Šteu. 93.
Velja po pošti: sa telo leto naprej K 26"— xi pol leta „ „ 13' — /ta četrt leta „ „ 6 50 Hil en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
ia celo leto naprej K 20' — aa pol leta „ „ 10-— Ai četrt leta „ „ 5' — ■.%* en mesec ,. ,, 1-70
o llubllanl, v sredo, dnč 24. aprila 1901
-'ii poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h,
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod Čez
---dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
rw» vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev, 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXV.
Inserati:
Enostop. pc-titvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ii 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, IzvzemJi nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate !n
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 183,
Volivni boj.
(Strašna Hribarjeva razkritja.) Hribar je postal jasnovidec in je začel agitirati zase z velikanskimi senzačnimi odkritji. Pa komaj je usta odprl, se je že blamiral. Včerajšnji »Narod« v svoji budalosti se je pa osmešil z člankom »Od kje imaš milijon?« Ja, milijon ie lepa reč, in mi smo le žalostni, da je »No-rod« pozabil, da je Hribar govoril že o poldrugem milijonu in da so pri shodu kričali kar o več milijonih. Torej kaj je z milijoni dr. Šusteršiča? Hribar jc razkril senzacijonalno novico, da je dr. Šusteršič v gotovini odštel in plačal kupnine 650.000 kron za grajščino grofa Kottulinskega. »Odkje imaš milijon?« ga prime Hribar za ovratnik, najbrže zato, ker sam najbrže nima navade tako promptno plačevati. Da ne bodo liberalci tako strmeli, iim povemo, da so te novice liberalci že lahko pred več leti brali v »Slovencu.« »Senzačno odkritje« o grajščini Feistritz na Gor. Štajerskem jc stalo v »Slovencu« že januarja meseca leta 1905. Osnoval se je namreč takrat konzorcij, obstoječ iz gospodov dr. Šusteršič. K. Kauschegg, I. Jakša in dr. Gjuro Horvat (Samobor). Bila jc le formalnost, da ie iz praktičnih vzrokov bila grajščina prepisana na ime dr. Šusteršičevo. Druga »sen-začna novica« se tiče Boštanjske grajščine, a ia novica jc še starejša, ker datira od 13. oktobra leta 1903. Tudi to grajščino je kupil konzorcij, obstoječ iz gospodov J. Jarc, K. Kauschegg in dr. Šusteršič. Kdor pozna te gospode, se ne bo dolgo zgražal nad vprašanjem : »Od kod milijon ?« Vsa ta dejstva so bila že davno znana edini oblasti, ki jo to briga, namreč davčni administraciji, pa tudi ljudem, ki čitajo »Slovenca«. Vrhunec smešnosti je pa dosegel »Narod« s tem, da trdi, da je dr. Šusteršič dobil »milijon« za to, da je »prodal koroške Slovence«, in s tem »milijonom« je šel potem grajščine kupovat. Kdor sc ob tej senzačni novici iz srca nc nastneja, mora biti na jetrih bolan, kajti dr. Šusteršič je bil tak ženij po mnenju liberalcev, da jc imel »milijon« v rokah že tri leta prej, nego se je komu sanjalo, da bo »prodal koroške Slovence«. Upamo, da so zdaj libcralci pomirjeni o izviru »milijona«. Vprašajo naj raje dr. Šusteršiča: Odkod imaš svojo juridično spretnost?
(Iz Št. Jerneja). Preteklo nedeljo po popoldanski službi božji senam jc predstavil naš novi državnozborski kandidat gospod dr. J. Hočevar. Ker smo to popoldne imeli kar tri zborovanja, je radi nedostatka časa gospod kandidat svoj govor omejil. Poljudno ie razvil svoj program, ki je program »S. L. S.«. Všeč nam je bilo, ko je dejal, da je tudi on kmečki sin, torej ve, kje kmeta čevelj žuli, saj se tudi sam s kmetijo peča; znal bo torei celiti rane kmečkemu stanu. Tudi on je napreden in vnet za napredek vseh panog kmečkega in obrtnega stanu; a le na podlagi tiste zlate
svetinje, katero mu je vcepila mati malemu dečku in kojo hrani še globoko v srcu. Napreden sem, svobodomiseln sem, a v mejah, začrtanih po sveti veri. Z živahnim odobravanjem smo ga poslušali volivci, ki nas je bilo nad 400. In 14. maja hočemo pokazati, da gospodu kandidatu zaupamo!
(Shod v Trnovem) je bil sklican od gospodarsko političnega društva. Obiskan je bil, ako hočemo iti na veliko, od kakih 150 ljudij, a ne volivcev, še celo štiri stare liberalne »de-vičarice« ter vsi socialni demokrati in veliko pristašev naših. Shod otvori Valenčič iz Trnovega ter pravi, da hoče predsedovati, če ga hočejo. Prvo besedo dobi ata Zužamaža, ki začne, kakor navadno, razkladati »kmečke neodvisne stranke« program, ter pravi, da so klerikalci ukradli njih program ter teden po njihovem shodu v Št. Petru dali natisniti in ga deliti ponatisnjenega. (Ta je pa že predebela. ata! Ali ne veste, da je bila »Kmečka zveza« za ribniško dolino že ustanovljena, ko se vam še sanjalo ni o kakem kmečkem vprašanju. Vi ste se učili od nas!) Nato začne govoriti Babčev fantek, ki je skočil na stol ter narekuje govor, kakoršnega smo že slišali v Št. Petru, na Dolenjem Zemonu in Bistrici. Povsod ista slama. Udarjal ie po farjih, ljubljanskem škofu in klatil razne neslanosti, katere že vedo povsod, koder je govoril, ker ima vedno isti papir, na katerem ima spisan govor. Ko je omen al, kakšni so duhovni, je neka ženitna kandidatka začela ploskati, češ, da je dobro povedal. H koncu govora si je še enkrat privoščil Žitnika ter hvalil Deklevo. Nazadnje se prikaže še njega »Trepetost«, di-čni Dekleva. Ta ve nekaj povedati od žlindra-ste stranke in njih zastave ter ponovil več kakor desetkrat, da sprejme kandidaturo. (Prav ste storili, da je niste pustili; kandidatura, to je častno, ki pa ni vsakemu lastno, ste videli pri glasovanju za vas, to ti je ves drugačen špas. Protiglasovanja niste pustili, ker ste se zbali, da jc ne bi zgubili, to pa sramota bi bila za vas. Nekateri možje bi radi govorili; ker ste se bali, jim ne dovolili, vrata odprli in ven ste zbežali, teli vražjih klerikalcev jako se bali. Najboljše, najboljše tako se naredi, pri zaprtih vratih se v sobi tiči. Op. por.) »Naroči« je o tem shodu zopet lagal, kar se tiče števila zborovalcev in drugih reči. Valenčič naj si pa nikakor ne domišlja, da bode njegova volja obveljala.
(Socialnodemokraški shod v Ilirski Bistrici) je bil pretečeno nedeljo v hotelu »Tomšič. Kot kandidat se je predstavil Mozetič, ki jc pol ure govoril. Raztresal je razne neumnosti, zabavljal čez duhovnike, vlado in sploh popolnoma proti vsemu, kar ne trobi v njegov rog. Povdarjal pa je, da bi liberalna stranka bila njihova stranka, ko bi spolnjevala svoja načela; a se vsak čas prelevlja ter da ima vedno druga imena. Bistriški liberalci so ga gledali, kakor svojega sodnika, ki resnico go-
vori. Zatorej, je dejal, ako volite delavca, kakor sem jaz, jc najbolje. Na vprašanje, ako kdo žel' besede, se po obotavljanju oglasi Babčev fantek, ki začne nekaj pripovedovati o »kmečki neodvisni stranki«, kako da se raz-cvita, da bode kmalu najmočnejša stranka na Kranjskem. (Tej budalosti verjame pač le on sam. Op. por.) Nato je privlekel iz žepa neko knjižico ter začne brati, koliko bo stalo pre-novljenje v državni zbornici. Hotel je nekaj brati iz »Domoljuba«, pa se je premislil, rekoč, da bode v Trnovem povedal. Sledilo je glasovanje, toda zborovalci niso vedeli, kaj hoče predsednik, ki je govoril kastavščino. Hočeš nočeš je moral sam Mozetič dati na glasovanje svoo kandidaturo. Od kakih 50 ljudij .ic vzdignilo roko kakih 20. Mozetič, videč kam kaže, je rekel, da mu je vsejedno, naj bo poslanec kdor hoče, samo »far« ne. Liberalci takoj stopijo v posvet ter pošljejo Bab-čevega fantka, ki začne sklepati kompromis z Mozetičem, češ, da bi bilo najboljše, ako bi skupno nastopili proti klerikalcem ob volitvah. Mozetič ie bil zadovol en, ne pa drugi socialisti, ki so začeli vpiti, da bodo volili kamor hočejo, liberalcev pa nikdar ne. Domenili so se. da pod tem pogojem, če pride do ožjih volitev ter da gredo skupno na shod liberalcev v Trnovo, ki se je vršil v gostilni Ribarič. Tja grede sta se sešla Mozetič in Dekleva, segla si v roke, rekoč, da se svet meša. Verjamemo!
(Sijajen voliven shod v Bovcu.) Preteklo nedeljo ob 3. popoldne se je vršil v Bovcu sijajen vohven shod, ki ga je sklicalo »Kat. politično društvo za bovški okraj«. Na shod je prišlo do 550 volivcev iz celega okraja. Navzoči so bili vsi župani, razen enega. Čast jim! Predsedoval je shodu župan bovški g. Leopold Jonko. Dr. Dennastia je razpravljal o kmečkem programu naše stranke, na kar je dr. Gregorčič najprvo iz citatov iz »Soče« dokazal, da so liberalci hinavci, ako sedaj trde, da niso za razporoko. Govornik povdarja, da se bodo poslanci »Sloge« priklopih onim slovenskim poslancem, ki imajo enak gospodarski in verski program. V poštev pridejo v prvi vrsti poslanci Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem, ki ima tudi po drugih slovanskih kronovinah svoje somišljenike. Združiti se bo treba z drugimi slovanskimi poslanci. ki imajo z nami skupen gospodarski in verski program. Skupno socialno delo bo mogoče tudi z nemško krščansko socialno stranko, ki bo po številu poslancev najmočnejša stranka v državnem zboru. Med seboj združeni bomo tvorili močno armado, ki se ji bo v doglednem času posrečilo uresničiti naš program. Veliko odobravanje in ovaciie kandidatu. G. dekan Vidmar omenja delavnosti in nesebičnosti kandidatove, čegar zasluga jc tudi, da Gorica postane v doglednem času slovenska. (Velike ovacijc kandidatu.) G. Štol-fa je omenjal podpor, ki jih je kandidat kot
poslanec izposloval za okraj. Mož, ki je delal za nas doslej, bo delal še za naprej! Zato bomo volili njega! (Veliko odobravanje.) G. Šuber omenja, kako so liberalci vedno delali proti kmetu in delavcu, kar dokazuje posebno užitnina. Nato povdar a razne ljudske potrebe s posebnim ozirom na bovške razmere. Ob velikem navdušenju je bil zaključen sijajni shod.
(Krasen shod v Bukovem) je bil preteklo nedeljo popoldne v Bukovem. Kaplan cerkljanski g. Sak jc govoril o programu liberalne in naše stranke. Na shod se je vtihotapil dr. Puc iz Gorice, ki jo je moral odkuriti. O namenih liberalcev in o našem kmečkem programu govori dekan A. Knavs. K sklepu je še župnik Klopčič priporočal dr. Gregorčiča, čegar kandidatura je bila soglasno sprejeta. Navzočih je bilo na shodu do 200 volivcev. Po shodu so prišli liberalci beračit ljudi na svoj shod, ki je bil prava blamaža.
