Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, st. 98 Lfubljana, torek 26. aprila 1921 Gena 2 Din sss lihaja ob 4. ijutrij. = Stane mesečno Din »5-—; ca ino-»emstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/1. Telefon St. 307* tn 2804, ponoči tudi št. 2034, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 2036. tnseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 2492 Podružnici: Maribor St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Značilni izid avstrijskih volitev Koroški Slovenci obdržali svoja mandata Pri nedeljskih parlamentarnih in deželnozborskih volitvah so socijalni demokrati znatno napredovali, klerikalci pa nazadovali. — V novem parlamentu: 75 klerikalcev, 71 socijalnih demokratov, 10 velenemcev in 9 poslancev kmetske zveze. — Velik porast socialističnih glasov LJubljana, 25. aprila. Avstrijske volitve so prinesle precejšen napredek sooijalnim demokratom, a še znatnejšo izgubo krščanskim socijalcem. Od 165 mandatov, kolikor jih ima avstrijski parlament, pripade klerikalcem 75, socijalistom 71, vele-nemcem 10 in Landbundu 9 poslancev. Klerikalci so izgubili od 1. 1923. 7 mandatov. Od teh so si priborili socijalni demokratje 3, kmečka zveza pa 4. Ve-lenemcl so ohranili svoje posestno stanje. Dasiravno so ostali krščanski soci-jalci relativno še vedno najmočnejša stranka in imajo skupaj s svojimi zavezniki velenemci 2 glasa večine v parlamentu, se mora izid nedeljskih volitev vseeno smatrati kot težak poraz avstrijskega klferikalizma. Krščanski socijalci so tista izmed velikih strank, ki je edina nazadovala, dočim so se protiklerikalne stranke pojačale na njen račun. Počasni, toda nezadrž-Ijivi proces hiranja avstrijskega kleri-kalizma se ie manifestiral tudi v nedeljo kakor se je 1. 1923. Krščanski socijalci stalno nazadujejo, a socijalna demokracija narašča. Posebno značilen je izid volitev na Dunaju. Ne le da se ni posrečilo klerikalcem iztrgati avstrijske prestolice iz socijalističnih rok, marveč se je socijalistična večina celo znatno okrepila. Socijalisti ostanejo prejkoslej absolutni gospodarji na dunajskem rotovžu. Kakor kaže, se Luegerjevi časi nikdar več ne povrnejo. V dosedanji državni zbornici je manjkal klerikalcem samo 1 glas do absolutne večine. Tiha njihova želja in prijetna nada je bila, da si pri teh volitvah s pomočjo tkzv. enotne liste pribore ta mandat, s čimer bi imeli večino nad vsemi drugimi strankami v parlamentu in bi eventualno mogli sestaviti homogeno krščansko socijalno vlado brez dosedanjih, včasi neprijetnih zaveznikov, velenemcev. Spričo te možnosti bi seveda postala pomoč velenemcev mani potrebna in njena cena znatno nižja. Ta nada se je popolnoma izjalovila. Klerikalci so šli mesto naprej — nazaj; brez 10 velenemških, liberalnih poslancev ne morejo ničesar, zato se bo vpliv le-teh v novi klerikal-no-Iiberalni koaliciji znatno ojačal. Krščanskim socijalcem ostane edina negativna tolažba, da se socijalistom tokrat še ni posrečilo zavojevati večino in oblast v avstrijski republiki. Toda ta tolažba je piškava; zakaj nihče ni resno pričakoval, da bo že letos padla Avstrija v socijalistične roke. Temu se ni nadalo niti vodstvo soci-jalne demokracije; veliko vprašanje je, če si je sploh želelo absolutno večino. Mednarodne razmere trenutno gotovo niso ugodne za homogeni socijalistični režim v Avstriji. Tolažba, da si socijalisti niso priborili oblasti, je klavrna tudi zategadelj, ker se z nedeljskimi volitvami položaj takozvane meščanske večine nikakor ni zboljšal, marveč se je prav izdatno poslabšali. Že doslej je Seipel težko vladal s klerrkalno-liberal-no večino devetih glasov. Še težje mu bo odsiej vladati z večino samo dveh mandatov. Kakor znano, je potrebna za sprejem nekaterih važnejših, takozvanih ustavnih zakonov o avstrijskem parlamentu dvetret jinska večina. Ta določba ie bila silno močno orožje v rokah socijalnodemokratične opozicije. Ideal enotne liste bi bil priboriti si dvetretjinsko večino v parlamentu in se tako popolnoma rešiti socialističnega pritiska. Izid volitev pa je dr. Seipla še bolj kot doslej oddaljil od tega ideala. Ne samo ustanovni zakoni se ne bodo mogli sprejemati brez privoljenja socijalnih demokratov celo ostale zakonodaje ne bo mogla vladna večina borih dveh glasov izvajati po mili volji. Zunanji opazovalec mora ugotoviti, da so simpatije demokratičnih elementov v vseh kulturnih državah na strani avstrijske so-cijalne demokracije. To pa ne morda zato, ker so socijalisti, marveč zato. ker so edina resnično napredna demokratična sila v sosedni republiki, ker so s praktičnim delom dokazali, da ne sanjajo o utopističnem marksizmu, marveč izvršujejo dosledno in uspešno reformni program leve »meščanske« demokracije. Njihov napredek je pozdraviti končno še zato, ker so najizrazitejši nasprotniki in najmočnejše jamstvo proti nevarnosti habsburške restavracije. Avstrijske volitve so vzbudile naše neposredno zanimanje, ker so se iih udeležili koroški Slovenci s samostojnim nastopom. Navzlic koncentričnemu navalu od vseh strani, navzlic nacijonalno-šovinističnemu nastopu celovškega škofa, ki je pokazal, da stoji v Avstriji prav tako kakor v ItaJiji Vatikan v sJuflrf raznarodovanje poiMke, na Dunaju in drugod Dunaj, 25. aprila, s. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je bilo oddanih 3,586.847 veljavnih glasov. Od teh odpade na enotno listo 1,728.175, na so-cijalne demokrate 1,529375 in na Kmet-sko zvezo 220.182 glasov. Ostalih 109 tisoč 115 oddanih glasov odpade na male stranke, ki niso dobile nobenega mandata. Udeležba pri volitvah je bila po vsej državi izredno živahna. Na Dunaju je znašala preko 90 odst., v deželah pa od 80 do 90 odst. Izvoljenih je bilo v prvem skrutiniju 79 kandidatov enotne liste, 64 kandidatov soc. demokratov in 6 kandidatov kmetske zveze. V drugem skrutiniju je bilo izvoljenih 6 kandidatov enotne liste. 4 socijalni demokratje in 3 pristaši kmetske zveze. Enotna lista je dobila pri razdelitvi ostanka 1 mandat na Dunaju. 2 v zapadnem in 3 v južnem volilnem okrožju. Socijalni demokratje so prejeli pri razdelitvi ostanka 1 mandat na Nižje Avstrijskem. 1 mandat v zapadnem in 2 v južnem volilnem okrožju. Značilno je. da ie imela Kmetska zveza pri volitvah leta 1923. originalni mandat na Gornje Avstrijskem skupno z velenemci. Po strankah razdeljeno bo novi Dar-lament sestavljen nastopno: 75 krščanskih socijalcev, 10 velenemcev.. 71 socijalnih demokratov in 9 pristašev Kmetske zveze, Velenemci so ohranili svojo postojanko, krščanski sociialci so izgubili 7. socijalni demokratje pridobili 3, Kmetska zveza pa je pridobila 4 mandate. Kmetska zveza ie dobila na vsem ozemlju skupno 224.000 glasov in se je število njenih glasov od 1. 1923. pomnožilo za 60.000. Porast glasov socijalnih demokratov Se v glavnem na Dunaju, kjer so pridobili več kot 100.000 glasov od zadnjih volitev. Tudi po deželah, posebno na Štajerskem, je socijalna demokracija pridobila. Novi parlament je sklican z,a torek dne 17 maja na prvo sejo. Po konstituiranju bo vlada po starem parlamentarnem običaju formelno oodala ostavko. «Wiener Allgemeine Zeitung». ki je v zvezi s socijalnimi demokrati, omenja, da bodo morda socijalni demokratje dobili ponudbo za koalicijo, ker je sedaj meščanska večina mnogo slabša kakor v bivšem parlamentu. Kakor pa izve list iz opozicijonalnih krogov, socijalni demokratje niso posebno pripravljeni, priključiti se Seiplovemu kabinetu. Če bi prišlo do uresničenja koalicijske misli, bi morala vlada imeti popolnoma drugo obliko kakor oa si jo predstavlja dr. Seipel. List pristavlja, da bi imela Seiplova vlada, kakor je sedaj sestavljena, težke boje z ojačeno opozicijo. Na drugi strani pa vlada med večinskimi strankami brezdvomno resna volja po parlamentarnemu delu. O kakem odstopu dr. Seipla zaenkrat ne more biti govora in so te izjave v listu le želja socijalnih demokratov. Izid volitev na Koroškem Na Koroškem je izid volitev v parlament nastopen: Oddanih je bilo 170 tisoč 512 glasov, in sicer za socijalne demokrate 62.566 (4 mandate), ostanek 858. za Kmetsko zvezo 45.427 (2 mandata), ostane 14.423, za enotno listo 45 tisoč 318 (2 mandata), ostanek 14.314, za Slovence 9579. za ljudsko socijalni blok 5025. za «udetovce» 856 in za komuniste 741 glas. 2 mandata sta bila izročena volilnemu okrožju. Volitev za deželni zbor se je udeležilo okoli 80 odst. Dobili so Socijalni demokrati 62.392 (16 mandatov), Kmetska zveza 45.530 (12 mandatov), enotna tista 44.823 (II mandatov), Slovenci 9551 (2 mandata), (dr. Petek in Poljanec), ljudsko socijalni blok 5154 (1 mandat), komunisti 1811 in «udetovci» 873 glasov. Pridobili so socijalni demokrati 1 man- * -. _ so naši bratje na Koroškem izvoievali dva dežetaozborska mandata. Taiko so obdržali svoje dosedanje posestno stanje in se afirmirali kot krepka ta zavedna narodna manjšina. Ni res, da se je vse, kar sem zadnji čas napisal, brzojavni in telefoniral v znani zadevi radi dr. Žerjavovega pisma ministru Ninčiču v toku 24. urah od udeleženih prič preklicalo in kot lažnji-vo izkazalo. Tudi ni res. da sem v «Slovencu» objavil falzificiran tekst dr. Žerjavovega pisma. Nasprotno je vse res, kar sem v tej zadevi pisal in dal telefonirati. V «Slovencu» objavljeni tekst dr. Žerjavovega pisma odgovarja originalu v slovenskem prevodu. — V Ljubljani, dne 23. junija 1926. — Doktor Franc Kolovec m. p., narodni poslanec. dat, Kmetska zveza 2 mandata in ljudsko socijalni blok 1 mandat. Ker je znašala voiilna številka na Koroškem preko 16 tisoč, se Slovencem ni posrečilo pridobiti si državnozborski mandat, pač pa so v koroškem deželnem zboru dobili dva sedeža. Socijalistična zmaga na Dunaju Na Dunaju je rezultat volitev nastopen: Socijalni demokrati so dobili 690 tisoč 464, enotna lista pa 417.466 glasov, tako da so socijalni demokrati pridobili 117.116, enotna lista pa 9.782 glasov. V celem so prejeli socijalni demokrati 59.9 odst., enotna lista pa 36.1 odst vseh veljavnih oddanih glasov. Dunajski rezultat je najbolj presenetil, ker so v meščanskih krogih domnevali, da bo Breitnerjeva davčna politika na dunajskem rotovžu povzročila, da bodo socijalni demokrati izgubili. Toda tudi tukaj se je pokazala njihova organizacija v najsijajnejši luči. dočim se meščanskim strankam ni posrečilo postaviti enotne fronte. Glasovi, ki so bili oddani za male stranke, to je za demokrate na Dunaju, za «udetovce» in druge, so popolnoma zgubljeni. Poslabšanje razmerja na Štajerskem V štajerskem deželnem zboru je rezultat na podlagi prvega skrutinija sledeč; Enotna lista 23, socijalni demokrati 19, Kmetska zveza 9, «udetovci» l mandat. Ostale štiri mandate je treba še oddati. Meščanske stranke so potemtakem v štajerskem deželnem zboru izgubile na moči. Razmerje med krščanskimi socijalci in socijalnimi demokrati, ki je znašalo prej 34 proti 24, se je sedaj zmžalo na 24 pivii 20. Vsled tega bo položaj v štajerskem deželnem zboru mnogo težji in to tembolj, ker meščanska deželna zveza ni prav za prav večinska stranka in zelo često hodi po samostojnih potih. Sicer ne bo izvoljen socijalno demokratski deželni glavar, vendar pa je treba na Štajerskem računati, da bo v dogledni dobi prišlo do novih volitev, ki naj dajo deželni zbor s stabilnejšo večino. Na Gradiščanskem in drugod Na Gradiščanskem je rezultat sledeč: 57.133 glasov dobi enotna lista, 55.423 socijalni demokrati, 22.248 Kmetska zveza in 215 glasov ljudsko socijalni blok. Prejeli so torej enotna lista 3 mandate, socijalni demokrati 3 mandate in Kmetska zveza 1 mandat. Mandat, ki bo dodeljen za najvišji ostanek glasov. je treba še oddati. V gradiščanskem deželnem zboru je bilo izvoljenih 14 poslancev enotne liste, 13 socijalnih demokratov in 5 pristašev Kmetske zveze. V zapadnih volilnih okrožjih je ostalo stanje nespremenjeno. Le v občinskem svetu v Linzu so socijalni demokrati pridobili dva glasova ter na Predarl-škem 1 mandat, ki so ga pri zadnjih volitvah dobili šele z ostankom, sedaj pa že v prvem skrutiniju. Čsl.-avstrijska trgovinska pogajanja Praga, 25. aprila, s. Po dogovorih med vladama češkoslovaške in avstrijske re» publike se bodo trgovsko*politična pogajaš nja med obema državama nadaljevala dne 28. t. m. na Dunaju. Vodja češkoslovaške delegacije je šef narodnogospodarske seks cije v zunanjem ministrstvu dr. Friedmann, ki se mudi trenotno v Budimpešti, kjer sklepa slično pogodbo z Madžarsko. POPRAVEK G. KULOVCA. Ni res, da sem se v boju proti doktorju Žerjavu poslužil falzifikata njegovega pisma ministru Ninčiču z dne 14. maja 1925., marveč je res. da od mene objavljeni tekst tega pisma odgovarja originalu v slovenskem prevodu. Radi tega tudi ni res. da sem tisti pasus dr. Žerjavovega pisma ministru Ninčiču, kojega faksrmile je «Jutro» v nedeljo objavilo, potvorjeno citiral. Dalje ni res, da se lažem. da se Ninčič brani dati original na razpolago, temveč je nasprotno res. da minister Ninčič prizadetemu uradniku Barletu na njegovo zahtevo originala pisma ni hotel dati na razpolago. Tudi ni res, da za nobeno svojih trditev ne morem navesti niti ene priče; nasprotno imam za svoje trditve več prič na razpolago. Ni res, da sem v torek 15_ t. m. trdil, da se Ninčič brani dati dr. Žerjavu pismo na razpolago. Nasprotno sem samo trdil, da se Ninčič brani pismo dati na razpolago in sem s tem mislil prizadetega uradnika Barleta. O dr Žerjavu v tej zvezi nisem ničesar trdil. — V Ljubljani. dne 23. junija 1926. — Dr. Franc Kulovec m. p., narodni poslanec. Porast socijalističnih glasov v Avstriji Dunajski Židi in hakenkreuzlerji propadli. — Socijalisti so napredovali v vseh deželah Dunaj, 25. aprila, d. (Prvo poročilo.) V če- I Enotna lista (krščanski socijalci in vele-Snio u rai-iamont rie5oino ^Vinro ' nemci) je dobila 15 mandatov (doslej 15, rajšnje volitve v parlament, deželne zbore in deloma tudi v občinske svete so v splošnem potekle mirno. Le ponekod je bilo nekaj spopadov, vendar brez resnejših posledic. Volitve niso prinesle važnih sprememb. Predvsem je zaznamovati ponoven porast socijalno - demokratskih glasov, zlasti na Predarlskem, kjer so si tokrat priborili en mandat. Porast beležijo tudi na Gornjem Avstrijskem. Enotna lista je nekoliko izgubila, zlasti na Koroškem in Predarlskem. Na Dunaju so si socijalni demokrati zopet priborili nesporno zmago in pripravili židovsko - nacijonalnega kandidata Plastike ja in voditelja IiakenkreuzlerjcT dr. Riehla, ki je kandidiral na enotni listi, ob mandat. Socijalni demokrati so si priborili na Dunaju tri nove mandate. V dunajskem občinskem svetu obdrže svojo absolutno večino, v parlamentu pa 60 vedno močnejša opozicija, preko katere ne bo mogla iti nobena vlada. V Dunajskem Novem mestu so dobili socijalni demokrati 13.667 alasov (za 1167 več kot leta 1921.), enotna lista 7200 (1302 več). Hitlerjeva skupina 484 in komunisti 187. V me9tnem svetu so imeli doslej socijalni demokrati 34 sedežev od 50. Ker se je medtem znižalo število občinskih svetnikov na 45, so dobili socijalni demokrati včeraj 29 mandatov, torej za 5 manj kot pred šestimi leli. Hitlerjeva skupina pa enega (doslej nobenega). Komunisti so izgubili svoj mandat. V St. Poltnu so dobili socijalni demokrati 13.023 glasov in 28 mandatov od 42 (kakor do6lej), enotna lista 6305 glasov in 13 mandatov (doslej 12), narodni socijalisti 650, (Schulzevi disidenti) 1 mandat (doslej 2), komunisti s 185 in Hitlerjeva skupina 6 153 glasovi niso dobili nobenega mandata. V Lincu so dobili socijalni demokrati 33.837 glasov in 32 mandatov od GO v občinskem svetu (doslej 30), enotna lista (krščanski socijalci, velenemci in narodni socijalisti) pa 28 (doslej 30). V Salzburgu so dobili socijalisti S971 glasov (848 več), enotna lis'a 13.856 (1024 več); ostali glasovi so razcepljeni. Innsbruck - mesto: Socijalisti 16.216 in enotna lista 17.862, Innsbruck - okolica: socijalisti 8627 in enotna lista 27.914. Na Predarlskem so dobili po doslej znanih izidih socijalni demokrati 16943 glasov in en mandat v narodni svet, enotna lista pa 54613 glasov in tri poslance. V Celovcu mestu so dobili socijalni demokrati 4787 glasov, enotna lista 7873, komunisti 501, cude-tov>ic 392, nacionalistični blok 309 in Slovenci 90 glasov. Po vsej deželi Tirolski so dobili socijalni demokrati 38.788 glasov (2 poslanca), enotna lista 128.949 (6 poslancev) in izvaja, da se socijalnim demokratom ni posrečilo zavzeti Avstrije. Ker niso dobili 300 tisoč glasov, ki bi jih potrebovali za večino v parlamentu, morajo svoje želje za štiri leta odgoditi. Avstrija je zopet pridobila na času, da se v bistvu odloči, ali hoče meščansko ali pa po fašističnih načelih vladano državo. Budimpešta, 25. aprila, t. Večerni listi se bavijo na uvodnih mestih z volitvami v Avstriji in naglašajo soglasno, da se razmerj9 moči ni spremenilo.

