odgovori na vprašanja delegatov KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUD-NIK KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 35 — OŠ BIČEVJE VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora združenega dela dne 21/11-1978: »Predlagamo, da se bolje osvetli šolski okoliš OŠ Bičevje in drugih šol v naši občini. Pouk se konča v trdi temi, zato so učenci ogroženi v temnih ulicah (Jamova, ob Gradaščici, Splitska, ceste proti Cesti dveh cesarjev in druge). ODGOVOR: Ta dela so že zajeta v osnutku programa del za leto 1979. DELEGACIJA KS DOBROVA: VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora krajevnih skupnosti dne 21/11-1978: Že več let potekajo razgovori med predstavniki KS Dobrova in predstavniki SOb Ljubljana Vič-Rudnik o nujnosti rekonstrukcije in asfaltiranju občinske ceste Dobrova—Stranska vas in občinske ceste Razori—Podsmreka—Tržaška cesta. V letošnjem letu je bilo dogovorjeno s predsednikom IS občinske skupščine, da se v rebalansu proračuna občine za leto 1978 zagotovijo sredstva za izdelavo tehnične dokumentacije, v letu 1979 pa sredstva za as-faltiranje navedenih cest. Vendar ugotavljamo, da v osnutku pro-grama družbeno ekonomskega razvoja občine v poglavju pro-storski razvoj rekonstrukcija in asfaltiranje občinskih cest Dobro-va—Stranska vas in Razori—Podsmreka—Tržaška cesta nista zajeti. Na zborih delovnih Ijudi in občanov, skupščini KS in na de-legaciji KS za občino je io vprašanje vedno obravnavano in zahte-vamo, da se program razvoja občine ustrezno dopolni. Stanje je nevzdržno. O tem so bili predstavniki skupščine občine v zadnjih 10 letih neštetokrat seznanjeni in opozorjeni in je res zadnji čas, da se ti dve cesti asfaltirata. Promet na omenjenih cestah je vedno večji, še posebno v zadnjem času, ko cesti zaradi rekonstrukcij v centru mesta služita kot obvoznici. Vaščani vseh prizadetih vasi t. j. Stranska vas, Podsmreka, Razori so pri tem pripravljeni poma-gati, tako s svojim delom kot s finančnimi sredstvi. ODGOVOR: V osnutku programa del za leto 1979 Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik je predvidena ureditev ceste skozi naselje Podsmreka, kar je rezultat materialne bilance sredstev, s katerimi razpolaga Komunalna skupnost. V primeru, da bo zaradi gradnje obvozne ceste Celovška cesta—Dolgi most prišlo do prekomernih obremenitev navedenih cest, pa bo potrebno z investitorjem del Republiško skupnostjo za ceste skleniti ustrezen dogovor o urejanju teh cest. KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 4 — ISKRA TOZD SEM, de-legat ka Marija inž-. Pirc VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora združenega dela dne 21/11-1978: Z ozirom na predlog za preimenovanje in spremembo poteka Ceste na Brdo, kdo bo skrbel za to, da predvidena gradnja kanali- zacije po preimenovanju ne bo na tistem koncu, kjer se ulica ne bo tako imenovala, izostala. Namreč na prejšnji seji skupščine je bil sprejet program komunalne ureditve te ulice. ODGOVOR: V delovnem osnutku programa investicij za leto 1979, ki izvira iz srednjeročnega programa del za leto 1975—198Q je predvidena gradnja kanalizacije po stari Cesti na Brdo. Program mora biti sprejet še na skupščini Zveze komunalnih skupnosti Ijubljanskih občin Ljubljana, Stritarjeva 7, na podlagi predhodnega mnenja skupščine Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, ki je že postavila ustrezno zahtevo po gradnji. Enako zahtevo je sprejel tudi IS SOb Ljubljana Vič-Rudnik. • KONFERENCA DELEGACIJ ŠT. 34 VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora združenega dela drte 21/11-1978: Iz programa družbeno ekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 v okviru prostorskega razvoja ni razvidno, kaj je z obnovo oziroma asfaltiranjem ulic: Langusova, Teslova, Zavetiška. ODGOVOR: Družbeno ekonomski razvoj občine Ljubljana Vič-Rudnik vklju-čuje program del Komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. Oba programa, ki slonita na materialnih možnostih, resnično