(Liberalni shod v Kojskem.) Liberalni kandidat, nadsvetnik g. Miha in njegov agitator dr. Treo, sta šla v nedeljo v Kojsko v Brdih razlagat svojo modrost. Miha, ki še vedno rad zahaja k pogrnjenim farovškitn mizam, .ie de al, da ne kandidira na liberalen program, ampak na svoj. Delal se je vzgied-nega kristjana (kar potrdijo lahko vsi, ki ga poznajo. Op. por.). Oeial je, da sc mora vera ohraniti ter da se bo boril proti vsakemu, ki bi hotel blatiti vero. (Zakaj ne zlasa takoj dr. Treota, ki se je norčeval iz pobožnosti našega ljudstva in Drejca Gabrščeka, katerega »Soča« blati vero in cerkev? Pa vidi se mu, da je niegov govor zrastel na drugem bolj blagoslovljenem zelniku.) O socialnem vprašanju pa je učeni Miha bleknil, da ga v Brdih ni. Res briliten mož, ta Miha! Agitator dr. Treo ki se je na zaupnem shodu liberalne stranke v Gorici norčeval iz pobožnosti slovenskega ljudstva, pa je v Kojskem postal neizrečeno pobožen. Govoril ie o verskih svetinjah. Proti veri ni, kar lahko poslušalci sprevidijo iz tega, ker tako oprezno govori. O razpo-roki in svobodni šoli se liberalcem niti sanjalo ni. Oj ti brezmejni hinavščina! Ali te ni sram, dr. Treo, da tako govoriš. Zavzemal se je za verskonravno vzgojo mladine. Malo je manjkalo, pa bi bila začela oba moliti rožni venec, namreč Miha in dr. Treo. Ko je govoril šc župan Okljarbeck, je bilo shoda konec. Ljudi je bilo do 300, med njimi mnogo naših in radovednežev.
(Klavrn liberalni shodič.) V nedeljo popoludne se jc vršil na Vogerskem majhen liberalen shodič, na katerem ie govoril dr. Lipu-šček in šc neki fant iz Gorice. Povedala nista nič o kandidatu, nič o kmečkih potrebah, le o Gregorčiču sta govorila; tisti fant je še dokazoval, da Italijani v deželnem zboru nimajo večine. Se mu je menda bledlo. Vseh ljudi na shodu je bilo z ženami, otroci in nedoraslo mladino vred 150- med temi velika večina na-
LIK6K.
MiiJčevnnle mrliča.
Novela. Spisal Vladislav Orkan. Iz poljskega prevel Fr. Virant.
Stopimo v zakajeno gorsko izbico. Stene in leseni strop se svetijo, kakor bi bile lakirane; dim jih jc s sajami tako pobarval . . . Sirovi, neotesani klini drže dolge droge iz smrekovega lesa. Široka peč z ognjiščem, umazane klopi okoli sten, žličnik, sklednik, ponvice z dnom navzgor, mlinček pri vratih in nekaj nizkih stolov to jc cela oprava, ki sc nahaja v pekarni.
Na glinasti, opolzki zemlji so otroci obrezovali klinčke; maček je oblizal ponev, se iim tiho približal in se igra z obnošenimi suk-njicami.
Skozi dim, napolnjujoč zgornjo polovico pekarne, se vidi žena, ki polaga na ognjišču drva na ogenj, sedaj zopet pristavi loncc z zeljem in zajema z zajemalko vodo iz železnega lonca, napolnjenega z drobnim krompirjem.
Ženska mora biti okoli tridesetih let . . Suh. pravilen obraz in dve črni, dolgi kiti, ki gledata izpod fratižaste rute, naredijo prijeten vtis, čc sc ozreš na njo. V »katanki«*) in črnem krilu z belimi pikami sc urno suče okoli ognjišču; vitka in tanka ic kakor šiba, ko sc sklanja k loncem.
Skozi zakajena okna padajo solnčni žarki naravnost na otroke, igrajoče se sredi izbe, in zlate svetle kodre dveh malčkov.
»Lenka,« sc ie oglasila žena od ognjišča, »ne reži klinčkov, ker se vrežeš ali si zasadiš trščico v prst. Pojdi raje, |xjkliči ata k obedu, ker je že poldne. No, Lenka, ali slišiš, kaj sem ti rekla?«
Svetlolasa Lenka je skočila živo skozi na stežaj odprta vrata in stekla skozi vežo na polje. Mlajši bratec sc je začel trgati z mačkom, mati je pa pokleknila pri ognjišču in molila »Angclj Gospodov« in gledala pri tem na lonce, če kateri nc vzkipi . . .
Ko je odmolila, je vstala in postavila klop na sredo izbe. Potem je vzela skledo iz skled-nika in odcedivši krompir ga je vsula vanjo; nato zabelila zelje z ocvirki, zvrnila na krompir, začela mešati z žlico in odpihovala pekočo paro, ki se valila iz sklede.
Ko je to končala, postavila je skledo na sredi klopi, vzela žlice in jih pokladala okoli sklede. Istočasno jc pritekla vsa zasopla Lenka.
»Cemu tako letaš!« jo je grajala mati, »ali ne moreš počasi iti? Saj si šc kje oči iz-liješ. Prinesi stole! — Ali ata tic gre?«
Gre,« se je odzvalo dekletce.
V tem so se zaslišali v veži težki koraki iu V'izbo je stopil krepak kmet, malo starši od žene, in zrasel kakor smreka. Zagnal je kfobuk v kot na klop in se vsedel na stol. Mati ie sedla na konec klopi in dala otrokoma male, lesene žlice.
dekletcu, potegnivši ga k sebi in gladeč mu svetle kodre.
»Jee!« se je branil otrok spakovaje se.
Kmet pa ni gledal, ampak ie vzel žlico in začel jesti.
»Vidiš,« mu jc rekla žena očitaje, »ti nikoli ne moliš, torej se tudi otroci tako nauče. Lenko moram sedaj priganjati k molitvi, ko jc bila pa mlajša, jc pa kar sama skušala moliti, Kakršen oče, taki so vsi.«
»Jej,« se jc zadri kmet, »in ne govori. Dosti mi jc tega ropotanja. Otroku daj mir; ko odraste, se že nauči.«
»Ha! Usmiljeni Bog! Nauči se potem, ko sc za mladega ne navadi!« je govorila kakor sama pri sebi. »No, Lenka, prekrižaj se vsaj in vzemi žlico!«
Lenka je leno vzdignila roko k čelu:
»Men Očeta ... in setega Duha . . .«
»Kako pa govoriš!« jo jc pretrgala mati in začela z njo govoriti:
»V imenu Očeta razločno! in Sina na prsi rokce! in svetega Duha «
Trmoglava Lenka, ki sc jc dosedaj komaj zdržala solz, je zavekala pri besedi »Duha« na ves glas.
»Lenka, ne dobiš kosila!« je rekla mati sirovo in jo odrinila od sebe. Ta jc začela še glasneje plakati. Mati ic vzela žlico iu ne zmenivši sc za njo, obedovala z možem in malim Štcfkom.
Ko se je Lenka naplakala in videla, da to nič nc pomaga, sc je prikradla h klopi, potem se razločno prekrižala in se nesmelo na mater ozrla.
»Vidiš, da znaš, samo izgovarjati se moraš vedno.«
Potegnila je dekletce k sebi, poljubila ga na čelo iu mu podala žlico.
Vsi so nekaj časa uživali kosilo molče.
»Je še kaj?« je vprašal mož, odloživši žlico.
»Zganjci z mlekom so, toda treba je kaj očetu pustiti, ko pride. On drugega nc more jesti, ln kdo ve, če je kje kaj dobil.«
»Ti samo očeta paseš!« se je odzval kmet jezno. »Oče nič ne dela; pojedel bi pa, kar iii dobil. Jaz pa delam in trpim, kakor živina, a tu ui nikjer nič! Vrag vzemi tako življenje!«
»F.i, Ignac, ne žali Boga!« mu je prigovarjala prijazno žena. »Imamo hvala Bogu kaj jesti, ničesar nam nc manjka. Da je pa kaj dela. za to tudi Boga zahvali, kajti kako bi živel človek brez dela. Na očeta se pa nikar ne obregaj, ker se nimaš za kaj.«
»Oj, Ignac, Ignac!« je rekla čez nekaj časa z rahlim očitanjem, »prosi Boga, da bi nam dal srečo in nas ne kaznoval za to, da pustiš očeta beračiti. Saj imamo posestvo in nekaj denarja, nas ie pa še tnalo; pri nas bi se lahko preživil. Četudi ni moj rodni oče, toda tvoj je, da mu nc bi privoščila žlice hrane!. .. On se na stara leta komaj vleče, ti ga pa izganjaš iz bajte ... O boljšega očeta jc težko d< biti, ti ga pa nič ne spoštuješ! Ce kaj nabere. ti takoj da ...«
»Ker je dolžan ...« ie zagodel kmet.
»Dolžan, praviš?... Tako si tudi ti dolžan, da ga preživiš na starost, ko te je zredil in ti oddal posestvo. Zapomni si, da kedaj ne
šili. Za liberalnega Miho jih je bilo le 5—10. Ko se je oglasil k besedi g. župnik, so hitro zaključili shod. Liudje so se jim smejali, rekoč: Se bojite! Tako; po shodu jih je burja odnesla na vse štiri strani!
(Blamirani Gabršček.) V nedelo popoludne je priredil v Solkanu shod Andrej Gabršček. Namen shoda je bil, zasnubiti socialne demokrate, da bi šli volit njegovo kliko, ki pa se razume na socialno vprašanje, kakor zajec na boben. Ogromna večina zborovalcev je bila našega in socialnodetnokraškega prepričanja. Zborovalci so mu javno dokazali iz njegovih besed nevednost. Klicali so mu, da je prišel lovit kaline. Ko je končal in zaklical: »Živijo Gabrijelčič!« so mu zborovalci odgovorili z glasnim smehom. Bilo je na shodu koma; sto ljudi.
(Liberalni shod pri Sv. Luciji ) V nedeljo se je predstavil kandidat G r u n t a r. Prišlo je skoraj 300 mož. Gruntar je govoril o svojem programu. Kar je povedal pametnega, je pobral iz govorov naših govornikov. V verskem oziru se je ta libcralec zopet delal pobožnega in dejal: Ce se bodo v državnem zboru sklepale postave glede vere in cerkve, bo stopil med volivce, ki naj določijo, kaj naj stori. Lep tak inteligent, ki v tem oziru nima svojega prepričanja. Nato je dr. F r a n c o govoril o »nesrečni politiki Sloge«, napadal dr. Gregorčiča in sploh pogreval stare »So-čine« otrobe. In tega moža so naši goriški somišljeniki nekdaj spoštovali. Naj le počaka, ga že «popeglamo»! Neki Vrtovec iz Tomina je predlagal sledeče točke: 1. Shod odpošlji brzojavko »Miru« v Celovcu, želeč slovenski stvari popolne zmage; 2. slična brzojavka se odpošlji »Slovenskemu Narodu«, želeč zmage kandidatu Hribarju; 3. shod sprejme soglasno kandidaturo dr. Gruntarja. Ko so seveda vse te točke sprejeli, je bil konec shoda. Zborovalni prostor so oblegale množice naših mož, ki jih liberalci iz strahu pred njimi niso pustili noter.
(Laški kandjdatje v Gorici.) V nedeljo so laški libcralci postavili v Gorici svojega kandidata v osebi župana Maranija. Katoličani kandidirajo ravnatelja Simziga.
(Ptuj-Ormož.) Protikandidat dvornega svetnika dr. Ploja, mlinar Zadravec, je začel včeraj svojo politično kari ero! Liberalec g. Sinko ie sklical volivni shod k Štamparju v Vuzmetince in trobil v svet, da je Jakob Zadravec kmečki kandidat. Postavila ga je liberalna stranka, v kateri nosijo zvonec celjski frakarji in liberalni učitelji; našla ga je šele 14. aprila, med vrečami v Rakitju. In je govoril ženskam, otrokom in mladeničem ne-volivcem, volivcev nas je bilo komaj polovica! Obl ubil je dosti, kakor sploh obljublja tisti, ki ve, da mu ne bode treba nič dati! Saj tudi ne bo prišel do tega, da bi bilo treba izpolniti dane obljube, ker bomo ga obdržali rajše doma, naj le meri moko in žito in tu dela za ljudstvo. Veselje smo mu pa napravili veliko, ko se je reklo, kdo ni za Zadravca, ni nihče vzdignil roke, ker bi ga to luido razjezilo. Ce ni vse po njegovi volji, se namreč začne hudovati, kakor je to pri liberalcih navada! Da bi nam pa že s prvega shoda pobegnil, tega pa nismo hoteli! Rekel nam je, da vera nima nič opraviti s politiko! Glejte ga mokrača. Da bi le njega volili, je lepo prosil oni in vsi govorniki: pa si bomo premislili! Bolfenčanom —- ne vsem, in Središčanom ga radi prepustimo, mi kmetje pa bomo volili poslanca, ki smo si ga sami izbrali, ki je že za nas nekaj storil in ima zmožnosti, in to je naš bivši poslanec, katerega sta zadnjikrat volila tudi Jos. Sinko in Jakob Zadravec, namreč dvorni svetnik Ploj.
