VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 27. maja 2004, 110. številka Kdo pravi, da je najlepši mesec v letu za nami? H Pši meseci so tisti, ki so pred nami! Najprej je to junij in z njim junijski Pen. Vanj boste lahko pokukali že v četrtek, 24. k maj 2004 Pe 11 tute I Idealno za Fabija Ni idealno, ker si služi kruh tako daleč od doma v vsekakor pa je zelo dobro (celo super!), da so FABIJANA Lir uvrstili v idealno enajsterico nogometnega prvenstva v a KATARJU. Da ne boste mislili, da ni bilo prave žogo n konkurence, naj vas spomnimo, da pri bogatih naftnih mog ■ taki asi svetovnega nogometa, kot so Batustuta, Hierro, ■ ■ ■ Caniggia, Effenberg in drugi. Fabi je po pentutarskih vinh prejel zlato (povrh pa še diamantno) uro, vredno 14 500 e pogled nanjo je torej bistveno dražji kot običajno ... Sicer pa se Fabi bolj kot zlate ure razveseli vsakega sn»Bi družino - na fotografiji je s soprogo in malim Tiom, medtem • Kai zunaj brcal žogo (kaj pa bi drugega?). frif Jg že telko vora, k a prideš nazaj v Muro? Selektor je kriv... ker je živ? Še enkr^ je srečah abrahafl^ Znana podjetnica iz tobusni prevozi idr.) dni praznovala 60 roj spomin na ta dogodek jzL^ svojim partnerjem dave posadila tudi spo^0 pri bistriški kantini ob ■ ki so to opazovali, so m= |EJ nuje šele 50-letnico. Ona P^s mehnila in dejala, da b* _ 88t enkrat srečala abraham^> - p čuti, kot da je še vedno v n) V Polani še kuhajo in Časi se v kapitalizmu hitro spreminjajo - danes si, jutri pa te že ni nikjer več. Tako je tudi z gostilno HORVAT -LOVENJAK iz POLANE pri Soboti. Enega najprestiženjših Zvezdice Ko v SLO-žogobrcu ni pričakovanih zmag, se menjajo generali in ne vojska. Morda prav zato, da bi novi general zamenjal tudi kakšnega vojaka. Kakorkoli, »odstrelitev« se je zgodila ob KATANCU našemu nejuspešnejšemu trenerju BOJANU PRAŠNIKARJU Kaj bo počel zdaj, ko mu je gospoda z Nogometne zveze Slovenije odrekla zaupanje, je težko reči. Ni pa jih malo, ki ga v primeru obstanka SUBANA in FUNDAKA v Soboti že vidijo v FAZANERIJI, kjer bi skupaj pripravili naskok MURE na državni naslov Sodeč po fotografiji PRAŠNIKAR (za zdaj) ne vidi še nič ... Frbo lokalov, kar jih je kdaj premogla re gija, žal ni več, ostali pa so številni znaki, ki nepoučenega (predvsem pa tujce) še vedno vabijo v nekoč mondeno gostilno s petimi zvezdicami. Lepo, da so -zvezdice namreč -manj lepo pa je, da so zgolj še na prometnih znakih ■■ Enega od številnih je posnel pentu-tarski sodelavec. Dolar Sat; HORVAT-LOVENJAK Ko bom velika, bom policistka maj 2004 Miša novak Veronika in Urška pa s fotografijo pomagajo, da se bo ta še bolj razvnela. Tekal ne moreta brez konj murje. Boris Rakuša Marko Pogorevc Kak se Djelem, djelem pravi v slovenščini? Srečko Steiner Pravijo, da ne moreš imeti rad ljudi, če nimaš rad živali, zato smo toliko bolj veseli, če dobimo na pentutarske strani tudi kaj lepega, mladega, pomladnega ... Redko namreč pridemo do fotografij, kot sta ti dve: 10-letna VERONIKA (poljubček) in dve leti starejša URŠKA (božanje) s štirinožci, brez katerih si ne moreta predstavljati svojega bivanja Sicer pa to m niti najmanj čudno, saj sta hčerki TOMAŽA DOGARJA iz TURNIŠČA, ki skupaj z JANIJEM KOVAČEM (MS) ureja eno najbolje obiskanih »živalskih« spletnih strani www.konji.com. Dnevno je na tem internetnem naslovu tudi do 600 obiskovalcev, ki lahko ob konjih izvejo še marsikaj, kar jim ponudi Društvo za ohranjanje naravne in kul- turne dediščine pokrajine med _ Muro in Rabo z nazivom Prek- ACt / Novinarka Mirjana Ljuboje "“^2 V . “ »M streljali so v nas, »M «> * nw™ zapeljal statist namotornemkolesu , popadel z živimi liki, ki so tekali z eneg . .. dvoran,, smo odšli iz dvorane, smo 2v kos m iluzije je bilo konec. ih tega PawWawa so novinarjem rejnice, jih označili z državami inV ° .ični ranico. za katero sta sedeli simp . h South Afrike (Južne Afrike) m novinar^ o. £ ^dšlu turistični agenti so hodili na la turistične storitve. Najprej me ] ^iž CU—«- - , Na prsih je imela napis TO1H. . in potem še pred nekdanjo čezoceansko ladjo, ki je sedaj hotel Queen Mary, zasidran v Long Beachu v Los Angelesu. Najprej pozdrav iz zabaviščnega parka Universal, kjer sem v družbi z najbolj priljubljenim filmskim likom Shrekom ... । . !e’ in odgovorila je, da so starši ., ' r:?i h' d’U in dedek priselila v Ameriko še r.|. Zv&Zne Govorila je o lepotah Illionoisa, j,' kjer živi mnogo Prekmurcev. J. _ v p^kel, da je po poreklu Čeh. Vedel je - ' !--|.| ' hf^l Tj unijo. Hvalil je naše vino. Bil ' !n!- °hi. Potem je prišlo še pet agentov, gk ^Dtve kot spraševali po slovenskih S v f n j ainp* ^ib trgovinah ni slovenskih 6 K ""'h M.'. 1 "■ posebni trgovini z živili, sem Iui.k/" za vstop na ameriški trg so p1vu in vina prodajah še .. . ilv lesene izdelke, višnjevo mar-Pi-m, । v ’ ^rikine poznajo), mak. Američani '■•■i.''': |!; .' * hotej P” 2a Dubrovnik, kjer nameravajo ' i' sJ^^ija 'T|;je postregla Ameriška ■■ ^ijar-i tudi z nekaterimi podatki. Od dobička je prineslo 8,6 'So '“'"Tpu - turistov 23 milijard dolarjev * Cistični agenti niso zadovoljni, obisk Severne Amerike preveč ri gorozni. In res: po vstopu v Evropo Čehi še naprej morajo imeti vize za vstop v ZDA, Američani pa za vstop v Češko ne. Na Hrvaškem je viza obvezna, stane sto dolarjev, zato je tudi obiskovalcev iz Hrvaške manj So pa priznali, da mnogo Slovencev kljub vsemu obišče New York. In potem se je razširila vest, da so neznanci zagrozili, da bodo v enem od velikih trgovskih središč v L. A. podtaknili bombo. Ko sem se zapeljal v Century City, v poslovno in trgovinsko četrt, sem prvič videl pred vhodom v garažo oborožene ameriške policiste. Pregledovali so tovornjake in kombije. V garaži je bilo manj avtomobilov kot sicer, v trgovinah sploh ni bilo gneče. V knjigarni, kjer je bilo vedno polno obiskovalcev, ki so listali dnevne časopise in knjižne novosti, sem bil skoraj sam. Tudi v kinodvorani je bilo gledalcev za prste ene roke. Američani so prestrašeni. Poročila iz Iraka so skopa, vendar ne mine dan, da ne bi kakšna ameriška družina dobila vest o tragični smrti njihovega sina, moža ali očeta. Pisma ameriških bfalcev v Los Angeles Time so čedalje bolj obtožujoča, Bucheva priljubljenost niha kot tehtnica na tržnici:, en dan je priljubljen, drugi dan že manj, tretji dan je status quo Ta strah je najbolj viden na ameriških letališčih. Na letališče mora priti potnik najmanj tri ure pred odhodom Pregledi so strogi. Prtljago, ki jo oddaš, pregledajo pred tabo. Če si zaklenil kovčke, te prosijo za ključe: za zaveso jih odklenejo, pregledajo, zaklenejo in vrnejo ključe. Če si kovčke zaklenil, pa nimaš ključev, jih odprejo kar sami. Pri roki imajo več sto ključev, ki odklepajo vsakršno prtljago. Potem prideš do tekočega traku, kjer moraš sleci suknjič, oddati računalnik, iz žepov pobrati vse predmete in se sezuti. Tako se naenkrat počutiš v nogavicah kot muslimani, ki vstopajo v svoje mošeje, molilnice. Asociacija je ironična, vendar resnična: Američani se borijo proti muslimanom, svoje ljudi, potnike, pa silijo, da so v določenem trenutku na domačih tleh prav tako sezuti kot muslimanski verniki1 A tudi to je Amerika. Brani se pred neubranljivim, kajti zdaj je prišla tudi nanjo vrsta, da občuti negotovost, strah m smisel življenja, tako kot smo to čutili v preteklosti tudi mi v vseh naših političnih nesporazumih, majhnih in velikih vojnah. Branko Šomen maj 2004 — tUišo Jožef Rituper Ni kaj, nekoč so bili maji drugačni. Tisto takrat so bili pravi maji. Bilo je dovolj toplo, da smo že okrog prvega lahko hodili naokrog v dokolenkah, medtem ko so se vsi junaki že prej, v aprilu, vsaj enkrat - pred pričami, ker drugače ni veljalo - nagi skopali v Puconskem potoku. In kaj nam je manjkalo, ko so nas opremili z ruticami in čepicami in smo potem neskončno dolgo čakali, kdaj bo krenil prvomajski sprevod ali se bo začel telovadni ritual na nogometnem igrišču. To so bili zlati časi Balkana od Triglava do Vardarja, ko smo imeli navadni ficke, pomembni lade ali stare folksvagne, zdomci opel rekorde ali ford taunuse, advokat Štamberger pa mercedesa... Potem nam je postalo pretesno. Zaželeli smo si, da bi spet bilo kot nekoč pri Gospe sveti na Krškem polju, ko so naši predniki še lahko sami postavljali svoje kneze in jim nic ni manjkalo. Stopili smo skupaj s komunisti, ki so postali prenovitelji, in rekli Evropa zdaj, čeprav so nekateri dvomili, če sploh kdaj. In kaj nam je manjkalo, ko smo v tistih vročih junijskih dneh istočasno poslušali radio in gledali v ekrane ter samo čakali, kdaj bodo prileteli avioniJNA. Odšli smo iz Jugoslavije zmagovalno in brez sentimentalnosti. In potem smo spet, kot v zlati dobi Karantanije, dobili svojega Valuka. Lepo je, nam in njim, povedal, da nikoli vec ne bo, kot je bilo. Točno tako! Nikoli več. Padli smo v tranzicijo, dobili certifikate in z njimi modrovali skozi jesen in zimo in skora