od Štefan Radič* Razburjeno je kričal da on ni m'kak gospod, temveč predsednik. Dr. Novačan je očital, da vodstvo stranke posluša vse ustne in pismene zahrbtne laži. ki prihajajo posebno od gotovih oseb iz ptujske okolice, srlavno krivdo pa vidi v Radičevi politiki, češ. da pri njem prihajajo v poštev le hrvatski seljaki. ne pozna pa niti slovenskega, niti srbskega kmeta, za katere se sploh nič ne briga in pri tem tudi ne misli na veliko Jugoslavijo. Nastal je velik prepir in Radič je zagrozil, da zapusti zborovanje. Poslanec Kelemina se je pritoževal, da ga njegovi somišljeniki in zavezniki ne podpirajo in mu samemu prepuščajo vse delo v vseh 13 srezih. To naziranje je pojtem podčrtal še bivši poslanec Kirbiš Med Kirbiševim govorom so Radičevi zaupniki zelo kričali in delali hrup, posebno Stoklas in Windisch. Končno je Radič izjavil, da se tukaj ne da ničesar ukreniti. Ako so Slovenci taki, da si ne dajo nič dopovedati, mu je dosti ljubše, da ne pride nikdar več v njih sredino. Več čas nri pomenku v gostilni je bil navzoč tudi dr Kukovec. ki pa ni spregovoril nobene besede. Današnja prireditev je dokazala, da se nahaja radičevski pokret na Štajerskem v popolnem razsulu. In to ne malo po krivdi mariborskih in nekih ambi-cijoznih zaupnikov SKS. ki bi radi igrali veliko vlogo, ki pa nimajo za to ne or-ganizatornih talentov ne pridnosti, ki-je za vsako politično agitacijo potrebna; Posledica tega nazadovanja je ta. da dr Koroščeva stranka napreduje tudi tam. kjer so nekoč bile napredne postojanke. Razpoloženje, ki je prvotno vladalo za samostojni kmetijski pokret in za radičevščino kot odgovarjajočo stranko med bližnjimi Hrvati, je bilo tekom zadnjega leta. zlasti pa tekom zadnjih mesecev popolnoma zaigrano. Kakor radikali s tako zvanimi «slo-venačkimi radikali* tako je Stjepan Radie uvidel da so niegove ideje in njegove avtoritete v Sloveniji in zlasti na Štajerskem zlorabljali ljudje, ki so stremeli za lahkimi političnimi uspehi in za osebne koristi in položaje, ne da bi bili za to sposobni, ne da bi se za tak pokret kaj žrtvovali ter hoteli s podrobnim delom organizirati ljudstvo, ki se je obračalo od klerikalizma. Ob pol 14. uri se je Radič odpeljal z avtomobilom preko Varaždina v Zagreb silno nezadovoljen z rezultatom svojega obiska v Ptuju. V soboto zvečer je zboroval Radič v Varaždinu. Tudi tam je bil njegov shod skrajno slabo obiskan. Primerjajte, kaj pišejo klerikalci, da spoznate preva-rantstvo SLS »Slovenec« enkrat za samoupravo, drugič proti nji, pod kieroradikalno vlado so današnje samouprave velika pridobitev, kakršne ne naidemo na kontinentu, v opoziciji pa začetek konca Slovenije. Nedeljski »Slovenec« odgovarja na naše kritične opazke glede proračuna ljubljanske oblasti s sledečim priznanjem: »Res je proračun oblastnih skupščin v veliki meri tak, kakoršnega smo mi napovedovali prvi dan, ko je SDS izglasovala po centralističnem sistemu zgrajeno samoupravo. Pet let smo neprestano dokazovali da so te samouprave nezmožne življenja Tudi letos v volilnem boju smo to brez rezerve podčrtali. Stvari, ki iih očita proračunu »Jutro« so torej zgolj nujna posledica centralizma, ki ga je zgradila SDS. Do včeraj nam »Jutro« ni hotelo verjeti, kakšne posledice bo imela centralistična ustava na samouprave«. Tako piše »Slovenec« danes A kaj se je zgodilo pet dni preje, ko se je oblastni skupščini predstavil g. veliki župan dr. Vo-aopivec. ki ga je SLS postavila na njegovo mesto? V seji dne 22 aprila t- 1- je klerikalna več' >a frenetično ploskala sledečim Popravek g. Kulovca Ni res, da se je našel poslanec, ki se je, aa udari rojaka, poslužil falzifikata, tem. več 'f nasprotno res, da sem se poslužil originalnega teksta dntičneg-' nima da v slovenskem prevodu V Ljubljani, dne 23. junija 1926 Ar. Franc Kulovec m. p naf. poslanca piogramatičnim izvajanjem g. vedskega župana: »Z ustavo, z zakonom o oblastnih in srez kih samoupravah in slednjič z amandraani v zadnjem finančnem zakonu je poverila država samoupravi tako širok delokrog, in ji je otvoril a tako obširno polje dela, obenem pa tako omejila državno nadzorstvo nad samoupravami, da se s tako širokimi In neodvisnimi samoupravami ne more ponašati skoro nobena velikih evropskih demokracij na kontinentu. Država je svoje posle razdelila med državno upravo in samoupravo na ta način, da je pridržala sebi — rekel bi — neprijetaejše posle, posle, ki jih lahko objamemo z besedo »policija« v širnem pomenu besede. Samoupravam je prepustila država mnogo hvaležnejše posle posle, ki imajo neposredni cilj: povzdigo in prospeh materijelne in deloma tudi duhovne kulture narodove«. Sedaj pa primerjajte »Stovensčevo« žlo-btidranje in lažnjivo varanje o centralistični ustavi, o dr. Žerjavu in o »petletnem do. kazovanju«, da bodo samouprave za nič! Citirajmo še odstavek o samoupravah iz »Slovenca« z dne 31. marca t. 1. Tu je napisal: »Zakon o samoupravah, kakor so ga spre jeli centrali«ti ali unitaristi 1. 1922, je bil deloma slepilo, da bi se ostrote centralizma demaskirale, dedoma je imel sam le služiti centralizmu, da bi samoupravni organi ne bili nič drugega kakor pokorni izvrševalci volje ministra, oziroma velikega župana«. Tako je trdilo glasilo SLS na predvečer tistega dne, ko je klerikalna stranka uzakonila famozno od kleroradikalnega Težima izdano uredbo z dne 17. februarja, uredbo, ki dejansko postavlja oblastne samouprave pod kontrolo centralistične birokracije in iz ročajo vse .odločitve glede oblastnih financ finančnemu ministrstvu! Ali je treba še nadaljnih dokazov o laž-cjivosti in nepoštenosti metod, ki se jih brezobzirno poslužuje klerikalizem? Ljubljanska oblastna I v v. sknpscma Ljubljana, 25. aprila. Na današnji seji ljubljanske oblastne skupščine, ki je bila le formalnega značaja. je bil poslancem predložen osnutek službene pragmatike za uradništvo in nameščence oblastne skupščine, ki je bil takoj izročen odseku za uredbe in ostale predloge. Odsek bo razpravljal o načrtu v sredo, ob 9. dopoldne v prostorih oblastnega odbora. Oblastni odbor je stavil predlog: Kraljeva vlada se naproša, da v zakonu o samoupravah uzakoni nadzorstvo oblastne samouprave nad srezkimi in nadzorstvo srežkih samouprav nad občinami. ki nimajo lastnega statuta. Tudi ta predlog je bil odkazan odseku za uredbe. Vloženih je bilo zopet 62 novih predlogov in interpelacij, ki se večinoma nanašajo na popravo, oziroma gradnjo cest, vodovodov, novega učnega načrta na osnovnih šolah, poprave mostov, podpore raznim institucijam in na razne druge zadeve humanitarnega, zdravstvenega in socijalnega značaja. Poslanec Sitar je vložil predlog glede premestitve sedeža srezkega poglavarstva iz Laškega v Trbovlje. Zanimiv je predlog poslanca Ivana Colariča, župana iz Orehovca (SLS), ki zahteva odpravo nedeljskega počitka po trgovinah na deželi, Posebno pozornost je posvetil poslanec kaplan Tomazin našim kmetskim fantom, ki igrajo harmoniko. Stavil je predlog, da se uvede posebna taksa na ta priljubljeni ljudski instrument. Torek in sreda sta določena za zborovanje posameznih odsekov in posvetovanje klubov o službeni pragmatiki, v četrtek, ob 9. dopoldne pa se bo vršila zopet plenarna seja oblastne skupščine s sledečim dnevnim redom: Poročila predsedstva, poročila odseka za uredbe in ostale predloge glede službene pragmatike ter dodatka k čl. 2 in 102 zakona o srezki samoupravi, ki ga je predlagal oblastni odbor. Popoldne so zborovali razni odseki. Finančni odsek je m. dr. razpravljal o predlogu posl. Tavčarja (Napredni klub), da naj oblastna samouprava najame 30 milijonsko posojilo v svrho stanovanjske akcije. Po stvarni debati je bilo sklenjeno predložiti oblastni skupščini, da odobri uvedbo obsežne sistematične stanovanjske akcije. V to svrho naj se skliče čim preje anketa strokovnjakov, da se pripravi čim uspešnejša prevedba take akcije v smislu predloga poslanca Tavčarja. Glavni urednik Kisič f Split, 25. aprila g. Danes zvečer ob 19.30 je v Splitu umrl Vinko Kisič, glavni urednik dnevnika »Novo Doba* Pokojni Kisič je bil eden najod-ičnejših iugoslovenskih novinarjev. Prezident Masaryk v Beogradu Beograd, 25. aprila, p. V prihodnih dneh se vrača prezident češkoslovaške republike Masarvk preko Beograda v Prago. Ma« saryk potuje strogo incognito. Pribičevič ired Hobrovoljci v Vojvodini Subotica, 25. aprila n. Snoči je dospel semkaj šef SDS Svetozar Pribičevič, kate. rega «o na kolodvoru sprejeli mnogi pri« Maši. Davi se ie odpelial v Potisje, kjer bo imel v dobrovoljskih kolonijah več zbo« rov Indijski *n?haradža v Beograda Beograd 25. aprila p Že več dni biva v Beograd" maharadža iz Raie. kjer je dele« žen vs-h *asti. ki mu gredo Zvečer mu ie vlada priredila v Palače hotelu svečan banket Parlamentarne volitve v Bolgariji Kakor smo že poročali, se bodo vršile volitve v sobranje dne 29. maja. Enaindvajseto redno narodno sobranje je prec. kratkim zaključilo zasedanje in mora imeti Bolgarija po svoji ustavi in zakonu o volitvah novo predstavništvo najkasneje dva meseca po poteku funkcijske dobe starega sobranja. Sobranje se voli od leta 1911. kakor naša Narodna skupščina za štiri leta. Prve dve leti zadnjega sobranja ste bili doba stalnih atentatov, kakor oni v katedrali Svete Nedelje v Sofiji ter poskus komunističnega atentata. Sledila je doba vzajemne tolerance, nakar je došlo po padcu Cankova januarja 1926. do skupnega dela vlade in opozicije. Vlado tvori, kakor znano, Demokratičeski zgovor (napred-njaki, demokrati in radikali), ki je bil osnovan v svrho ohranitve stanja, do seženega z državnim udarom generala Lazareva dne 9. junija 1923. proti Aleksandru Stambolijskemu. Ravnokar razpuščeno sobranje je eno redkih bolgarskih narodnih predstavništev, ki so doživela svoj maksimum po zakonu dovoljenega poslovanja. V svojem delu je doseglo mnogo velikih uspehov v pogledu notranje politike in zlasti narodnega gospodarstva; ustalilo je valuto, znižalo davke, poboljšalo položaj državnega uradništva, upokojencev, vojnih invalidov ter je končno sklenilo posojilo pri Društvu narodov v korist beguncev iz Makedonije in Tra. kije. Pojavili so se že prvi početki volilnega razpoloženja. Vršijo se mnogoštevilne skupščine in sestanki ter se pripravlja teren za sestavo volilnih koa. licij. Sobranje sestavljajo poslanci, ki jih voli narod s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dovršil 21. leto. Za poslanca more biti izvoljen državljan, ki je dopolnil 30. leto ter govori in piše bolgarski. Voli se skupno 247 poslancev. Pri volitvah 20. februarja 1920. je dobila zemljoradniška stranka 346.949 glasov od celokupnega števila oddanih glasov, ki je znašalo 893.625 ter od 229 mandatov 110. Ker pa je razveljavila opoziciji 13 mandatov, je prišla do večine in do vlade. Dne 22. aprila 1923. je izvršil Stambolijski ponovno volitve ter je dobil 54 odst. glasov z 212 mandati, komunisti 19 odst. glasov z 17 mandati, ustavni blok 17 odst. glasov s 15 mandati ter široki socijalisti 2.4 odst. glasov z enim mandatom. Sovjetski kongres v Moskvi Dne 18. aprila se je v Moskvi otvoril osmi sovjetski kongres, ki ga je otvoril Kalinin in na katerem podajajo poročila vodje posameznih resorov. Na kongresu razpolaga vladajoča struja s popolno večino in razprave se vršijo eno-dušno in brez incidentov. Največje zanimanje inozemstva zaslužijo vsekakor referati o gospodarskem stanju in o vnanji politiki sovjetske Rusije. Iz velikega ekspozeja, ki ga je podal Rikov, se razvidijo interesantne stvari. Rikov se je odločno izrazil, da sovjetska vlada prav nič ne misli na opustitev državnega monopola v vnanji trgovini; ta se ne bo. je dejal, nikdar prepustila privatnim rokam. Zasebna trgovina v notranjosti zavzema samo 10 odst celotne veletrgovine in 40 odst. male trgovine ter stalno nazaduje. V svoji nadaljnji gospodarski politiki se bo sovjetska vlada opirala na srednji kmetski stan in skušala ščititi malega kmeta toliko, da si opomore do nivoja srednjega stanu. Podrobneje je o tem razpravljal Kujbišev. predstavnik vrhovnega gospodarskega sveta, ki je posebno naglašal. da je treba za vsako ceno doseči 10 odst. znižanje cen industrijskih izdelkov, kar je mogoče doseči samo na ta način, da se zmanjšajo produkcijski stroški v industriji. Znižanje cen industrijskih stroškov je brezpogojno potrebno, ako se hočejo zboljšati odnošaji med mestom in vasjo, zakaj doslej vlada med temi cenami in cenami poljedelskih proizvodov silno nesorazmerje, kar je poglavitni vzrok kmetski nezadovoljnosti. Navedena reforma cen je tudi predpogoj. da se povzdigne sovjetska industrija. ki se bliža točki, da doseže predvojno stanje, dasi so nekatere panoge še precej pod produktivnostjo v 1. 