(Dol pri Hrastniku.) Volivni shod dne JI. t. m. se je pri nas izvrstno obnesel. 400 volivcev se ie soglasno izreklo za kandidaturo g. dr. Ivana Benkoviča.
(Velikovec.) Shoda slovenskega kandidata g. Ellersdorferja v Gorenčah in na Rudi zadnjo nedeljo sta se nad vse pričakovanje prav dobro obnesla. V Gorenčah je hilo do 60 zborovalcev, na Rudi blizu 100. Ako se po-
bo tvoj lasten otrok s teboj tako ravnal... Bog je usmiljen, toda tudi pravičen ...«
»Dosti tega!...« je zakričal mož grozeče, »pridig mi nikar ne pravi!... Misliš, da stari nima denarja?... Toda skopuh je, stiska in raje hodi beračit, kakor da bi gosposko živel od prihranjenega denarja. Meni bi bilo sedaj treba vole kupiti, pa mi ne dd . . .«
»Ker nima!« je odgovorila žena odločno.
»Mora imeti!... Kam bi pa dejal?!... Ti, Nasta,') mi nikar ne govori! Jaz vem, kaj delam...«
»Delaj, samo da te ne bi Bog kaznoval . . .«
Treba je opomniti, da je segel Ignac med tem razgovorom na ognjišče po lonec z žganci, in vlivši mleko nanje, končal kosilo. Zena mu ni smela več nasprotovati.
Sedaj je vstal, sc pretegnil, da so mu za-hreščale kosti v členih in ozrši se ironično na ženo, odšel iz izbe.
»Pred večerom se vrnem iz gozda . . . Samo mesto pridige mi pripravi boljšo večerjo!...« je še rekel odhajaje.
Zena je pogledala za njim in težko vzdih-nila pri neki misli; potem je pobrala žlice, vlila vode v sklede, umila in pokladala za sklednik.
»Aha! Se teličku moram dati vode...« je zašepetala pri sebi.
»Lenka! prinesi mi čebriček!...«
Dekletce je skočilo po posodo, mati je pa zlila vodo od krompirja, primešala moke in malo soli in nesla v hlev ...
') Nasta = Anastazija.
misli, da sta ta kraja žc čisto ob nemški meji, so zgorajšnje številke zelo ugodne. Na obeh shodih so govorili gg. Osana iz Celovca, kandidat Ellersdorfer in J. Dobrove iz Velikovca. Zborovalci so povsod navdušeno pritrjevali kandidaturi g. Ellersdorferja. V Gorenčah se ie prav pošteno blamiral neinškutarski deželni poslanec Plešivčnik, katerega je predsednik J. Dobrove temeljito zavrnil. V razgovor so posegli tudi trije kmetje. Na Rudi pa so skoro ven vrgli kmetje socialnega demokrata Kas-perla iz Grebinja, ako bi jih nc bil predsednik pomiril, tako grdo in nesramno je napadal kr-ščanskosocialno stranko in duhovnike. Tudi tega sta gg. kandidat m J. Dobrove tako pošteno zavrnila, da so zborovalci nad vse zadovoljno pritrjevali. Domači g. župnik J. Vo-lavčnik še posebej priporoča kandidaturo g. Ellersdorferja in shod se z velikim navdušenjem zaključi.
(Volitve v Istri.) Tudi v Istri je živahno volivno gibanje, posebno v italijanskih volivnih okrajih, kjer so Slovani v manjšini. Tudi naši ne spe, temveč hočejo pokazati Dunaju krivično porazdelitev Slovanov v italijanske okraje.
(Koper-Plran Buje.) V tem 1. volivnem okraju je najživahnejše volivno gibanje. Prejšnja leta je tu gospodovala italijanska liberalna kamora. Par advokatov in veleposestnikov je odločevalo in glasovalo, drugo italijansko ljudstvo še vedlo ni, kaj do so volitve. A sedaj nastopa tu pet strank, med temi i slovenska, s svojimi kandidati. Nekdaj vsemogočnemu prvaku Bcnattiju, ki se je izrazil, da mora priti na Dunaj »vivo o morto«, hudo prede.
(Italijanski krščanski socialisti) so razvili v Istri najhujšo agitacijo. Ni nedelje ali praznika, da ne bi imeli kakega volivnega shoda. Prišli so celo v slovenske kraje: Pobegi, Sv. Peter, Padena, Korte. V Kortah je župnik Škerbec na javnem volivnem shodu te stranke izrazil, da odobruje sicer program italijansko krščanskega socialncga kandidata Spadaro, vendar Slovenci njemu ne moremo dati svojih glasov pri prvotnih volitvah. Pri ožji volitvi. ki je sigurna, pa le pod pogojem, da stopi v kompromisna pogajanja s slovensko stranko. Netaktnost te stranke obstoji v tem, da hoče glasove slovenskih volivcev brezpogojno, in da pišejo nekateri pristaši te stranke slovenskemu kandidatu č. g. dekanu Kom-paretu pisma najpodlejše vsebine. Na ta način zgublja stranka lc svoj ugled. — Bodite v resnici »krščanski« tudi nasproti Slovencem, drugače tudi pri ožjih volitvah ne dobite njih glasov.
(Slovenski kandidat Kompare) se je predstavil svojim volivcem v Kortah dne 14. aprila, kamor je slovensko politično dmštvo sklicalo javni volivni shod pod milim nebom. Zbralo se je okolu 400 volivcev. Mnogo jih je prišlo iz bližnjih vasi: Padena, Nova vas, Sv. Peter, Kerkavce in Šmarje. Predsedoval je domači župnik Skerbec. Ljudstvo je z dežniki v rokah pazno poslušalo dr. Cerneta, predsednika koperskega volivnega odbora, ki je prav poljudno razjasnjeval pomen sedanjih volitev. Kandidat Kompare pa je slikal posamezne italijanske stranke in utemeljeval vzrok, zakaj da moramo tudi mi Slovenci, čeravno v manjšini, nastopiti samostojno in je kot deželni poslanec poročal o svojem delovanju. Po dveurnem zborovanju se je Kom-paretu izrekla zaupnica in so se stavile primerne resolucije.
(Iz Pazina.) Prošli četrtek jc proglasil v Pazinti shod zaupnih mož iz volivnega ko-tara Motovun-Poreč-Rovinj-Vodnjan kot hrvaškega kandidata dr. Laginjo. Ta kandidira torej v treh okrajih, Pazin, Pula in Poreč. Izvoljen bo v prvem, v drugih dveh utegne priti v ožji izbor. V poreškem volivnem okraju imamo štiri kandidate. Italijanski libcralci so postavili Bartolija, Hrvatje dr. Laginjo, ta-Ijanski socialni demokratje I. Siliča, krščanski socialci italijanske narodnosti Vatovca iz Trsta. Mesto tega zadnjega bil je že najavil svojo kandidaturo prošt Zanetti iz Pulja, a je
Mali deček se jc igral z domačimi zajčki, gladeč jih po svetli dlaki.
»Štefko! Počakaj.. .jaz prinesem zajčkom detelje!... je zašepetala deklica in stekla hitro na polje!...
Mali Štefko ni dolgo premišljal, se je pre-kobacal čez visoki prag in naprej za sestrico v polje!...
V bajti ni nikogar, oboja vrata so na ste-žaj odprta. Samo zajčki skačejo in se pode po vlažnih tleh. Solnce sc je že nagnilo od poldne in pada z zadnjimi daljšimi žarki na šipe, rdečeumazane od gostih saj dima. Roji muh letajo od lonca do lonca, se zaletavajo v okna in brenče kakor cel pani čmrljev. Maček se jc mirno vlcgel na oknu na solnce in sklopil oči, kakor bi spal, a pazi na vsak najmanjši šum ... Zašelestelo je okoli okna in zlomljena senca se je pokazala za šipo ... Maček se jc ozrl z enim očesom in iznova zadremal: nič opasnega ni videti... V veži se jc zaslišala težka drsajoča hoja in na pragu se je pokazal od starosti sključen starec ... Obraz je imel naguban, upal, z ostrimi črtami; brado belo, ščetinasto; pod velikimi sivimi obrvmi male in sive, že ugasle, toda čudno milo zroče oči... I3eli kosmiči las so padali na vrat izpod obnošenega klobuka. Kratka siva suknja, umazana srajca, palica in povešena platnena torba so dopolnjevale sliko.
Ko se je pokazal v vratih, se je ozrl po izbi. stresel začuden glavo, da ni nikogar dobil notri in sedel na prag, iz prsi se mu je pa izvil tih, pridušen vzdih, kakor brnenje strun razglašenih citer, če jih položiš na mizo . . .
(Dalje prih.)
odstopil. Menda je na to delal škof Flapp, da se s tem pokaže hvaležnega stranki dr. Bartolija. Ce so pa odločevale, kakor nekateri govore, osebne simpatije, je pa še slabše. Na ta način se je sicer osigural mandat ital. liberalcem, da li je pa to v korist krščanski ideji, — je drugo vprašanje. A to je menda postranska stvar za mnoge visoke gospode. Danes pribijemo samo to, da se v tem volivnem kotaru širi socialna demokracija, koje voditelji so dr. Bitoša in poprej omenjeni Si-lič. Nasledek je verski indiferentizem med prostim ljudstvom. To pa še pospešuje nasilna gonja nekaterih italijanskih duhovnikov proti hrvaškemu jeziku v bogoslužju, n. pr. v Zban-daju, Novi vasi, Taru, Kašteliru. V teh župnijah se že nekaj časa z veliko trdovratnostjo uadomestuje knjiga »Slavet« z latinščino, kakor da bi to bilo Bogu ugodno delo. Sad tega dela je. da hodi le malo ljudi v cerkev. In to so samo hrvaške župnije, kjer biva le par odstotkov narodnih odpadnikov. V Kašteliru nastala je proti takemu ravnan'u reakcija — seveda nezakonita — in zato bo sedelo več mož v zaporu skozi nekaj mesecev. In vendar hoče cerkvena oblast v tej škofiji, da zavladajo povsod take razmere, ker zabranjuje porabo knjige »Slavet«. Kakšna bo prihodnost? Stari ljudje govore, če bo trajalo to stanje le še par let, potem tudi hrvaški duhovnik v teh krajih pri najboljši volji nič ne bo mogel opraviti. Na to seveda ne mislijo tnerodajni faktorji. In to je rodovitno polje za socialno demokracijo. Da zataji ta začasno samo svoj nauk glede osebne lasti, dobila bo mnogo prostega ljudstva za sebe. Na grobovih slovanske knjige v sv. liturgiji dvignila se bo zgradba verske mlačnosti in odpadništva. In kdo bo kriv!
(Mladočeške kandidature.) Mladočeška svobodomiselna stranka je izdala svoj volivni oklic, a šc ni objavila vseh kandidatov. — Dr. Kramar in ministra dr. Pacak in dr. Fort kandidirajo vsak v dveh okrajih, da bi bili bolj gotovo izvoljeni, kajti mladočeška sigurnost je vedno manjša.
(Stranka katoliškega ljudstva v kraljestvu Češkem), kateri predseduje dr. Rudolf Horskv, je postavila 44 kandidatov.
AVSTRO-OGRSKA.
Cesar v Pragi.
Prag a, 23. aprila. Med raznimi pogovori, ki jih je imel cesar s češkimi politiki, je važno, da je cesar poslancu Fiedlerju rekel, da je treba sanirati deželne finance. Dr. Fied-lcr: Finančno ministrstvo bi moralo izpolniti svojo obljubo in sklicati zastopnike vseh dežel k enketi, ki naj predloži predloge za saniranje financ posameznih dežel. Cesar: To bi bilo želeti.
Praga, 23. aprila. Cesar je obiskal palačo češkega kulturnega sveta, kier so ga sprejeli predsednik Lobkovic ter sekcijska načelnika Prašek in Schreiner. Cesar je dejal, da upa, da bo deželni kulturni svet uspešno zastopal poljedelske koristi, katere tudi vlada z vsemi močmi pospešuje.
Nagodbeno vprašanje.