jda nismo videli, kako so nam pred nosom kradli fabrike, tako da jih je za certifikate ostalo bore malo. Počasi smo začeli pozabljati preteklost in Slovo od dneva mladosti mladosti nasploh ugotavljati, da takrat kljub vsemu vse ni bilo slabo in zanič. Kaj nam je pa manjkalo! Zdaj so novodobni politiki poskrbeli za svoje riti, nas pa odrinili od korita. Delajo se, kot da bi bili profesionalci, rezultati njihovega dela pa kažejo, da so popolni amaterji, ki jih nič ni sram. Dobro je Kučan povedal, da imamo premočno pozicijo in preslabo opozicijo. Seveda je opozicija slaba, ko pa ne razume Slovencev. Trenutna opozicija ni kakšna moderna, v Evropo usmerjena konzervativna stranka (spomnimo se Margaret Thatcher), ampak temelji na preteklosti, na črnem delu naše zgodovine, na. domobranstvu. To, da nas, po vojni rojenih, ne zanima, jim je vseeno. Oba voditelja verjetno v sebi še vedno nosita željo po nekem maščevanju, to pa ne more biti- produktivno. Ta sla in zavest, da so njuni nekoč izgubili, jima jemlje energijo za pogled v prihodnost in ju vedno znova vrača v preteklost. Kako naj ju sprejme normalen Slovenec? Tako so pač Drnovšek-Ropovi liberalci nujno zlo. No, nismo postali še povsem normalna dtžava in nismo se še dovolj naužili svoje državnosti, pa smo spet prišli pod skupni klobuk. Nismo se še dobro navadili na novo zastavo in grb (zato nimam nič proti, če bi ju malce posodobili), že smo dobili še eno »našo« zastavo, tokrat z več zvezdicami. Ko smo se pridružili cvetu demokracije in blagostanja, pri sebi nisem čutil neke evforije. Tudi pri drugih Slovencih nisem opazil kakšnega posebnega navdušenja. Nihče nic velikega ne pričakuje od te unije. Lahko bi celo rekli, da se je ljudje malce bojijo. Vse, kar smo potrebovali in kar je bilo poceni, smo lahko že prej pripeljali prek Kuzme, Gederovec ali Radgone (morda je bilo treba kakšno posebno zadevo nekoliko zmečkati ali kam potisniti). Kaj nam je pa prej manjkalo! In tako je počasi, kot je prišel, spet odšel en mesec ma j. Maj, vsi maji! Bolj kot po vstopu v EU mi bo ostal v spominu po nekdanjih dnevih mladosti m Titovi štafeti. Morda kakšni neuresničeni ljubezni in koprnenju iz tistih norih dni. In morda, ljubčki moji, če vas zanima, tudi po tem, da se je začel moj odhod v penzijo. PENZIJA! Je to dobro ali slabo? Ml bo kaj manjkalo! p^n 30 maj 2004 Srečanje dveh »Slovencev« v K Sedela sva v velikem ameriškem vrtu v mirni četrti Los Angelesa, v Santa Monici, blizu Tihega oceana. Na dvorišču so se igrale tri sestre, pa ne tiste iz istoimenske drame gospoda Čehova, marveč tri hčerke Radeta Šerbedžije iz njegovega drugega zakona z režiserko Lenko. Lani se je preselil v Kalifornijo. Zdaj sta ga obiskala sin Danilo, ki se je posvetil filmski režiji in pisanju scenarijev, ter hčerka Lucija, gledališka in filmska igralka. Los Angeles je svet v malem. Tukaj živijo ljudje z vseh krajev sveta. Vsi so od nekod prišli, pripotovali za krajši čas in ostali. Eden od teh »doseljencev« je tudi Rade. Spoznala sva se davno, med snemanjem filma Rdeče klasje v režiji Živojina Pavloviča. Stanovala sva v isti hotelski sobi na Ptuju, kajti učil sem ga izgovarjati štajerske dialoge za vlogo Južeka, političnega aktivista iz Potrčevega romana Na kmetih. Slišal sem, da si tukaj že več kot leto dni. Kako si se znašel? »Moj agent me je dolgo nagovarjal, naj pridem sem. Mesto sem vzljubil. Nekateri trdijo, da je Los Angeles puščava, da nima kulture, vendar to ni res. Vsega je dovolj, samo čas moraš imeti, da vse to obredeš, prevoziš, pogledaš. Od vsega mi je tukaj najbolj všeč podnebje Na svetu ni boljše klime, zrak je suh, brez vlage, tukaj so dneva najdaljši, idealni za snemanje filmov. Živim v Santa Monici, blizu Tihega oceana, kar je pomembno, kajti rad sem ob vodi. V prostem času igram tenis, nogomet v »kopačkah«. Rad imam šport, šport me je obdržal pri življenju. Sosedje so sijajni, hišo sem vzel v najem, mogoče jo bom kupil, kajti všeč mi je, postala je del naše velike družine Domov se vračam poleti, ko se me poloti domotožje. Toda otroci so zdaj moj največji imperativ, najpomembnejši člani naše družine « Pomeni, da bodo ostale tukaj? »Nisem prepričan, niso kdo ve kako navdušene nad Ameriko, čeprav imajo rade tukajšnji način življenja, ker nam je lepo, nad Ameriko pa niso navdušene Želijo si London, trdijo, da so bile tam boljše šole, da so imele tam več svobode. Tikaj je vse uniformirano, tako da vsaka malo večja osebnost zaide v probleme s takšnim sistemom šolstva. Njihova želja je London, sam razmišljam o Italiji in Španiji Španija je zanimiva, moja žena Lenka odlično govori špansko in na neki način bi hotel, da bi deklice nasledile po materi španski jezik in kulturo Meni pa je izredno všeč Španija, rad bi preživel v njej nekaj let, pa tudi Italijo obožujem, tudi tam se dobro počutim, kajti blizu je Hrvaška.« Posel? Ali veliko snemaš? •V resnici nobeno leto ni bilo tako slabo kot to, kajti na začetku priselitve me je spremljala smola. Najprej smo prišli v Ameriko z napačnimi vizami: tri mesece nisem mogel delati. In prav v tem času sem dobil dve sijajni ponudbi, eno glavnih vlog v televizijski nadaljevanki Las Vegas z Jamesom Caanom v glavni vlogi, ki so jo začeli snemati in je postala zelo priljubljena Dobil pa sem tudi odlično ponudbo za film. Obenem se je zgodilo, da mi je propadel film, ki je bil praktično pred snemanjem. V njem bi moral igrati z Richardom Gerom na jugu Nove Zelandije. To je bil velik filmski projekt, in ko človek enkrat izpade iz takšnega filma, zgubi ritem snemanja Kljub temu sem kasneje posnel »independent« film »The Kipper« z Vanesso Redgrave, ki ga je posnel mlad ameriški režiser Film smo snemali v Uzbekistanu. Odigral sem tudi vlogo v televizijski pilotski seriji Številke (Numbers). Če bo serija uspela, bi v njej nastopil kot gost, to pa pomeni, da bi se lahko s producenti dogovarjal za proste termine in vmes zaigral še v kakšnem filmu Zdaj sem se že umiril, kajti vem, da je v mojem poslu tako, da vloge propadajo celo takrat, ko si podpisal pogodbo Zato sem na eni strani zelo previden, na drugi pa brez skrbi. Zavedam se, kaj sem doslej storil, kot filmskega igralca me poznajo tudi v Ameriki. Snemal sem z mnogimi znanimi režiserji in to je to. Zato sem posegel po lastnih projektih, ker želim sam režirati. To je moj nov, izzivalen korak v svet filma. Eden od načrtov je, to bo tebe posebej zanimalo, scenarij Živojina Pavloviča Osvoboditev Skopja, Rade Šerbedžija s hčerko, filmsko in gledališko igralko Lucijo, in sinom, filmskim režiserjem Danilom, v Santa Monici. ■■ Solza za preteklost, upanje za prihodno ki je nastal po odrski predstavi Dušana Jovanoviča. Zdaj delamo novo verzijo, zgodbo bi radi aktualizirali, razširili vlogo zaljubljenega Nemca z ljubezensko zgodbo med njim in mlado Makedonko Ko že govorim o načrtih, naj dodam, da bom igral majhno vlogo v novem filmu o Batmanu, konec leta pa bom začel snemati z nekim mladim irskim režiserjem. Naslov filma je »Short Order«, v njem pa naj bi igrala Victorija Abril in John Hurt.« Prihajaš to poletje znova na Hrvaško? »Nadaljujemo z našo plovbo. Na sporedu imamo tri predstave, znova bomo reprizirali »Leara«, »Medejo« in »Marat-Sada«. Nismo želeli umakniti nobene predstave, ker imamo dovolj gledalcev, z različnimi predstavami bomo zadržali ritem gledališča, pa tudi zaradi tega ne, ker mislim, da je igralec prepričlj ivejši, čim starejši je. Moja žena Lenka bo režirala »Čakajoč na Godota«, ki ne bo samo Beckettova predstava, marveč bodo vanjo vključene druge stvari, dokumentarni posnetki, filmski razgovori Angleška igralka Vanessa Redgrave je že potrdila nastop, ob njej pa bo prvič zaigrala njena sestra Lynn Redgrave. Sam bom verjetno režiral hrvaško verzijo predstave oziroma moško verzijo Beckettovega Godota« Pred dnevi si imel tukaj koncert z bosanskim pevcem Kemalom Montenom? »S Kemalom se družim še dolgo vrsto let. Celo preseliti sem se hotel v Sarajevo, vendar je vojna prekinila načrt Prvič sva se znova srečala pred nekaj leti na koncertu v Ljubljani m obnovila sodelovanje In tako sva se znašla v Los Angelesu. On je ves mesec na turneji, spremljal ga bom v večjih mestih, v Chicagu, New Yorku. Veselim se peti z njim, kot sem se pred njim družil z Arsenom Dedičem, ki me je naučil peti in nastopati. Čeprav to m moja prva strast, me je Arsen potegnil v pevski posel in do danes sem se dostojno naučil tega »poklica«. Nekoč sem hotel biti z Arsenom, sodelovati kot njegov gost na koncertih, ker sem oboževal njegovo glasbo« (Spomnil sem se, kako je nekoč, po snemanju Rdečega klasja v bližini Ptuja, pripravil majhen koncert za ekipo m nekaj Ptujčanov, Rekli so nam, da nas bo obiskal Arsen Dedič. Rade je pei za improvizirano zaveso in vsi smo mislili, da res poje Arsen, tako dobro je posnemal svojega prijatelja.) V čem je skrivnost tvojega druženja z igralko Vanesso? »Ljudje se