ne vključujeta urejanja navedenih cest, to pa iz vzroka, da je prioriteta del dogovorno dana objektom, ki pomenijo nadaljevanje že zače-tih del v prejšnjih letih, urejanje avtobusnih linij, cest, ki povezujejo posamezne soseske in naselja ter objekte, katerih urejanje je nujno zaradi prometne varnosti. Poleg tega pa je ureditev Langu-sove ulice vezana na ureditev Tržaške ceste oz. poslovnega cen-tra. DELEGACIJA KS MALČI BELIČ VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26/12-1978: Ob zadnjih dveh sneženjih smo ugotovili porazno stanje na hodnikih ob parcelah SLP, oz. vrsti drugih objektov na področju KS Malči Belič. V ilustracijo navajamo nekaj primerov: — Tržaška: pri hiši št. 51, 79 (VVZ), — od Viške do Tbilisijske in dalje do črpalke — obojestransko, — Tbilisijska v celotni dolžini — obojestransko, — hodnik med Tomažičevo in Gerbičevo, — Gerbičeva ob SLP parcelah, — Jamova od Vrhovnikove do Tbilisijske — obojestransko, — hodnik med Tomažičevo in Gerbičevo, — Gerbičeva ob SLP parcelah, — Jamova od Vrhovnikove do Tbilisijske — obojestransko, — Tbilisijska pri dostopu do VVZ itd., itd. V zvezi zgoraj navedenega prosimo za pojasnilo in odgovot kakšna je funkcionalna širina zemljišča ob objektih (načelo štiri-metrskega pasu) oz. kako je to vprašanje v širšem pomenu ure-jeno in dogovorjeno. ODGOVOR: Čiščenje snega s pločnikov je urejeno z odlokom o ureditvi zim-ske službe na ureditvenem območju mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 29/75). Odlok določa, da pločnike čistijo hišni sveti, zbori sta-novalcev, upravljalci in uporabniki objektov, poslovnih hjš irvloka- lov ter lastniki zgradb, ki so istočasno tudi uporabniki. Obveznost velja tudi za odstranjevanje snega z dovoznih poti, pešpoti, parki-rišč in utrjenih dvorišč na funkcionalnem delu zemljišč, ki pripa-dajo posamezni stavbi ali skupini stavb. Funkcionalno zemljišče v moderno zasnovanih naseljih, pa tudi sicer, je podano z zazidalnim načrtom, sicer je pa to določeno z pogodbo o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki (družbenimi in zasebnimi) stavb in z načrti delitve etažne lastnine, pri čemer ne igra nobene vloge lokacija stavb (ob pločniku ali pa vstran z vme-sno zelenico, dvoriščem ipd.). Iz vsega navedenega izhaja načelna ugotovitev, da za vse pri-mere, ki jih navaja KS, obstoja zavezanec (hišni svet, upravljalci in uporabniki objektov ali zemljišč, gradbeno podjetje, organizacija za urejanje stavbnih zemljišč ipd), ki svoje obveznosti po odloku ni izpolnjeval. Vsi navedeni, kot tudi ostali, so bili na to opozorjeni, tako da upamo, da v bodoče ne bo več prihajalo do lega, da ploč-niki ne bodo očiščeni. Istočasno pozivamo vse občane, da za primere, ko zavezanci ne upoštevajo določil odloka, to sporoče Komunalni inšpekciji pri Upravi inšpekcijskih služb mesta Ljubljane, ki je zadolžena, da vrši nadzor za izvajanje odloka. Komunalna skupnost občine Ljubljana Vič-Rudnik: Predsednik izvršnega odbora: Zorn Srečo, dipl. inž., I. r. DELEGACIJA KS MALČI BELIČ ; . '. VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora krajevnih skupnosti dhe 21/11-1978: 1. Zaradi avtobusnega prometa na Vrhovce, ki je bil ob gradnji podvoza na Erjavčevi speljan po Tržaški in Gregorinovi na Cesto na Brdo, je bilo križišče Tržaške in Gregorinove semaforizirano. Avtobusni promet je sicer preusmerjen, vendar predlagamo, da bi križišče ostalo semaforizirano, ker služi več namenom: lažjemu izhodu iz Rožne doline, Viča, Brda in Vrhovcev, zanesljivejšemu prestopanju Tržaške ceste, ki je zaradi oskrbe prebivalcev nujno, zaradi neposredne bližine dveh šol (gimnazija in osnovna šola) itd. 2. Zanimajo nas objektivni razlogi, zakaj semaforizirano kri-žišče na Tržaški in Tbilisijski ne deluje? Križišče je semaforizirano že nekaj let, vendar je delovalo le nekaj dni. Od postavitve sema-forjev do danes se je število prebivalcev v soseski VS-4 najmanj podvojilo in še raste, hkrati pa se krepi industrijska cona, katere del (KPL, TOZD