Budi m p e š t a, 23. aprila. Vsi listi se bavijo z izjavo barona Becka nasproti avstrijskim industrijcetn. Glasilo neodvisne stranke »Budapesti« izjavlja, da Ogrska pod nobenim pogojem ne bo sklenila dolgotrajne nagodbe. Naj baron Beck misli in govori karkoli hoče — sklenila se bo nagodba, ki bo do leta 1917 varovala ogrske koristi, od leta 1917 naprej pa garantirala Ogrski gospodarsko samostojnost ali pa se ne bo sklenila sploh nobena nagodba. Izvajanja Beckova so nekaka grožnja, češ, če se nagodba ne sklene, se bo Ogrski v gospodarskem oziru slabo godilo. Toda Ogri za ta slučaj tudi razpolagajo z orožjem in bodo krizo lahko prestali. Ostali listi skoro brez izjeme položaj mirno in trezno presojajo; »Egyertetes« in »Pesti Hirlap« očitata ogrskim ministrom, da vodijo s svojimi radikalnimi izjavami javnost za nos. Dočim povdarjaio, da po letu 1917 nikakor nočejo skleniti nobene nagodbe. se je izkazalo, da so celo avstrijski vladi ponudili nagodbo IX) letu 1917.
Poslanec Bozogy.
Budimpešta, 23. aprila. Poslanec liozogy je izstopil iz neodvisne stranke, ker jc zbornica odklonila njegove pretirane predloge glede na učiteljski zakon. Svoj izstop utemeljuje s tem, da ne more delj ostati v stranki, ki ne brani dovolj energično ogrskih koristi v boju z nemažarskimi narodnostiini. Narodnostno vprašanje na Ogrskem je bolj pereče kot nagodbeno vprašanje in zato bi morale vse mažarske stranke biti na straži.
Dr. Foft v Trstu.
T r s t, 23. aprila. Trgovinski minister dr. Foft je sprejel župana Sandrinellija ter se z njim posvetoval glede na pristaniške zgradbe in skladišča. Predsednik trgovske zbornice di Demetrio jc ministru pojasnil nujno potrebo druge telefonske zveze med Trstom in Dunajem. Dne 23. t. m. se je dr. Foft peljal na »Pellagosi« po celem tržaškem pristanišču, da si ogleda nova pristaniška dela. Potem so sc vršila posvetovanja med ministrom in uradniki trgovinskega ministra ter predsednikom tržaške pomorske oblasti, vodjo pristaniških zgradb in drugimi funkcijonarji.
Štrajkovsko gibanje.
Budimpešta, 23. aprila. V lupenyj-skih rudnikih štrajka 1500 delavcev. — V Szatmaru štrajka 800 zidarjev in tesarjev. — Podjetništvo Hcdrich-Straussovcga parnega mlina je odpustilo vse svoje delavce.
Prag a, 23. aprila. Štrajk tekstilnih delavcev v Libercah in Gabloncu je končan.
NEMČIJA.
Iz poljske debate v pruskem deželnem zboru.
Bero 1 in , 23. aprila. Pruski deželni zbor je sprejel proračun nemške naseljevalne komisije v Poznanju proti glasovom katoliškega centra, Poljakov in svobodomiselne ljudske stranke.
Berolin, 23. aprila. Iz pol'ske debate se poroča še sledeče: Frakcija »Freikonzer-vativcev«, katerim načeluje baron Zedwitz, je glede na nemško naseljevalno komisijo na Poznanjskem predlagala, naj se izda proti Poljakom posebna izjemna postava. S pomočjo take postave naj se zaduši poljski šolski bojkot in poljsko časnikarstvo.
MAKEDONIJA. Ustaja.
(Od našega belgradskega dopisnika.)
B e I g r a d , 24. aprila. Danes nam brzo-javljajo iz Belgrada: Semši paša koraka z velikim vojaškim oddelkom iz Skoplja proti Ku-manovu, da zaduši arnavtski punt. (Arnavti v tem okraju se namreč upira!o reformni akciji ter hočejo, naj sultan odpokliče vse tuje orožnike in častnike. Povrh tega pa še pretijo Srbom, da jih bodo poklali).
ČRNA GORA.
Vojaki na čelu izgrednikov.
C e t i n j e 23. aprila. 400 s samokresi iti bajoneti oboroženih mož iz okolice Nikšiča je pod poveljstvom nekega majorja in stotnika vdrlo v mesto Nikšič ter razbilo tiskarno lista »Narodna Misao«. V mestu vlada vsled tega veliko razburjenje. Trgovine so zaprte. Voaštvo je konsignirano.
ITALIJA.
Vojaške zadeve.
Rim, 23. aprila. Iz vojaško-proračunskili razprav v zbornici in senatu se da gled' rta vojaške razmere v Italiji posneti sledeče: Redni proračunski izdatki za leto 1907—08 sc vzlic zelo ugodnim državnim financam niso povišali. Nominalno je proračunjeno za vojaštvo 270 milijonov lir. dejansko se pa bo porabilo od tega 199,647.318 lir. Neugodno ie število moštva posameznih stotnij. Dočim je doslej lc 42% vojaštva služilo tri leta, bo odslej moralo služiti tri leta 68%, tako da bo od letošnjih novincev triletno službo opravljalo 24.000 mladeničev od 34.000. Tako bo moč imeti pri stotniji 78 mož, od katerih pa bo dejansko služilo lc 60, kajti mnogo je bolnikov kaznjencev itd. Največ skrbi prizadeva vojaškim krogom vedno pojemati ie za vojaštvo sposobnih novincev. Poročilo parlamentarne komisije pripisuje to sledečim vzrokom- izseljevanju in fizični slabosti mladine po industrijskih krajih. Ako bo število za vojaško službo nezmožnih tako redno naraščalo kakor dozdaj. ne bo zmanjkalo moštva samo za rezervo, ampak celo za aktivno vojaštvo v slučaju vojske. Tako pravi vsaj parlamentarna komisija. K temu ie treba pripomniti, da jc število izseljencev v Italiji leta 1905. narastlo na 726.331 in da je vsled tega bilo vpoklicanih v vojaško službo le 75.000 mladeničev iz prve kategorije, 90.000 pa je bilo določenih za tretjo kategorijo — to, kar se pri nas imenuje nadomestna rezerva. Slednje število kaže, da je v Italiji neobhodno potreben nov zakon za novačenje, kajti sedanji zakon iz I. 1854, nekoliko izpopolnjen 1870, nuja iz najrazličnejših rodbinskih ozirov prevelike ugodnosti za nadomestne rezerviste Izredni izdatki za leto 1906—1907. ki so se sicer že porabili, toda jih je parlament šele sedaj dovolil, znašajo 16 milijonov lir. 1 milijon sc .ie porabil za mobilizacijske namene, poldrug milijon za nove topove, 2 milijona za trdnjavsko topništvo in utrdbo severovzhodne tne e, 9 miljonov za reformo topništva.
FRANCOSKA.
Devica Orleanska.
Orleans, 23. aprila. Kar se tiče našega včerajšnjega poročila glede na slavnost v čast devici orleanski, moramo dostaviti sledeče: Kakor znano, je Clemenceau dovolil slavnost v čast Jeani d' Are samo pod pogojem, da duhovščina v sprevodu ne sme nositi nikakih verskih znakov in mora stopati za uradništvom. Orleanski škof Touchet je nato pisal orleanskemu županu, da duhovščina lahko sprejme sledeče pogoje: da bo stopala v sprevodu za uradništvom, da vojaštva pred katedralo ne bo blagoslovila in da nič nima proti temu, ako se uradništvo korporativno ne udeleži sv. maše in pridige. V tem oziru škof zato odneha, da bi se mu ne očitalo, da hoče patriotiško slavnost preprečiti. V eni točki pa ne more odnehati: Na bojnem polju, kjer se je devica Orleanska bojevala — pred vatim tourellskimi — se mora vršiti blagosl ii> duhovščina mora nositi v sprevodu ■< • .*t znake. Drugače slavnost nima nobenega r*> mena. Tudi se duhovščina slavno6ti udeležila, ako bodo framasoni navzoči korporativno in s svojimi znaki. Ker prebivalstvo trdno vztraja na tem. da se škof in duhovščina morata udeležiti slovesnosti, se je Clemenceau udal, dasi ga je »Lanterne« rotila, naj ne »kapitulira« pred Cerkvijo, od katere je g. Clemenceau sedaj vendar ločen. Clemenceau se je v toliko udal, da bo slavnost na čast orleanski devici 7. in 8. maja vsaj na bojnem polju tourellskem verskega značaja in se bo prapor Jeane d' Are oddal vojakom pred stolnico. Kar ostane je zgolj to, da vojaštvo pred duhovščino, ki bo nosila križe, ne bo več smelo prezentirati pušk.
Pariz, 23. aprila. Umrl ie urednik »Universa«, Pierre Veuillot.
P a r i z . 23. aprila. »Neues Wiener Ta blatt« priobčuje članek, ki očividno odgova namenom in mislim francoske vlade ter
vaja, da Clemenceau in Pichon, minister za zunanje zadeve, želita sporazuma z Nemčijo. Francozi smatrajo za največ o oviro za sporazum maroško vprašanje, v prvi vrsti pa osebo nemškega poslanika v Tangerju, Ro-sena, ki draži in izziva, kjer le more. Ako nemška vlada želi sporazuma, — kakor bi se dalo sklepati iz sprejema francoskega poslanika Cambona pri nemškem cesarju — naj iz-premeni smer svoie maroške politike.
Protivojaško gibanje.
Pariz, 23. aprila. Protivojaška liga in splošna delavska zveza sta izdali oklic, kjer poživljata vojašvto, naj v slučaju generalnega štra ka, ki bo predznamenje za revolucijo, odpove častnikom pokorščino. Policija je oklice takoj raztrgala. — Gre se za 1. majnik, za katerega se pripravljajo veliki izgredi.
RUSIJA.
Položaj.
Peterburg, 23. aprila. Položaj v Rusiji je vedno slabši. Reakcionarna desnica dela sedaj v soglasju s skrajno revolucionarno desnico na to, da se duma razpusti. Najhujši nasprotniki so v tem edini. To se je javno pokazalo pri debati v dumi 22. t. m. Desnica je predlagala, naj duma obsodi politiške zločince. Levjca ie, dasi je na glas krohotala, ko je monarhist Puriškevič utemeljeval predlog desnice, vendarle glasovala za predlog, katerega so zmerne stranke, v prvi vrsti seveda kadeti, vrgle. Socialistiška levica je računala ua to, da duma res obsodi politiške zločince in s tem vzbudi v ljudstvu upor proti sedanjemu »konstitucionalizmu«. Položaj je torej od dne do dne slabši. Povrhtega pa narašča na eni strani revolucionarno gibanje, na drugi pa krvava nasilja monarhistiških organizacij. V »Novoje Vremja« poroča brat ministrskega predsednika Stolipyna. da se zavzema precejšen del dvora in višje duhovščine za to, da se razpusti duma. 16 članov državnega sveta je tudi sklenilo prositi carja, naj razpusti dumo, ker državni svet ne more delovati pozitivno z revolucionarno dumo. Celo znani svetnik pravoslavne cerkve, čudode-lec in menih Ivan Kronštatski je bil pri carju, da ga prosi, naj razžene za Rusijo nevarno dumo. Včeraj je car sprejel v avdijenci predsednika dume Gotovina. Od tega bo usoda dume precej odvisna. Profesor Martens, ki se je v »Times« zavzemal za razpust dume, izjavlja, da je razpust nujno potreben, ker so poslanci čisto nevedni ljudje in zagrizeni strankarji, ki niso v stanu voditi države. Med poslanci dume ni prav nobenega politiškega talenta.
Pollaki.
P e t e r b u r g . 23. aprila. Poljski poslanci v dumi so predložili zakonski načrt glede na avtonomijo Poljske. Strastno je govoril proti temu predlogu monarhist Puriškevič.
Revolucionarji.
L o d z , 23. aprila. 20 roparjev je napadlo na cesti voz davčne uprave, katerega so spremljali en davčni uradnik, dva policaja in štirje vojaki. Roparji so vrgli bombo in streljali na vojake. Enega so ubili, tri ostale pa ranili. Na to so oropali 4925 rubljev.
K u r s k . 23. aprila. Zločinci so sredi mesta smrtnonovarno ranili inženirja železnice Moskva-Kursk. Eden izmed napadalcev se je. ko mu je sledila policija, ustrelil, drugi je vrgel bombo, ki pa ni razpočila, tretji pa je umoril policaja.
Reakcionarci.
K i e v , 23. aprila. Tu ustavljajo tako-zvane »bele garde« na cesti ljudi ter jih iz-prašujejo, kakšne vere so. Ce se kdo izpove za juda, ga neusmiljeno pretepajo. Judje se boje pogroma in se izseljujejo.
ŠPANSKA.