srečajo, vzljub ijo in to se je zgodilo tudi z mojo družino ltl Poznala sva se že od prej. Prvič sva se -i'-' ,4^ desetih letih, ko sem dobil študijsko London in hodil po tamkajšnjih gledališčih. P da sem s svojo prvo ženo Ivanko odšel na n* predstavo, ki je že takrat pokazala n0'^'juni ljubeznivost, vedela je zame, vedela je vse ° da sem v Zagrebu igral Hamleta...Z ženo na večerjo, kasneje odpeljala v hotel ; ’ yyX, dala naslove, vendar se ji nisem nikoli< kasneje, ko se je pri nas začelo, kar se Je našla v Londonu, kamor sem prišel na Anthonyja Andrewsa, s katerim sem malo P , jS ■ film. Vse se je zgodilo v tednu dnu ponovno ^(1 jj* z Vanesso, makedonski režiser Milče povabil v filmsko ekipo odličnega filma PD ■ (Pila sva japonsko pivo m se spornim^3 pMu z neverjetno naglico Bilo je preveč dogo' žalostnih, negotovih in mučnih, zato sem _ .. kako se počuti kot Slovenec, ki je te dni' p°' skupnost, saj kolikor vem, ima tudi sloven Koliko so ti Slovenci pomagali pred »Slovenci so mi zelo veliko pomagali. To pJ3^ in to je res. V času vseh teh nesporazumov. ■ , jv'D negotovosti okrog mene so mi Slovenci re^ ' roko. To so bili ljudje okrog Jožeta Školča, k1 jg. A da sem dobil slovensko državljanstvo po c is*1’ ,1^ sem igral v slovenskih filmih, celo glavne ■ ' r1 imel pravico do državljanstva Da, ' 'l,q trenutkih v življenju, so mi resnično odidem v Slovenijo, ko le utegnem Tam dobrih, sijajnih prijateljev. Tam se odlično p uppP je postala sproščena dežela, fantastična, leP , skupaj z njo vstopili v Evropsko unijo« In potem nas je njegov sin Danilo p0*™ je čas kosila. Rade se je pohvalil, da zna »margarito« v Santa Monici, po lastnem sem mu, da se je potrudil in mi predstav k pijačo. Še sva klepeta. Potem se je pohvali .n'. / ' prozo. Zapisal je svoje doživljaje Posebno poglavje je posvetil Živojinu filmskemu mentorju, ter Šovagoviču, kemu magu, Skočil je v sobo, prinesel kul1 g odlomek o Sovi in ga prebral. Ob kem' J- , zadnje srečanje z velikim hrvaškim 1 t" branje, rekel, da ne more več brati, besedilo je do konca prebrala njegova h od prijateljev je vedno mučno, spom31^, P • takšno je življenje. Od nekaterih sporllJ |( ' ' "j posloviti, še manj pozabiti - so kot rane P’ igralcih pa je ta duša neizmerno < ibču1 ■ ।j kot Tihi ocean, samo nekaj sto meb"° detove enonadstropne ameriške hiše p^n maj 2004 —- i «smiK31___ Velika TRIPENKETA A, — --------------------- Znan^ Pomurcev smo posilili n .emi ’Prasanji in dobili osem-I®* zanimivih - prepričani smo, *)e tako - odgovorov. Se strinjate!? Ste se v vsakdanjem življenju že srečali z Evropo dveh hitrosti? Izgubili smo primer Milice Makoter, dobili pa primer Petek. Je to za pokrajino ob Muri dobro ali ne? ^^Izteka se maj, mesec ljubezni. Ste vzbrsteli in ga poudarjeno izkoristili v ljubezenske namene? D P ■ J 5' i i I Ivan Smodiš Hilda Vogrinčič stotnik Slovenske vojske, s Cankove O Evropo dveh hitrosti se srečujem & vrsto let. Upam in želim si pa, da bo Evropa prijazno mati do vseh svojih članic in vseh svojih prebivalcev. Hkrati tudi upam in si želim, da bo Slovenija in še posebej evroregija Pomurje med hitrejšimi. e Pokrajina ob Muri s tem ni ne preveč dobila niti izgubila. Dobili ali izgubili so lahko le ljudje, pa ne samo-ob Muri - to pa je zaupanje v naš sistem. Res je, da postaja naša pokrajina ob teh dogodkih v Sloveniji bolj razpoznavna. Sam pa bi raje prebiral odmevnejše novice iz pokrajine ob Muri o gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih dosežkih. 0 Ne bi rekel, da je le maj mesec ljubezni Zame je to vsak mesec, življenje nenehnega brstenja. Res je, da se v maju vse nekako bolj razživi in razneži. To sem opazit na mlajšem delu družine. Vlado Mandič —___________________________ । Murska Sobota , dveh k i , ''' s®*" s® že srečal. Srečal pa sem se tudi hitrostjo. ^^ni in^' * na^' Pokrajini znani po dobrih ljudeh, r> n°ravi. S temi primeri pa smo postali j ni j.a'U,sorazmerrto hladno vreme, nL ‘'^^ntelo, zato čakam na “^iščine. ravnateljica OŠ Cankova 0Ker sem veliko potovala po Evropi in še zdaj grem velikokrat čez mejo, imam vedno priložnost videli Evropo dveh hitrosti. Urejenost podeželja, mest, zelenic, parkov, domov, kmetij je v prvi hitrosti. Pri nas velja druga hitrost - po gozdovih ležijo svinjske kože v plastičnih vrečah, kmetijska mehanizacija na mnogih kmetijah rjavi okrog gospodarskih poslopij, z mostov in krajevnih pozdravnih tabel pokrademo cele zabojnike s posajenimi pelargonijami. V Evropi prve hitrosti so mestni parki kotički miru, počitka, ljubezenskih srečanj in živžava otrok, pri nas pa kraj strahu. 0 Morda pa bodo pravično razsodili, saj je Murska Sobota daleč od kraja nesrečnega dogodka v zvezi z Mirom Petkom. Milica Makoter bo verjetno ozdravela in spet se bo nadaljevalo. Sicer pa ne išči pravice na sodišču, ker je pot dolga, trnova in draga. 0 Maj je zagotovo najlepši mesec v letu, včasih smo mu rekli tudi mesec mladosti, zagotovo povezan z mnogimi novimi ljubeznimi, meni pa se v teh dneh vračajo spomini na mladost in me vedno znova popeljejo v nov delovni elan. Slavica Mučič gospodinja hotela Lipa v Termah Lendava Jožef Lančič kmet iz Žihlave 0 Dobro, Če bi bili samo dve hitrosti, ampak pri nas sta dve prehitri »brzini« (čas, menjava zakonov) in ogromno počasnih (dotok denarja, prodaja svinj...). 0 Mislim, da niti pred lastnim pragom ne zmoremo pomesti, ne pa da bi skušali Še pred Koroškim. Sicer pa je v črno kroniko najlažje priti. O Po hladnem začetku meseca me sedaj tako razganja, da sem še za te odgovore vprašanja komaj našel čas. Upam, da bo tak maj trajal do leta 2050! Ivan Zajc 0 Evropa dveh hitrosti... S tem pojavom se srečujem vsak dan. Potrebujemo veliko časa. Vsak kamenček je (hitro) treba dati na pravo mesto. Ni več napak -so le priložnosti... 0 Oba primera sta s seboj prinesla veliko negativne energije. S tem da se njuna sodna obravnava seli, se za našo pokrajino nič ne spreminja. Pričakovanje razpletov ima trpek okus. direktor Pomurskih lekarn Murska Sobota Mesec maj zame pomeni povečan obseg delovnih nalog So pa tudi redka majska jutra, ko lahko z užitkom spijem svojo prvo jutranjo kavo v bršljanovi senci na domači terasi. S šumenjem vode, ki drsi čez mlinsko kolo pa ob večerih priplava vonj pomladi. 0 Evropo dveh hitrosti še ne. Se pa v naši pokrajini Pomurju že več let srečujemo s Slovenijo dveh hitrosti. Primerjajmo samo bruto prihodek na prebivalca ali pa kazalce stopnje umrljivosti prebivalstva. 0 Težko bi se odločil, ali je to za pokrajino dobro ali ne. Mogoče bomo imeli več turistov. Vsekakor menim, da na strani pravosodja ostajajo enaki izzivi. Pravičnih sodb pa si tako vsi želimo. O Z leti, ki nezadržno minevajo, se mi zdi, da vzbrstim bolj proti koncu meseca. Pred tednom sem se udeležil konference z naslovom Izkoristite svoj potencial. Računam torej na svoj potencial in upam, da ga bom namensko izkoristil še v mesecu ljubezni. Takrat pa menda res vzbrstim ... maj 2004-------------------------------- ■Oj, Ljubljanca, dolga vas domača ...* mi je šlo skozi misli tisto sobotno popoldne, ko sem v Brezovici zavil v Vnanje Gorice, vozil skozi Notranje Gorice in se znašel v Žabnici sredi mokrotnega Ljubljanskega barja. In tu na obrobju slovenskega glavnega mesta sem srečal trdoživega Prekmurca Lajčija. Ludvik Cigut podoživlja na Ljubljanskem barju prekmursko ravnico. Tu je njegovo posestvo oziroma ranč. Redi 60 konj. Je eden naših najpomembnejših zasebnih proizvajalcev kakovostnih mesnih izdelkov, cenjenih v domovini in primernih za Evropo, Ameriko ... Ludvik Cigut podoživlja na Ljubljanskem barju prekmursko ravnico Lajči -upoštevana blagovna znamka Ludvik Cigut na posestvu na Ljubljanskem barju redi 60 konj. Ludvik Cigut je rojen pred 50 leti v Noršincih pri Murski Soboti. Pisalo se je leto 1968, ko je po končani osnovni šoli odpotoval v Ljubljano V Pomurkini mesnici Arkade l na ljubljanski tržnici je postal vajenec. Prvo noč je prespal na klopi ob Ljubljanici v Trnovem. Tri mesece je potem prenočeval pod Plečnikovim Tromostovjem. Bil je vztrajen, poslušen, marljiv in postal je pomočnik mesarske stroke. In ni pozabil na svoje domače ime V Ljubljani in drugod, kjer je pozneje delal, je postal priljubljen kot Lajčj Od leta 1974 do 1980 je delal v Mesoizdelkih Škofja Loka, zatem v postojnski mesnici v Bizoviku Leta 1984 je postal poslovodja Emonine mesnice na Glavnem trgu v Ljubljani Ta mesnica je oskrbovala z mesom in mesnimi izdelki okoli 80 odstotkov potreb menz, vrtcev ... v ljubljanski regiji In 17. februarja 1989 "pa san odišo private je po domače povedal sogovornik Gradil dom, ko mu je bilo dvajset let V življenju se je dobro znašel; ne s protekcijami, marveč s pridnimi rokami in dorečenimi načrti. Na obrobju mesta, v Žabnici, je začel zidati dom, ko mu je bilo komaj 20 let Tam je bila zemlja cenejša. In pred 15 leti je nastal ob hiši obrat za mesno predelavo. Bil