1914., tako osobito sladkorna in jeklarska industrija, slično pa tudi pridobivanje sirovin. Kljub napredku v vseh industrijskih področjih pa je življenjski nivo v sovjetski Rusiji še vedno slabši nego v kapitalističnh državah. Tudi referat o prosvetnih razmerah ne kaže ugodnejše slike. Ali največji interes se obrača vnanjepolitičnemu poglavju, kakor ga je očrtal Rikov. Rikov je osobito naglasil. da je v zadnjem letu silno narastlo mednarodno nasprotje — on je rekel sovraštvo — do sovjetske Rusije. Označil je svetovno situacijo kot zelo napeto in svaril velesile pred novo svetovno vojno, ki preti osobito na obalah Tihega oceana. Obrnil se je odločno proti Društvu narodov, označujoč ga kot družbo za razširjenje iluzij med narodi. Naglašal je. da je sovjetska Rusija v vseh panogah oboroževanja zaostala za kapitalističnimi državami, tudi glede tako imenovane kemične vojne Glede afere i s pekinškim poslaništvom je povdaril. j da se sovjetska vlada ne bo dala za- j vesti v vojno kakor žele nekatere velesile. Kar se tiče Kitajske, je izjavil , Rikov. da je smatrati Borodina m dni- I ge Ruse. delujoče med Kantonci. za privatne osebe, za katerih delovanje ne more biti sovjetska vlada niti najmanj odgovorna. Kar se tiče preganjanja komunistov med Kantonci se poroča, da je naziranje na sovjetskem kongresu razdeljeno; manjšina z Radekom na čelu ie za to, da komunisti izstopijo iz Kuomin-tanga in prično boj z Cangkajšekom in njegovimi pristaši, večina s Stalinom in Buharinom pa je mnenja, naj delavstvo ostane v Kuomintangu in naj v njem dobojuje boj z desnim krilom stranke. Ekspoze o vnanji politiki sovjetske Rusije tedaj ne prinaša ničesar posebnega, gotovo pa malo zmagoslavnega. Točno je, da je v zadnjem letu angle-ško-rusko nasprotje doseglo svoj višek, ki ga medsebojne note pred meseci niso niti povečale niti omilile. Toda situacija je danes za sovjetsko državo prav gotovo izdatno slabša nego je bila še pred nedavnim. Po porazu angleškega rudarskega štrajka, ki je bil — ne da se to zanikati — v precejšnji meri tudi poraz sovjetske politike, je doživela Moskva še večji neuspeh. Da v evropskih državah komunizem ne more več računati na zmago, to je danes evi-dentno in na socijalno revolucijo v Evropi, tudi v Rusiji le malokdo še računa. Ali s preokretom med Kantonci se podira druga velika nada boljševizma, to je upanje, da bo mogoče zre volu-cijonirati azijske narode, jih preparirati za komunizem in nadaljevati boj s kapitalističnimi evropskimi državami na ta način, da se proti njim razvname azijski nacijonalizem. Za ta projekt je prihajala v poštev v prvi vrsti Kina. S tem, da je desno krilo Kuomintanga pričelo tako sistematičen in odločen boj proti komunistom, se je podrl tudi ta načrt, zakaj Indija in druge kolonije pridejo še mnogo manj v poštev nego Kitajska. Da bi bil v spopadu med Cangkajšekom in levico premagan prvi. ki ima v rokah armado, na to pač ni mogoče več misliti. Rezultat vsega tega bo spoznanje, da more sovjetska propaganda pač povzročati kapitalističnim in kolonijalnim državam notranje sitnosti in težave, toda da na popoln uspeh ne more računati. To pa je za sovjetsko svetovno pozicijo mnogo premalo, zakaj prav lahko se zgodi, da se bo n. pr. Kina emancipirala od evropskega vpliva, hkrati pa se uvrstila v protisovjetski blok. Sovjetski poraz na Kitajskem tedaj ni majhna stvar in morda rodi vele-važno reakcijo na celotno sovjetsko politiko. Informiranost klerikalnih voditeljev Zadnji »Domoljub* pripoveduje, da je novi min. predsednik Velja Vukičevič oseben prijatelj kralja, da so v novi vladi sami znanci dvora, sami Srbi, ki niso toliko zastopniki svojih strank, temveč se jim pripisuje namen, da osnujejo novo državno stranko, ki bi imela vodstvo v politikih, ki so mnogokrat na dvoru. Potem pripoveduje, da so Slovencem beograjski krogi že tretjič dali klofuto. Prvič so jo dali, ko je dr. Korošec kot «že!ezniški minister ukrotil komunstično-mažarsko želez-ničarsko stavko, ki je pretila državi s poginom* (streli na Zaloški cesti!), drugič, ko je bil dr. Korošec v Davido-vičevi vladi in je SLS poskrbela za varnost, kajti prej so «liberalne plačane tolpe bile oborožene z revolverji in bombami ter so imele vso oblast nad življenjem in smrtjo državljanov*, tretjič pa so dali brco, ko je «SlS hotela potegniti državni gospodarski voz iz blata*. Končno vzklika «DomoIjub»: »Tako se dela na Balkanu, kjer mož-beseda nič ne velja*. Če upoštevamo to, da so klerikalni listi pred sestavo nove vlade pisali, da uživa klero-radi-kalska vlada zaupanje najvišjih faktorjev v državi, potem moramo na podlagi pisave »Domoljuba* samo konsfa-tirati. da klerikalna stranka ne uživa tega zaupanja, najmanj pa to, da klerikalni ministri niso mogli biti posebno dobro informirani o tej stvari, četudi so imeli neoviran dostop k najvišjim krogom. To pripominjamo tudi radi tega. ker piše »Slovenec*, da noben ist v državi ni napovedoval take iz-premembe vlade, kakor se je zgodilo. To je pač več ali manj res. vendar pa e tudi resnica to, da je «Slovenec» tajil sploh vsako možnost izpremembe, dasi se je že precej dolgo pisalo o Vukičeviču kot bodočem min. predsedniku. Dejstvo je, da se klerikalni voditelji niso izkazali kot dalekovidni politiki. dasi jim je bila prilika dana. in v tem pogledu sedaj ne pomaga nobeno zabavljanje klerikalnih listov proti Balkancem. Sicer pa je ^Domoljubo-vo* pisanje v nasprotju s člankom »Slovenca* od 21. t. m., v katerem piše, da obstoje «za prijatelje demokratične vladavine okoliščine, ki so koli-kortoliko tolažilne* in da »edino časopisje SDS divja proti diktaturi*. Iz tega bi se sklepalo, da se je neinformi-ranost klerikalnih politikov razlezla tudi v klerikalne liste, oziroma, da morata »Domoljub* in »Slovenec* igrati dvojni vlogi. »Domoljub* za množico proti vladi, v kateri sede prijatelii dvornih krogov. pod taktirko ravnatelja gosp. Poliča. Premijera te opere, ki se bo prvič Izvajala v Jugoslaviji, se predvidoma vrši v soboto, dne 7. maja. cPeriferija* na mariborskem odru. češki pisatelj F. Langer, ki je mariborskemu gledališču že znan po duhoviti komediji «Ka-mela skozi uho šivanke«, se nam v četrtek predstavi z efektno dramo iz predmestja . , ki je eno najnovejših Langerjevih del, je Sla po vseh večjih odrih z največjim uspehom. Režira prof. O. Sest. ži in noben popravek ga ne opere. Je pa to v Evropi edini slučaj, kolikor nam je znano, da bi duhovnik in minister očitek laži mirno vtaknil v žep in pač pošiljal popravke drugega pa nič. Notranja kriza organizacije slovenskih invalidov Organizacije slovenskih invalidov, ki jim načeluje v Ljubljani oblastni odbor, preživljajo težko notranjo krizo. Za nedeljo Je bil sklican v Ljubljano občni zbor oblastnega odbora, ki je deloma potekel precej viharno. Občnega zbora se je udeležilo 42 delegatov invalidskih društev iz raznih krajev Slovenije in je trajal 6 ur. Občni zbor je otvori"! g. Matko Š t e f e in pozdravil med drugimi tudi zastopnika velikega župana, komisarja dr. Popoviča, zastopnika mestne občane Ijubljansk dr. Fuxa in predsednika Zveze bivših vojakov iz svetovne vojne majorja g. Colariča, ki je v svojem temperamentnem govoru pozdravljal invalide, želeč jim, da bi v boju za svoje pravice dosegli konične cilje. Za predsednika občnega zbora ie bil izvoljen invalid g. Ivan Žabkar, uradnik srezkega poglavarstva v Krškem. Oblastni odbor je predložil občnemu zboru dolgo poročilo o svojem poslovanju in delovanju. Posamni člani so rfato navajali razne krivice, ki se gode invalidom od strani preglednih komisij. Med volitvami novega oblastnega odbora je prišlo do značilnega incidenta. Vloženi ste biti dve listi. Na neoficijekii je bil od strani predsednika ljubljanske krajevne organizacije, ki šteje največ članov, predlagan v oblastni odbor član krajevnega odbora g. Hinko Christof. Proti temu se je uprl predsednik oblastnega odbora g. Matko Štefe, češ da 2 nJim ne more sodelovati, ker je podpisal neko vlogo na osrednji odbor UI v Beogradu, kjer se njega sumniči gotovih nerednosti. Predsednik ljubljanske krajevne organizacije dr. Kodre je nato predlagal, da naj predsednik g. Žabkar poda besedo g. Hinku Christofu, da stvar temeljito pojasni. Predsednik g. Žabkar je ta predlog ex praesidio odločno odklonil. To ie ljubljanske invalide silno ogorčilo. S protestom so pod vodstvom dr. Kodreta zapustili dvorano. Culi so se klici: »Absolutisti! Kršite suverenost občnega zbora!» Občni zbor Je nato izvolil za člaie oblastnega odbora kandidate oficijefcie liste. Izvoljen je bil z nekaterimi izpremem-bami stari oblastni odbor s predsednikom Matko m Štefetom na čelu. Določena sta bila nato dva delegata za središmji odbor in štirje delegati za invalidski letošnji kongres. Občni zbor ie sprejel proračun, ki je izkazoval prvotno 160.000 Din, a se je povišal za 20.000 Din, ki so namenjeni za invalide iz krajev, ki so bili lansko leto prizadeti po vremenskih katastrofah, zlasti Žid, Poljanska dolina, Škofja Loka in drugi. Obravnavala so se nato razna notranja vprašanja. Cule so se mnoge pritožbe glede prepočasnega poslovanja sodišč v invalidskih spornih vprašanjih. 141 schillskih 11 oficirjev Zeleni Jurij - beli Marko Zeleni JuriJ se je letos zmenil z Belo nedeljo, ki ga je pa sprejela nekam klavrna in čmerna On sam je že sicer pokril s svojim lepim plaščem polje, log in gaj, ona pa je pozabila prižgati luč. Skozi svinčene oblake, ki so zakrivali nebo, ni prodrl noben solnčni žarek, ki bi osvetlil svet in napravil prihod zelenega Jurija kaj prazničen. Ljubljančani, ki so stopali zjutraj na ulico, so »e žalostno ozirali proti nebu, zmajevali z rameni in sklenili, da topot ostanejo doma. Z izleti v naravo ni bilo nič, kajti v zraku se Je čutilo preveč vlage, ki jo je že tekam dopoldneva zračni pritisk pritisnil k tlom v obliki lahnega dežja. Ob 11. dop. se je zgnetlo vse v Zvezdi, kjer se je vršil promenadni koncert, popoldne pa je na Kongresnem trgu zbrala tombola društva »Skrb za mladino« nad 5000 Hudi Tombolo le vodil društveni tajnik g. Albin Turk. Glavni dobitek — kompletno posteljno opremo — je naklonila usoda nekemu invalidu iz Murske Sobote, ki je prispel v Ljubljano na invalidsko zborovanje ter se kar za zabavo udeležil tombole. Sicer pa ie bila usoda uvidevna tapot tudi v vseh slučajih Drugi dobitek šivalni stroj, je zadel revnejši dijak, kolo čevljarski pomočnik, moko zopet neki dijak in blago za obleko neki delavec. Otroški voziček Je odpeljal domov majhen dečko, a ne vemo, kako sta ga pogledala očka in maroca. Društvo »Skrb za mladino« namerava še letos zgraditi za siromašno mladino na otoku Kiku v Aleksandrovu okrevališče ter si je tam že kupHo zemljišče. Proti večeru ie pričelo deževati močneje, nakar se Je pošteno vlilo. Bliski so od hipa do hipa razsvetlili s težkimi črnimi oblaki prepreženo nebo, odgovarjalo ie votlo grmenje Glavno presenečenje pa je sledilo ponoči. Okrog 1.30 so namreč nenadoma priplesale izpod neba goste snežinke, ko se je že umaknil zeleni Jurij in Je nastopil beli Marko. Nastal je pravcati sneženi metež, ki je trajal pozno v noč skoro do jutra Sneg ie pobelil hrib in ravan, se vlegel na strehe in se z vso težo obesil na 2e razcvetela sadija drevesa in drugo ozelenelo drevje. Napravil je na sadnem drevju že sedaj veliko škodo, še hujše pa bo, če pride slana. Po Tivoliju in Rožniku Je sneg podrl več dreves, ki so padfa po nekod čez pota. Še več pa leži po tleh odlomUetrih vej. V Zvezdi Je težka snežna odeja razklala en kostanj in polomila posameznim drevesom vefi ?<£, Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. ic 9. uri L Y A MARA v uspehapolnem veleiilmu C IG AN BARON (Der Zlgeunerbaton) 8 dejanj po najpopularnejši opereti sveta — kralja valčka Joh. Straussa. Pri vseh predstavah sodeluje naš znani umetniški orkester. Telefon 27-30 Kino .DVOR«. Strašno noč so morali preživeti posebno naši ptiči-pevcl, ki so v prejšnjih solnčnih jutrih veselo prepevali in naznanjali dan. V gnezdih po gozdu je zmrznilo veliko število mladičev, ki jih matere niso za-mogle dovolj ogreti. Le eno dobro delo je napravil sneg, z drevja ie namreč stresel ogromno število škodljivih tnjajskih teo- ščev in jim uničil življenje. * -Ko je v ponedeljek zjutraj pripeljal prvi vlak Gorenjce iz gornje savske doline na Jesenice, so ti precej začudeno pogledali bele zasnežene strehe vlakov, ki so dospeli iz Bohinja, Ljubljane in iz Koroškega. Najdebelejša snežna plast ie pokrivala avstrijske vagone. Nekateri Dolinci so bili skoraj užaljeni, kako si upa sneg poprej kje drugod zasneižiti, kakor pri njih doma v znami j ugoslovenski Sibiriji. Bili pa so tudi taki, ki so uživali, češ, pa naj se enkrat obrne in imejte vi sneg in mraz, ko je pri nas toplo in kopno! Dočim je po ostalih delih Slovenije snežilo, je v gornji savski dolini Ie deževalo in le med dežjem je priletela kakšna snežena munica, ki se je takoj raztopila na mokrih tleh, Niti v Ratečah niti v Kranjski gori ni snežilo. Naš znanec, ki Je bil v ponedeljek zjutraj v Karavankah nad 1600 m visoko na Gozd-Martuljkom pripoveduje, da je v omenjenih višinah v senci še do 2 m starega, zametenega snega, ki slabo drži, novega pa ie padlo le par cm. V višinah nad 1200 m je trgal v ponedeljek zjutraj teloh in resje, dočim je bila Ljubljana pokrita z novim sneženim plaščem. V Bohinju in sploh na južnem pobočju Julijskih Alp pa je palo precej novega snega. Mož, ki je prišel iz Grjuš pravi, da sneg nad ped debelo pokriva njegovo domačo vasico. V dolini Save Dolinke pa se priče sneg šele med Javornikam in Žirovnico; gornji del je popolnoma kopen iz-vzemši vrhove gora. Smrtna obsodba pri kasaciji Važna in iuridlčno zanimiva odločitev Stola sedmorice. Maribor, 25. aprila. Svoječasno smo obširno poročali o porotni razpravi proti bratoma Marcuzziu in Zemljiču, ki jih je mariborska porota lani obsodila radi krivde umora na neznanem trgovcu, ki so ga našli v benediškem gozdu pri Trojici v Slovenskih goricah pred šestimi leti. Obsojeni so bili: Ivan Mar-cuzzi v smrt na vešala, brat Jože Marcuz-zi in Miha Zemljič pa le na dosmrtno ječo, ker sta bila že po izvršenem umoru pred poroto obsojena tudi radi drugih malenkostnih prestopkov ifl sicer Jože Marcuz-zi na tri dni in Miha Zemljič na sedem dni zapora. Čeprav so torej porotniki spoznali vse tri soglasno krive umora, je mariborska sodni dvor obsodil glede na naknadne kazni oba le na dosmrtno ječo, češ da kazenski zakon prepoveduje poostritev smrtne obsodbe. Proti tej obsodbi so se pritožili obsojenci in javni obtožitelj. Kasacijsko sodišče v Zagrebu je te dni razsojalo o tej ničnostni pritožbi in ugodilo le državnemu pravdni-štvu v toliko, da je tudi Jožeta Marcuzzija in Miho Zemljiča obsodilo na podlagi kriv-doreka porotnikov v smrtno kazen na ve-šalih. Neizpremenjena pa je ostala kazen Ane Marcuzzi, ki je dobila v isti zadevi pred poroto tri leta Ječe. S to razsodbo kašadjskega sodišča v Zagrebu je torej izpremetijena praksa mariborskega sodišča v pogledu razsojanja hudodelstev s smrtno kaznijo, če je bil zločinec po izvršenem umoru obsojen radi kakega manjšega delikta. Tragična smrt radi pasje stekline Dne 17. marca t I. je ugriznil nepoznan stekli pes 62 let starega Antona Plevčaka, posestnika v Ločnem dolu v okraju Rogaška Slatina. Rana je bila Ie neznatna na mezincu desne roke. Že naslednjega dne so Plevčaka pripeljali v Pastenrjev zavod v Celje, kjer je bil proti pasji steklini takoi cepljen. V bolniški oskrbi je ostal na zavodu do 29. marca ter je bil odpuščen le vsled ponovne zahteve Antona Plevčaka, češ da ima doma v goricah v tem času mnogo posla. Dne 22. aprila ie začuti! Plevčak v grlu hude bolečine, na kar se je nemudoma vrnil v Pasteurjev zavod v Celje, kjer mu pa zdravniška pomoč ni mogla rešiti življenja. V strašnih kiča je Plevčak oodlezel v ponedeljek zjutraj steklini. Letošnje leto se kar kopičijo slučaji, ko postajajo Ijudie žrtve grozne smrti zaradi pasje stekline. Zato bi morala javna oblast postopati tozadevno s skrajno rigo-rozmostjo. Pasja zalega brez pravih gospodarjev se je zadnji čas razširila po raznih naših krajih ter vsled lakote in nezadostnega negovanja neprestano ogroža ostale priklenjene pse, zlasti pa tudi človeško življenje. Na drugi strani bi pa moralo biti tudi prebivalstvo v tem oziru previdnejše. Ugriznjene osebe oaj bi se po nesreči nemudoma podale v Pasteurjev zavod, tam pa kazale več potrpežljivosti in na] bi se tudi strogo ravnale po navodilih zdravnikov. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Torek, 26.: Zaprto. Sreda 27.: ^Pegica mojega srcas. A. Četrtek, 28.: ob 15.: »Triglavska bajka*. Predstavi za šolsko mladino po izredno znižanih enotnih cenah. — Izv. Petek. 29.; »Vojiček«. D. Sobota, 30.: »Hlapci«. Delavska predstava v proslavo 1. roajnika. Izv. Znižane cene. Ljubljanska opera: Torek, 26.: »Tajda«. E. Sreda. 27.: »Eros in Psiche*. A. Četrtek. 28.: Zaprto. Tctek. 29.: »Madame Butterflv«. C. Mariborsko gledališče: Torek. 26.: »Madame Butterflv«. B. Ku« poni. Sreda. 27.: Zaprto. Članica mariborske drame gdč. Anita Kovačičeva, ki gostuje v sredo v , nastopa že tretjo sezono z uspehom v mariborskem gledališču. Po dovršeni gimnaziji v Ljubljani je študirala na dramatski šoli v Zagrebu in 6e potem z vnemo in ljubeznijo lotila praktičnega udeistvovanja na slovenskem odru. Kritika je pohvalno omenila njene uloge Jacinta (v Cankarjevem ), mies Hobbs, Scampolo in druge. Zdaj se bo nudila tudi ljubljanski publiki prilika, da spozna mlado igralko v eni njenih najboljših ulog. Gostovanje Anite Kovaeičeve ▼ Ljubljani. Jutri v eredo 27. t. m. bo gostovala v ljubljanskem Narodnem gledališču v cPegici mojega srca> gdč. Anita Kovačičeva, članica mariborskega Narodnega gledališča. Danes t torek se poje v ljubljanski operi Sattnerjeva pri Ljubljani; četrta Vinko Sire, Ljubljana; peta Olga Očko, Ruše pri Mariboru. S tem je igra za III. književno tombolo končana in Jugoslovenska Matica se vsem, ki so pri njej sodelovali z razpečavanjem in nakupom tablic, naj-iskreneje zahvaljuje. * Šolskim upraviteljstvom sporoča Jugoslovenska Matica, da ii je prva naklada razglednic za otroke, ki so prispevali k zbirki pirhov, že pošla. Druga večja nakla da trenotno pa še ni dotiskana, kar pa se bo zgodilo še tekom tega tedna, nakar se jim zahtevane razglednice takoj pošljejo. * Tečaj za pedagoško psihologijo. Udruženje jugoslovenskih učiteljev namerava tudi letos prirediti v Beogradu tečaj za pedagoško psihologijo za učitelje iz vse naše države. Tečaj organizira dr. Branislav Kr-stič, inšpektor ministrstva prosvete. * Visoka starost V Smederevu živi vdova Ana Veiičkovič, ki je dosegla redko starost — 1(M leta. Starica, ki je sicer razmeroma še zdrava, odpovedale pa so ji oči je vnukinja srbskega junaka in aničemka Koče Petroviča, ki je leta 1788. vodil upor proti Turkom. Po junajki borbi pa je Petrovičeva četa podlegla turški premoči. Turki so ga prijeli in živega nataknili na kol. Thnočani postavijo letos temu narodnemu junaku in mučeniku spomenik * Modrasi se letos zgodaj pojavljajo. Kakor nam javljajo iz Ribnice na Dolenjskem, je te dni pravnik Stanko Klavs ustre lil v bližnjem gozdu približno 80 cm dolgega modrasa. Vkljub hladni spomladi se je modras letos izredno zgodaj pojavil. Torej pozor pred kačami, zlasti v vročem poletju Na Dolenjskem so se rudi že pojavile velike množine hroščev. * Na smrt obsojen morilec zblazneL Pero Jožef o vič ie bi! lansko jesen v Sarajevu zaradi roparskega umora obsojen na smrt. Sedaj gaka v sodnih zaporih na rešitev svoje prošnje za pomiloščenje. Medtem je Jozefovič zblaznel: z zobmi grize zid, ič smeti in celo lastne ekstremente. Postal je popoln divjak. Okrožno sodišče ga je te dni poslalo v zavod za umobolne na opazovanje. * Kaj ie Žika? Ako je še ne poznate, zahtevajte jo v trgovini. Dobite jo v rdečih zavitkih. Prepričala se boste, da je mogoče z 2iko pripraviti res okusno in redilno kavo. 276 * Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo po! kupice prirodne grenčice »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef«, ker vzpodbuja delovanje želodca in črevesa, poživlja presnavljanje poživlja kri in omilruje razdražljivost živcev. Za osveženje krvi izborno dehrie »PLANINKA« ZDRAVILNI ČAJ. Dobi se v vseb lekarnah. — Cena Din 20. * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7. * Izjava. Dne 11. marca 1923. dobili smo iz Zagreba telefonično tTansmitirano vsebino senzacijonalnega članka sarajevske »Kritike«, v katerem so se g. Ivanu Fra-niču-Požežanhru očitali razni postopki, ki bi ga ntegniiš diskvalificrati i politično i osebna Mi niti nismo imeli možnosti, da bi takoj kontrolirali vsebino tega že preje dru god objavljenega in na omenjeni način prejetega članka ter smo bili z ozirom na njegove dejanske navedbe v dobri veri, vsled česar smo članek objavili. Tekom ka ženskega postopanja, uvedenega na tiskovno tožbo g. Franiča, smo se trverili, da dokazni materija! nikakor ni v skladu z objavljenimi očitki in da torej ni povoda, da bi na njih hoteli niti mogli vstradati. Zato jih lojalno prekKcujemo ter dajemo napa-dencu s svoje strani s tem polno zadoščenje. — Uredništva Ze 50 let uživa Schmoll-pasta svetovni sloves kot najboljša krema za črne in barvaste čevlje, galoše in lakaste čevlje. Dobi se v vseh barvah! Pozor pred ponared&ami! V LJUBLJANI JE ljubljenec vse Irinopublike, ne» odoljivi BISCOT trecUivo z velikim spremstvom dobro znanih francoskih igralcev. ■ Prihodnje dni gostujejo vsi Elitnem Kinu Matica. Pazite na jutrišnji oglas! Iz Ljubljane u— Slovo polkovnika brigadirja M. An-toniieviča. Danes popoldne z brzoviakom zapušča i- polkovnik Antonijevič z rodbino Ljubljano, da se poda na svoie mesto kot komandant artiijerijske brigade v Kraguje vac. Simpatije in najboljše želje širokega kroga prijateljev m spoštovalcev spremljajo g- polkovnika in njegovo gospo soprogo na poti v Šumadijo. u— Slovensko obrtništvo za potrditev volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Nasilen razpust zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je izzval med slovenskim obrtništvom energičen odpor. Zahtevi slovenskih gospodarskih krogov za takojšnjo sklicanje zbornice se iz političnih razlogov ni ugodilo in slovensko obrtništvo čuti, da se je pri razveljavljenju volitev zapostavilo njegove gospodarske ir.terese. Slovensko obrtništvo se je obrni lo na ministra trgovine in industrije g. dr. Mehmed Spaho s spomenico, da ugodi zahtevi slovenskega obrtništva in skliče svo-ječasno pravilno izvoljeno zbornico in s tem omogoči nemoteno delovanje zbornice, ki je zlasti v današnji težki gospodarski krizi neobhodno potrebno. Spomenica se je soglasno sprejela na seji načelstva Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani dne 22. aprila in soglasno ter z burnim odobravanjem na občnem zboru Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, ki se je vršil v nedeljo 24. t. m. Slovensko obrtništvo apelira na gospoda ministra, da tej upravičeni zahtevi ugodi. u— Naučna ekskurzija. Prošli četrtek, petek, soboto in nedeljo so vzbujale pozornost v Ljubljani maturantke drž. ženskega učiteljišča v Somboru. Došle so v Ljubljano 21. aprila pod vodstvom direktorja g-Beriča, profesorjev gg. Nikoliča in Stratmi-rovida ter gdč. Drakuličeve in Letičeve. Iz Sombora so odšle 16. aprila in obiskale doslej Zagreb, Sušak. Crikvenico in KaT-lovec. V Ljubljani so si po določenem programu ogledale vse znamenitosti zavode, šole, cerkve, javna poslopja. Tabor, muzej, gospodinjsko šolo v Mladiki. Jakopičev paviljon. tivolske nasade. S stolpa na ljubljanskem Gradu so imele krasen razgled na mesto in okolico. Ogledale so si tudi Gorenjsko in njegov biser Bled. Ob povrat ku niso mogle prehvaliri lepote naših krajev. Kako neizbrisne vtise so napravile nanje naše pokrajine, so pokazali govori na poslovilnem večeru v nedeljo zvečer, ki so bili polni hvale in domovinske ljubezni. Ker so praznovale svojo veliko noč, so obdarovale vse izletnice naše maturantke z žen. skega učiteljišča z lepimi rdečimi nageljni, želeč jim »Sretan Uskrs«. V pondeljek 25. aprila so se odpeljale v Celje in Maribor ter Ptuj. Stanovale so v invalidskem domu in v gluhonemnici. Dobro in ceno hrano so imele pri g. Košaku. ti— Ureditev Tržaške ceste In hodnika. Pišejo nam: Ker se sedaj po več letih popravlja ta velevažna in prometna cesta, ob kateri so številne državne in privatne tovarne in razna druga podjetja, ki zaposlujejo ogromno število delavstva — prosimo merodajne faktorje, naj ob strani tobačne tovarne uredi primeren hodnik, da ne bo na tisoče ljudi ob deževnih dnevih tavalo po morju blata. s— Iz Rožne doline. Pišejo nam: Res veliko je storila občina za naše ceste, ki jih je tako lepo, na več krajih še celo veliko preveč posula s peskom. Posebno lepo je nasula tiste ceste, ki so bile že prej vrliko višje kot hodniki. Grajati moramo samo početje občinskih funkcijonarjev. ki so iz ceste. ki je še danes 25 cm nižja kot hodniki, že navoženi pesek zaukazala izvoziti na ceste, ki niso bile prav nič posipanja potrebne. Vse občane prosimo, da si "igl^da-jo cesto med hišo g. Spruka in delavnico g Lojka, kieT se bodo hodniki radi prenizke ceste vsak čas podrli. Tam boste uvideli. aH je to gospodarsko in pravično delo ali pa politična hudobija, ki ie javne hvale ah' graje vredna. i— Javna telovadba srednješolske mladine. Ministrski predsednik g. Vetja Vnki-čevič je še kot bivši minister prosvete prevzel proiektorat za javno telovadbo srednješolske mladine v Ljubljani, ki bo dne 8. maja na letnem teiovadišču ljubljanskega Sokola — nekdanje dirkališče pod Tivolijem Pri javni telovadbi nastopijo dijaki in dijakfnje I. ki II. drž gimnazije, realke, obeh učiteljišč in meščanskih šol. Vodstvo dijaške javne telovadbe je v rokah ljubljanskih telovadnih učiteljev in učiteljic. u— Umrli v Ljubljani. Zadnii teden so bih javijeni sledeči smrtni slučaji: Anton Lenič, sin dninarice. 2 leti: Ladislav Pavlin dijak. 16 let; Marjeta Hcdnik. zasebnica. 83 let: Ivan Svetlin, magistralni uradnik v p„ 58 let; Alojzij Rus. gostilničar. 62 let; Marija Košak. zasebnica, 75 let: Marija Jeras, posestnika žena, 46 let; Katarina Čampa, zasebnica 61 let; Antonija Mali. delavka. 19 let; Pavla Leveč, zasebnica. 72 let: Iv. Muren, kurjač, 32 let; Amalija Draksler. zasebnica, 71 let; Julija Tratnrk. obč. uboga, 81 let; Anton Šparenblek, dninar. 62 let Ivan Pntarič, kočar, 49 let: in Marija Debelak. zasebnica 73 let. c— Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi v nedeljo dne 1. mara prvi pomladanski izlet na Kurešček-Turiak. Zbirališče ob 6. zjutraj na dolenjskem kolodvoru, od- hod ob 6.17 uri z vlakom ao Škofljice, pov-ratek v Ljubljano ob 20.40 z dolenjskim vlakom- Izletniki naj si primerno založe nahrbtnik, ker se bodo gorka jedila mogla aobiti šele popoldne. Izlet bo eden najlepših, kar jih je dosedaj priredil štepanjski Sokol. Ni niti malo utrudljiv in torej primeren za mlado in staro, nudil pa bo toliko prirodnih lepot in tako lepe razglede kakor le z malokatere točke naše ljube Dolenjske Prvi maj, praznik pomladi in triadosti, naj v nedeljo združi k skupnemu izletu vse, ki jim v srcu sije pomlad življenja, idealov in ljubezni do sokolskega dela. u— Tombola Dne i. maja priredi osred nje društvo nižjih poštnih uslužbencev krajevna skupina v Ljubljani, svojo veliko četrto dobrodelno javno tombolo z desetimi glavnimi tombolami in več manjšimi dobitki v korist onemoglim bolnim članom, vdovam in sirotam. Tablice prodajajo vsi pi smonoši rn trafike po Din 2: dobitki bodo na ogled od 25. t. m. dalje. u— Slavnostni večer akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije se bo vršil dne 9. maja ob S. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Sodelujoči: dr. D. Lončar (govor), Jul. Betetto in Pavla Lov-šetova (koncertne točke), Ivan Levar (recitacija) in orkestralno društvo Glasbene Matice. 3026 u— Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« v Ljubljani priredi v pondeljek, dne 2. maja ob 20. v Unionski dvorani velik koncert pod vodstvom zborovodje g. H Svetla s sodelovanjem operne pevke ge. Ribičeve in opernega orkestra, pomnožene ga s člani društvenega orkestra. Spored obsega sledeče točke- 1.) Beethoven op. 98 »Ljubici tam daleč«, samospev, poje operna pevka ga. Ribičeva, na klavirju spremlja g H. Svetel. 2.) Beethoven op 112 »Tišina na morju in uspela vožnja«, poje društveni mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 3.) Glazunov: op. 97 »Ej uhnem«. poje društveni mešani zbor. 4.) M. P. Musorgski: »Poraz Senaheriba«. poje društveni mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 5.) Cerep-nin op. 6. št 1 »Noč« poje društveni mešani zDor s spremljevanjem orkestra. 6.) Čerepnin op. 6, št 2: »Stara pesem«, poje društveni mešani zbor s spremljevanjem orkestra. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. 3026 0— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 goljufija, 3 prestopki kaljenia nočnega miru. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 popadljiv pes, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 2 prestopka hoje po železnici in 5 prestopkov cestnega policijskega reda Aretacip sta' bili izvršeni 2 in sicer radi vlačugarstva. u— Mlada beračica. 22 letna ciganka Anica Hudorovič se ie že pred časom odločila od svoje družine, ki je kampirala nekje na Dolenjskem ter odšla raje v mesto, kjer se ie skušala preživljati z beračenjem. Obiskovala je najraje hiše na sehi in nadlegovala ljudi dan na dan. V pondeljek zjutraj so jo ljudje končno prijavili stražniku ki jo je aretoval. Anica je pripovedovala na policiji, da ie prišla v Ljubljano iskat svojega moža, ki jo .ie zapustil že pred več meseci, pa je menila, da ga najde v Ljubljani. Bii je to seveda le prazen izgovor in prebrisana ciganka je morala radi prepovedanega beračenja za nekaj dni v zapor. u— Izsledeni vlačugarici. 26 letna Minka K. in 23 letna Tereza O., obe brezposelni služkinji, sta se našli v nedeljo na Vodnikovem trgu ter se takoj spoprijateljili Po celodnevnem živahnem življenju sta se zatekli ponoči v neki hlev v Streliški ulici. Zjutraj pa ju je ustavil na cesti stražnik, ki je v obeh spoznal nevarni, že dalje časa zasledovani vlačugarici. Po zdravniškem pregledu sta bih obe kot spolno bolni oddani v bolnico, nakar prideta radi raznih prestopkov pred sodišče. u— Pozor! 