Zmaga španskih katoličanov.
M a d r i d . 23. aprila. Pri volitvah za parlament ie dozdaj izvoljenih 260 katoliških konzervativcev, 7 demokratov, 4 neodvis-niki, 15 karlistov in 50 republičanov.
Madrid, 23. aprila. Volitve so pokazale. da špansko ljudstvo obsoja liberalno pro-tiredovniško in protizakonsko politiko, katero so zastopala prejšnja ministrstva. S temi volitvami je stališče sedanjega konzervativnega kabineta Maura močno utrjeno. Najlepšo zmago so katoličani izvojevali v Sevilli, kier ni izvoljen noben liberalec. V Madridu je izvoljenih pet katoličanov in trije republikanci. V zbornici bodo katoličani gotovo imeli dvetre-tjinsko večino.
PODROBNOSTI.
Belgijski kralj se bo baje pogajal s predsednikom francoske republike Falličrom glede na takozvano Kongo-državo v Afriki, ki je last belgijskega kralja. Ker se belgijski parlament upira pogojem, pod katerimi namerava kralj odstopiti Kongo-državo belgijski državi, jo hoče kralj menda odstopiti Francoski. Najbrž pa hoče s tem le pritisniti na belgijski parlament, da se uda njegovim pogojem. — Soc. demokraški poslanec Bebel je v Glo-chau-u na Saksonskem v nekem govoru izjavil. da njegova stranka ni protivojaška. ampak hoče armado le demokratizirati. — Ruska carica - vdova se baje snide 24. t. m. na potu iz Bi&ritza v Kopenhagen s francoskim predsednikom Falličrom. Sestanku bo prisostoval tudi francoski minister za zunanje zadeve Pichon. — V Parizu je umrl član akademije znanosti, Andrč Theuriet.
Zahtevajte »Slovenca" v oseh so-stllnah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih!
Dnevne novice.
+ Bedastočo »Slov. Naroda« o 300 čeških duhovnikih«, ki baje zahtevajo, da se odstavi ljubljanski škof dr. Jeglič, so liberalci potom judovskih agentur brzojavili v vse liste. Praški »Cech« citira to brzojavko ter pristavlja kratko: »Tako lahko pa ne bodo odstavili knezoškofa, kakor si predstavljata »Sl. Narod« tn židovski »Prager Tagblatt«. Hribarjeva stranka ne bo v tej aferi dosegla la-vorik.
+ Trgovski minister dr. Foft bo na svoji poti po Dalmaciji spremljan od celega štaba uradnikov. Tudi nekaj višjih uradnikov poljedelskega ministrstva potuje po Dalmaciji, da študirajo razmere. Zal, da je ravno zdaj Dalmacija v političnem oziru jako zmedena. Manjka še enotne, krepke ljudske stranke z jasnim programom.
4- Umrl tik pred odlikovanjem. Cesar je odlikoval 17. t. m. višjega gozdarja kneza Windischgraetza gospoda Antona Hanischa z viteškim križcem Franc .ložefovega reda. Tragični slučaj je bil, da je gospod Hanusch prej umrl, predno je bilo odlikovanje uradno razglašeno.
—	Jubilej pl. Zajca. Zajčevega slavija v Zagrebu se bode udeležila deputacija »Češkega pevskega društva« iz Prage, iz Ljubljane pa deputacija »Slovenske Glasbene Matice«. Tudi iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine je prijavljenih mnogo deputacij. 25. t. m. bo svečana uprizoritev »Prvega greha«, ob ka-terej priliki se bodo vsa odposlanstva poklonila jubilarju.
—	Dva otroka zgorela, lz Novega mesta se nam poroča: V Vel. Poljanah pri Smarjeti so otroci na paši zažigali suho travo ob mejah. Štiriletni Lojzek Š!oga>r, te ognjene zabave vesel, je prišel preblizo ognja, užgala se mu ie obleka in v trenotku je bil revček od vratu pa do nog ves opečen. Tako ranjenega so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Toda nove kože iu življenja tudi tam ne morejo nikomur nuditi; vsi poskusi so ostali brezvspešni in otrok je v groznih mukah kmalu preminul. Lansko leto ravno ob tem času in blizo tistega kraja se ie zgodila enaka nesreča. Na Pšati pri Beričevem so skakali otroci preko ognja. Sest let stari Min-ki Baš se je vnela obleka. Deklica sc je tako hudo opekla, da je med vožnjo v Ljubljano umrla.
—	Kraške zanimivosti na Dolenjskem.
Ze od lani nam dobro znani preiskovalec podzemeljskih jam in zanimivosti dolenjskega Krasa gospod Franjo Pire je te dni zopet pričel svoja raziskovanja. Pretečeno nedeljo se je več izletnikov iz Novega mesta udeležilo preiskave zanimive podzemske jame »Jele-nica« v vavtovškem gozdu. Izletniki so si obenem ogledali tudi zanimivo ponikalnico »Globočec«. V ponedeljek se je vršila preiskava prvotnega grada Cjukenjskega. Ta prvotni »grad« je iskati od velikega gradu visoko gori na smelih parobkih navpičnega pe-čevja. Istotam se je našlo mnogo zgodovinskih zanimivosti, katere se ta teden še nadalje raziskujejo. Našli so se tudi sledovi nekdanjega velikega slapa. Na neki vdrtini se je zasledila zemeljska skorja, pokrita z velikimi kosi, sličnimi lavi. Nekateri so mnenja, da so bile tu v bližini nekdaj fužine. Blizu tam je tudi velika »propadna«. Natančneje poročamo pozneje.
—	Zanimiv prirodni pojav. Iz bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji se je v ponedeljek zvečer opazoval zelo zanimiv priroden pojav. Okrog meseca je bil videti lep mavričast kolobar, kakor je običajno videti ob času, ko ljudje pravijo: Vreme se bo spremenilo. To ni nič tako posebnega. Posebno pa je bilo to, da je bil videti v veliki razdalji od tega kolobarja še en drug velikanski kolobar v širo-kosti blizu dveh metrov krasne mavričaste barve v obliki pravilnega kroga. Kolobar je zavzemal četrtino vsega obnebja. Prikazen je trajala blizo dve uri. Tamošnii meteorolo-gični opazovalec izvaja to prikazen iz nenavadne vročine, ki je nepričakovano sledila izrednemu mrazu zadnjih dni. zlasti v soboto in nedeljo. V ponedeljek ie prejemala močna ledena burja, ozračje je popolnoma mimo in solnce ie pripekalo z intenzivno toploto. Taki kontrasti se običajno prekmalu pojavljajo s silnimi nevihtami, viharji in drugimi elementarnimi izbruhi, zlasti na morju. Nenavadna vročina po obilici deževnih dni provzroča ogromno izhlapevanje mokrih tal. Na-rejajo se parni mehurčki, dvigajoč se v mrzle svetske prostore. Le-ti parni mehurčki so se v ponedeljek na mnogih krajih intenzivno opazovali. Ko dospo zadosti visoko, se spremene v ledene kristalčke. ob katerih se žarki lune, včasih tudi solnca, lomijo, oziroma pri velikih kolobarjih se svitlobni trakovi že ob parnih mehurčkih upogibljejo. Tako nastanejo solnčni in lunini kolobarji, ki zavzemajo včasih velike dimenzije. Lunini so pogosti, solnčni le redki. Pripravlja se prememba vremena.
—	Sodrug Ropaš ie bil včeraj na brzojavni ukaz justičnega ministrstva izpuščen iz goriškega preiskovalnega zapora.
—	Umrl je v Litiji danes zjutraj zdravnik Jurij Oblak v 82. letu svoje starosti. Pogreb bo jutri ob 6. uri popoldne.
—	Mal požar ie izbruhnil preteklo nedeljo ponoči na bojni stražni ladji »Tegetthof« v Pulju. Požar so takoj pogasili.
—	Skrivnosten slučaj. Mrtvega kmeta so našli štirje vojaki stražmoštri na izletu iz Trsta v Vipavo na cesti blizu St. Daniela na Goriškem. Nedaleč od mrtveca je stal na cesti voz sena brez voznika. Vojaki so stvar takoj naznanili orožnikom.
—	Umrl je v Henrikovem Gradcu prošt dr. Alojz Jirak, znan češki bogoslovni pisatelj.
—	Drzen rop se je zopet izvršil v Trstu. Mizar Jožef C. je na miramarski cesti iztrgal gospej Katarini Kersič z vratu zlato verigo in uro. Policija je predrzneža prijela.
—	Denarnico, v kateri so bili spravljeni uhani v vrednosti 376 kron, so ukradli neznanci gospodični Gizeli Lavrenčič v Trstu, ko je na ulici čakala nekega znanca.
—	Konkurz je proglašen nad imovino Fr. Šusteršiča, mizarskega mojstra v Vižmarjih.
—	Novomeški okrajni cestni odbor. Načelnikom novomeškega okrajnega cestnega odbora je zopet izvoljen g. Josip Zurc iz Kandije, župan šmihelstopiški, njegovim namestnikom pa g. Fran Majzelj iz Bele cerkve.
—	Krasnega planinskega orla v razsežju 205 cm je vjel včeraj nad Konjšico v lovu gospoda Frana Ahačiča iz Tržiča v past lovec Josip Meglič, vulgo Adam iz Loma. Ze pred tremi tedni je dobil v snegu ostanke srnjakove, katerega je orel raztrgal. Nastavil je tam past in sedaj se je ropar vjel.
—	Organisti pozor! Vsi organisti se vabijo tem potom na sestanek dne 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v hotelu »Union«. Sestavila se bode na tem sestanku peticija na c. kr. ministrstvo za notranje posle, da se tudi organisti vštejejo med one zasebne uradnike, ki bodo zavarovani. Pridite v obilnem številu.
—	Sklicatelj: Podporno društvo organistov, Celje.
—	Javna tombola. Na praznik sv. Petra in Pavla priredi »Obrtniška bolniška blagajna v Idriji« na glavnem trgu po popoldanskem cerkvenem opravilu ob vsakem vremenu javno tombolo v korist blagajne. Slavna društva se tem potoni opozarjajo, da vpo-števajo v slučaju kakih morebitnih priredeb ta dan.
Slovenske vesti iz Amerike. V Cleve-landu je <\nton Grdina ustanovil nov pogrebni zavod. — V državi Ohio je mnogo naših rojakov izgubilo vsled povodnji vse imetje.
—	Josip Zigan je streljal v Clevclandu dvakrat na Marijo Novak, ker je odločno odklonila vse njegove ljubezenske ponudbe. — V Clevclandu sta umrla Franc Kromar in Mihael Pintar. Ravnotam je umrla Marija Pucelj iz Velikih Lašč. Na sveti večer je ubil v Pirnatovem salonu v Clevelandu Urban Gra-dišar iz Velikih Lašč Franceta Savnika. Obsojen je bil na šest let ječe. — V Clevelandu je umrl Franc Majcen, doma iz Bregovca pri Mokronogu. — V istem mestu je padel J. Cifri v ogenj najmlajši otrok. Hoteč ga rešiti, je skočil za njim, pri tem pa se tako opekel, da bo več mesecev nesposoben za delo.
Štajerske novice.
š Samoumor bivšega kapelnika celjske mestne godbe. V Celju se ie v nedeljo 21. t. m. obesil bivši vojaški kapelnik v Celovcu, nekaj časa kapelnik celjske mestne godbe in sedaj privatni učitelj godbe I. KSs, v 55. letu starosti. Ker ga v nedeljo popoludne in ponedeljek ui bilo od nikoder na pogled, so včeraj, v torek dopoludne udrli v njegovo stanovanje. v Kossarjevi hiši v Gosposki ulici, kjer so ga našli na pol oblečenega obešenega in sicer na kraju, kjer je visela svetilka s stropa. Svetilko je položil na omaro. Mož je bil skozinskoz poštenega mišljenja, zaradi česar je bil tudi od celjskih protestantov odstavljen kot kapelnik mestne godbe, Vzrok samo-umoru so rodbinske razmere, vsled česar se je možu skoro gotovo zmedlo.
Ljubljanske novice.
Ljubljanske volivne.
Ij Blamaža Ivana Programa v Vodmatu.