je prvi v Sloveniji, ki se je lotil priprav mesnih dobrot »po evropsko« Slovenskemu trgu je ponudil posebej dobro pripravljeno pečenico, pivsko klobaso s slanino m papriko, suho meso In zatem je ponudil potrošnikom vse za pečenje na žaru. To je bila prva to-vrstna ponudba pri nas v tistem času Mešanja Lajči je družinsko podjetje Izjemno delavna sta tudi žena Mira in osemnajstletni sin. Slednji obiskuje mesarsko šolo in bo verjetno nadaljeval z družinsko tradicijo. Gre za prvo zasebno mesarijo v Sloveniji, ki je prejemnica ovalnega žiga in ji je tuji trg odprt. V Žabnici so zgradili še srednje velik obrat. Zaposlujejo štirideset delavk in delavcev. Tako podjetje je prilagod Ijivejše zahtevam trga. V tednu ali mesecu lahko spremenijo proizvodni program Obrat si je ogledala ustrezna komisija Evropske unije Pohvalila je urejenost. Tržišča Evrope in sveta so tako odprta. Pred časom so zgradili hlev za 200 glav govedi A so se takrat pojavile »nore krave« Zmanjšala se je prodaja tovrstnega mesa m hlevi so ostali prazni. Proizvodnjo vedno bolj prilagajajo potrebam tujega trga, za kar so pomembni kakovost izdelkov, konkurenčnost in povezava s sorodnim že uveljavljenim evropskim podjetjem. Mesarija Lajči se vedno znova prilagaja potrebam. Zdaj zalaga vse Mercatorjeve trgovine s hrenovkami, prekajenim mesom in drugimi izdelki Tedensko izdelajo od 10 do 15 ton hre novk Meso dimijo na star način z bu kovimi drvmi. Sprva so imeli osem lastnih mesarij, a so jih v glavnem ukinili Lotili so se namreč veleprodaje Imajo pa še prestižni mesnici v središču Ljubljane, v Žabnici in še kje. Ludvik Cigut je prebolel raka. »Življenje teče naprej. Kot se premaga bolezen, je treba dojeti tudi nove, podjetnejše smeri razvoja,« je povedal. In ne gre vse kot bi človek želel. Uveljavljen podjetnik je pri nas deležen nenehnih podtikanj. In predstavniki slovenske mesne industrije ne sedejo za skupno mizo. Premalo se dogovarjajo za skupne nastope na tujih trgih Posestvo na Ljubljanskem barju______________ Sredi vodnih kanalov, razsežne ravnine, močvirnega rastja na Ljubljanskem barju je rani družine Cigut Posestvo si zasluži to ameriško ime. Mogočen hlev in objekti ob njem so zgrajeni, kot se za ranč spodobi Gre za družinsko ljubezen. Vanj so vloženi znoj in kubiki gramoza, lesa. S fizičnim delom so pomagali prijatelji; tudi najbolj uveljavljeni Slovenci v državnem merilu! Posestvo na Barju obsega 120 hektariev. Pridelujejo koruzo in seno za prehranjevanje 60 konj skandinavske, hladnokrvne pasme Tak konj tehta od 800 do tisoč kilogramov. In tu so še ovce, koze, pavi, udomačeni krokarji ... In ob ogradi za konje so manjši ribnik, skalnjak, klopca, prostor za razmišljanje ... Ravnino romantično obkrožajo piramidasti griči z belimi cerkvami po vrhovih. Včasih Lajčija na Barju bolita srce in duša. Domačini iz Žabnice hladno sprejemajo nadpovprečne sovaščane A Lajči gre naprej: »Domačini ne dojemajo, da vstanem ob štirih zjutraj in delam do 11. ure zvečer. Vsako jutro in zvečer se pripeljem na posestvo nakrmit živino. Ob sobotah z ženo in sinom in še s kom čistimo hlev, živali, okolico . Delamo z ljubeznijo TU na Barju je prekmurska hiša. Njena gostoljubna vrata so zmeraj odprta pravi. In včasih sedi Cigutova družina ob ribniku na Barju. Mama Mira razmišlja o daljnem rojstnem Slavonskem Brodu, ki ga je zapustila leta 1974 in se priselila v Ljubljano. Oče Lajči se v mislih sprehaja v rodnih Noršincih v Prekmurju, kjer je postal brat Štefan veleposestnik Premore 200 hektarjev zemlje in krmi 500 bikov Sinove misli se prepletajo z mladostnimi danostmi našega stvarstva in na obzorju se mu poraja vizija, kako uspešno bo popeljal družinsko podjetje v nova desetletja Srečni so, ko obiščejo Noršince, Slavonski Brod Prižigajo sveče v spomin preminulim prednikom S sorodniki obujajo spomine in se pogovarjajo o načrtih, medsebojnem rodbinskem razumevanju. Franček Štefane c — P®"-------------------- »Kaj naj povem o sebi? Rojena sem bila 1920. leta, 6. februara, v Brezovici. V familiji Marič sem bila edini otrok. Gda sva se pa z našin Štejkon oženila, smo pa tan vse oddali pa prišli sem, tu ge san šče gnjes den,« je na moje vprašanje odgovorila Ana Pal iz Dragotinec pri Svetem Juriju o Ščavnici, sicer rojena v Brezovici pri Veliki Polani. S pristno domačo prekmursko govorico, vedno je namreč v tem delu Slovenije govorila z vsemi prekmursko, je nadaljevala pripovedovanje o svojem življenju. Osnovno šolo je obiskovala nekaj časa v Turnišču, potem v । Nedelici in Mali Polani, kajti takratna šolska vlada ni dovolila, da bi imela Brezovica zaradi majhnega števila otrok svojo osnomo šolo. Iz dnike na Staj er sl Čeprav je bila Ana vedno najboljša učenka, je mati kljub vsem nagovorom učitelja Fertelka ni pustila dalje v šolo, da bi postala učiteljica Mati je bila mnenja, da ima samo hčer, edinega otroka, zato bo po prevzemu kmetije ta skrbela za njo m njenega moža. A prihodnost je hotela drugače. Ana je 17 maja leta 1936 pred Marijo Vnebozeto v Turnišču obljubila večno zvestobo Štefanu Palu iz Lipe. »S pokojnim Štejkom sva se spoznala na Gospočlni v Polanj-skon logi, odkoder smo vozili šibje za kurjavo. Nej san znala, zakoj je čez nekaj dni prišel k našoj iži našega oču prosit, ka uni v Lendavski; gorica j nucajo edno težaško deklo, in do tja me je petal na biciklini. Dokeč san nej prišla v njihove gorice v Lendavo kopat pa so me njegov oča pozdravili kak bodočo snejo, san nej znala, kakšne namene ma on in njegovi liplanjski starši. Jes pa san mejla dečka pri vojski in prave bistvine so bile, gda je ta prišel domov. Po vsej vragolija), kar je napravo do mojih staršov, se je izkazalo dobro, da san si vzela Štejka, dober maž ml je bil vsigdar« In Štejk je prišel po treh mesecih za zeta k Mariče- ■ A ! Tl ■Al vim Zvezde nad močvirnato zemljo, tam kjer ni njiv, preraslo z jelševjem in šašjem, so vsakemu že vnaprej kazale, da bo postal kmet. Le redki so bili tisti, ki so se izšolali in postali učitelji ali uradniki. Ana m bila med njimi, kajti zvezde so ji namenile, da bo morala zgrabiti za plug in ostati na malem kosu zemlje Njen mož pa je videl lepšo prihodnost v tem, da bi majhno kmetijo v Brezovici zapustili m šli drugam, kjer bi imeli več svoje zemlje in ne bi hodili delat ■■služečka dela«. Skupaj z Aninima staršema so se leta 1938 odločili, da v Brezovici vse prodajo ter kupijo domačijo z nekaj hektarji zemlje v Slovenskih goricah, in sicer v Dragotincih. Res so si ustvarili nov in večji dom, kot so ga. imeli v prejšnjem kraju, toda kmalu po selitvi je umrl Anin oče Jožef. Leta 1940 se je Am in Štefanu - Stejku rodila prva hčerka Marija in vse do leta 1957, ko se jima je rodila zadnja hčerka Ana, je bilo vsega skupaj devet otrok Kmetija je bila taka, da je bila daleč naokoli za zgled drugim kmetom. Nikoli pa ni bilo tako, da ne bi Palovi prišli pogledat sorodnikov v Prekmurje, . I česar |ini Šuijersk*#0^ $ I Otroci, razen I Štefana, ki je ostal na ■ ■ I se vsi poročili od hiše c ■' I družine, redno pa y | mater oziroma Draft ,ni I bico, kot ji pravijo I nuki Pri njiju je os ^1 ‘ J Barbara, ki je zapustila, saj si je P 'j ustvarila svoj domna ■ » j Žalost pa je Palove 1985. ko je umri At#f kar je ža Ano I izgubo. Leta 1990 ie naj-starejša hčerk* živela na Igu pri l-i1'1'1 . se je vedno rudi1 tTa"3 šema in tudi v Prekmu ■ nikom Pred kra^^ novala stiriinose ndi ^ dan, a za kmečko ■- I poprime. Za Kuner j si še želi priti poj?^* I na drugi strani I sosede v Brezovici, ’ še živih. Vsaj enkrat pa 1^ v Turnišče, k kjer je pred nsH1".1"'' ’ leti obljubila zvest*1 Štejku . „ i w33 Radenski župan izkoristil politični vpliv in zapeljal mladoletnico Uščeosetih & Zeti o taščah » D* * V r i ► t' I J r ii * s* č r’ r if if 3» I ■ 74-lptnn I " »-^Zico Rozman iz Radencev z gotovostjo lahko v. . da J1 življenje ni bilo preveč lahko in enostavno. Mati božajJ^ c Zdenke in Jožeta, pnclna in delovna soproga , sPloh pa izjemna, gospodinja in kmetovalka je morala ^0 mraka. Kljub temu je danes upravičeno srečna Ožinam P 11 u Pravo P°t popeljala tri svoje otroke, ki z hiukinj i 'v neP°sredni bližini, podarili pa so ji tudi šest ®®Podjn' Enako kot sama, ki je vse življenje posvetila trdno ■, 1 ,n njl kmetiji, je tudi njen mož Jože večinoma kmetiji, nekaj časa pa tudi v Zdravstvenem domu Madan tekata';," na kmetiji in gospodinjstvu ni imela veliko časa za ** Prt. । - ■ : stvari, a se kljub vsemu spominja, kako je bilo, ko ‘‘^star, ■ - FVič P°iavil Jože Toplak, bodoči zet, ki je bil zaljubljen si"0 ' -1 °tr°k' takrat srednješolko, pozneje pa socialno ^tiili So V1C° k° ie prišel prvič k nam, smo ga takoj vsi ‘i . tV^a sgm bila za to, oe se je že Slava tako odločila, saj - je š]o J ’ č* 1 semi nasprotovali In niti nismo nasprotoval i, 71 i pridnega fanta in enako takšnega zeta, ki smo ga enako pa je tudi danes. Moram priznati, da vsi al a 1Q’ ^Ot 'e naa J07®. sai °d njega nikoli ni slišati žal žel0 a 'e narobe. Vedno je pripravljen pomagati in ko dru° razumevajoc,« pravi tasca Jožica. ^iIšch^* Pa tudi zetu Jožefu Toplaku iz bližnjega ' ■ ' obronkih vinorodnih kapelskih hribčkov, pravzap lvot' ' ^^vne vojne, rojenemu v letu osvoboditve 1945, se 1 IJ m brki z rožicami postlano. Sin prvoborcev Štefana | »g ypl«k |, pr poklicu diplomirani politolog. Sprva je delal K k e,'1 ! Potem OŠ Murščak, ker pa je ugotovil, da s srednjo i^. o, (e šel študirat Zaposlen je bil v Elradu, hkrati pa je '^^^^tiik sindikata SOZD Gorenje, predsednik % : ' Radgoni ipd. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa je '1 nB Srednji tehniški in poklicni šoli, kjer je še vedno Izbiramo naj... natakarico in natakarja Natakarice in natakarji, na piano! ‘Natakarji in natakarice so duša gostinskih lokalov. Oni so pogosto tudi prvi, s katerimi pridejo turisti in izletniki v stik, ko pridejo v našo pokrajino in si izmučeni naročijo pijačo in povprašajo, ali lahko tudi kaj pojejo. Zato tudi naša akcija Izbiramo naj... natakarico in natakarja. veliko boli posvetiti Slovenije se^od^an noV°*^ Hn‘r ? 100(1 dru^m , tSkai velika PerXn ob^ega Sam vedno udi, da V sanlo član V6dnr'bodo En dim Pa’da se 5 50 vseh naših .. pa e znova župan. »Mi inblagi°l° svojo veliki -, naredi za dobro nvl^al Kako je SP0^ sem hq, Pravi Jože, k 1 nam je tudi P srednji š°h>) . _, r nja »Slavič v ob^^. Kvj„ mladinske org drUgačniii P . e je Pojavi na vseh tajnih m *^ug m tako tu ,. sem breča, tudi svojo P°T torabilsvojPo11 ciava®e le wdanVl radenski |e je ‘ ■' mlado'..-ino srednješolko ’ iinati, da se k ona "t svoum domačim in moram takrat sem čutil, da se ■ ru^' 86 ie Pozneje ludi potrdilo, s v dom 4 Srt ’^h, hkrati Pa sva si vse v Preselila, potem ko sva Pvedno pri da ‘‘mo se dobro razumel, pravzapr&v ' . emo si S jn torej z roko v in se /n tastu vedno vse v naH I . dovoli časa, -e '^xli ' PornaBali. tako da niti ni vsOd v dr oSt« \akar»' odttosl W morali hl morala hm takšna medg ^etnih10-1^' aPpoSta- nik, ki je oče edinihce1- n. egOVataS P č pri ir, ' da bo tudi dedek, ob tem P v veliko P° w je bila Jožefu in Slavici Lani sta dobila največ glasov Dušanka Ciglar m Goran Kološa (na fotografiji ob podelitvi nagrade), razveseljivo pa je, da ste glasovali in glasujete za natakarje in natakarice z vseh koncev Pomurja, kar je tudi dokaz, da lahko povsod naletimo na prijazno postrežbo Ali se gost v naši pokrajini dobro počuti, je sicer predvsem odvisno od vseh v gos-tinsko-turistični dejavnosti, le natakarji pa so tisti, ki jih gostje po več dneh obiska pogosto kličejo po imenu. Gostinski lokali so prostor druženja in sprostitve. Sedaj, ko je sonce že nekoliko ogrelo tudi našo pokrajino, se gostinska ponudba že seli na piano, na terase in druge prostore pred gostilnami. Med dopustom si tudi najdemo čas, da več časa posedimo pri gostinskih lokalih v hladni senci dreves in uživamo v osvežilni pijači, v nasprotju z delovnimi dnevi, ko nas tempo sili, da le na hitro popijemo kavico in pohitimo dalje na delo (pa še takrat ni od nikoder natakarja s pijačo, čeprav se nam tako mudi). V konkurenci mnogih lokalov šfe mnogi gostinci trudijo, da bi bil njihov lokal čim privlačnejši in zanimivejši, povečuje pa se tudi konkurenca v ponudbi in ceni hrane in pijače, kjer pa so že precejšnje kakovostne razlike. Mnogi gostinci pa se vse premalo zavedajo pomena prijaznega natakarja m natakarice, ki zna poskrbeti za hitro postrežbo gostov, za dober obisk lokala. Podobno kot lani, tudi letos izbirate natakarico in natakarja tako, da izpolnite glasovnico, ki smo jo objavili, in jo pošljete na dopisnici na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Mur ska Sobota, s pripisom Za naj... natakarico in natakarja. Zmagovalce bomo razglasili na sk lepni prireditvi akcije Gostišče osvežišče 2004, ki bo 14. avgusta. Pred tem pa bo pet moških in pet ženskih finalistov akcije Izbiramo naj... natakarico in natakarja predstavljenih v Vestnikov! prilogi Pen. Seveda tistih deset, ki bodo dobili največ glasov S tako popularizacijo natakarskega poklica bomo skupaj z vami, bralke in bralci, prispevali k temu, da bo vaš obisk v vašem najljubšem in drugih gostinskih lokalih Še prijetnejši. Veseli bi bili, če bi na dopisnico napisali imeni in priimka obeh, natakarja jn natakarice, če želite, pa lahko samo enega. J. Ga. J. Z. , «»» Oste B. letos boste izbirali natakarico in natakarja tako, da izpolnite glasovnico in jo pošljete na dopisnicah na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Glasujem za naj... natakarico Ime in priimek: --------- ----------------------------- Gostišče: . . ------------------------------ Glasujem za naj... natakarja Ime in priimek: Gostišče: , ----------- Pen ma] 2004 Malo duška pred maturo nakup' izvedeti Vanja Poljanec Natalija Juhnov Žvižgi piščali so bili tisti, ki so v petek odmevali po vsem Pomurju od jutra pa še pozno v noč. Maturantje so oznanjali konec svojega srednješolskega izobraževanja. Čaka jih le še matura - zrelostni izpit, na katerem vsak maturant pokaže znanje. Njen rezultat po štirih letih odpira vrata univerzitetnih programov. Nepopisno je bilo veselje ob uspešnem zaključku štiriletnega šolanja, po ulicah se je slišal smeh Vendar pa so bili mnogi hkrati tudi žalostni, saj bodo po štirih letih skupnega življenja v razredu, skupnega »špricanja«, učenja in zabavanja odšli vsak svojo pot, vsak na svojo univerzo. Da bi se še enkrat skupaj veselili, so se skorajda vsi, ki so plesali četvorko, pa tudi maturantje preostalih pomurskih srednjih sol še enkrat zbrali v murskosoboškem parku, kjer so rajali do ranih jutranjih ur. Rdeče, modre, rumene, oranžne, črne in zelene so bile barve majic, ki so preplavile poti m zelenice, zavzele klopi in ribnik Slišalo se je petje, žvižganje, slišale so se kitare in bobni, čeprav so maturantje zatrjevali, da se na zabavq niso posebej pripravljali, da so se v parku znašli čisto spontano, hkrati pa dodali, da se tam zbirajo vsako leto Majhne ali večje skupine so spremljale ogromne količine alkohola, ki so jih v nakupovalnih vozičkih vozili s seboj po parku »Danes je pač tako, da je alkohol na vseh zabavah, tako mladih kot tudi starejših, da ga točijo na vseh veselicah, zato ne vidimo razloga, zakaj ne bi bil tudi na tej zabavi,« so zatrdili Mnogi so menili, da je to še zadnja zabava pred maturo in da si bodo »dali duška«, saj jih potem čakata resno delo in še veliko učenja. Velike večine mature ni strah in že komaj čakajo študentsko življenje, saj so jim vrstniki povedali, da so študentska leta .najlepša. Upamo, da jih po zloglasni zabavi ni preveč bolela glava, in jim želimo veliko delovnega elana in sreče pri maturi, pri uvrstitvi na želeno fakulteto in pri iskanju najugodnejše nastanitve vsem, ki bodo odraščali brez maminega štedilnika in hladilnika dobrim sošolci, zabav' V petek so maturantje po vsej Sloveniji preživeli zadnji dan v klopeh svoje srednje šole in ga zaznamovali na slovesen način. Točno opoldne je skoraj šeststo pomurskih maturantov v spremstvu fanfar zaplesalo po taktih Straussove četvorke na Slovenski ulici v Murski Soboti. Večina je po končani paradi zabavo nadaljevala v murskosoboškem parku. Maturanti in policija_______________________ ___ Policisti so imeli kar nekaj opravka z maturanti, ki so razgrajali in se nedostojno obnašali na mestnih ulicah in v parku. Izstopa kaznivo dejanje ropa, kjer so trije mlajši moški napadli 24-letnika v soboškem parku Med pretepom so mu strgali hlačni žep in odvzeli denarnico, iz katere so pobrali 42.000 tolarjev, poleg tega so mu odnesli še sončna očala. Prijet pa je bil tudi maturant, ki je z nožem prerezal pnevmatiko na službenem vozilu policije. A B. Med obvezno maturantsko opravo sta poleg majice spadali še piščalka in kapa. Slednjo so nekateri uporabili tudi kot mesto za odložitev svojega kozarca ali pločevinke, ko so jih od držanja zabolele roke. Nekateri so hitro onemogli l.ljana, Doris in Petra, —»»e ekonomske „aJ .< bi e nad vseslovensko parado ■*»-• P k ai po “vdorne Veselile so se sokl,uiko svo.ego soianp, študentsko življenje. obvez" • nazora*1 ‘ j Tudi letos so, že četrtič po vrsti, maturantje na zadnji šolski dan po taktih Straussove četvorke v najbolj množičnem sinhronem plesu na svetu spet presegli Guinnessov rekord. V 17 slovenskih mestih, med katerimi je bila tudi Murska Sobota, pa še v italijanskem Trstu in hrvaškem Pulju, se je zavrtelo 14,564 plesalcev, kar je 2608 več kot lani Med 3641 pari četvork je bilo skoraj 300 pomurskih, ki so jih tvorili maturantje iz murskosoboške gimnazije in ekonomske šole, rakičanskih srednje zdravstvene in kmetijske šole, ljutomerske gimnazije ter srednje za gostinstvo in turizem iz Radencev. V parku so bili tudi policisti in redarji, ki so skrbeli za varnost mladih in parka. Za kakšen nasvet sta spraševala mladeniča na fotografiji može v modrem, nam navdušen, nad glazije, so bili ocene popravil. je zadnii don k , 9 e a- sal 50 « nekateri svoje Kd? - PO povedali, da bodo “i i* - Zo Maj^rantska parada p^n maj 2004 Chris J. Scobie v Murski Soboti njegovega otroštva je tako daleč, da bi se človek moral globoko nagniti čez ^meljsko poloblo, da bi ugledal vse lepote njene pokrajine, ki je za nas skrita nekje na strani sveta, tam spodaj, še dlje od Avstralije, in ki tako prebivalcem kot radovednim stom fa naključnim popotnikom odkriva vse naravne lepote, kar jih je kdaj ugledalo esko oko. »Vendar tudi Slovenija je lepa, * ugotavlja Novozelandec Chris J. Scobie, ki Mursko Soboto in živi v naši pokrajini že od lanskega junija.