24 ti m. v večernem vlaku Maribor-Ljubljana trt ie zmanjkalo iz torbe pismo. Eden od vpoštev prihajajoče družbe mi je shrčajno znan, zato dotičnika prosim, da v lastnem interesu opusti zlorabo in pismo vrne na naslov na ovoju. 648 1— Pozor! Najugodneje kupite razno msnufakturno blago, izgotovliene moške dečje rn otroške obleke, perilo, dežnike klobuke, čepice razne vrste nogavic itd. pri A Planinšek, Udmat 17, kjer se prodaja do 10 maja po znižanih cenah 15—20% Sprejme se s 1. majem poslov od raja za manufakturno trgovino. Pogoj zmožttost samostojnega vodstva trgovine in knjigovodstva- V poštev pridejo kavcije zmožne starejše osebe. Istotam se spreime tudi vajenec v domači oskrbi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Manafakrura«. 650 u_ Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljub-iana. Stari trg 12 ln Židovska ulica 4. 93 u— Specijalna trgovina dunajskih bluz in otroških oblačil tradi veliko Izbiro po nizki ceni Krištofič Bučar. 136 u— Moške ii. ženske nogavice solidne kvalitete, dobite po zelo nizkih cenah pri Francu Pavlkm, Gradišče 3. 575 NEOBČUTLJIVA URA je Patent F. E Ros kop f s plombo. Priporočljiva za športnike, oficirje, železničarje. Ze prenzkušene z jamstvom dobavlja :-: — :-: — :-: F. čuden. Ljubljana. Prešernova 1. KLJUČ" najboljše. najtrpc2n. Župan gosp. dr. Senear ie imel daljši nagovor, tekom katerega ie najprej izjavil, da je za Ptuj čast. ker si ga ie trgovstvo izbralo za svoje zborovanja, potem pa je govoril o težkočah trgovskega -tanu. Težnja trgovstva gre za tem. da ublaži krizo, ki se rešuje z dobro premišljenimi ukrepi. To bi morali storiti parlament ;n oblastne skupščine. Parlament doslej ni kazal pravega smisla za ta vprašanja in mnogo stvarnih dobrih predlogov s strani trgovstva ni niti skušal uresničiti. H koncu je želel, da bi današnji sklepi našli večji odmev na odgovornih mestih, vsaj v najnujnejših vprašanjih. Tajnik gosp. dr. Windischer je pozdravil zborovalce v imenu zbornice kot vrhovne organizacije trgovstva. Zbornica dnevno brez prestanka sledi pojavom na gospodarskem polju in skuša storiti vse, da ublaži krizo v gospodarskem življenju. Pozdravlja zborovalce tudi v imenu Trgovskega društva »Merkur*. Dane9 je trgovstvo oni faktor, p katerim se računa. Zato ne smemo kloniti glave. Vodilo trgovskih organizacij mora biti stvarnost in resnost in politika ne sme vanje. Dober sloves slovenskega trgovstva med brati Srbi in Hrvati moramo obdržati. Stopiti moramo v zvezo z drugimi stanovskimi tovariši v ostalih pokrajinah države. Nadalje je govoril o dobri praksi, da se zvezni zbori vrše vsako leto v drugem kraju, kar omogoča pobližje medsebojno spoznavanje, zagovarjal je gospodarski solidarizem, zahteval pravične in enakomerne davke, izvajal, da pomeni naraščanje vlog v denarnih zavodih le počivanje denarja, ki nima prilike za koristno delo, da je obrestna mera prevelika in da je Slovenija preobremenjena z davki. Davčne olajšave so majhne in branili se bomo prevelikih bremen, ki bi jih nalagale avtonomne uprave. Zvezni tajnik gosp. Ivan M o h o r i č je ua besede preidgovornikov izjavil, da želi podati za jasnejše osvetljenje njihovih izvajanj še nekaj številk. Mohoričevo izčrpno poročilo o stanju slovenskega trgovstva. katerega začetek imamo že v nedeljski številki, bomo objavili v celoti v naslednjih številkah. Po končanem poročilu je načelnik gosp. Weixl predlagal, da se izreče gosp. MohoriSu za njegov neumoren trud najpri-srčnejša zahvala, čemur so zborovalci ob splošnem odobravanju pritrdili. Poročilo o finančnih vprašanjih je isto-tako podal tajnik gosp. Ivan M o h o r i č, ki je izvajal, da je davčni odbor Narodne skupščine dovršil obravnavo predloga zakona o neposrednih davkih in da nam je finančni zakon za 1. 1927./28. prinesel nekaj izpre-memb in olajšav v davčnih, taksnih in troša-rinskih zadevah. Še vedno pa je ostalo nerešeno vprašanje revizije taksnega zakona. Revizija bi se morda izvedla v jesenskem zasedanju Narodne skupščine, toda spremenjene politične razmere so zaenkrat prekrižale načrt. Predlog zakona o neposrednih davkih, ki je prešel davčni odbor, je po svojem bistvu ostal nespremenjen Davčno merilo za davek od podjetij, obrti in poklicev ter za trgovino je ostalo nespremenjeno na 12 odstotkih. Uveljavljenje tega davčnega merila bi pomenjalo za trgovino v Sloveniji občutno višjo obremenitev Govornik je v nadaljnem malo podrobneje obravnaval novi davčni zakon in prišel dr> zaključka, da trgovina ne profitira od novega zakona ničesar in da zato nima povoda, ogrevati se ?.a čim prejšnje njegovo uveljavljenje. Po navedbi davčnih, taksnih in trošarinskih olajšav je omenil, da se je zveza za odpravo raznih trdot v naši davčni praksi mnogo trudila. Priredila je večkrat zborovanja članov davčnih komisij, ki so kolikor toliko pripomogle, da so pritožbe preti preostri davčni praksi prenehale. Da si ohranimo ta položaj in preprečimo, da se ne povrnejo prejšnji časi očitnih persekucij, priporoča zveza vsem gremiiem, da posvečajo volitvam v davčne komisije posebno pozornost Ker je bil blagajnik gosp. Verovšek zadržan, je podal poročilo o računskem zaključku za minuto leto podnačelnik gosp. Josip J. Kavči č. Na predlog računskih pre-gledovalcev gg. Volka in K u b a r i č a se je podala blagajniku razrešnica z zahvalo. Pri poročilu o novem proračunu in o določitvi zvezne doklade za 1. 1927. se je razvila živahna debata, in sicer na predlog gosp. Kavčiča, ki je predlagal povišanje doklade za 25 %. Razne ugovore je gosp. Kavčič prav krepko zavračal, češ, če lahko delavec plača za svojo organizacijo tedensko več kakor trgovec celo leto, bo naše trgovstvo tudi lahko premagalo 25% povišanje doklade za organizacijo, ki vendar dela samo zanj. Kar zmore siromašen trboveljski pre-mogar, bo pač zmogel tudi trgovec. Končno je bil predlog sprejet z večino glasov. Proti predlogu so glasovali samo štirje delegati. Stroški v novem proračunu so predvideni na 165.000 Din. Glede razmerja s »Trgovskim listom* je poročal načelnik gosp. W e i x 1, ki je izjavil, da se je pri včerajšnjih predposvetovanjih to vprašanje tako uredilo, da bo »Trgovski Iist» ostal trdno glasilo našega trgovstva. Glede obširnih predlogov od strani posameznih gremijev se je Vršila že na predposvetovanjih dolga debata. Tajnik gosp. M o-h o r i č je predlagal, naj se pooblasti na-čelstvo, da vse te predloge stirilizira in preuredi po predpisih ter jih odpremi na mero-dajna mesta. Sprejeto soglasno. Pred prehodom na volitve je tajnik gosp. M o h o r i č preč'tal pravila, v kolikor se nanašajo na volitve, nakar so se v popolnem soglasju postavili kandidati za nov odbor. Predložena lista je bila soglasno izvoljena. Odbor je naslednji: Za gremij Ljubljani!: Ivan Kostevc. Jurij Verovšek, Ernest Hieng in Josip Kavčič; namest.: P. šterk, M. Am-brožič, Ivan Zore in Pavel Fabiani Gre- Preselitveno naznanilo. Cenj. naročnikom in inserentom v Mariboru vljudno naznanjamo, da se je naša tamošnja podružnica uprave preselila in da sedaj posluje od danes naprej v novem lokalu na Aleksandrovi cesti it 13 v hiši g. Šošfariča._,JUTRO' Vremensko porodile* Meteorološki zavod » Ljubljani 25. aprila 1927. iti Višiua baroničini 8'>N> Kraj Cas opazovanju Ljubljana (dvorec) . . . Maribor . . . Zagreb , . * . Beograd •«. Sarajevo « . » Skoplje . . . . Dubrovnik . . Split . , . . i Praha..... 7. 8. 14. 21. 8. Barom Tempcr CU ' X I" vet: a ir Srzini » metrih Oblačno 0-10 /56 4 2-7 93 NE 1 Hi Vbb-2 28 9d W 1 10 /56 2 103 73 SVV 2 5 7.S6-1 8-2 91 m i rno 10 3 000 0 /-o 96 SVV 4 754-9 60 94 NW 2 10 752 6 100 82 NN\V 4 10 /620 u-o r3 WSW 2 10 /b->4 15-0 54 NE 1 9 /541 15-0 74 S 4 7 752 2 14-0 /7 SE 8 10 /bi-2 6-0 - WSW 6 5 Pada vine Vrsta s mm do i ure sneg sneg dež nevihta nevihta 49.0 37.0 17.0 Solnce vzhaja ob 4.58, zahaja ob 18.59, luna vzhaja ob 3.7, zahaja ob 12.5. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 12.0 C, najnižja 1.5 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Spremenljivo; najprej zopet jasno in toplejše Tržaška vremenska napoved sa torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremeljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 10 do 17 stopinj. Morje nekoliko razburkano. mij Ljubljana okolica: Fran Zebal, Viktor Jeločnik; namestnika: Josip Špom, Fran Javornik. Gremij Maribor: Vilko Weixl, Vilko Berdajs, Ferdo Pintar; namestniki: Anton Poš, Miloš Oset, Branko Mejovšek. Gremij Celje: Stermecki Rudolf; namestnik: Ivan Ravnikar. Gremij Novo mesto: Edmund Kastelic; namestnik: Jurij Picek. Gremij Laško: Konrad Elsbacher; namestnik: Vinko Pavlin. Gremij Ribnica: Josip Divjak; namestnik: Fran Mikolič. Gremij Logatec: Stanko Lenarčič; namestnik^ Anton de Gle-ria. Gremij Kranj: Sire Fran, Savnik Anton; namestnika: Franc Berjak, Ferdinand Kokalj. Gremij Celje okolica: Viktor Pilvh. Koetanjšek Josip, Ferdo Pustek; namestniki: Zidanšek Josip, Božič Fran, Preac Alojzij. Gremij Slovenjeradec: Janko Klun; namestnik: Simon Blatnik. Gremij Radovljica: Leopold Fiirsager; namestnik: Peter Sitar. Gremij Kamnik: Anton Stergar; namestnik: Josip Adamič. Gremij Litija: Fortunat Čer-tanc; namestnik: škrabar. Gremij Kočevje: Matija Rom; namestnik: Roman Koritnik. Gremij Krško: Josip Krivic; namestnik: Fr. Čeme. Gremij Brežice: Anton Umek; namestnik: K. Frece. Gremij Maribor okolica: Janko Kostanjšek; namestnik- Franjo Vau-potič. Gremij Ptuj: Fran Urbančič; namestnik: Fric Slavič Gremij Ptuj okolica: Davorin Tombah; namestnik: Miroslav Maje-rič. Gremij Slovenska Bistrica: Danijel Omerzu; namestnik: Ivan Kos Gremij Ormož: Ludvik Kuharič; namestnik: Ivan Ve-selič. Gremij Konjice- Martin šumer; namestnik: Anton Petek. Gremij Ljutomer: Ven-česlav Vilar; namestnik:: Sršen. Gremij Sv. Lenart: Srečko Kranjc: namestnik: Franjo Cvetko. Gremij Mnrska Sobota: Ludvik Brumen: namestnik: Čeh Ivan. Gremij Dol. Lendava: Josip Toplak; namestnik: Jurij Novak. Kot pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. Avgust Volk in Lovro Petovar. Načelnik gosp. W e i x 1 je izrekel najpri-srčnejšo zahvalo gosp. dr. Windischerju za njegovo delo za trgovski stan, g. dr. Plessu za trud pri »Trgovskem listu* in ptujskemu gremiju, ki je pripravil vse potrebno, da se je vršil občni zbor v Ptuju. Pri slučajnostih so se stavili razni nasveti. Važna je predvsem resolucija, ki jo je stavil gosp. Konrad Elsbacher in ki se glasi: »Danes na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo zbrani delegati iskreno pozdravljajo novo imenovanega ministra za trgovino in industrijo gosp. dr. Spaha. ki je kot tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu že ponovno zavzel velevažno mesto trgovinskega ministra. Od njega pričakujemo, da bo kot dober poznavalec naših težkih gospodarskih razmer ugodil vsem prošnjam, ki so bile v zadnjem času od gospodarskih organizacij Slovenije naslovljene na ministrovo trgovine in industrije. Zlasti prosi današnji občni zbor novo imenovanega ministra trgovine in industrije, naj čim prej skliče v lanskem letu pravilno izvoljeno Zbornico za trpovino. obrt in industrijo v Ljubljani, da se bo ta mogla konstituirati in začeti j>oslovati skupno z izvoljenimi zborničnimi člani.» — Resolucija je bila ob splošnem pritrjevanju odobrena soglasno. Po sprejetem predlogu, da se naslednji občni zbor vrši v Novem mestu, je načelnik gosp. W e i x 1 zaključil uspeli občni zbor z željo, da bi tudi prihodnje leto slovensko trgovstvo v enakem številu kakor sedaj pose-tilo svoje zborovanje. Soglasje, ki je vladalo na občnem zboru v vseh stanovskih vprašanjih ne glede na politično pripadnost — med zborovalci smo videli oblastne poslance SDS in SLS — more samo koristiti našemu trgovstvu. Zato so tudi številni govorniki povdarjali, da se v trgovsko stanovsko organizacijo ne sme vnašati politika. Na odborovi seji, ki se je takoj nato vršila. se je konstituiralo načelstvo zveze takole: načelnik gosp. Vilko \Veixl; podnačel-nika gg.: Josip J. Kavčič in Rudolf Stermecki; blagajnik: gosp. Jurii Verovšek. V ekse-kutivo so bili poleg načelnika in pod načelnikov izvoljeni še gg.: Jurij Verovšek. Ivan Kostevc, Konrad Elsbacher, Srečko Kranjc, Fran Sire. Ferdo Pintar in Edmund Kastelic; v upravo - redacijski odbor pa gg.: Vilko Weixl. Josip Kavčič, Ernest Hieng, Jurij Verovšek. Ivan Kostevc. Fran Zebal in Konrad Elsbacher. Ko končanem resnem delu je bil prirejen v gostilni Narodnega doma skupen obed. Ob dobri štajerski kapljici so se izrekle še številne napitnice na trgovski stan in na mesto Ptuj. ki je tako gostoljubno sprejelo za dva dni v svoje okrilje slovenske zastopnike važnega trgovskega stanu. Zaradi deževnega vremena so, žal. morali odpasti skupni ogledi ptujskih znamenitosti. za Občni zbor Zveze obrtnih zadrug in „Samopomoči mariborsko oblast Maribor, 25. aprila. Včeraj je slavilo obrtništvo mariborske oblasti pomemben jubilej, dvajsetletnico obstoja Zveze obrtnih zadrug in njenega dela. Na občnem zboru, ki se je vršil dos poldne v mestni posvetovalnici, se je zbrsu Io nad 50 delegatov včlanjenih zadrug. Vos dil je zbrovanje dosedanji predsednik zve« zo g. Franjo Bureš. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela zveza v minulem poslovnem letu 33 članic s 3240 člani. Po svojih delegatih je obiskala mnogo občnih zborov zadrug. Pri zbiranju delničarjev za Obrtno banko SHS je storila vse, kar je bilo mogoče. Odziv med ob-tniki mariborske oblasti, žal ni bil takšen, kakor bi bilo želeti, ker se je zhra* lo v celi oblasti 1590 delnic, dočim je liub* ljanska oblast kupila 5735 delnic in dobila zaradi tega tudi podružnico. K «-Samopo* moč i *> je pristopilo doslej 545 članov. Preks murje si je ustanovilo posebno »Samopos moč». V bodočem poslovnem letu hoče zve« za posvetiti posebno pozornost ureditvi lastne pisarne, prireditvi tečajev za nas čelnike, boju proti šušmarstvu, ustanovitvi obrtnega gospodarskega sveta v okrilju zvez, sprejetju novega obrtnega zakona ter podpiranju obrtnomadaljevalnih šol s strani zadrug, oblastne samouprave in dr« žavne uprave. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je pozdravil zborovalce g. d*. Josip Pretnar, ki je poudarjal, da minulo leto za obrtnike ni bilo uspešno, zlasti ne v boju proti šušmarstvu in v vprašanju obrtnosnadaljevalnega šolstva. Razveseljiv pojav je ustanovitev Obrtne banke SHS, uvedba kontingentiraaja ter zdravniške preiskave vajencev ter končno napredek obrtniške organizacije, ki se je pokazal v tem, da so se v obe zvezi gostilničarskih zadrug za mariborsko in ljubljansko oblast včlanile vse tozadevne zadruge. V imenu sestrske Zveze obrtnih zadrug za ljubljansko oblast je pozdravil zboro« valce njen predsednik g. Engelbert Fraru chetti, ki je čestital k dvajsetletnici ter po* vabil na dvajsetletnico ljubljanske zveze, ki se bo slavila dne 25. novembra t. I.; v imenu Obrtnega društva v Ljubljani je po* zdravil zborovalce g. Rebek ter pozival k složnemu delu. Iz blagajniškega poročila posnemamo, ca je za prihodnje poslovno leto predviden nih 17.300 Din stroškov ter 18.424.35 Din dohodkov. Uradni vodja socijalno*političnega urada pri mariborski mestni občini g. Brandner je poročal o nameravani ustanovitvi po* klicne posvetovalnice za vajence. Takšne posvetovalnice obstojajo v raznih drugih državah, kakor v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji itd., kot posebni dobro organiziraš ni uradi, ki so v socijalnem oziru velikega pomena. Za enkrat bi se napravil poskus v Mariboru, kjer bi bili člani poklicne po« svetovalnice za vajence mestni zdravnik, šef Borze dela ter zastopnik obrtniške or= ganizacije. V razpravo o tem predmetu so posegli gg. Bureš, Žohar, Farič, dr. Pretnar, Fran* chetti, Zadravec, Kumerc in Založnik. Go* spod Zadravec je stavil predlog, da se ustanovi takšna posvetovalnica v okviru zveze za vso oblast, za posamezne okraje pa manjše posvetovalnice v okviru zadrug. Predlog sprejet. Sledile so volitve novega odbora ter so bili izvoljeni v odbor gg.: Franc Novak, Franc Bureš in Lešnik (Maribor), Potočnik (Radvanje), Zajšek (Ptuj), Zadravec (Sre* dišče), Horvat (Ljutomer), Jemej Golčar (Celje), Jakob Virjen (Vransko), Volk (Šoštanj), Kolar (Šmarje), Rebernik (Gus štanj); kot namestniki gg.: Kumerc, Vol« čič in Kreutzer (Maribor), Zabavnik (Ors mož), Vrenko (Celje) in Jamšek (Guštanj) Za preglednika računov sta bila izvoljena gg Vahtar in Kravos. Vse volitve so bile izvršene soglasno. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se pošlje ministru za trgovino in indu» strijo brzojavka, v kateri se zahteva takoj s šnja u postavitev delazmožnosti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Dalje se je sprejel predlog za ustanovitev skupnega sveta vseh štirih v Sloveniji obstoječih zvez (obeh zvez obrtnih zadrug ter obeh zvez gostilničarskih zadrug za mariborsko in ljubljansko oblast). S pozivom na delo za izpopolnitev obrt* niške stanovske organizacije je zaključil predsednik g. Bureš triurno zborovanje. « Popoldne se je vršil v istih prostorih občni zbor ča za enkrat vsak član vnaprej za pet pris mero v in za poštne stroške, skupaj 30 Din. Sklenilo se je tudi, da se bo po poteku dveh mesecev zopet določil skrajni rok 8 dni za prijavo nad 45 let starih obrtnikov kot članov. Za načelnika odseka je bil izvoljen go« spod Horvat (Maribor), v odbor odseka pa gg.: Kravos, IHch in Volčič (Maribor), Pod> hraški (Slovenska Bistrica), Hohnjec (Ce» lie), Veselko (Središče), Trstenjak (Sv. Les nart), Peperko (Šmarje), Jančar (Gornja Radgona), Rebernik (Prevalje), Novak (Šoštanj) in Virjen (Vransko). lesom. Trgovcev z lesom štejemo v Sloveniji 1567, in sicer so relativno najmočneje zastopani v naslednjih okrajih: Slovenjgradac 115, Celjaka okolica 95, Gornjigrad 86, Konjice 79, Marenberg 72 in Ribnica 64 To število je za naše gospodarske prilike' absolutno preveliko, čeprav je v Sloveniji 40 % celokupne površine poraščene z gozdom in izvažamo za okrog 300 milijonov dinarjev lesa. Pretežni del pripadnikov te stroke ima le značaj malih primitivnih prekupčevalcev, ki obratujejo brez vsake strokovne trgovske izobrazbe in tehnične organizacije ter zadostne kreditne opore na škodo prave eks-portne trgovine. Interesantno in karakteristično je za to stroko popolno pomanjkanje smisla za skupne interese ter nimamo niti pri gremijib z največjim številom le6nih trgovcev posebnih sekcij za lesno trgovino. Posledice tega stanja se kažejo povsod, pred vsem omogočujejo vpliv inozemske trgovine, si kvarijo medsebojne cene, nimajo zaščitenih svojih kreditnih interesov doma in v inozemstvu in se tudi ne držijo uzans, ki veljajo za trgovanje z le6om na ljubljanski blagovni borzi. Eden glavnih interesov lesne trgovine je, da dobimo čim prej direktno tarifo z Italijo ter da se uvede reekspedici-ja za les z direktnim računanjem tarif, da bi mogla naša trgovina uspešno Seliti inozemski konkurenci. Po prevratu so se gre-mijalne organizacije mnogo prizadevale, da bi omejile prekomerno naraščanje te vrste obratov, katerih prijavljanje je mamila le ! valutna konjunktura in špekulacija, vendar i 90 bili vsi naši napori zaman, ker ni bilo i za take ukrepe zakonite podlage v obrtnem redu in smo zato morali prepustiti selekcij-ski proces naravnemu razvoju. Nadaljne izrazite eksportne panoge v naši trgovini so trgovina z jajci, deželnimi pridelki in hmeljem. Hmeljarstvo se je v zadnjem času zelo razvilo, vendar organizacija eksporta hmelja in emancipacija od inozemskih prekupčevalcev še davno ni dosegla željene stopinje. Zdi se, da tu primanjkuje inicijativne aktivnosti in kooperacije ter da naši denarni zavodi tej važni panogi ne posvečajo zadostne pažnje. Pri trgovini jajc imamo nebroj malih na-kupovalcev, ki so posebno v Prekmurju, kjer jih štejemo 264, kakor tudi v Krškem in brežiškem okraju zelo številno zastopani. Veletrgovina stremi za interesno organizacijo, ki naj bi bila obligatorna za vso državo. Poskusi za osnovanje take organizacije so v polnem teku Ostale panoge so zastopane z naslednjim število obratov: trgovina z deželnimi pridelki 654, trgovina z galanterijskim blagom 126, trgovina s kolonijalnim in špecerijskim blagom 216, trgovina z namufakturnim blagom 229, trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami 97, trgovina z usnjem in usnjenimi izdelki 170, trgovina z vinom 423, trgovina z živino 746. = Porast delnic Trboveljske premogokop-ne družbe. V zvezi z naglim dvigom delnic Trboveljske premogokopne družbe se v tu-zemstvu in inozemstvu razširjajo vesti, da namerava družba v kratkem sklicati izredni občni zbor, na katerem se bodo etvorili važni sklepi. Ravnateljstvu družbe, kakor smo se informirali, ni o tem nič znano. = Uvoz efektivnih dinarjev iz inozemstva. Finančni minister je odredil, da se ima spremeniti člen 11. naredbe finančnega ministra z dne 31. decembra 1922, ki se Uče uvoza efektivnih dinarjev iz inozemstva. Efektivni dinarji, uvoženi iz inozemstva preko carinskih ali poštnih uradov, se morejo knjižiti kot prosto dinarsko dobro imetja Inozemskega lastnika računa z omejitvijo, da take vsote ne morejo služiti za osiguranje valute pri izvozu. Pooblaščeni zavodi imajo v svojih knjigah voditi strogo evidenco o teh vsotah. - Mednarodni agrarni kongres v Rimu. Včeraj je pričelo v Rimu zasedanje mednarodnega agrarnega kongresa, na katerem sodelujejo delegati skoro vseh evropskih držav. Gospodarski položaj trgovstva v Sloveniji v 1.1926. (Poročilo gosp. Ivana Mohoriča na občnem zboru Zveze gremijev v Ptnju; IL nadaljevanje.) 2. Porazdelitev trgovstva v Sloveniji po strokah. Po prejetih statističnih poročilih o stanju trgovinskih obratov v Sloveniji je najmočneje zastopana trgovina z mešanim blagom, ki šteje 2716 obratov. Trgovina z mešanim blagom predstavlja posebno po deželi najbolj vdomačen tip trgovanja, ki pa je v mestih, kjer je špecijalizacija podjetij po strokah sicer znatno napredovala, vendarle še številno zastopana. Tako imamo v mestu Ljubljana še 147 trgovin z mešanim blagom, v Mariboru 95 in v Celju 33. Zo statistiki prijavljenih obrti je od 9975 trgovcev Ie 2932 takih, ki imajo obrtne liste za stroke, ki so vezane na dokaz usposobljenosti. Število izučenih trgovcev bo vsekakor nekoliko večje, ker imajo tudi mnogi trgovci, ki 60 priglasili svobodne trgovinske obrti, trgovsko usposobljenost. Število trgovinskih maloobratov v Sloveniji dosega okroglo 2200. Sem spadajo predvsem: 1006 prodajalcev živil, 652 hranjenj. 141 mlekarn, 255 prodajalcev sadja in 122 kramarij. Relativno so maloobrati najmočneje zastopani v Mariboru, kjer so imeli branjevci in kramarji do nedavnega tudi svojo samostojno trgovsko zadrugo. K maloobratom bi bilo prišteti tudi sej-marje, katerih štejemo v Sloveniji 621. Ta stroka ima poleg gremijalne tudi še svojo j>osebno društveno organizacijo v Ljubljani, kjer so sejmarji po številu (103) relativno tudi najmočneje zastopani. Sejmarstvo se skuša v zadnjem času na razne načine ovirati. Nekatere občine so dvignile sejmarske pristojbine izredno vi6oko, da bi se ubranile pritoka sejmarjev, dočim se na drugi strani vedno vlagajo prošnje za dovolitev novih kramarskih sejmov. Velika hipertrofija obstoja v trgovini s i 25. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 95 — 86, Vojna škoda 339—340, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 den., Merkantilna 98 — 98 (zaklj. 98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—170, Trboveljska 0 — 500, Vevče 135, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke ne-izpremenjena; zaključnih 10 vagonov lesa. ZAGREB. Na efektnem tržišču Je zaznam> vati čvrstejšo situacijo v Vojni škodi, ki se je promptna trgovala po 340. Eskomptna je notirala ex kupon 96.50 — 97.50. — Italija je v Curihu dalje jx>rasla in je notirala okrog poldneva 28. V Zagrebu se je trgovala po 305.50 — 306. Skupni devizni promet 11.7 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 800.5 — 803.5, Berlin 1350 da 1353, Italija 305.01 — 307.01, London 276.20 do 277, Newyork ček 56.75 — 56.95, Pariz 222.75 — 224.75, Praga 168.80 — 169.10, Švica 1094—1097; efekti: bančni: Eskomptna 96.50 — 97.50, Poljo 15 — 15.50. Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 61 — 62, Jugo 93 do 95, Praštediona 850 — 857.50, Srpska 129 do 130, Ljubljanska kreditna 150 — 0 Ze-maljska 150 — 160; industrijski: Dubrovač-ka 415 — 420, Danica 200 — 210, Isis 45 do 50, Slavonija 21 — 22, Union 300 — 305, Vevče 142 — 14o, Sečerana 525 — 530, Na-šička 2000 — 2250; državni: investicijsko 85.50 — 86, agrarne 54 — 54.50, Vojna škoda promptna 339.50 — 340, kasa 340—340.50, za junij 343 — 345. CURIH. Beograd 9.13, Berlin 123.27, Ne\v York 519 in petnajst šestnaj^tink, London 25.25675, Pariz 20.365, Milan 28, Praga 15.40, Budimpešta 90.675, Bukarešta 3.35, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.125. TRST. Devize: Beograd 32.10—32.60, Dunaj 252.50 — 262.50, Praga 54.55—55.05, Pariz 72.25 — 72 75, London 88.75—89.05, Newyork 18.30 — 18.35. Curih 38 — 352, Budimpešta S15 — 325. Bukarešta 11.50—12; valute: dinarji 32 — 33, dolarji 18.05 do 18.40. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 do 12.4950, Berlin 168.18 — 168.68, Budimpešta 123.68 — 123.98, Bukarešt? 4.59 — 4.61, London 34.4550 - 34.5550, Milan 38.58—38.68, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 27.7825 lo 27.8825, Praga 21.0050 _ 21.0850, Sofija 5.11 in ena šestnajstinka do 515 in ena šestnaj-stinka. Varšava 79.20 — 79 70, Curih 1S6.43 do 136.93; v a 1 u t e: dinarji 12.4350 do 12.4950. dolarji 706.25 — 710.25. Deviza Beograd na. ostalih berzah: v Pragi 59.24, v Berlinu 7.4, v Londonu (popoldne) 276. Iz življenja in Briandov parlamentarni jubilej Francoski zunanji minister Briand praznuje te dni 25 letnico svojega par-lamentanega delovanja. Pariški repor-terji, ki kaj radi stikajo po preteklosti svojih parlamentarnih po lirikov, so na-potih pariški tednik «Cri de Pariš* k objavi zanimive zgodbice iz Briandove mladosti ki je postala odločilna za njegovo politično vlogo v poznejšem življenju. Briand je bil v svojih mladih letih ad\-okat v St. Lazadru. Začel jč li asto-pati v javnem življenju in kmaiu je čuta, da potrebuje organa, ki bi ga podpiral v boju proti reakciji. Sestavil je okli; na ljudi in je zbiral podpise za vplačila od 20 do 30 frankov. Tako je zbral 2500 frankov denarja in ustanovil organ ^Zapadna demokracija*, ki izhaja še danes. Za svoj časopis je tako skrbel, da r.l bil le njegov izdajatelj in urednik, temveč celo njegov sluga. Da bi zmanjšal izdajateljske stroške, se je naposled naučil celo črkostavstva in je izdajal list po enkrat na teden. Tednik se je širil in ko je bil dovolj razprostranjen, ga je hotel spremeniti v dnevnik. Manjkalo pa mu je za to potrebnega kapitala in tudi tiskarna ni imela neobhodno potrebnih strojev. De-rarja za nakup novih pa ni bilo. Slučajno pa je Briand zvedel, da je prišla neka pariška tiskarna v konkurz. Peljal se je v prestolnico, kupil stroj in plačal zanj 900 frankov. Toda s tem izplačilom so bila vsa njegova finančna sredstva izčrpana. V žepu ni imel niti toliko, da bi lahko plača! strojnika, ki bi razstavil komplicirano mašinerijo. Lotil se je tega dela sam. vzel vse dele narazen in je kos za kosom prepeljal na postajo. Kot ravaden tovor se je stroj pripeljal iz Pariza v S:. Lazair. Briand ga je po številkah kosov sestavil, montiral z on-dotnimi prijatelj: in začel z dnevnikom odločilno fazo svoje politične karijere. Wakatsuki, ministrski predsednik odstopivše vlade. Smrt osvojitelja Erzeruma V Parizu je umrl te dr siromaštvu" in v veliki bed s.trajnem general Ka- iar.n. pove:;--Is ruske a-made. ki je v svetovni vojni iztrgala Turkom trdnjavo Erzerum. Dosegel ja starost 75 let. Pred boljševiki je pobegni! v tujino, kjer je moral živeti od dela svojih rok. Vstopil :e kot navaden delavec v neko tvornico za avtomobile in je delal do leta 1925.. ko. so začele njegove moči rapidno pojemati. Kalatir. je bežal iz Rusije s svojo hčerko, ki je bila poročena s polkovnikom Krausejem. gardistom carja Nikolaja. Z njima je še! iz Rusije tudi zet. ki je preživljal svojo družino — ženo in 4 otroke — s tem. kar je zaslužil kot šofer. Pred nekaj leti pa je Krause umrl in posiirmal je moral stari general sam vzdrževaii hčerko in svoje vnuke. Podoora. ki jo je dobival od francoske vlade, pa je bila tako pičla, da si je moral služiti kruh še z ročnim delom. Gospodarska katastrofa na Japonskem Poročali smo že o finančnem polomu japonskega koncema ge. Suzuki, ki je s svojimi manipulacijami spravila v nesrečo ce-lo deželo. Madame Suzuki je i"ne'a podružnice svojega podjetja v vseh važnejših svetovnih centrih, v domovini pa je bila koallrana z vsemi večjimi denarnimi zavodi. Polom je izzval tako aaiekosežne posledice, da ie morala tedanja japonska vlada odstopni. kabinet ki ji je sledil, pa je b2 prisiljen uvesti poseben moratorij in zapreti celo vrsto bank ter blagovnih in efektnih borz. Posledice tega položaja se bodo v kratkem poznale tudi na delavskem trstu. kajti japonska industrija se pripravlja na velikanski izpor delavstva. Pomanjkanje denarja s!abi in onemogoča nadaljno obratovanje japonske industrije. Janonske banke se nahajajo Trenutno v takem gospodarskem položaju, da ne morejo kriti svojih obveznosti. Poleg tega tlači japonske tovarne ?e druga kriza. Dogodki na Kitajskem so ji vzeli trg in jo pustili na cedilu. Edino možnost sanacije japonskih denarnih zavodov vidijo merodajni čirdtelji v podporni akciji inozemstva, zlasti angleških bank. Tozadevna pogajanja so se že začela in če ne bodo obrodila ugodnih rezultatov, preti nevarnost da bo pahnjena Japonska v krizo, kakršne še ni doživela, odkar je vstopila v koncert svetovnih držav. Vlada v Tokiju poskuša vsaj nekoliko zajeziti buren tok katastrofalnih dogodkov in je prepovedala izvoz zlata v ameriške Zedinjene države. beg. ki je neskončno osramotil miss .Marion Dawesovo. se je izcimil v dra-iabni škandal, kakršnega chikaško prebivalstvo že dolgo ne pomni. Virgilove slavnosti v Mantovi Prošli teden so se vršile v Alantovi velike slavnosti na čast rimskemu pesniku Virgilu. V navzočnosti rektorjev vseh italijanskih univerz ter zastopnikov tujih visokih šol inozemskih držav so fašisti odkrili spomenik rimskemu pesniku Virgilu. Siavnost je otvoril mestni župan, ki je sprejema! na magistratu rektorje univerz in tuje delegacije. Profesorji so se podali v togi in z baretom na Vir spilo v trg. kjer so ob umebesnem vzkli-kanju množice odkrfii Virgilov spomenik. Župan mesta Mantove je imel slavnostni govor, v katerem je povdarja!. da je poezija Virgila mnogo bolj lepo-rečna in čiovečanska. kakor je bilo pesništvo starih Grkov. X Macdor.ald v .Veu-vorfcu zbolel. Biv« ši angleški ministrski predsednik Mzcco nald, ki je pred kratkim nzstopil študijsko potovanje po ameriških Zedinjenih drža* vab, je v Nevvvorku opasno zbolel na pljuč niči Prenesli so ga v neko ondorno bolni, šaico. Zdravniki so mu odsvetovali nada« Ijevanje turneje po Ameriki in Macdonald se bo moral pa okrevanju vrniti nazaj ca Angleško. Poplave Mississippija Iz Amerike prihajajo še vedno poročila o strahovitih poplavah reke Mississi-PPi. Voda je prestopila bregove, pregnala ljudi iz varnih bivališč in zahtevala mnogo žrtev. Nad 1700 liudi ie po dosedanjih cenitvah našlo smrt v valovih. 