Po Vodmatu v Ljubljani je krožila že par dni vest, da je sklical za torek zvečer župan ljubljanski, program, svetli cekin Ivan Hribar volivni shod v gostilni Zupančič na Martinovi cesti, ln res, prišli so volivci, čakali ga v gostilni in na cesti, da bi dostojno pozdravili moža-kandidata iz »višjih« slojev, ki se že leta in leta ni ponižal med volivce. Govorilo se je celo, da ima Hribar pripravljeno celo barko, da bi kje v blatu ne obtičal. Toda svetli cekin se je zbal za svoj blesk, da bi svetli cekin ne obledel v družbi »nižjih« slojev. On ni prišel. Kakor rečeno, gostilnična soba je bila polna in še na cesti .ie bilo mnogo volivcev. Socialni demokratje so mu hoteli piskati in ga pozdraviti z metlami. Prišlo je tudi veliko naših somišljenikov. Ze ob sedmi uri je bilo na Martinovi cesti polno liberalnih špijonov, ki so s strahom gledali gruče, k.i so šle k Zupančiču. V gostilni je sedel občinski svetnik Kozak, tajnik liberalnega agitacijske-ga odbora za Vodmat Mlakar (»grof Sardel-ca«) in več drugih liberalcev. Eden je prišel na pomoč vodmaškim liberalcem celo z Rimske ceste. Toda liberalci so jo hitro odkurili dolgih obrazov in avizirali prireditelje shoda, da Vodmat K- prevroč za liberalce, da imajo »nižji« sloji preveč moči. Ljudje so postali že razburjeni in jezno povpraševali, kie sta Hribar in Kam. Toda ta dva sta ostala rajši doma. Ob deveti uri, ko je bila gostilna žc napol prazna, je prišel Kocmur in sodrug Poglej je otvori! shod ter dal besedo Kocmurju, ki je bičal liberalce in očital Hribarju strahopet-nost, ker pa se je gostilničar potegnil za Hribarja, je Kocmur napovedal gostilni bojkot in sociji so odšli v gostilno k Pavšku. Hribar je imel torej včeraj jako slab dan. Razumemo sedaj, zakaj kot deželni poslanec mesta Ljubljane ne skliče nobenega volivnega shoda v Ljubljani. Eno pa mu povemo: Kadarkoli naj skliče shod. mu bodo vodmaški volivci odločno povedali, da ga ne marajo. To bo tudi pokazal 14. majnik.
Ij Viki Rohrtttann (tvrdka Pakič) se je začel latinsko učiti na stara leta, ker misli najbrž po latinsko agitirati. Včerai v »Naro-
du« predlaga liberalcem važno vprašanje, ali je zagrešil »erimen laesae clericalicae maje-statis«. Oj, Viki Rohrmann, iz latinščine boš padel, in tudi kandidat Hribar, če boš s tako pošvedrano latinščino zanj agitiral.
Iz magistratnega pašalika. Pa so sedeli klavrni Hribarjevi najemniki v oštariji in študirali novo volivno postavo. In najmodrejši med njimi se vzdigne in reče: »Pijača mora biti. Saj se lahko p'ača vsakemu, samo povedati se ne sme. da je za volitve.« In nato je zavladalo veselje med njimi. Mi pa računamo: Polovica volivcev znaša 3500; vsakemu 1 liter vina povprek po 80 vin. Znaša 2800 K. — Hribar, pojdi k Šusteršiču, ki ima po tvojem milijon, pa bo! Sam ne boš zmogel!
Prizor. Agitator: »Ce imaš količkaj pameti, moraš voliti Hribarja.« Volivec: »Zakaj?« Agitator: »Ce njega ne voliš, dobe farji vse pod komando in potem nas bodo zopet martrali po natezavnicah in zažigali po gro-tnadah, kakor časih.« Volivec: »Sema!« — Tako se je zgodilo pred dvema dnevoma v neki ljublianski gostilni.
Hribarjevi agitatorji. V soboto so bili nekateri zaupniki, ki so namenjeni za agitatorje ljubljanskemu programu zbrani v »Narodnem domu«. Odslej imajo sestanke po posameznih okrajih, kjer prebirajo imenike. To bru ni no delo jim iz srca privoščimo. Na nekaj pa moramo s svojega demokratičnega stališča opozarjati. Hribar misli najeti po sedem agitatorjev za vsak okrai za zadnji teden, če bi bilo treba tudi za 14 dni. Nam je prav, toda agitatorje resno prosimo, naj zahtevajo plačo naprej, da nc bo kakih tožba.
Ij Nadvojvoda Jožef Ferdinand, bivši podpolkovnik tuk. 27. pešpolka, je bil 23. t. m. v Ljubljani ter se potem podal na Gorenjsko na lov.
li Ljubljana dobi konjenico? Graški listi poročajo, da pride kmalu v Ljubljano nekaj konjenice. Konjenica se bo tu vadila v kraškem ozemlju. Ena divizija 11. huzarskega polka pride iz Steinainangerja v jeseni v Gorico, da spozna ondotno ozemlje proti italijanski meji.
Ij Bivšo Pakičevo hišo na Poljanskem nasipu te dni podirajo. Ondi se v kratkem prične dvigati novo ponosno poslopje trinad-stropne »Katoliške tiskarne«. Tudi Šrjančeva hiša v kratkem pade. Novo poslopje »Katoliške tiskarne« bo gradila tvrdka G. Tonnies.
lj Slovensko gledališče. Gospod nadre-žiseur Taborsky in njegova soproga gospa M. Taborska, gostujeta v Pragi, na vabilo »Češko - slovanske Besede« na Smihovskem gledališču v igrah »Potopi eni zvon«, »Boj z metulji« iu »Dama z kamelijami« prej pa še absolvirata gostovanje članov slovenskega gledališča v Trstu v soboto 4. maja v igri »Elga« in v nedeljo 5. maja v igri »Na letovišču« ter 7. maja v Sežani.
lj Boj med gledališkim ravnateljem VVol-fom in operetnim pevcem. Nemško gledališče gostuje sedaj v Moravski Ostravi ter nekatere igralce slabo plačuje. Vsled tega je znani igralec Del Zopp se potegnil za svoje kolege ter napadel ravnatelja Wolfa glede te nepravilnosti. Očital je Wolfu, da izkorišča svoje ljudi ter pusti, da morajo delati dolgove, da se prežive. Pričel se je boj v časopisih.Del Zopp nastopi zvečer v opereti »Noč v Benetkah« in je bil od židovske klike izžvižgan. Nato priskoči njegova soproga, ki je priljubljena subretka, na oder, objame in poljubi soproga ter reče: »Kar tebi store, store meni!« Od nasprotne strani frenetičen aplavz in Del Zopp je moral svoj »lagunski valček« ponavljati. Zopet aplavz in izročen mu je bil venec.
lj V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 24 Hrvatov in 80 Slovencev. — Predvčerajšnjim se je odpeljalo v Ameriko 75 Slovencev, 240 Hrvatov in 220 Makedoncev.
Ij Uradniška organizacija. Hranilni in posojilni konsorcij prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v Ljubljani, re-gistrovaiia zadruga z omejenim jamstvom, nam naznanja: Ker je bil redni krajevni in občni zbor konzorcija kranjske skupine 1. splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske v soboto, dne 13. aprila 1907 nesklepčen, vršil se bo po istem dnevnem redu novi občni zbor v četrtek, dne 25. aprila 1907 ob 8. uri zvečer v prstorih I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva. Ta občni zbor pa bode v zmislu & 26 društvenih pravil sklepčen ne glede na število navzočih društveni-kov.
Ij Prenočišče je iskal. V Lehrarjevo hišo na Dunajski cesti je prišel sinoči neki nepoklicani gost in šel naravnost v spalnico neke stranke. Ko je prišla stranka v sobo in prašala nepoklicanega gosta kai da hoče, je hladnokrvno odgovoril: »Tukaj je še ena postelja prazna, bom na nji lahko prenočil.« Stranka se ga jc usmilila v toliko, da je poklicala policijo ki je trudnega gosta prenočila.
lj Shod kovinarjev, katerega je otvoril socialni demokrat Berdajs, se je vršil pretečeno soboto zvečer po 6. uri v Grajžarjevi gostilni. Udeležili so se kovinarji zlasti od tvrdke Zab-kar in Tonnies. Govorili so: Berdajs, Petrič, posebno pa kovinarja Kocmur in Mlinar. Vsi so povdarjali. da jc treba organizacije. Kocmurju pa ni všeč »Obrambena zveza zavednih obrtnikov«. Hoteli so postaviti tudi zaupnike po posameznih delavnicah, vendar so to misel opustiti. Konec vsega je bilo vpisovanje in še hitrejše vplačevanje. Nekateri so sc vpisali in vplačevali, drugi samo vpisali, tretji pa so odšli.
Ij Na oklicih: Anton Ftirlan, vdovec, žel. delavec, Ivana Slivnik; Rudolf Povalej, žel. uslužbenec in Jcra Marti, kmet. hči; Janez Leben, zid. pomočnik, in Uršula Prepeluh, perica; Jože Zvokelj. delavec, in Ivana Zde-
Sar, delavka; Andrej Bajec, laborant v dež. bolnišnici, in Ivana Virant, zasebnica; Ivan Kenda, plinarni mojster, in Ana Weber, zasebnica.
— Društvo slovenskih profesorjev vljudno vabi svoje člane na prijateljski sestanek v soboto, 27. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani. Na razgovor pride vprašanje o podaljšanju počitnic, o šolskih zdravnikih in druge zadeve.
lj Črno palico s srebrnim ročajem ie nekdo pomotoma vzel seboj te dni v kavarni »Union«. Dotični naj jo prinese nazai, da se ogne poznejšim sitnostim. Palica je za lastnika spominske vrednosti.
lj Pariorama-Kosmorama. Vojno brodovje dela danes državam ogromne skrbi. Druga pred drugo hiti, da si pridobi večjo moč na morju, na čelu vsem Anglija, ki ima sploh največje vojno brodovje. Kogar zanima videti te pomorske orjake, ogromne ladie oklopnice, križarke, torpedovke itd. nai gre tekoči teden v Panoramo-Kosnioramo. Tam vidi deloma angleško, deloma nemško brodovje, z vojnim pristanom Kielom, — spuščanje ladje v morje, boino vrsto vojnih ladij itd. — Prihodnji teden francosko-nemško brodovje leta 1870—71.
Izpred sodišča.
Podivjanost. Novega leta dan 1906 (»poldne je pilo več delavcev v Mrušici v tamoš-nji Višnarjevi gostilni. V mraku so zapustili gostilno in se drugam napotili. Med potjo so naleteli na fanta Andreja Kepica, kateremu je delavec Martin Jeriša peresa raz klobuka vzel in jih strgal. Neki neznani fant mu je pa klobuk razrezal. Kepic se je vrnil v Višnar-jevo gostilno in tam potožil svojemu bratu, kaj da se mu je zgodilo. Kmalu nato so pa notri prilomastili fantje Martin in Francc Jeriša, lanez Zorman in Janez Cedilnik, vsi delavci na tirušici. Nekoliko vinjen je Janez Kepic razkoračil sc nad njimi češ: »Kie da je oni doma, ki klobuke na cesti reže.« Obdolženci so bili takoj po koncu in Janez Zorman je z odprtim nožem sunil v prsi Janeza Kepica; ker pa je tretji brat Franc Kepic odbil sunek, ni nož predrl v telo. V tem je stopil v gostilno delavec Janez Majer. Ko je zagledal Janeza Zormana z odprtim nožem v roki, zavrnil ga je z besedami: »Ti kripel, se ne boš tepel z nožem.« Zormana je ta opazka tako vjezila, da je skočil v Majerja in ga z odprtim nožem sunil v prsi. Ko ie ta začutil, da je ranjen, zagrabil je za Zormanov nož, pri tem se je pa po desni roki obrezal. Ranjenega Majerja so odpeljali v bolnišnico na Hrušico, kjer ga je zdravnik obvezal. Ko se je potem v spremstvu hotel vrniti v Višnarjevo gostilno, zagledali so obdolžence, ki so se za cestni plot poskrili. Komaj da so prišli Majer in njegovi spremljevalci vštric njih, že so planili obdolženci s koli nadnje. Majerja, ki ga je eden napadalcev pobil na tla, so v nezavesti ležečega obdelovali z noži, dokler niso prihiteli ljudje na pomoč. Majerjeve poškodbe so bile zelo hude; vse so bile prizadejane z nožem, dve od teh sta bili smrtnonevartii; en ubodljaj je celo poškodoval hrbtenjačo. Iz nekdaj zdravega fanta postal je bolehen ob palici hodeč pohabljenec. Še isto noč je uprizoril Janez Cedilnik s svojimi tovariši nasilstvo, katerega se ic udeležil tudi delavec Martin Resman. Cedilnik ie prišel s Francetom Je-rišo v Svetlinovo barako ter hotel delavca Franceta Trhala spraviti z doma. Ko jima je dal'Svetlin umeti, da hoče imeti po noči mir, sta takoj odšla, a sc čez nekaj minut s celo družbo vrnila, ki je bila oborožena z raznim orodjem. Cedilnik in Jeriša sta drug drugemu ponujala prvenstvo, kdo da bo nocoj imel pri tej baraki »vorhand«. Končno so pa začeli udrihati po vratih barake, da je zapah odje-njal, ter so se vrata malo odprla. To priliko je porabil France Jeriša, da je mahnil skozi odprtino z motiko, in je le malo manjkalo, da ni zadel Mine Svetlin, ki je ležala v postelji. Cez kakih dvajset minut so razgrajači odšli. Obdolženci skušajo pri obeh napadih zvaliti glavno krivdo na Cedilnika. Sodišče je obsodilo Zormana na 15 mesecev, Franceta in Martina Jeriša vsakega na eno leto. Cedilnika na 10 mesecev ječe, Resmana pa na en teden zapora. Dalje morajo prvi štirje plačati eden za drugega Majerju 2500 kron za bolečine in odhod zaslužka in vrh tega še 3 krone na dan za hrano.