___ Z Nove Zelandije v Slovenijo Chris J. Scobie se je v Mursko Soboto preselil z Nove Zelandije. Queenstown je mesto, kjer je Chris odraščal. ovac, ^0.000 milijonov veliko kivijev l dobrih 19.000 kilo oci Slovenijo od Nove ^^ije.kiinta Siri milijone -kev šestdeset mili* to"" ovac, osem milijonov in veliko kivijev, v pri katerih pa no gre za kimati sadež, temveč novozelandsko nacionalno °- novozeland- kjkra.jr.ii z naravo so ra-te pr. ■ ir n i naseljenci, ki ■P Wozelandskl Severni O’potovali iz Polinezije. dali m« Aotearoa, dežela dolge ga J* oblaka. Šele leta 1769 Cook razglasil Novo n angleško. Velika ^ija i , vedno ena j^^'-jlb uvoznic novo ^kih izdelkov. »Indus- trija, gozdarstvo, rudarstvo, vrtnarstvo in turizem se v zadnjem desetletju na Novi Zelandiji hitro razvijajo,« je povedal Chris, ki je kar dva najst let delal v novozeland skem bančništvu. Gospodar prstanov ^dij Se >e Chris prihaja iz Queens-towna, ki leži na novozeland skem Južnem otoku. Tja so včasih zahajali iskalci zlata, zdaj pa je okolica znana po prečudovitih naravnih zna menitostih, ki čedalje pogosteje postajajo cilj turistov. Mesto je obkroženo z gorami in jezeri. »Pri nas je skoraj tako kot v Sloveniji. Tudi pri nas lahko smučaš v gorah na enem koncu države in se kopaš v toplem morju na drugem koncu Nove Zelandije « K temu pripomore tudi podnebje, saj ima Severni otok na skrajnem koncu skorajda subtropsko podnebje, temperature na Južnem otoku pa se lahko pozimi spustijo celo do ničle. ..»K promociji Nove Zelandije je veliko pripomogla tudi trilogija Gospodar prstanov. Film so snemali nedaleč od mojega kraja in moram povedati, da jim je v nekatere prizore prav odlično uspelo ujeti vse naravne lepote,« nam je pojasnil Chris J. Scobie in dodal, da Nova Zelandija nima dolge zgodovine, zato se pač ne morejo pohvaliti z zgodovinskimi gradovi ali starimi izkopaninami, lahko pa obiskovalcem ponudijo čudovit panoramski razgled na zeleno "tegova babica Evlyn. Pitje kave Njegov prvi vtis o Sloveniji je bil povezan z Mariborom. Navdušile so ga stare hiše, mestni utrip v starem delu mesta in predvsem kultura pitja kave. »Kar nisem se mogel načuditi, kako pogosto se Slovenci družite ob kavi in koliko majhnih kavarnic imate, in moram priznati, da mi je takšno druženje všeč,« je priznal naš sogovornik. Poleg Maribora mu je všeč tudi Ljubljana, čeprav veliko Slovenije še ni videl Letos načrtujeta z ženo obisk slovenske obale. Prej sta že obiskala hrvaško obalo, saj je Chris pred prihodom v Slovenijo deset mesecev živel na Hrvaškem. Všeč so mu tudi pomurski griči, ki so zasajeni z vinogradi. O Sloveniji pa je prvič slišal v šoli, ko so se o naši državi učili še kul o delu nekdanje Jugoslavije. Veliko novic iz Slovenije je s pomočjo radia, televizije in časopisa izvedel tudi v času slovenske osamosvojitve. »Ljudje v vaših krajih so zelo prijazni, edina težava je v tem, da ko greš h komu na obisk, se miza, za katero sedež, že minuto po tvojem prihodu začne šibiti pod težo prehrambenih dobrot, ki jih gostitelj velikodušno postavi pred obiskovalca,« je povedal Chris. Edina težava, s katero se še spoprijema, je razumevanje jezika. Slovenščino se šele uči, pri tem pa priznava, da veliko Slovencev razume tudi angleški jezik, vendar so včasih ljudje preveč sramežljivi, da bi odgovorili v tujem jeziku. Domov so šli šele zjutraj Sicer pa je za Chrisov prihod v Mursko Soboto kriva njegova žena Sabrina. Spoznala sta se na Hrvaškem, poročila pa v Murski Soboti. »Poroka je bila zelo drugačna kakor pri nas,« se je nasmehnil Chris. Najprej smo šli k matičarju, nato pa v cerkev. Ker smo pri poroki želeli upoštevati tako slovenske kakor novozelandske navade, sem kar sam pripeljal nevesto pod roko do matičarja, kar menda pri vas ni v navadi in mora to po vaših običajih storiti nevestin oče. »Svatba pa je tako ali tako v primerjavi s svatbami na Novi Zelandiji predolgo trajala. Tam gremo zjutraj k poroki in nato na skupni zajtrk in s tem je stvar končana. Pri vas pa smo domov šli šele v zgodnjih jutranjih urah, toda bilo je zelo zabavno in lepo. Tudi hrana je bila okusna,« se je spominjal Chris J. Scobie svoje poroke. Na Novi Zelandiji pa je tradicionalna hrana povezana z ovčjim oziroma jagnječjim mesom. Nova Zelandija ima namreč 46 milijonov ovac (samic), ki kotijo vsaj enkrat letno. »Torej si predstavljate, kakšne količine volne zraste na teh ovcah in koliko trave pojejo,« se je nasmehnil Chris. Tradicionalnih pijač na Novi Zelandiji skorajda ni, zato pa je zelo priljubljeno pivo. Tam, kjer so najbližji Chris J. Scobie je sedem let preživel tudi v Minneapolisu v Združenih državah, kjer je študiral teologijo. Včasih je veliko potoval po Združenih državah in obiskal Avstralijo, Kitajsko, Filipine. Zdaj večino časa porabi za učenje, saj se pripravlja na magisterij iz menedžmenta in vodenja. Veliko tudi predava v cerkvi. Kma lu namerava obiskati rodno Novo Zelandijo, vesel pa bi bil tudi obiska novozelandskih sorodnikov v Murski Soboti. »Po pravici povedano ne pogrešam toliko Nove Zelandije zaradi pokrajine, temveč zaradi prijateljev. Na srečo sem dobil tudi v Murski Soboti nekaj novih prijateljev in dom je pravzaprav tam, kjer živijo tvoji najbližji družinski člani in kjer živijo tvoji najboljši prijatelji,« je še povedal Chris J. Scobie. . Dejan Fujs V ozadju Alcatraz in San Francisco p^n maj 2004 Lada Stivanova Uradni naziv: Estados Unidos de Mexic Število prebivalcevM00.000.000 Časovna razlika: 7 ur kebs MExmdo Glavno mesto Mexico City (23.000.000 prebivalcev) Mehiški parlament Mehiški narodni muzej v glavnem mestu Valuta: 1 peso - 100 centaros Eden od prostranih mestnih trgov v središču mesta z impozantno cerkvip pred katero je vedno živahno. čakanja praktično ni Edino, kar vas lahko neprijetno preseneti, so tatovi, zato je v metroju res treba skrbno varovati osebne stvari. Posebej mamljive so torbice. Zamisel o izposoji avto mobila raje opustite Promet je izjemno gost in pri vožnji z avtomobilom po mestu veljajo najrazličnejše omejitve Določene dneve v tednu je vožnja celo prepovedana. Urnik prepovedi določajo zadnje številke na registrski tab lici avtomobila. Če teh omejitev ne upoštevate, vas lahko kaznujejo, in to tako, da si boste kazen zapomnili za večne čase: 300 dolarjev ali zaplemba avtomobila. Ti in drugi omejitveni ukrepi so na ravnani zoper preveč onesnažen zrak v mestu. Mehiška hrana je zelo okusna. Poskusila sva več vrst jedi iz različnih krajev države in vse je bilo okusno. Njihova posebnost in značilnost so jedi, začinjene s pekočo papriko. Juho strežejo z limono. In povsod je bilo na mizi sad ja po želji in vedno sveže. Prebivalci Mehike so prisrčni, nekateri pa tudi nezaupljivi. Najino potovanje je bilo čudovito, pravzaprav sva se težko poslovila, od te zanimive države. in Damjan Šabjan O Mehiki se govori, da je za turiste kar precej nevarna država, zato je vredno spoštovati nekatera pravila, na katera so nas posebej opozorili. Tako ni priporočljivo, da bi se ponoči zadrževali v nekaterih četrtih mesta, prav tako ne, da bi fotografirali revne ljudi na obrobju mesta. Nasvet je bil, da naj se oblačimo čim bolj preprosto, da med prebivalstvom ne bi izstopali. Domačini sicer takoj ugotovijo, da si tujec, vendar ni nobene potrebe, da bi že na prvi pogled mislili, da si bogat Američan. To bi znalo biti nevarno. Nikjer ni varno puščati svojih stvari, še posebej pa to velja za plaže, in ni dobro zaupati raznim prodajalcem in prekupčevalcem, kajti zelo hitro lahko ostaneš brez vsega. Po Mehiki pravzaprav lahko potujete samo na en način, in to z avtobusom. Potniški železniški promet je bil v času ekonomske krize ukinjen. Po mehiških železniških tirih zdaj vozijo le še tovorni vlaki. Potovanje z avtobusi je hitro, zanesljivo in vozijo povsod. Tisti za dolge proge so sodobni in zelo dob-rb opremljeni. Sicer pa si vožnjo lahko privoščite v treh različnih kategorijah: v luksuzni ter v prvi in drugi kategoriji. Razlika je v udobju in ceni. Ta je v luksuznem avtobusu dvakrat višja kot v drugi kategoriji. Tujci se večinoma, vozijo v boljših avtobusih, domačini pa pretežno v najslabših, seveda zaradi cene. V glavnem mestu pa se boste z enega, na drugi