175.000 duš se je moralo izseliti, drugih 150.000 pa je še vedno izpostavljeno nevarnosti, da bodo morale zapustiti rodno streho. Preko 3000 štirjaških milj sveta leži pod vodo. Prodor vode se je izvršil mestoma s tako silovitostjo. da so valovi raztrgali na metre debele jezove in poplavili kar cele tacate naselbin in neštevilna polja. Položaj v Missouriju in Arkansasu je naravnost obupen. Dovoz živil je nemogoč in nevarnost stalno narašča. Vlada je poslala v poplavljene kraje posebne čete. da pomagajo ljudem pri reševanju njihovega imetja. Pomoč pa ne zaleže mnogo in se nanaša samo na osebno varnost nesrečnih poplavljen-cev. \ išek katastrofe baje še ni dosežen. Povoden: je že prodrla do New Orie-ansa. Življenje prebivalstva je tako ogroženo, da beže ljudje iz stanovanj na hribe in plezajo celo na drevesa. Najnovejše vesti pravijo tudi. da se med poplavljene! pojavljajo nalezljive bolezni, v pni vrsti ošpice in tifus. Prezident Coolidge je dal inicijativo za nabiranje prostovoljnih prispevkov, ki naj olajšajo bedo težko prizadetega ljudstva in Američani so doslej zbrali že 5 milijonov dolarjev, ki bodo razdeljeni med poplavljence. p H. G. Weils novinar ali književnik? teden se je v Londonu ros;: ieoen se ;e v Londonu civilno poročil najstarejši sin znanega angleškega romanopisca We?isa s tajnico svojega očeta miss Stewartovo. Pisatelj \Yells je fungiral pri poroki kot Priča. Ko je bi! obred pri kraju, je magi-strami uradnik vpisa! novoporočenca v tozadevni zapisnik. Priče so se morale podpisati in navesti poleg svojega imena tudi svoj poklic. H. G. \VeIls je vzel pero v roke. se podpisal in pristavil besedico »pisatelj*. Uradnik, ki je napravil protokol pa ni bil zadovoljen s to oznako. Šinil je pokonci in zahteval, da \VeIIs navede svoj resnični poklic, ki po njegovem nazira-nju ni pisateljevanje, temveč novinarstvo. \YeIls ni zimi niti besede, vzel je pero v roko. prečrtal oznako svojega pravega poklica in napisal pod njo «no-yinar». Tako se je zgodilo, da je postala poroka romanopiščevega sina čez noč popularna, zanimanje za \Vellsova dela pa po tem dogodku še večje. Pobegli ženin V Chicagu govorijo ljudje o velikem družabnem škandalu, katerega žrtev je postala miss Marion Dawis. nečakinja generala Da-svisa. Miss Marion je bila zaročena z bogatim chikaškim industrijcem \Vfder-bachom. Dan poroke je bil že več tednov vnaprej določen. Ves ta čas je ženin pridno obiskoval nevesto in nihče ni mogel sumiti, da jo bo pustil tik pred oltarjem na cedilu. Napoči! je napovedani dan. Svatje so se zbirali v nevestini hiši. Nevesta sama $a je na kolodvoru sprejemala družice, ki so bile določene, da pojdejo z njo v cerkev. V tem času se je zgodilo nekaj nezaslišanega. \Vilderbach je sre-di_ svatov na kolodvoru izginil in ga ni bilo ne v nevestino stanovanje, ne v cerkev. Poslali so nanj policijo in ta je izvohala, da je ženin, medtem ko je nevesta sprejemala družice, pobegni' z vlakom v drugo smer. in s:cer ne sam. temveč v prijemi družic mlade profesorice miss Gertrude Sergeantove. ki predava ra visoki šoli v Ponosu. Po- KOKAIN DANES ZADNJIKRAT! Prekrasno filmsko delo, ki nam v osmih velikih dejanjih razkriva vse tajne razkošno opremljenih skrivnost« nih salonov, kjer se za drag denar uži« vajo «s!adki» strupi, kokain, morfii opium itd. Sijajna igra svetovno zr>ane prvakinje, in dive ASTE NIELSEN ustane vsakemu v neizbrisnem spomi« i'U — Izvrstni so tudi W"erner Krauss. Alfred Abel. Trude Hesterberg in mala Eliza la Porta. — Izredna režija! Elegantno! Moderno! Razkošno! — Mladini prepovedano! Današnje predsta\-e se vrše ob: 4., % 6., ¥2 8., 9. ELITNI KINO MATICA pcriorrrost naprair. aošivo: osta^m :rec klubov. ISSK Maribor : SK Svoboda 4 : 1 (2 : 1) .Maribor je sigurno premagal nasprotr... ka. kljub temu cia je :gral z veliko smoio. Eami nasprotnik j- bil vratar Svobode. '-.: je z nenavadno sigurnostjo pobiral in le. vil žoge ter razdiral številne napade, ki so se vrstili drug za drugim. Tekma nad:« k posebnega športa in je bila pod ohiča;« nun nivojem prvenstvenih tekem. Sodil g. N~emec. SD Rapid : TSK Merkur 9 : 0 (4 : 0) Rapid je v zadn.;: prvenstven: tekmi -v.,« kazal odlično igro. 'i ia.. oto je poraz:! n-sprotniki. k: je nudil malo odpora. Na . bol' se je odlikoval napad, ki je z izredno brzino presenečal nasprotnika ... dosegel uspeh z2 uspehom. Z izidom nedeljskih tekem si je Rapid priboril -rvenstvo oblasti in prednjači Ms« r.e-oru z eno točko. Na tretje mestu ie Merkur. r.a četrtem Ptuj. na petem Svobo« c. in n zadnjem SK Mura, k: se prvenst« ver.ih tekem ni udeleževala. Sodil je g. Nemec zadovoljivo. Šport Nedeljske prvenstvene tekme v Sloveniji Senzacijonalen poraz prvaka LNP Ilirije po Primorju. Rezervi si delita točki. Svoboda porazi Slavijo. V Mariboru je zadnje kolo prvenstva končalo s pričakovanima zmagama Maribora in Rapida Zanimanje športnega občinstva je bik) v nedeljo osredotočeno na ljubljanski i sto. vsled česar rudi njeni zmagi ni oporekati Po tekmi se je dogodil incident, da ie bil sodnik g. Kemperie napaden, in to. kar človek ne bi verjel, od aktivnega odbornika LNP. ki je član poraženega klu« ra. Tak športnik ne spada v naš vrhovni nogometni forum. Ilirija rez. : Primorje rez 2 : 2 (1 : 1) Tekma je bila dosti zanimiva in je kon« čala z reeinim neodločenim rezultatom. V ilirijanskem moštvu je igralo nekaj starih sianonovs. ki so pokazali pač večjo niti« no kot Primorjaši med katerimi smo po« grešali Škrabarja. Rožiča, Dramičanina in Juga, v ostalem pa niso izpolnili vseh nad. >e najboljši mož Ilirije je bil srednji kri« le-c Dekle va. Pri Primorju sta igrala dobro branilca Svetle in Turkovič. V prvem pol« času ima Ilirija več od igre. toda dobra nasprotnikova obramba razdere vsako nji« hov o akcijo. Vodstvo doseže Ilirija po enajstmetrovki tudi Primorje izenači po enajstmetrovki V drugi polovici doseže Primorje po lepi kombinaciji drugi gol, zo» r-etna enajstmetrovka prinese Iliriji iz en t« čenje. Sodil je objektivno g. Planinšek, kateremu pa se je poznalo dolgo pavzira* nje v sojenju. Primorje L : Ilirija I. 6 : 3 (2 : 3) Kljub slabemu vremenu se je zbralo na renoviranein igrišču Ilirije približno 1500 oseb, da prisostvuje ostremu boju dveh. starih športni rivalov. Računalo se je pač pravilno, namreč da ni bila niti enemu ni« ti drugemu moštvu zmaga zagotovljena. Pričakovati je bilo ostre "borbe, mogoča pa je bik tudi senzacija. In ta ni izostala. Z visoko goldifereoco je zmagalo moštvo ASK Primorje. Za položaj Ilirije v prven« stveni tabeli tekma gotovo po sedanjem stanju ni bila posebnega pomena, vendar pa je bfla važna iz prestižnih vzrokov. Moštvu samemu poraz gotovo ne bo Sko« do vsi ker se bodo posamezni igrači iz ne-* deljske tekme gotovo mnogo naučffi od s^ojeg-a nasprotnika zmagovalca. To velja zlasti z ozirom na tehnično premoč, ki so K> pokazali skoraj vsi igrača Primorja. Go« spod Rulievič, ki je dolgo časa vodil tre« nirg Primorjašev. je moral biti z nedelj« skim rezultatom, ki je v precejšnji meri trtod njegovega dela. gotovo zadovoljen. Taktično sta si bili obe moštvi v prvi po« kn-ici. razve- branilcev Primorja. ki sta bila skoraj do odmora, izredno slaba, in k ritke vrste Hiriie, čije postava je brez« j'.ijlu.jo pogrešiš, precej enaki Igra je bila radi tega tudi dokaj otvoriena in za« ntmtva. V d—jge?n polčasu, zlasti v drogi polovici pa :e bilr p-emoč Primoria tako velika, da ie tekma postala enostranska. Da -e bi bila napadalna vrsta Primorja "zvecla mnogo lepo zamišljenih kombinacij V «0 p~"a:e o "aktičrrr zmožnostih pri« , morianstTh napadalcev Moštvi s-j -£st/->p-": v -'edečii postavah: I Primnrie- E-m«-" 1 ^amič. Pečnifcjan. ! č-ga:. \~rdiš. Bv'>evič«Privšek. E-man I!., j fobnJri-. Csmemik. Ilirije: Miklavač« Beitram=Koien r.a. rtab«. Ve-ov5ek«*:t'':ri • d Ze""> <3o»%er ;e b:' K*e7. kt 12 :?Ta i neViiJiVo r.-*-^, 9t se p;egove ~5'r.-e ; v^tio -e rs^fri Oman | mogoč. Beltram je opra\"ii ogromno delo v drugi polovici, čeprav je imel ~ svtogoiom smojo. Pleš in Miklavčič sta igrala ob:« iajno. Primorje je iznenadilo. Napadalna vrsta z nevarnim šuterjem Ermaaom ni ako iz« vzamemo Camemika na levem krilu, delala napak. Krilska vrsta mnogo boljša od iliri* jtnske. Slaba sta bila v prvem polčasu ie Sianaič in Pečnik, ki sta tudi zakrivila pr« v a dva gola. Posebno treba omenit: no« tranji trio, ki ga vestno in dobro vodi po« žrtvovalni Čebohin, ki je zelo nadkrilje« val svoj tudi dobri vis a vis. — Povdarjati treba še, da je moštvo postalo zelo cisci« pitni rano in se je odvadilo večnega med« sebojnega prerekanja. Potek igre: Primorje izvede prvi napad ter ustvari nevarno situacijo pred ilirijan« sko mrežo. Ilirija takoj ripostira in že v 1. min. zabije Vrhovnik vsled krivde Sla« miča prvi goL V 5. min. focia Siamič Oma« na na kazenski črti Kljub tema, da je Oman v zelo ugodni poziciji, odžvižga sc«iiiik kazenski stre! proti Primorju. Oman je iz svoje ugodne pozicije tudi res zabil žogo v mrežo. Ta docela napačna od« ločitev sodnika v škodo Ilirije je seveda precej presenetila, ker so pač pravila v tej točki popolnoma jasna. V 9. min. sledi le« pa kombinacija Oman»Vrhovnik*Kreč=Do* briet Zadnjemu se vsled napake Pečnika posreči zabiti drugi goL Položaj postaja za Primorje precej kočljiv. Toda moštvo ne klone in pritiska. Napadi se menjajo. Več komerjev. V 19. min. zabije Erman z !e» pim strelom prvi go! za Primorje, ki pre« čaja sedaj nekaj v premoč. V 31. min. stre« Ija šiška lep komer, iz katereg-a rezultira po Gabetu tretji gol za Ilirijo. Tri minute kasneje lep napad Primorja. Zogo vodi Ca« mernik ter jo predloži v nejasni poziciji napram Behramu stoječemu Ermarra. ki seorta drugič za Primorje. Sledi zopet ne« kaj komerjev in odmor. \ drugi pokrvic: je Primorje mnogo bolj še od Ilirije. V S. min. spopad med Gabe« tom in Čameraikom. Sodnik izključi Ga« beta. V 13. min. izenači Slamič po enajst« metrovki Premoč Primorja je vedno očit« ntjša. V 52 min. sledi po lepem centru od desne četrti gol zs Primorje, Primor« jaaski napad veaementno in lepo napada. Hirijani igrajo, kakor da bi bili izgubili glavo. Le Beitram razdira izborno, toda po i smoli zabije v Ji min. avtogoi Ilirija se ni« kakor ne more rešiti iz primorjanske pre« moči Tik pred koocem zagreši Košenina v kazenskem prostoru hands in diktirano enajstmetrovko spremen: Uršič v šesti in zadnji god za Primorje. S sodnikom g. Schnelierjem nikakor ne moremo biti zadovoljni Bil je sicer objek« trven. Res je, da ni na mestu preveč raz« trgat: tekmo radi malenkosti, toda spre« gledati mnogo in težjih kršitev, kakor s0 .-e dogajale z obeh strani pač ne gre. Prvenstvena tabela ljubljanskega okrožja po nedeljski tekmi Ostale nedeljske tekme NOVO MESTO: SK Jadran rez. : SK Elan 2 : 2 (0 : 1). Jadran je v polju lepo kombiniral, pred gc-lom pa je bil premehak. Elan ima simpatično enajstorico. k: b: najbrže tudi v- prvenstvenih tekmah ljubijanskeg-a okrožja dobro odrezala. RAKEK: SK Jadran kotnr. : SK Javo:« cik 5 : 3. Jadran je nastopil v kombinira« ni postavi starejših članov, ki se je dobro obnesla. Javomiku primanjkuje sknsct igra. BEOGRAD: Jugoslavija : Gradjans^: 4 : 2 (1 : 1), Slovan (Dunaj) : Ssnd 3 : 2 (1 : 1). V pondeljek: Sand : Graajan>k: 2 : 1 (1 : 1), Slovan : Jugoslavija 2 : 0 (0 : 0). ZAGREB: Croatia : Železničarji 2 : (1 : 1). Concordija : Derbv 4 : I (2 : 1 , Tipografija : Ilirija 1 : 1 (1 : 0). SARAJEVO: Sašk : Hašk 3 : 0 (2 : 0 . PRAGA: Češkoslovaška : Madžarska 4 ; 1 (3 : 1). Zaslužena zmaga domačinov, k: so pokazali veliko prodornosti. — N j■ selsk\- : Meteor \H1 3 : 3 (I : li. BRNO: Teplitzer FC : 2idenice 9 : 5 (4 : 1). Moravska ^laviia : Slavi;a komr. (Praga) 4 : 0 (1 : 0\ DUNAJ: Austria : WAC 5 : 3 (3 : 5. 