Razne stvari.
Samoumor pravoslavne opatinje. Veliko senzacijo vzbuja v Petrogradu samoumor
opatinje usmiljenih sester, Cabove. V njenej sobi so našli več bomb, orožja in obsežno korespondenco z revolucijonarji.
Povodnji. Tisa na Ogrskem je izstopila in preplavila vasi Torok-Becse in Aracs, kakor tudi 2500 oralov polja. Sava je izstopila pri Belgradu. Več hiš so morali izprazniti.
Tovorni vlak s petrolejem je na progi Jassy-Poškany skočil iz tira. Pri tem se je petrolej vnel. Pet uslužbencev je ubitih, 11 vozov je zgorelo, 17 je poškodovanih.
Mednarodnega goljufa Czapaka so na Duna u zaprli.
Načrt, kako napraviti tunel skozi Mont Blank, je vložil pri italijanski vladi inžener Mario Piquet.
Padel tristo metrov globoko. Iz Inomosta poročajo: Mladi slikar napisov Vaschek, rodom z Dunaja je včeraj nabiral na Martinovi steni vijolice ter pri tem padel tristo metrov globoko. Slikarja so našli mrtvega z razbito glavo.
Koliko se trosi za časnike v Ameriki. V
Ameriki se za novine trosi povprečno na leto 4 milrarde dolarjev. Časnikov je 350.000, a dnevnikov 27.000. Direktno in indirektno zaposlenih ljudi okoli časnikov je okoli en milijon.
Kolonizacija Sahallna. Ruski minister za trgovino je imenoval poverjenstvo za kolonizacijo ruskega dela otoka Sahalin.
Število gledališč v Evropi. Nekdo je izračuni 1, da je v Evropi 1500 gledališč.
Telefonska In brzoiauna poročila,
CESAR IN PRAŠKI NADŠKOF.
Praga, 24. aprila. Cesar je praškemu nadškofu baronu Skerbenskemu podaril svojo lastnoročno podpisano fotografijo v zlatem dragocenem okviru.
ARETIRANI DEFRAVDANT.
Gradec, 24. aprila. Blagajnik banke Mayer, Karol Petter, ki je defravdiral 110 tisoč kron je bil v bližini Judendorfa aretiran. Oddali so ga graškemu deželnemu sodišču. Petter je iz premožne dunajske rodbine.
DOMPIERI PRI BECKU.
Dunaj, 24. aprila. Voditelj tržaških krščanskih socialcev Dompierj je bil 22. t. m. pri ministrskem predsedniku Becku v avdi-jenci. Menila sta se o celem kompleksu tržaškega vprašanja.
TRPINČENJE VOJAKOV.
Budimpešta, 24. aprila. Tu se je ob priliki inšpekcije vojašnice od strani nadvojvode Jožefa ustrelil huzar Henr. Kohn. Kohna sta nečloveško mučila stotnik in stražmoj-ster, ki je huzarju velel jahati na neosedlanem konju, dasi je Kohn bil po celem telesu ranjen ln bolan. Nadvojvoda je odredil strogo preiskavo in je položil na rakev umrlega vojaka venec.
DEMENTI.
Rim. 24. aprila. »Giornale d' Italia« ogorčeno dementira vesti nemških in avstrijskih listov o govoru italijanskega kralja ob priliki, ko se je spustila v morje bojna ladja »Roma« ter imenuje dotične korespondente nemških listov »drhal ponarejevalcev.«
ŠPANSKA MORNARICA.
M a g d e b u r g , 24. aprila. »Magdebur-ger Ztg.« trdi vzlic vladnim dementl em, da se bo z angleškim denarjem zgradila nova španska eskadra, obstoječa iz 6 težkih križa-ric, 9 lahkih križark in torpedovk. Stroški so proračunani na 400 milijonov pezet.
KRALJ EDVARD V PARIZU.
Berolin. 24. aprila. »Vossische Ztg.« poroča, da se bo angleški kralj Edvard podal koncem maja v Pariz.
KRALJ PETER V RIM.
B e 1 g r a d , 24. aprila. »Pol tika« trdi, da se bo srbski kralj Peter podal v Rim. (Srbska vlada je to vest že dementirala.)
GOLOVIN PRI CARJU.
Peterburg, 24. aprila. Car je Golo-vinu, predsedniku dume, dejal, da upa, da bo duma delovala v sporazumu z ministrstvom.
VELIKI POŽAR V TOULONU.
T o u 1 o n , 24. aprila. Požar v arzenalu je zanetila zlobna roka. Dobili so 30 cm dolgo vžlgalno vrv pri nekem skladišču petroleja. Požar je uničil pet velikih poslopij, ranjenih je bilo 40 oseb.
POTRESI.
Valparaiso, 24, apr, V Chile se ponavljajo vulkaničnl potresi. Včeraj je padal pepelnatl dež.
Poslano.
Glede na „Poslano v ^Slovenskem Narodu" z dne 3 t. m. se strani gospoda L. G r ii n f e 1 d a , ki je bil svoječasno akvi-ziter pri glavnem zastopu c. kr. priv občne zavarovalnice „Assicurazioni Generali" v Ljubljani, sedaj pa deluje za konkurenčne zavode, — je centralno ravnateljstvo v Trstu izdalo naslednjo izjavo.
V Trstu, 18. aprila 1907.
Gospod J. N. ROGER ml.
ravnatelj glavnega zastopa za Kranjsko
v Ljubljani.
Z ozirom na Vaše poročilo o napadih 'na Vašo osebo v .Slovenskem Narodu" z dne 3. t. m izjavljamo Vam radovoljno, da smo zadevo preiskovali in se prepričali, da ni nikakega povoda postopati proti Vam, ter da naše zaupanje do Vas po teh napadih ni prav nič omajano.
Velespoštovanjem Za c. kr. priv. Assicurazioni Generali genetalni tajnik:
916 .s - 3
pl. RICHETTI 1. r.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a »i	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vetrori	Nebo	las Is >» *
23	9. zveč	740 4	8 5	sl. jvzh.	jasno	
24	7. zjutr-	37 0	5 1	sr. svzh.	n	00
24	2. pop.	734 4	20 2	sr. jzah.	del. jasno	
Srednja včerajšnja temo. 9 1°, norm. ~ 110°						
TUflll KREGAR
pasar In izdelovatelj cerkvenega! orooja in posode ...


se priporoča velečast. cerkvenim [ predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odslej na
Elizabeta! cesti
blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 5^5 3
SSliiiililil 8 8
Na prodaj je
hiša
941 3-1
na Jezici štev. 56
fjr» I Le .Templjev vrelec" ■ OiUr ■ styria vrelec" sta zakc
in
tyria vrelec" sta zakonito zavarovana kot rogaška kisleca Vsi drugi izdelki, ki nosijo oznanilo „Templ)ev vrelec" ali ,Styria vrelec", vedno napačno pridejo v prodajo kot rogaški, naj se odklanjajo. — Dežtlna uprava studenca R oga šk a-S 1 a t i na. 747 2—1
priporoča
v največji izberi Katoliška
tiskarna LjUbijani
Deklica
z dežele, ki se uči kuhati, išče za takoj stanovanje s hrano pri pošteni rodbini.
Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „s tanovanje in hran a". 938 2-1
ob veliki cesti, pripravna za vsako obrt. — Več se poizve istotam.
Dobro ohranjeno 939 3-1
damsko kolo
skoro novo, se proda po zelo nizki ceni zaradi selitve.
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Poučevanje
u laškem (italijanskem) 748 jeziku. 4-3
Oglsiti se je v upravništvu „Slovenca".
Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišja odlika „GRAND PRIX".
m Zahtevajte le:
5i9 1
GLOBUS
z varstv. znamko
GrLOBTJS
v rdečem pasu Edini izdelovatelj: Fritz Schulz ml. Akcijska družba, Lipsko.
čistilni izvleček
ker se
ponujajo mnoga ponarejenja.
Hiša na prodaj
V Postojni se proda zaradi smrti lastnika na glavnem trgu stoječa
= HIŠA =
v kateri se nahaja že nad 60 let dobro idoča trgovina.
Dotične ponudbe naj se pošljejo do 15. maja t. I. na H. Janešič-OrešeSc v Postojni 6t. 76.
892 3-2
F. P. Vidic & K o m p., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov -v
..Sistem HAMOlfl" (SlrnnsfDlzzlesel) ..Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z iioo privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.
jE^eC-l
f^S-illJšutetS
• : V
9. JCieelicb
župnik v St. Luciji pri Alboni, Istra, je ozdravil svojo devetletno bolezen v želodcu z vporabo
želodčne tinkture
(tudi odvajalno) lekarja Piocolija v LJublj.
1 steklenica stane 2o vin. 2745 I d 12 steklenic z zavojem K 2 70 24	, „ 5-12
70	n 14'—
Zunanja naroČila izvršuje najtočneje lekar Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta.
sprejme takoj Joief Vengar, [mizar, Koroška Bela št. 97. Pošta
| a v orni k, Gorenjsko.	931 2—2
Borzna poročila.
[,Kreditna banka1 v	LJubljani.
Uradni kurzi dunajsko borze 24. aprila 1907
K&loibanl papir)!	Deair B1"S°
11'/. majeva renta............98 65 98 75
1'/, »rebrna rento.....100— 100-20
4'/, avstrijska kronska rento .	98-65 98 85
i'l, , ilata rento...	11710 117 30
C/, ogrska kronska , ...	94 30 94 50
t'/, , »lato ....	112-40 11260
6'/, posojilo dešele Kranjske .	95 lo loo-gO
| i»/„•/. posojila mesto Spljet . .	113 30 113 40
i V/. ■ . Zader . .	9890 10085
I l'|i*/. bosn.-herc. iel. pos. 1902 .	99 65 loo 65
1'/, češka dei. banka k. o. . .	99 50 99 70
<•/, , , , I. o. . .	98 75 99 25
t",•/, »ast. pisma ga!, d. hip. b. .	100 lo 101 lo
IV/. peSt- kom. k. o. 1 10pr	105 90 106 90
<■ ,•/, «ast. pisma Innerst. hr. .	100— 101 —
h V/a • > ogr.cen.del.hr.	99-76 100-26
I i1;,'I, , „ , hip. banke.	100— 100-30
i1,'/, obl. ogr. lokalnih šel. d. dr,	100-— 101 —
C „'/. obl. CeSke ind. banke .	100-25 101-26
i'/, prior. Trst-Poreč lok. .	99-90
| {•/. prior. dol. žel............99 60
, jui. žel. kup. '/i'/,	304-
|4"i7. avatr. pos. m šel. p. o	100 76
Bratk«.
krežke od 1.1860'/.....
, , 1864 .....
tl*ski......
um. kreditne I. emisije
. , II- . ogr. hip. banke . . . srbske i frs. 100 — . , tur&ke .......
arcCk« . . ,
iBtslllka
I Kreditne	„	.	.
I Inomošk*	n	•	•
[Krakovske	„	•	• I Ljubljanske
I Avstr. rud. križa „ .	.
|0gr. , ,	.	.
1 Rudolfov«	„	1	.
tt	•	•
|DunaJske kom.	„	.	.
D elal «e.
||u2ne ioleinlce......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančna delnic« Avatr. kreditne banke . . .