konec najhitreje in najudobneje prepeljali z metrojem Je popeni, hiter in zanesljiv. Pravi užitek. Podzemni vlaki vozijo neprekinjeno, drug za drugim, 24 ur na dan, tako da vodne pipe > da je v plaste> ugodneje je k (3,75 litra) vod Kljub vseM teinom se poi! do skriva črt rt ki ima svojo p1 * *4| Na kongresu gluhih sva se največ in najraje druži o gostitelji. Da se boste v mestu s 23 milijoni prebivalcev počutili varne, poskrbi varnostna policija, in da po velemestu ne hodite z umazanimi čevlji, čistilci čevljev kar na ulici. Citvja J® ' površini Navzdol move Pak palača- W nistrstva reziden' ■' |S|P*_| države ba je »"a 1623 ranjostzg z znatn®01 Mexico Uiti— - Glavno mesto ‘ma 23 mik/mW cev. Življenje v kem mestu je drugačno kot v koli evrrpske^ Njegova nenavad povzroča grozljive Probleme Ker izjemno post. i‘‘ zelo onesnažen 1 se vsak dan Pet Mesto se tudi Hrano širi in problem postni pitno vodo. najdražjem . morete nato^ '■ '' ’ vu p^ Spoznala sva se v Rusiji leta 1999 na festivalu gluhih - smer gledališče. Lada prihajam iz Brna na Češkem, Damjan pa sem doma v Murski Soboti. Druži naju skupna usoda, kajti oba ne slišiva. In druži naju gledališče, v katerega sva oba zaljubljena in mu predana, čeprav so naju pred gledališke kulise pripeljale različne poti - Lada je iz igre diplomirala na Češkem, Damjana je učil prve korake pantomime Andres Valdes. Že tri leta imava gledališko skupino ONA ■ ON. Nastopala sva v Murski Soboti, po Sloveniji pa tudi v tujini. Nazadnje v Mehiki, na kongresu gluhih. In del mehiških doživetij sva žeieia pričarati tudi bralcem Pena. Spomenik revolucije, kjer se zgodi največ kulturnih prireditev na prostem. Mehika Razglednice iz Mexico Cityja Pen maj 2004 In tole je piramida Sonce, visoka 65 metrov. Teotihuacan pr ime r- ^^rii zakon con.a središču Taxco Acapulco si ogledali z višine smo Imajo namreč žičnico, ki te odpelje 173 metrov visoko, in vse lepote so pred tabo kot na dlani Kraj je od glavnega me sta oddaljen le 50 kilo metrov in je čudovit. Sredi planote se odpre pogled na dve piramidi, ki so ju poimenovali Sonce in Mesec. Teotihuacan je »mesto bogov«. Piramida Sonce je visoka 65 metrov, Mesec je nekoliko nižji. Ob pira midah je svetovno znana. Cesta mrtvili m svetišče Quetzalcoatla. Svetišče krasijo ogromne kačje glave. Mesto so v začetku prejšnjega tisočletja zgradili Azteki. Ko se povzpneš približno do polovice piramide Sonce, se odpre čudovit pogled. Desno spodaj vodi »Cesta smrti«. Očarljivo, senzacionalno, blesteče. Acapulco je primorsko mesto, ki živi 24 ur. Ima največjo mestno tržnico, kjer dobite vse, kar vam poželi srce. Obišče jo ogromno ljudi. Ustavili smo se tudi na La Quebradi, znani po skokih plavalcev v razburkani Pacifik. Vendar to ni edina nevarnost. Skok z višine 35 metrov se konča v štirimetrski odprtini med skalovjem. Palači je mu-imp in v p,L ’ slavni slikar 1 ■ dosti za Iza tudi Fr, a in dokumon živjjemu ^laikov ' 'Je edina' rek- — " - q več pa o tej nbi nisva >CaPulcu. Ribiči so nama zaupali, da so uje 1 me trofejo. »* * Mehičani angleško težko sporazumeti. Je P Če boste potovali kot midva, svetujeva menjavo dolarjev v mehiško valuto že kar v menjalnicah pri izhodu z letališča. Kot se je pokazalo kasneje, je bila prav tam menjava najugodnejša. In še eno opozorilo pri menjavi - denar preštejte takoj! Za en ameriški dolar dobite deset pesosov (Ps). Pa še nekaj orientacijskih cen živil in storitev: - voda 1,5 1 = 8 Ps - voda, galon (3,75 Ij = 10 do 13 Ps - prenočišče v hotelu = 70 do 100 Ps - kosilo v restavraciji = od 40 Ps dalje - metro = 2 Ps - vozovnica za avtobus = 5 do 10 Ps (pribl. 20 km) - eksotično sadje je zelo poceni Taje »srebrno mesto«, za katerega pravijo, da je eno najlepših v državi. Leta 1529 ga je ustanovil Rodrigo de Castanedoc -kapitan ladje Hernana Cortes. Zaradi najdišč srebrne rude je doživelo mesto v 18 stoletju pravi razcvet. V njem je najbolj znana cerkev Saqnta Prisca z dvema zvonikoma in zgrajena iz posebnega rožnatega materiala. Mesto Prava turistična poslastica »Srebrnega mesta« je tržnica z zelo pestro in nenavadno ponudbo, kot je na primer tale krompirček na palčki. Nisem se ga zaman veselila, bil je namreč zelo okusen. 1 jqo mu »Srebrno mesto«, je mehiški ■ 'j*'*znano cerkev Santa zvonikom. - j i gu republike znan SpOmenik ki je bil pos-tast revoluciji Po h^1:nnllu na neiidki ' fib njem se do-WnMitneise pri rtJi" ?' koncerti zna- skupin ins*kVapr V-"1'poto-*1 mega konca vele-^8^ s P°d' • blaznicn.zaogled pa ’e dob-a izbiro mlcn Naj '5-(' ampak naj-ki J3'' ? in s taksijem, , »'Nnm, |..-.p črte ^3' f' n-jvn. razred ' zeleno beli ‘kv1^ Wsnels) Pri 'strni * ruxneuo-belimi Vhod v park v Teotihuacanu, ki mu pravijo »mesto bogov« s piramidama Sonce in Mesec. maj 2004 Mož ma peneze Ka tan doli se pa te ne plača al ka? naprel' naprej Jurij Zauneker dodala: gremo plačali * Staša Pavlovič & Maja Prettner Najina denarnica je ostala žal vse do zadM _ Spoznali sva, da se ljudje odločno postavijo takrat, ko je v igri njihov mošnjiček. Ob plačljivih najemov klopi bi te očitno ostajale P1, ' pa bi se, pod težo kozarcev, komolcev in porablje* " šibile točilne mize. Kajti žejni pa res ne mor^!^ Ne ne, mi zdej ne bomo nicJ Risali in merili smo ter naredili še eno Penovo akcijo. Koliko je potrebno, da ljudi prepričate, da bodo tokrat za ogled maratona odšteli prav tolikšen znesek denarja, kolikor prostora zavzamejo? Oblecite si le reklamno majico, v roke pa vzemite meter in blokec, ki ste ga pobrali na cesti, in poizkjjS^ Začeli so se 0'^'“ \ in končno dob11' ledelPenovee^^ se in se kot slep1 " . videli, kje ju^0 4 začetki rekli, datr< niti sem šli,« ie Druga P° Malce čudno sta naju • gospe z otrokom, oko r* k meriti in preračunavat' ■ , za otroka, ki ie b' bi,e Podali sva se še malo v.še. Tik ob ceste *ka svQ pn z njihovo družinica. Z zdaj že izbranimi » hovi predhodniki, so se dolžnostjo, ki je tokrat znašala celih bankovcev Kljub temu bili tudi oni pripravljeni toko| umakniti m M visoko tarifo. Očitno 'ih nisva nama se manjka nekaj izkusi »Fajn, ne - ka se fsaj neka dogaja.« Prva nama je v oči padla nič hudega sluteča gospa z otroškim vozičkom. Videlo se je, da pri hiši nosi hlače mož ko je odgovorila, da ima denar pri sebi on, a tokrat je v hlačah gotovo imelo več ona. Po nekajminutnem nakladanju je gospa še vedno buljila kot nema, ko pa je začutila kapljo če rob, je spregovorilo: »Ze tretje leto sen tukaj, pa še niti enkrat ni trebalo plačat!« Tudi ko sva jo hoteli pomiriti, se je še vedno zdelo, da ji enostavno ni kliknilo, da je vse skupaj le šala. čas, ko o^1 y Najbolj privlačni so se nama zdeli obiskovalci, ki so spremljali majhne mera -ob progi. Gospe sva zmotili ob prijetnem »senčenju« in klepetu. »Za enourno klopi boste plačali 2500 sit, razen če se pomaknete dalje k ograji, kjer morali stati,« sva začeli z najinim poslom Sledili so vprašujoči pogledi,^ rameni in na koncu;«Ja nič, če je pa tak, pa greve ta dol, ka ve te zoj?l« l^3' se torej tudi tokrat ni napolnila. Morda pa sta tudi onidve denar zaupal' m°5 pa tenajon liste piše?« ' pogS S,arei" 9-PodTzaTm^~ 7 J“P°i le še z začudenim iz^i m ‘h kZ " P'°r' * 'e da b. bilo treba plačati za sedenj Liude ° ‘ 2mtsW ,ako bedarlio, prisluhni denar, tako da je tudi gospod nem d^ "° * V5Gen° Za [težko> območje zunaj »plave cone«. Z Majo sva VSt° Pi°CaS' °dpravil no spremljevalcem - Fotografskim objektivom c ' j9°‘P**^*0^ nadel očala in, še vedno stoie zrl v dobli ' P0 P° nai'nern odhodu ogledali „o msstu °.", P« - 9a zap., •Fain ka se »Hi, hi, hi ».«______________________________________________— Da se lahko hihitaš kot zmešan, tudi brez kakršnegakoli tehtnega dokazali dekleti, okoli katerih sva začeli zarisovati prostor. Dejali sva, moreta gledati maratona in lahko v območju, ki sva ga orisali, stojita 1 - ' bova zaračunali. Hihitali sta se kot prvošolki in kazali v prazne zepe< nasmehnili in jima zagotovili, da jima ne bova vzeli še zadnjih stotakov- Pen maj 2004 t f ^ 39 Marinka Fritz - Kunc navdušila dijake Ni res, da mladi nočejo brati Vaša čustva* v tenkem šolskem letu so na Srednji šoli za gostinstvo m turizem 1 ustuncnlli bralni klub. Glavni namen ustanovitve kluba je * spodbud Iti branje pri dijakih. Ni res, da mladi nočejo brati, treba ™iesario prttF)gniUi l« tako literaturo jim moramo itonudHi, a je mladim blizu, ki govori o njihovih problemih tukaj in zdaj. Med ^•imj so tele!i spoznati dela slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo s lemami Pisateljica in novinarka Marinka Fritz -Kunc, ki je .."" "‘^llavnosti znana po svojih uspešnicah Janov krik, Borboletta, price umret, Modri pulover in Punčka v ogledalu, je bralce so jo povabili na šolo. . . ^taki m profesor)i so vse leto pomembna je preventiva m kaj je n to brali, se sestajali in po-nv:'" o prebranih besedilih in ih’ so rojevali ob SurraO,iri ■’ Marinke Fritz -ilndi: i,.rn |Cl. pritegnejo, saj 11 aktualna, govorijo o „ d ljudi, s katerimi ■'haTi Sn 'lrog* • na’ 'motnje hranjenja. Pravj ’ v?nulie'k°t sama aU ' loveku sežejo v srce, marsikaj«. -v !' 