Komunalne gradnje, obrati SGP Grosuplje), je s par sto vozil in slrojev vezan na citirano križišče. Predlagamo, da se semafor aktivira in naj služi predvsem krajanom na tem območ-ju, s čemer tranzitni in turistični promet ne bo ob vsej množici se-maforjev v Ljubljani bistveno oškodovan, prometna varnost tako krajanov kot vozil pa bo neprimerno večja. DELEGACIJA KS ŽELIMLJE VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora-krajevnih skupnosti dne 21/11-1978: Kdaj se bodo pričela izvajati obnovitvena dela za izboljšanje električnega omrežja in električne napetosti na območju KS Že-limlje? Vprašanje postavljamo na zahtevo občanov, ki se obračajo na vodstvo KS s pritožbami o zelo nizki napetosti električne energije v omrežju. Občani podajajoproblematikoopojavu nemožnostiupo-rabe določenih električnih aparatov zaradi prenizke napetosti (pralni stroji, črpalke centialnih peči, televizorji, elektiomotorji za kmetijske dejavnosti itd.). Poleg tega podajamo v informacijo tudi izvedena zapažanja o rneiitvah napetosti v posameznih časovmh presledkih. ODGOVOR: Vletu 1979smopričeli napodrotjuKS Škofljicezgiadnjotians-formatorskih postaj Gradišče, Vih m Ločnik To celoino obmocje se napajaizTPŽelimljeinjebilopolegžev ie'u 197 7 zgiajeneTP Smnjene najbolj potrebno sanacije el omrežja, oziroma gradnje transformatorskih postaj V letu 1980 ptedvidevamo giadnjo tiansfoimatotske postaje Skopačnik, ki bo verjetno zajela tudi območje ot cesti Želim-Ije—Pijava gorica, ptoblem pa se bo obdelal v piojeMu same transformatorske postaje Naširšem območju jebila v letu 1978 zgiajena tudi TP Sait-Ko. potrebno pa bo zgraditi še TP Dobravica in TP Klada Zaradi velikega števila zelo nujnih gradenj TP moianio k teše-vanjutegaproblemapristopiti postopoma. Smatiamo. da toncv roku 2—3 let sanirali najnujnejše probleme s pteskibo z eiektiicnc energijo (vsaj napetostno) Obnova nizkonapetostnega omrežja pa je odvisna od i azpoioz Ijivih sredstev. Zdaj vsa sredstva vlagamo v gradnjo TP. kei s tem rešujemo največ problemov DES Ljubljana. n. sub o ELEKTRO LJUBLJANA OKOLICA b o B. Ložai. I i. K. Juvan. I i ODGOVOR: 1. Križišče Tržaška—Gregorinova je bilo semaforizirano za-radi začasno spremenjene trase avtobusne proge št. 14 na Vr-hovce. Trenutno poteka sicer avtobusna proga prek železniške progevpodaljškuTobačneulice, bopazaradi nadaljevanja del na tiasi nove Prešernove morala zopet uporabljati omenjeno pot po Gregorinovi.tako, da križišče ostaja semaforizirano. 2. V smislu dinamike izgradnje cestnega omrežja po 10-letnem programu pa bo v naslednjem letu rekonstruirana Tržaška cesta. Ob tej priliki bo urejena sodobna semaforizacija, poleg tega kri-žišča tudi križišče pri Tbilisijski in sicer tako, da bo med obema izvedeno koordinirano delovanje, kar je predpogoj za zagotovitev propustnosti. Po taki tehnični izpopolnitvi bo tako normalno delo-valo tudi križišče pri Tbilisijski, ker pri obstoječi tehniki in sedanjih piometnih obremenitvah na Tižaški cesti ni moglo in je bilo zato na utupajočem signalu. Skupščina mesta Ljubljane : ...... Komite za promet in zveze Predsednik komiteja: • .. Stanko Savic, I. t. DELEGACIJA KS KOLEZIJA: VPRAŠANJEpostavljeno na seji zboia kiajevnih skupnosti dne 21 11-1978: Zakaj se ne usposobi potrebam pnmerno Cesto dveh cesarjev, da bi pievzela mestni titinzitni m ves piomet smeii9 Razginjena meMna ^v'oresta. imenovana -U> nakazuje na-daljnjo obremenitev Ceste v Mestni log ter.razbremenitev Ceste dveh cesaijev (tv io odiezana) >•¦L- Koiezija se jetiajno tonla. da bi se ves tezak piomet p:ene-;-ei \i Ce&!e v Mestni log na neobzidano Cesto dveh ce&aijev. piediaga sepa lavnoottatno Pievoz smeti &e boveijetno v ceioti pienetei na Ce&to v Mestm log ODGOVOB SIS za giadnjo cest je pooblaščena giaditi samo tiste ce&te. ki so v 10-lelnem piogiamu izgtadnje cest v Ljubljam. Upiavičenost izboljšanja voznih sposobnosti Ceste dveh cesaijev bi pnšla v poštev za SIS le v pnmeiu, če bi ob gradnji ceste po 10-letnem piogtamu pieusmenli