih društva »Slavec« V Narodnem doma v Ljubljani, prvo nadstropje lsvanrednl občni zbor z dnevnim rodom: prlklopltev 'društva »Insbrucker-Sterbovereln« k našemu društvu: preured-ba pravil; volitev novega odbora: določitev podpore ln članarino ln raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. g — Šolsko leto na Hrvatskem, in SJnvo-nlll se začne po odredbi hrvatsko vlade 9. septembra. ~ MužJčka Škota Soinbozsko srpske kvačke družine u Sombora Išče s 1. sep-Jr"* L Izvrstnega učitelja za klavir. Biti mora absolvirau konservatorlet veš« v komorni glasbi ta dober pedagog. Fnair« Iščete 2 srbski pevski društvi v Sombora Izurjenega pevovodjo, ki bo mogel poleg pevovodstva pri društvih tudi nastavljen biti' na muzičkl Skoll Somborskl za teorijo, petje ln zgodovina. Prijav« za to s tožbe naj se pošljejo predsedniku Somborsfce srpske pevačke družine dr. Joca Lalofevtču, advokata v Sombora; eventualna pojasnila daje v Ljubljani g. ravnatelj Matej Hubad. K —rj u ■» m ii jrarmar-ara vrati« jl MU u MK vrni ."lrrvriaaai ra^jRnraranRaemsv-. m\rntmm- V NEDELJO VSI NA SOKOLSKO SLAVNOST V ŠKOF JI LOKI j Ljubljana. w Nezgoda potujočega Bolgara. Včer«| ob 16. url dopoldne Je stopil pred pernati ečnog« policijskega uradnika Od solnoa zagorel, visok mtaden« črnih los ta kra*. kih pristriženih brk tor uradniku v lomeči nomičtal naznani! svojo nesrečo na 2«. leznlol. Bil Je to IT letni 8pat Nikolov Da-skalov te Solijo, do sedaj bolgarski učitell, sedaj študent Inženjerstva. Obširno Je opisal svojo potovalno nezgodo. Dne 18. t. i«. Je odpotoval iz Solijo v Italijo z namenom, da začne v Tudnu tehpične študij«. Rre- »krtajea to bil ■ vsemi potnimi teka*i&, « vsoml za tako pot potrebnimi lin neteogfti-nlmt »vizumi« vseh poslaništev ta z dragimi šolskimi spričevali. Is Zacreba Je odpotoval 17. »Jut raj. Na dragi poetajl od Zagreba proti Zidanem« moeta pa Je prestrašen opazil, da )e popolnoma okradeš. Med spanjem mu Je nekdo Izmaknil vse dokumet« In denarnico s 100 dinarji ter 83 bolgarskimi tevL Na Zidanem mosta to tatvino prijavit državni poUoBL Na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu pa N zaprosil za potni list do Trsta on. do Turt-na, kler Ima svojega brata. — Lep predstojnik. V nekem tukajšnjo« trgovske« uradu mM g. ravnatelj, da mu moralo biti njegove uradnice pokorne tadl Izven službe ▼ njegovo privatna zabavo. Pridržuje Jih preko ure v uradu ta hoče na čuden način Izkoriščati tako pridobljen čas. Mislimo, da nas bo g. ravnatelj razumel. — Sanitetni podpolkovnik dr. lova« MUosInvHevfč Ja imenovan za upravnika stalne vojne bolnice dravske divizijske oblasti. Maribor. Mariborsko nemčurstva DTlffiafcufe od razmejitvene jcomlsUe v Mariboru »reSftve«. V svoH naivnosti si namreč dom$§llule. da ima razmejitvena fromisila tako dalekosežna pooblastila. da bo moda Maribor prl-sodltL — NemSkl Avstriji No. topot pač ne notde do nemških ta iteračur-sklh TObožnlh Želiahl Razmejitvena komisija more prisodit! obmejnim posestnikom kvečterrra loos posestva, k! seera čez državno meto samo za nar Dedi. pooblastil, da bi odločala usodo večjih krajev- Da nima. Zato se Štajerski nemčurff prav lahko potolažijo. kalti Nemška Avstrija ostane tam. leter ie. Neva nemška veletrgovina. Kakor taverno iz zanesljivega vira, namerava graška trdita Greinitz ustanoviti v prostorih trgovine Pirhatn v Mariboru veletrgovino s železnino, v kateri naj M bilo zaposleno nad 100 nemških uradnikov In čez deset milijonov tujega kapitala. Aka bl se te podjetje uresničila, bt pomenilo resno nevarnost za domače trgovstvo v Maribor«, f Poleg tega trn M s« velikanski prostori: Plrhamove trgovine lahko uporabili sa napravo več manjših trgovskih' lokalov, kar bi bilh znatna pomoč za domače trgovce, kt se hočejo etabliratl v Mariboru. Mislimo, da moramo priti v Mariboru na vrsto najpreie ml potem pa šele tujerodni velekapital. V mariborski okntter. Je fa polno Javnih, zlasti cestnih In krajevnih napisov v ' nemškem Jeziku. To dela zelo čuden vita na vse obiskovalce okolice In gotovo tmtt na Hane razmejitvene komisije, ltl zahajalo v te kraje. Ali res še ne mislimo odpraviti teh žalostnih znakov bivšega suženjstva? Tukajšnja aprovizaclja Južne železnice prodaja že dal) časa pokvarjeno ntaat kV logram za 44 K. Uradna preiskava Je dognala, da Je bila masti primešana moka, pokvarjeno olje ln loj. Prizadeti, smo radovedni kdo da je zločinsko kvaril naša