2 : 01. \'iecna : Sportklub 5:1 (1 -0 BUDIMPEŠTA: Praga : Budimpešta 2 : 1 (2 : 1). PHILADELPHIA: AH Starš : Hakoah /Thmai) 2 : 1 (2 : 0). DUBLIN: Italija : Irska 2 : 1 (1 : 1 FRANKFURT: Penaro! : tepr. Frankfur« ta 3 : 1 (1 : 1). Prva zmaga urjgua^-skcga trvaka na kontinentu SOBOTISCE: \Vacker (DonaO : Szabs« ita 4 : 2 (0 : 1 . PARIZ: Francija : Italija 3 : 3 (1 : 2). Prvenstvena bazena tekma Mura : Ilirija 7 : 5 (1 : 2) Kljub temu, da jc pods^cz tekmo pre« iožil, je Mura prispela v Ljubljano. Kluba ita se sporazumela, da odigrata prver^t« veno tekmo. Tekma je pričela s precejšnjo zamudo ter je nudila dokaj lep šport. Tempo je bil tekom vsega poteka zelo živahen. -c< stoms celo preoster. Ilirija je postavila tehnično in kombinatorično boljšo druži« no, ki pa n: znala izrabiti vseh šans^ Mura pa je igrala energično in posebno odločno pre-i " :i;oir.. vsled česar je tudi zmagala. Pri Iliriji je popolnoma odpovedala bra« nilka Brodarjeva. Obe krilki t bri napad je. dokler je igrala Bemikova, izredno do« bro kombiniral, v drugi polovici, ko je Be*-nikova vsled blesure odštopOa, :c bil Ste« vCčao prešibek. Mura se ima za zmago zahvaliti v prvi vrst: vratarici in branilk V napadu je bila najnevarnejša Cimpe-. manova. proti koncu tudi desno krilo"J:» raševa. Sodi! je dobro g. Doberlet. Ilirija 7 5 1 1 30 : 13 11 Primorje 6 3 0 3 23 : 11 6 Jadran S 2 2 4 16 : 27 6 Slovan f 3 0 4 11 : 30 6 Hermes 6 2 1 3 10 : 19 rvnern -v. Iško dela st? tTttn i- Pleš. dal-,; vrsti i« s-ature ":sta d' pa te -e« Z nedeljsko tekmo se je tabela spremeni Ia v toliko, da se je Primorje povzpelo s poslednjega na drugo mesta Situacija je na čelu jasna: Ilirija si je s poslednjo zrna« go nad Jadranom ustvarila s svojimi II točkam: dominantno pozicijo, tako da je noben klub ne more več dohiteti Primor. jtjahko doseže v najboljšem slučaju 10 točk. t. j. oe zmaga v dveh še preostalih tekmah nad Hermesom in Slovanom. Her« mes. ki se trenotno nahaja na poslednjem aiestu. ima pred seboj še dvoje najtežjih tekem, proti Primorju in Iliriji in je. ko« likor -»e da presoditi, malo verjetnosti, da b; si še mogel izboljšat: pozicijo. Slovan ima še absolvirati tekmo s Pranorjctn. iz katere komaj ca bo mogel izvleči ka; d">> b:£ka. Jadran je absclviral že vse tekme in so torej roegove številke definitivne. Pada v oč! miaimaJna razlika v uspehih vseh mo ;tev razven Ilirije, trije klubi imajo enako število točk (61 fc določa niihov rlarement d:fe?enčni količnik golov. ^:tuaci;a na koncu tabele riakor še ni "^sr.a- Gotovo je le. da se je Prim-ve s svojo včera:šr.jo zmago r.sd Ilirijo defini« t.vno izognilo nadcu v drugi razred, do« cim anata Slovan in Hermes. če že r.e šans. pa vsa- teoretično možnost, da se piaci« rata še pred Jadrir.a. To-čne ^iike o moči ooecisik klubov tabela ne -odaie. «cajti iz števila do -eženih točk bi se dalo sklepati preceišnio razliko med ffirijo in osta« ':mi kltibi. pregled diferenc- golov pa ka« ž :2 irasrj i- P-:tnorie ~koro ena« diferroč-a količnika golov in ca sta ta dva količnika tudi edina poririvna v ta« ~ ; Odtod se da točneje sklepati na er.a« i.ovrečn^s* obeh m-rštev i- na njuno «a» SA" Jadran. Danes ob 20. sestanek vseh aktivnih članov v Narodni kavami. Se-:«-nek je za. vse člane obvezen -radi pojssr . o igrišču, garderobi in oprem:. — Pred« sednik. SK Sovan, težko atlerična sekcija. člani se opozarjajo na klubovo objavo r.a Marijinem trgu, glede treningov. — Na. čelnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Nogo« o-etaši se opozarjajo r.a novo razvrstitev ski^rin in dni za trening, objavljeno v član ski knjigi v kavami Evropa in na oglasr deski v garderobi — Danes, v torek od 1., ure calje trening za L skupino. — Na« čelnik. Službeno iz LSP. Seja poslovnega od« bora se vrši jutri, v sredo cb X. tiri v po« sebni sobi kavarne ». _ Tajaik"lL Gia\-na sknpi&na J H S. V soboto se -e vršna v Zagrebu glavna sbDŠ&s Hazena pivezi. ia ;e potekla jako burno. Udeleži« lo se 10 je 17 klubov. Po poročilu odbornikov in izglasovan em absoletoriju so se pričet volitve, pri katerih je bil iz\x^jen sledeči odbor: preds. Janežič (Ilirija), L poeprecis. Smole CJadran). II podpr. gospa \ioa:i A"esp.a. Zagceb). III. podpri" inž. Stojanorič (Beograd,. L tainik Fritsch. teh nični referent Baltesar (C:irija), blaga;r.:k 1 Ilirija), odborniki: Pajničeva 'Ate. ?apl:a (Jadran Podgomik. dr. Baiič 'Primorje): revizor:i: Urrševič (Beograd'. Kroftova CAtena). Sedež Saveza se je nrc« wžil v Ljubljano Novemu odboru' se e raložilo. ca izdela nova pravila. Podsave. zom se je v pogledu verifikacij dala t*"" polna avtonomija. H koncu je b:l sprejet predlog, ca se sodniške sekcije podrec io podsavezom. Skupščina je traiala do 2.>3 zjutraj. Primer ie. nn^om. fekcije Ds-es v torek, od 15. ure dalje trening za sadeče igralce: Daneu. Jež. Glavič. Tavčar. > Par. Jug IT. Ravnikar, Trrček. ženica. Jr« dretič, Vager. Ture L Kariž. Ar-to-ič \"si osta j jutri, v sredo, tudi o c 15. ure dalje. Nadaljni trening zs prvoimenovane ;e zo« v četrtek, za ostale v petek od I11 u— dalje. — Načelnik. Družina ISSK Maribora v Zeprebv V soboto in nedelio gostuje v Zagrebu d—j. ž:r.a ISSK Maribora, ki je v zadn« dobi dosegla i ako dobre uspehe. Zagrebški tisk omenja kot et» izmed najboiii-"- č -, žm. kar je 7 nastopi v Ljubljani tudi do. kazala. \ »oboto bo od:g'ala prijateljsko •etano s Coacordijo. v nedeljo pa z Askom Upati -e. ca bo s prvim nastooo« v Z s. greba svoj rfoves še otnEJa. Popisi JEZICA. Klerikalni tisk je pri nas prav moino razširi en. organizacija naročnikov Ln dopisovanje v z znanih čeških tvoinic Skodovih zavoiov v plznju se nahaiajo v velikosti '/* 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: Civ. inž. fi. Stebi, ljubliana, Selenturgova ul 7 Telefon štev. 2966 rrimrnnnni-ii iiim mrtpi in m »i n r> Čevljarskih pomočnikov več dobro izvežbanih sprejme takoj v trajno delo Ivan Prešern v Kranju. 12608 Krojaškega vajenca zdravega in s primerno šolsko izobrazbo sprejme po dogovora 3 hrano in stanovanjem v hiši Anton Šorn, Klano 7, Kranj. 12607 Krojaškega aomočnika sprejme takoj za veliko delo Josip Sever, krojač. Celovška cesta 8. 12592 Prodajalko popolnoma veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ki tri izvrševala tudi pisarniške posle, pošteno in zanesljivo, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 12540 Korespondentinjo ali korespondenta, popolnoma samostojnega, per-fektnega v slov., nemškem in srbohrv. jeziku, sprejme večje trgovsko podjetje v Ljubljani. Eeflektiramo samo na prvovrstne. Začetniki ne pridejo v poštev. — Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod značko .Trgovsko podjetje 1000». 12705 Učenca za trgovino sprejmem takoj. — Pogoj: dobra izobrazba in lastna oskrba. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 12674 Potnike in potnice sprejme za veo i-Javo v stalno službo z visokim mesečnim zasluž-kom in letno nagTado Din 5000 .Jugo - Fortuna*. Go-fpoeka ulica 9/1. 12679 Dobre krojaške pomočnike sprejme tvrdka .Elegance* na Aleksandrovi cesti 12. 11692 Pošteno natakarico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra* 12657 Čevljar, vajenca sprejme po dogovoru s hrano in stanovanjem v hiši Fr. Kurent, Pot v Kožno dolino 13. 12684 Žensko srednje starosti sprejmem kot kuharico in za vsa druga dela na manjšo gostilno. Ravnanje zelo lepo Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* po (j .Poštena 70». 12670 Zastopnike (ce) za prodajo vrednostnih papirjev in srečk sprejmem. Poleg provizije sta-lna nagrada. Ponudbe pod šifro .Dobra nagrada* na oglas, oddelek «Jutra». 12364 Inteligentne gospode in dame za obisk privatnikov sprejmem z visoko provizijo. Ponudbe na podružnico naprodaj Zelo primerno za večja skladišča ali zaloge, kakor tudi za industrijo izpeljava lastnega tira omogočena z majhnimi stroški, ker jc industrijski tir tik pred zemljiščem že izpeljan. — Naslov v oglasnem oddelku .Jutra« 8237 Dahlije (Georgine) v najžlahtnejših vrstah prodajamo, dokler traja zaloga. o korenin v treh vrstah 30 Din, 10 korenin v petih vrstah 50 Din. — »Vrt«, Džamonija in drug, Maribor. 12492 Drva hrastove parketne odpadke od žage cer mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scag-netti. Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. Harley-Davidson 7/9 PS, v dobrem stanju naprodaj za 12.500 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12693 Pletilni stroji v številkah 8, 9, in 10 v širjavi 20—40 cm, šivalni stroj za nogavice, navijal-ni stroj na 6 vreten z motornim pogonom in na nogo, naprodaj po prav ugodni ceni. Vsi strrvji so dobro ohranjeni, deloma še nerabljeni in za takojšnje delo pripravljemi. Vprašanja na poštni predal št. 44, Ljubljana. 12688 Delilni stroj za testo (Teigteilmaschine) rabljen, ugodno prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12675 Mesarski stol 1 m dolg prodam za 60 Din Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 12683 Fino kolo poceni naprodaj v kavarni »Prešeren«. 12667 Pomožni motorček za kolo, še nov, poceni prodam. Naslov v oglu. oddelku »Jntra« pod šifro »Motorček«. 12662 Postelja, miza, stol In stoječa elektr. »vetlljka za 800 Din naprodaj v Beethovnovi ulici St. 9/H. 12668 Boljše pohištvo popolnoma novo, spalnico, kuhinjo in event. jedilnico po ugodni ceni kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj 45«. 12345 Generator za vrtilni tok 220/380, 60 per. 5—8 KW, dobro ohranjen, kupi Hrovat & Ko., Ljubljana. 12483 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — javelir Ljubljana, WoUova oL 3. 88 Dobro gostilno in n p kolk o posestva v Ljubljani ali okolicj kupim Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča 803«. 12645 Gospa prvovrstnimi priporočili, perfektna kuharica, gospodinja in ekonomistinja. išče primerne službe. Ponudbe na oglasni oddplek »Jutra* pol «Ekonomistinja 677». 12677 Premog, drva, koks in oglje »Ilirija«, Kralja Petri trg 8 — Telefon 2820 23 Tovorno dvigalo za transmisijski ali elektr. pogon, za 300 kg teže. proda po nizki ceni A. Aman. Trii6. 12622 Hišo z lokalom in takoj prostim stanovanjem, v obmejnem kraju, kjer še ni obrtnika brivske stroke, kupim. Ponudbe z natančnimi pogoji in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pofl šifro »Brivec«. 12703 Hiša z vrtom na Ježici pri .Kralju« zelo ugodno naprodaj. 12472 Lokal a skladiščem, oz. delavnico — event. tudi z manjšim stanovanjem oddam. Naslov Si podružnici «Jutra» v ariboru. 12041 Več sob oddamo v U. nadstropju v Selenburgovj ulici, oziroma na Aleksandrovi cesti — za poslovne prostore. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 12510 Lepo skladišče lokal, za vsako obrt pripravno, s pisarno in dvema stranskima prostoroma dam s 1. majem v najem. Su-bičeva uliea St. 3/1, deeno. 12366 Brivnico na prometnem kraju v Ljub-Ijani prodam, ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12135 Trgovino z mešanim blagom na naj-prometnejšem kraju na Vrhniki takoj oddam. Pojasnila daje P. Šimenc, Vrhnika 12469 Zemljišče (njive) dobro obdelane in pregno-jene oddam takoj v najem poleg tovarne »Satnrnus« r Mostah, v skupni izmeri 26.000 m' — in sieer enemu ali več reflektantom — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8236 Gostilno na prometnem kraju v bližini Ljubljane vzamem v najem, event. na račun. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12490 Foto atelje oddam v najem. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Atelje«. 12568 Brivski lokal oddam. Nastor ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 12672 fUmevania Brezplačno prijavite oddajo stanova* nja, sobe. lokala gostUne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajaiea popolnoma brezplačno. — »Posredovalec«. Sv. Petra cesta ia 8247 Stanovanje na deželi blizu postaje, elektrika, lepe in suhe sobe, polje odda za 100—150 Din Sečno Jos. Zuro, žel. postaja Gradac. b 1. majem sol u. — N; :ljavo tx »lidnemu aslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Vlada 90«. 12590 Opremljeno sobo z majem oddam. Naslov ■ oglasnem oddelku »Jutra«. 12706 Sobo z eno ali dvema posteljama oddam Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12687 Opremljeno sobo z vso oskrbo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12682 Prazno sobo nasproti opere takoj oddam solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12689 Opremljeno sobo lepo, na solnčnem kraju, z električno razsveUjavo oddam s 1. majem 2 boljšima gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 12475 Opremljeno sobo v novem stanovanju v bližini vladne palače, z električno razsvetljavo oddam Opremljeno sobo oddam takoj ali pozneje za nekaj tednov ali delj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12690 Sobo z vso oskrbo oddam blizu kavarne Eu-ropa. Naslov pove oglasni oddelek «Jut.ra». 12691 Sobo ali kabinet z elektriko, event. tudi s hrano iščem s 1. majem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »St. 333*. 12418 V priprosto sobo z električno razsvetljavo sprejmem s 1. majem dijaka kot sostanovalca k dijaku srednje tehn. šole. Poizve se na Rimski cesti št. 23/1. 12669 Dojenčka bi dojila in vzela v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12664 Družabnico za trgovino z mešanim bla- g>m v prometnem kraju na orenjskem, s kapitalom do 50.000 Din sprejme 301etni samski trgovec, radi povečanja obrata. 2enitev nI izključena. Prednost imajo trgovsko izobražene gospodične. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Družabnica 70». 12470 Družabnika s kapitalom 200—300.000 Din iščem za nakup večjega lesnega skladišča v zelo prometnem kraju. Lep dobiček zasiguran. Osebno nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Lep dobiček 54«. 12654 m Ana pod Kamniškimi planinami Dvijbite pismo. 12363 Gospodična mlada in inteligentna, želi dopisovati z idealnim in-teligentom. Dopise na ogl. oddelek .Jutra« pod šifre »Cvetje 22». 12653 Inteligenten uradnik mlad, začasno brezposeln, išče poznanstva z gospodično, Id bi mu s posojilom omogočila nadaljnjo eksitenco. Zenitev ni izključena. Neanonimne dopise pod »Lepa bodočnost 655» na oglasni oddelek «Jutra». 12655 Dame chčrche conversation frangais con-tre 1' allamande ou slov&ne Sous »apres midi« admini- stration »Jutra«. 12501 Podjetnik 29 let star, zelo simpau čen, bi poročil inteligentna vitko damo, prijetne zuna njosti, s kapitalom — ali vzame družabnico. Dopist-s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Bodočnost 29». 12680 Katera šivilja bi hotela združiti obrt s krojačem. — Želim pridno, mimo in varčno, iz kake dobre kmečke hiše, ki bi imela tudi veselje do go-podinjstvas. Lep prostor Starost do 28 let in pri merna dota. Takojšnja ž<> nitev. Le resne ponudbi s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod «Združitev». — Tajnost zajamčena. 1267ii Mladenič posestnik na deželi, teli poročiti pridno dekle v starosti do 30 let, z večjim premoženjem. Besne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesen 1927». 12701 >1» Rabljeno kitaro kupi Josip Jerko, Spodnje Domžale. 12698 ŠivcUi Psa nemškega ovčarja, lepega, dresiranega, 6—8 mesecev starega kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12551 Lep pes fermač s prvovrstnim rodovnikom, 5 mesecev v izborni dre-suri, 1 leto star, zaradi smrti gospodarja poceni naprodaj v kavarni 8an!tariaa "Vikvoni«i - Primorj* £e!o poceni imam žarnice dokler traja zaloga Slavo Kolaf-. Podčastniška šolaT Artilerijska podčasniška šola v Čupriji sprejme 1. oktobra tega leta 150 mladeničev cz meščanstva in iz vojske. Natančnejša pojasnila dobite pri vojnih okrugih ali pri srezkem poglavarstvu. Po končanih izpitih ima gojenec pravico polagati izpit za oficirja. Tečaj šole traja 2 leti. Komanda artfler. podoficirske šole v Čupriji, dne 15 aprila >9/7. Naša predobra in nad vse ljubljena soproga, mati, tašča in stara mati, gospa Frančiška Gregorič roj. Kaučič Je danes po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere ob 13. uri v 61. letu svoiega truda-polnega življenja izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predrage pokojniee bo v sredo, dne 27. aprila 1927 ob 16. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, kjer se položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Vsem, ki so jo poznali priporočamo nepozabno pokojnico v prijazen spomin. V Krškem, dne 25. aprila 1927. Franc Gregorič, soprog; Poldi baronica Lazarini, hčerka; Franc baron Lazarini, zet; Henrik in Franc barona Lazarini, vnuka - K , i i '. V. "!•-*■: !: !