piomet na navedene ceste. Cesta dveti cesarjev je občasna cesta oz. mestna zaradi od-voza smeti in odpadkov. Zato bi bila njena rekonstrukcija možna le preko občasnega ali mestnega programa. , SIS ZA GRADNJO CEST LJUBLJANA: Direktor delovne skupnosti: mgr. Jože Jenko, dipl. inž., I. r. K zgoraj omenjenemu odgovoru pa Komunalna skupnost ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik dodaja naslednje pojasnilo: V vseh urbanističnih dokumentih je Cesta v Mestni log oprede-Ijena kot mestna cesta, ki sicer povezuje 2 predela občine (Rudnik in Vič) med seboj, vendar pa kot cesta, ki ne bo prevzemala tovor-nega tranzita. To funkcijo še vedno prevzemajo Tržaška, Ašker-čeva. Karlovška in Dolenjska cesta oziroma južna obvoznica, ko bo zgrajena. Pri urejanju vseh teh cest lahko Cesta dveh cesarjev resnično služi kot obvozna cesta, kar bo moral investitor 1O-let-nega programa SIS za ceste upoštevati v svojih programih, če-prav SIS za ceste meni, da je to cesta, ki služi le za odvoz smeti ter da torej urejanje te ceste sodi le v občinski ali mestni program. Predsednik IO: Srečo Zorn, dipt. inž., I. r. DELEGACIJA KS BARJE: VPRAŠANJE postavljeno na seji zbora krajevnih skupnosti dne 512-1978: Ali je uieditev križišča Ižanska cesta — Hradeckega cesta — staii Karlovški most — železniški nadvoz dokončna? Če je, potem je takšno stanje nevzdržno. Križišče je nevarno posebno v neu-godnih vremenskih razmerah. V samem križišču sta dva strma vzpona iz Ižanske ceste na staii Karlovški most in na nadvoz že-leznice z ozitom na ostti ovinek na stari Karlovški most. Delna re-šilev bi bila že uvedba semaforjev v tem križišču in želimo odgo-vor. če je to v planu. Ob Ižanski cesti in Grubarjevem prekopu ni niti odbojne ograje. . ODGOVOR: Spoiočamo vam, da ureditev križišča Ižanska cesta — Hradec-kega cesta — stari Karlovški mos! še ni dokončana. Zaradi prometnih razmer križišča še nismo pričeli urejevati. Pr edvidevamo. da bomoz deli dokoričali v mesecu maju. Pogojza zapoio tega kiižišča \e dokoncanje del na Cesti za gradom. Pripominjamo pa, da vertikalni potek trase ne bo dosti boljši, saj Lo vzponskoiaj8% Taka lešitev je bila načrtovana in sprejeta na vseh foiumih. Ravno tako ni predvideno, da se križišče semafori-zna Tienuino so piometne razmere res slabe, vendar motamo ra-cunali. da je zaprta Cesta za gradom in se takozliva ves promet po Hiadeckega cesti in Ižanski cesti. REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE: Vodja sektorja za novogradnje: Emil Pavlin. dipl. inž , I. r. DELEGACIJA KS VELIKE LAŠČE: VPRAŠANJE postavljamo na seji zbora krajevnih skupnosti dne 2612-1978 V Velikih Lascah je obstajal telovadni dom Paitizan. ki zaradi dodajanosti ni več ustiezal svojemu namenu, tei je sedaj kraj že dalj časa biez ustieznih telovadnih prostotov. Zato predlagamo, da se v piogram omenjenega samoupravnega sporazuma vključi giadnjo telovadnega doma v Velikih Laščah. ODGOVOR: Dotiajan telovadni dom Partizan v Velikih Laščah, kiževrstolet ne služi svojemu namenu.je ptiča, da se v preleklosti telesno-kul-tumi objekti niso uslrezno vzdrževali. še manj pa izgrajevali. Kraj je resnično brez telovadnih prostorov, toda ob izgradnji te-lovadnice pri osnovni šoli, ki se bo gradila iz sredstev samopri-spevka II. v Ljubljani, bo to vprašanje zadovoljivo rešeno. Tele-sno-kulturna skupnost vlaga tudi velike napore v izgradnjo zuna-njih površin, tako je v krajevni skupnosti v letu 1978 dograjena asfaltna ploščad v velikosti košarkarskega igrišča v Karlovici in pričela se je izgradnja nogometnega igrišča. Pri osnovni šoli pa že od prej obstaja rokometno igrišče Predlog, da se v program samoupravnega sporazuma za grad-njo telesno-kulturnih objektov vključi gradnjo telovadnega doma v Velikih Laščal\ni sprejemljiv, saj je o programu že sklepala Tele-sno-kulturna skupnost in ga soglasno sprejela. Samoupravna interesna telesno-kulturna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik: Sekretar skupnosti: MLADEN SUMINA, I. r.