živila in kaj se Je prati njemu ukrenilo. Koroško. Laž kot acitaciia -Koroški nem-čurfl razširja io do naši conj letake, v katerih se lažejo, da kličejo naše vojaške oblasti do celi državi k viola* kom može in fante od 18. do 50. leta. Seveda izrabljajo to laž na natne-sramneiši način za aeritacilo proti Jo> sroslavili. Izmislili so M tudi da do Kraniskem in EIrvatskem že dane* pobirajo kmetom konto, živino in vo>-zove za vojsko proti Italijanom. Nal-boliši odgovor na te nesramne izmišljotine bo. aka naši liudto nemškim hujskačem in beračem. I«> orihalalo z nahrbtniki prosit moke hi drualh živjl. ookažeto lcratkomalo vrata. Na! živilo od svoie lačenbererarske Avstrije. ne hodita na beračit med nas. Bače ob Jezeru. Naši Nemci hi nemškutarji so sedal kar nervozni od iskanja materija!a za svoto pritožbe na plebiscitno komisijo. Ce ucrizne kakesra nemškutar i a nes. Citfar ^ soodar ie slučaino zavedien Slovenec, ali če spodi srospodinia lz svojega vrta kokoši, ki so slučajno jast nem-Skutarskeira soseda. Da Že hite v Ro-žek z novo pritožbo. Ubo«a komisi* tal Ni davno teza kar so se stepli nemškutar!! me■'.... " .. • j SVOJO TRONADSTROPNO HIŠO > J v Gradcu prodani ali zamenjam za enako v •\ kateremkoli mestu v Jugoslaviji. Julijana ( Sirowy, Bjelovar SHS. 1508 m s , • LAHKO KOČiJO prodam ceno. Štefan Erman, Št. Vid št. 4. nad Ljubljano, 1514 MALA HIŠA z živinskim hlevom, lopo, z malim vrtom, «1 verni njivami in travnikom en četrt ure od postaje in 5 minut od glavne ceste. Več »c poizve pri g, Jakob Potokar, Stična. 1513. 2 RUJAV1, 12-14 LETNI KOBILI, lepe postave, 16 palcev visoki, z popolno vprežno opravo, lovskim vozom in sanmi vjiod pod ugodno ceno vsled opustitve vo-zništa za takoj na prodaj. Falska elektrarna. 1512 25 STARIH AKCIJ ZA K 22.000 Starc banke prodani. Ponudbe na upravništvo. PSA ČUVAJA črnega še ne leto starega prodam. Ponudbe na upravništvo pod »takoj«. 1509 PLANINSKI SIR razpošilja vsako množino po pošti in že lcznici Mijo Grobotek, Bohinjska Bistrica. J447 ENONADSTROPNA IilSA v Mariboru, v središču mesta s 6 trgovskimi In 16 stanovskimi lokali, spalna soba Puch kolo, se proda vprašati podružnico uprav-pištva Jugoslavije Maribor, Glavni trg 18. 1439 IC&spS IŠČEM KOVAČNICO V NAJEM ali pa kupim skupaj z orodjem v Mariboru ali okolici m prometnem kraju. Ponudbe na Upravo Jugoslavije pod šifro »Kovačnica«. Slučbe: PEKOVSKI POMOČNIK. iz zasedenega ozemlja želi primerne službe na deželi na Slovenskem. Ccnlen: ponudb* prosim pod št. 1515 na upravo Usta. DEKLICA za vse hišne posle, ki zna tudi samostojno kuhati, se išče za malo rodbino z enim otrokom. Biti mora zdrava, poštena In snažna. Nastop 1. »eptembra t. 1. — Vpraša se na naslov Dr. Viktor Novak, Zagreb, Pahnotičeva ul. 4. SLUŽBE IŠČE Začetnica, katera je dovršila trg. tečaj, zmožna »lov. In nem. jezika išče primerne službe, Nastop 1. novem. Ponudbe na upravo Jugoslavije v Mariboru pod šifro: »Začetnica« MESTO KONTORISTINJE »prejme gospodična z 6 mesečno prakso In dobrimi spričevali. Nastop za takol, gre tudi na deželo. Naslov pod »Takoj« v upravi. 1B07 Rasno: DAMA IŠČE SOPOTNICO evenluelno sopotnika za v Švico. Potuje sredi septembra. Naslov na upravništvu. 1481 meburano sobo 8 posebnim vhodom išče soliden Ponudbe na upravništvo Ljubljani pod »Soliden«. uradnik. »Jugoslavije« v 1427 ' SLIKE ZA LEGITIMACIJE ” jzvršujc najhitreje Hugon Hibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-/žansfee cerkve. UREDNIK »JUGOSLAVIJE« jšče meblirano sobo v Ljubljani. Ponudbe na Uredništvo »Jugoslavije« pod štev. 1426. Zetiiliie ponticSha MILJONAR starejši gospod, išče gospodično ali vdovo z zelo čisto preteklostjo. Vprašanja na že-nltvanjski urad Hlca 7/II. Zagreb. 1483 Anatola France — Oton Zupančič KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽIČI. 19.—23. snopič »Narodne križnice«. založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Cena broš. 34 K. vez. 40 K. Ravnokar Izšlo!! Jed n od rabljene cijele 5ieee h jute u veličinama 58/100, 58/126 i 58/144 za brašno, Žito, šljive i inc svrlic ima na prodaju ,V e s t r a* trgovinsko dioničar-sko društvo, Zagreb, Illca 21. 1335 za strope izdeluje in prodaja na debelo fn drobno ma po K 4'80, pri večjih naročilih znaten popust, fflnč. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 mm Gadje gnezdo J« najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 14 kron pri mm Tuir v