Ogrske „ .....
Kivnostenske
»1 • • «
Pr.-mogokop v Mostu (Biflx)
Mlinske monton.....
1'raške žel. indr. dražbe . .
kima-Mur&nyi......
"vbovljake premog, družbe . ijvatr. orožne tovr. družbe . žke sladkorne družb« . , ▼ a I a I «t
kr. cekin......
lo iranki........
marke........
taverelgns , ......
|iwk«...... , .
l?.ški bankovci.....
ublji.........
pnliHI	. .
151-258 -
149 50 271 50 282- -248 — 96 -188 76 21 60 437 -82' — 93--69-46 -27 40 65 -181— 481—
134 50
680-76 1767 605*— 779— 243 -728 — 605-50 2587 -65340 269 — 663 -144—
914 19 13
23	48
24	04 117 60
95 40 2-61 4-84
306 -ltO 60
153 — 264— 151 50
281 50 242 -268 — 106 — 189 75
23	60 447 -
90--96-67--48— 29 40 71— 182 — 491--
135 50 661-75 1777 -666- -780— 243-60 730 606 50 ?597'--664 40 272 — 659 -145--
19 16 19-15 23-56
24	12 11780
95-60 2-51" 5-—
Ig)©© ®®® ©G®
»tolidka Tiskarna
priporoča nuraorrataa
vizitnio
po aiaki ani.

|!!!! Kašelj I!!!
Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prsa
s 3 jelkami. Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
eun not* P0,r- izpričeval dokazuje, da je wJ£U res, kar se obljubuje. 2483 24—21 Zavoj 20 in 40 vin. - Dosa 80 vin. pri t lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald pL Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v LJubljani. Carl Savnik, lekarnar v Kranju.
Razpis.
Za zgradbo naprave za vodno preskrbo vasi Laže pri Senožečah, politični okraj Postojna, na 10.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom
javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 5. majnika t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu županstvu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe naprave za vodno preskrbo v Lažah."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisano županstvo si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima pritrditi končno deželni odbor.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni.
Županstvo občine Laže,
dne 15. aprila 1907.
929 3-2
Fran Zetko.
Zahtevajte zastonj
(o franko tno| veliki, bogato llutlr.van (lavni ccnlk < os,I IK4 Ukinil vitb vr«l nlkrlii..•((., i,tbr*Ib lo ilatlb u. > joiuiko lionkopl, H».fc«, (»situ« Nch.fOieuirH, (JU.hbtlr kakor indl v,it vril .olldulh ti nt. In In inb»l< f, lzrti.lt torar.lihlb o<-aak. Nlkcl. remont. ura . .	K S —
• lil Koikopl patent ari . . . 4'—
, , erm liki. rem. ara , ivlc. Uvlr. Roskopf pal. ura , S-~ Ooldln rem. ura .Luna" k.l«|t , 8 M' •rebr. . . .Olorla"	,84
, . , dvojni piti{ . , is so . oklep vcrlilca t rinile, si pero In karab., 15 gr. trika . 3-r.ika Tnla nlkcl ara • ildro t .Lana" kolesjem . 10 V ■r. ■ kukavico K 8-30, budilka K 3 90, kuhln|ika ara K S-— ivarcvaldaka ara K 2 80 T* ria k o .ro 8lctao piam.ao jamatrot siknil nokul /.me.. dn.oU..«, ali drnar nai^J !
*rva lovurn« i« are Minus?!« Konr-ncS v Mo,*n 1789 (Hriix) št. 65-t, Češko. <0'i 6
V najem se odda
z ugodnimi pogoji
go$tilnei
v »Narodnem domu« v Spod. Dravogradu na Koroškem.
Gostilna je sredi trga in dobro obiskana. Hiša je lastnina slovenske posojilnice v Spodnjem Dravogradu.
Prosilci se naj oglase do 25. aprila t. 1. ali 'ustmeno ob četrtkih v posojilniški pisarni, ali pismeno pod naslovom : »Hranilnica in posojilnica v Sp. Dravogradu, Koroško. 806 5-5
PENGOV
podotor, Izdelovatelj oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovšeini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	684 20 — 3
podobarsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice £tev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po. nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.^
Prodaja na debelo in drobno.
Fimež
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-75 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrneiev, lakov in steklarskega Meja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
C. kr. oblastveno potrjeno 2010-» 26 uciliščo za Rrojno risanj o
branja cJesifi
Ljubljana, Stari tri it. 28.
$ Dobi se tudi kroj po žiuotnl meri. e
'///'s*
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
reglstrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3. do 5'/2- ure popoldne s
4'|2°|O	™
I obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo 1	samo plafiuje.
J Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
lOO hktl.
vina
lastnega pridelka, letnika 1906, renske gra-ševine (R h e i n r i s I i n g), 11 —12 volum. (10 stopinj). — Vino je belo-zelene barve, popolnega okusa, iz povsem zdravega grozdja. Vino se nahaja blizu Zagreba v Mikuliču. Ogleda se lahko na licu mesta. Cena 24 gld. za IOO litrov pri vseh 100 hktl., postavljeno na kolodvor Zagreb. Več se izve pri upraviteljstvu vinogradov Miletič, Mikulič, pošta Zagreb, llica 73«	919 3_2
v angleškem skladišču oblek
O. Bernatovlč, Ljubljana Mestnt trg 5,
903 12—4
Nove pesmi za Šmarnice!
Devetnajst Marijinih pesmi
za mešan zbor, solospeve in orgije, zložil Ign. Hladnik, op. 51. Cena 2 kroni.
Dobe se v Katol. bukvami in pri Schvventnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu, Dolenjsko.
760 7—5
Staro

železo
baker, svinec in mednino plačuje po najvišjih cenah zrzrzizzrr
»T Fr. Stupica
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvazorjev trg št. 6. 718 3
Sobotna izdaja
..Slovenca"
stane celoletno
K 7-—
Naroča se pri upravniStvu v Ljubljani.
Mlad 9J6 3-3
čevljarski pomočnik
želi dobiti delo pri kakem boljšem mojstru, ker bi se rad v svoji stroki še bolj izuril.
Pismene oglase na: S a r u g a , Radcckega cesta štev. 11, Ljubljana.
Ugodno in ceno se proda lepa
enonadstropna hiša, %
obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled.	784 20— u
Najcenej6e
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu ln preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
===== v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg Stev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i6s h-u m Peprsvlla točno In osno. m
nn MI&VS IHH^Ib« ZUHUŽfcjnH PIVOVmEi ZALEO lw ULLNIdBiA UllU&tSA TRG v Ljubljani, telet. K. =
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
— Zalaga ■ SpadaJI Aitki, talafaaa Ua*. l»7. ——
«3

Naznanilo in priporočilo.
Ker sem svo.e tesališče in lesno skladišče opremil ter vse na novo uredil, se priporočam v izvršitev
vseh tesarskih del, «
kakor: strešne stole, cerkvene strehe, zvonike, kupole, verande, ledenice, mostove, ter cestne in vodne stavbe, kakor tudi vsa popravila itd.
Izdelujejo se tudi načrti, spadajoči v stavbno stroko.
Franc Pust,	44010
mestni tesarski mojster, Streliške ulice, Ljubljana.
Razpis.
917 3-3
Za zgradbo jedne kapnioe, z vsebino 100 m^, v vasi Jakovca, politični okraj Postojna, na 6000 K proračunjena dela in dobave, se bodo oddale potom
javne ponudbene razprave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih v enotne cene proračuna naj se predlože do I. majnika t. I. ob 12. uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
ir »Ponudba za prevzetje sradbe kapnlce u Jakouci." -m
Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 odstot. stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani občinski urad si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne gledč na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Oddaji ima končno pritrditi deželni odbor.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni občine Vrabče.
Občinski urad v Vrabčah, dne is. apriia 1906.
Fran Seražin,
župan.
FR. ČUDEN, u
nrar io trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti s j. ženini In neveste 1
Največja in najbogatejša zaloga Tepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih oenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem ia posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230.
Vabi in se priporoča za obilni obisk
Fr. Čuden,
urar in trgoveo na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
131—27

priporočilo.
Slavnemu občinstvu in preč. duhovščini vljudno priporočam vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela iz vsakovrstnega in trpežnega kamna, kakor tudi
veliko zalogo prav lično izdelanih
nagrobnih spomenikov.
Prevzamem tudi napravo kompletnih rakev kakor vseh vrst kamnoseških del na pokopališču in tudi na deželi, po najnižji ceni. Upajoč, da me slavno občinstvo z obilnim delom počasti, bilježim z vsem spoštovanjem vdani
fr. Kunovar,
kamnosek pri Sv. Križu Ljubljani in v Dolnicah Št. Vid nad Ljubljano.
Opozarjam, da izvršujem naroČila na žgano apno in kamen za kamnoseško in zidarsko obrt iz lastnega kamenoloma.
800 Naročila sprejemam pri pokopališču in v Dolnicah. 10-5
Proda se posestvo na Glincah pri Ljubljani J&Jfc

radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji. V hiši je že nad 50 let obstoječa gostilna z velikim senčnatim vrtom in z vrtom za sočivje. — Zraven je velika vinska klet, pripravna za kakega vinskega trgovca in veliko skladišče, pripravno za vsako trgovino. — Naslov pove upravništvo „ Slovenca".	932 3
H
d nI
H
n
N N N N
IS
N H
n
n
H h
M
h
Ugodno ponudbo.
Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo samo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali vtoliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo.
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2'—, zlata obreza (mesto K 3 40) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5-—) samo K 3 —, fina bela vezava (mesto K 6'40) samo K 3-20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot v nebesa ali življenje udov tretjega reda sv. Frančiška Serafinskega, ki med svetom živijo. Spisal O Nikolaj Meznarič. Peti pomnoženi natis 1899. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1-30, n poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd. za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1-80) samo K 150, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 1'90, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni stroga, temveč upliva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nauki in molitve za odraslo mladino. .Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895. Rdeča obreza (mesto K 160) samo K 1 -, s poštnino 10 v. več. Kruh Nebeški ali navod pobožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami. Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890. Šagrin-usnje, okovano z zlato obrezo (mesto K 3'60) samo K 2'—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo 30 vin., ve-
zano (mesto K 120) samo 50 vin-, s poštnino 5 vin več.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Ivan Belec, župnik, 1885. Broširano (mesto K —-40) samo K — 20, s poštnino 6 vin. več.
Psalmi. Preložil Ivan Vesel 1892. Broširano (mesto K 2-—) samo K 150, s poštnino 20 vin več
Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Založil Anton Golobič, 1890. Broširano (mesto K 160) samo K —'90, s poštnino 20 vin. več.
Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906. Broširano (mesto K 2'—) samo K 1-50, s poštnino 20 vin. več.
Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906. Broširano (mesto K 4*80) samo K 3 80, vezano (mesto K 6-—) samo K 4'90, s poštnino 30 vin. več.
Za duhovniško porabo:
Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kržič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mesto po K 6 —) samo po K 3—, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo „Ljubosumnost.
Duhovski poslovnik. Sestavil Martin Poč, župnik, 1900. Broširano (mesto K 4 —) samo K 2 80, vezano ('mesto K 5 20) samo K 3'90, s poštnino 30 vin. več.
Katoliftko zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2'—) samo K 1—, vezano (mesto K 3'2o) samo K 2 20, s poštnino 30 v. več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton Veternik, župnik. Štiri zvezki broširani (mesto K 9-—) samo K 6'90, vezani (mesto K 12 20) samo K 9'80
Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril dr. R Neuschl. Poslovenil F. Hiersche. Broširano (mesto K l-2o) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več.
Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič. Letnik 1887, 1*91, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4 —, s poštnino 30 vin. več.
Kakor že povedano, velja znižana cena
samo do 30. aprila t. 1.	509 16
N g
N N N
l
»KATOLIŠKA BUKUARRA" U LjUbljoni.
wmxxxxxxsxwmxwxxm
N N N N
m
N N
m
k
N
N
N
Podružnica b v Spljetu. s
Delniška glavnica i i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditno bnnka v Ljubljani
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predojeme na srečke in druge vrednostne papirje.
Zamenjavo valute In novce po dnevnem kurza, dlskontaie kulantno devize v
Vloge nm knjižice in v tekočem računu obres- ^ I^O
tuje od dne vloge do dne vzdiga po
aiklh lirah.
Podružnica a v Celovcu, b
■ Rezervni fond i i i i i K 200.000. i i i