1 desetletje Marinka tam . ■ c svojo ustvarjalnost tUUI Pr°iftktu Demis-. droj?P, katerim želi s Prostor javno seznaniti 6lboin zasvojenosti. Pou fak* 1 n 'ba mladostnika in le osvestiti. Zelo lahko boljša preventiva kot knjiga, ki bo mladega bralca pritegnila, ga seznanila s problemom in izobrazila odraslega, da ne bo neveden in bo lahko v oporo in pomoč mladostniku. Bralni klub je tako poleg spodbujanja branja odigral še drugačno vlogo - oza-veščanje in seznanjanje mladih in odraslih s problematiko drog, nasilja, anoreksije m bulimije ter odnosa naše družbe do bolnikov, okuženih z virusom HIV Pred dnevi smo pripravili v šoli zaključno srečanje bralnega kluba z omenjeno pisateljico, ki se je navdušeno odzvala našemu vabi lu na srečanje. Dijaki so pripravili krajši kulturni program in odigrali prizora iz knjige Kam grejo ptice umret ter prebrali Sonjino Ni res, do mladi ne želijo brati knjig. Treba jim je doti tako literaturo, v kateri se najdejo. Radi pa sežejo tudi po delih pisateljice Marinke Fritz - Kunc, ki je obiskala dijake srednje Šole za gostinstvo in turizem. ^^bljanja v svetove učenosti in Borbolettino pesem ter svoja razmišljanja Mlade je najbolj zanimalo, kje je dobila ideje za pisanje, ali so glavni junaki v njenih delih resnični in kako jih je spoznala, kako je raziskovala posamezni problem in kdaj najraje piše. Pisateljica je neutrudno odgovarjala in dodajala svoje misli. Poudarila je, da lahko ti mladi bralci sami veliko naredijo za ozaveščanje svojih vrstnikov in mlajših prijateljev. Na koncu srečanja je Marinka Fritz - Kunc vsakemu dijaku -klubovcu podarila komplet knjig iz zbirke M kot mladost, knjižnica pa novi deli Punčka v ogledalu m Do golega. Slednje je prišlo izpod peresa njenega sina. Molk je zlato?] Sediva- in molčiva. Ne jaz in ne ti ne moreva spregovoriti nobene besede več. Ne vem, kaj je huje, ali to, da bi spregovorila na glas in se skregala, ali pa to, da kar molčiva. Škoda je besed, ki bi izzvenele tja v en dan. Škoda povedati nekaj, kar ne bi imelo prav nobene koristi. To so besede v vetru, to so besede, s katerimi veter pometa. Vedno sem bila prepričana, da sva midva drugačna. Da se lahko pogovoriva in se lahko poslušava, pa naj se zgodi kar koli. Kakšna napaka! Potem pa pride trenutek, ko kar ne moreš izdaviti niti glasu. Sediva s svojimi mislimi in v glavi pleteva vsak svojo zgodbo, ki bi jo morala povedati, na glas. Oba veva. kaj si drugo drugem misliva. Pa sva tiho, le skupaj sediva. Molčiš ti in molčim jaz. In Škoda mi je izgubljati besede. Tebi prav tako. In to najbolj boli, ker tako veva, da je s tem konec, vsega. Ko zmanjka besed, pride čas. da greva narazen. Monika Tanja Škrilec Švegl Vaše pesmi e mi uspe to, mi bo tudi kaj drugega *^1« । *’ kolikoie bilo v šoli različne snovi, podatkov, skozi katere smo se morali prebiti do končne ocene^Kdo pa nikdaj-pomislil, le komu bi kdaj bom to sploh potreboval. Nekateri že gledajo tako, so pa mladi, ki se poglobijo in pri posameznih predmetih odkrivajo Zanje to niso le nepomembne formule, faktografski podatki, neznanke, ampak življenje izven okvirov, bistvo in smisel. Zanje je Potovanje v nove kraje, kjer se dogajajo zanimive in včasih presenetljive stvari, ki 'So marsikomu skrite. Verjetno imajo pri tem ^^nNji^ ki znajo vzbuditi zanimanje in jim odpreti vrata v nove svetove. Tamara, Jasmina, Tomo in Boštjan so jih odkrili V enem dnevu na dveh državnih tekmovanjih Tamara Muhič, 3. letnik, Dokležovje, ki je prava rekorderka med tekmovalci, saj se je v enem dnevu udeležila kar dveh tekmovanj: Še sreča, da sta bili obe tekmovanji v Ljubljani. Najprej sem se udeležila zgodovinskega tekmovanja na Gimnaziji Ledina. Šli smo že ob 5. uri zjutraj, do 12. ure smo imeli potem še terensko delo. Že čez pol ure pa sem morala biti na Filozofski fakulteti, kjer je bilo tekmovanje iz angleščine. Na koncu sem dobila pri zgodovini bronasto priznanje, v angleščini pa sem dosegla tretje mesta. Ni bilo tako težko, ampak kar naporno. Najprej sem mislila, da bom šla samo na zgodovinsko tekmovanje, Priprave za olimpiado v Avstraliji__________ Tomo Brus Hladen, 4. letnik, iz Gornje Radgone je prejel zlato priznanje iz biologije: »Vprašanja pri testu so bila posvečena različnim področjem: celici, genetiki, fiziologiji, evoluciji... Vse to me zanima, moje ambicije pa so, da bi Šel študirat medicino. To je dobra podlaga za nadaljnji študij, saj moraš prav vsa ta poglavja iz biologije dobro obvladati.« Na vprašanje, ali ga zanima tudi človeško telo, je odgovoril, da ja, se nasmehnil in pritrdil, da pri tem vsekakor bolj žensko, če se že mora odločati med spoloma. Biologija je dobra osnova za medicino, zelo priročna pa je tudi v vsakdanjem življenju, saj se marsičesa naučiš. Še posebno ekologije. Zlato priznanje za biologijo je bilo v Sloveniji zelo redko podeljeno, v zadnjem času pa imajo nov sistem ocenjevanja. Bil sem zelo zadovoljen, saj tega priznanja res nisem pričakoval. Se posebno me je razveselilo dejstvo, da so 'me poklicali na priprave za olimpiado, ki bodo na viški Gimnaziji v Ljubljani. Če me bodo izbrali v ekipo, se bom udeležil olimpiade v Avstraliji. Predolga noč Slabo sem spala, celo noč sem jokala, predolga noč je bila, mora me je tlačila. Zakaj nisi prišel ti, • prinesel luč moji terni, pregnal te strahove, da me ne bi tlačile more. Se stisnila bi v postelji in bi zvezde zagorele, ko poljubil bi me ti, zaigralo bi srce. Kot harfist igral bi s prsti nežno po moji kcži in jaz kot struna bi se ti predala, in samo tebi zaigrala. Pridi, objemi me, da zaslišim tvoje srce. Sonja angleškim tekmovanjem sporočili, da bom šla kar na ' rrt- n-h nisem bila pod hudim pritiskom, vendar mi je kar odleglo, ■ i rezul*a*'sem bilo zadovoljna. Na srečo me je tisti dan po ‘:1 Po ratranec, da sem uspela priti kar na obe tekmovanji. Študirat |Verietnosfi jezike. Matematiko najdemo povsod. Misli kdo drugače? Boštjan Hamler 4. letnik, iz Dokležovjo: »Za znanje iz matematike sem letos prejel zlato priznanje. Sicer pa je matematika tisti predmet, ki ga imam najraje. Ne bi mogel povedati, da mi katera snov ali poglavje leži bolj kot drugo ali mi je ljubše. Vse mi mora iti in vse moram obvladati. Že tretjo leto sem hodil na priprave • za olimpiado in tam moraš obvladati vse.« Na vprašanje, ali odkrije vse neznanke, pa je odgovoril, da ne gre toliko za neznanke kol gre pri matematiki za dokazovanje očitnih stvari. »Pri matematiki ni računov, gre samo za dokazovanje. Vse naloge, ki nam jih pri matematiki zastavijo, se dajo rešiti. V življenju l-l — muiemunKi zusiaviju, »e uu|m ......... — , , se ne da dokazati. Lahko pa govorimo tudi o velikih G a ■ 'n matematiko. Življenje v naših glavah je do skrajnosti Popolno, in vse si žalimo pripeljati do konca, matematiko ^Šno -tv J^nia rneja vsega. Matematika je v vsemi Ali pa mi lahko Qr- Mer ni matematike? Če ti uspe eno, ti bo tudi drugo Nisem Če bi bila jaz drugačna-in bi si moje srce upalo vsega, ne bi bilo nikoli tega. Povedala bi ti vse. za kakšnega frajerja imaš se. Če pa kdo vpraša te, ali si ti sploh kdaj ljubil me, boš molčal in spremenil temo, kot da ti je vseeno in da maraš le njo. Jasmina Opeč, 4. letnik, iz Rakičana: Udeležila sem se zgodovinskega tekmovanja na temo Slovenci na prehodu iz 19. v 20. stoletje, kjer sem prejela zlato priznanje. Morda je res to obdobje tisto, ki me manj zanima, ampak je vseeno pomembno. Meni osebno sta še najbolj zanimiva zgodovina in svet po drugi svetovni vojni. To obdobje je povezano s sedanjim časom in ta čas je tudi najlažje razumeti. Če poznaš to zgodovino, potem bolje spoznaš tudi sedanji čas. Študirat |xi bom Šla pravo, ki je že malo povezano z zgodovino. Prepričana pa sem, da premalo poznamo svojo zgodovino, tudi mladi. Zelo sem bila vesela, ker sem prejela to priznanje, saj je to potrditev, da si sposoben nekaj doseči in da si tudi nadarjen. Hkrati ti da tako priznanje v življenju samozavest, da se lahko z določenimi stvarmi, tudi s težjimi, sam ubadaš in da veš, da bodo Šle. Če mi je to uspelo, mi bo verjetno uspelo tudi kaj drugega. A. Nana Rituper Rodež Majica Ob tebi Vse, kar si mi povedal, vse sem ti verjela. Kar si mi pokazal, vse sem videla. Kar vse si mi obljubil, vse si uresničil. Kar sem ti obljubila, vse sem naredila, a le nekaj pozabila, da v mojem srcu si ti, edini za vedno ostajaš mi. Rada te imam! Zvezdica maj 2004 Vlado Žabot, pisatelj Ljubljana Z našim razmišljanjem je tako čudno in nam samim nedojemljivo - človek pač misli o sebi to in ono, tudi o svojem razmišljanju pa o svojem razmišljanju o razmišljanju in tako naprej in nazaj in kdove kam, dokler več kratko in malo ne ve, kdo in kaj je tisti, ki misli, in kdo in kaj tisti, o katerem torej sam misli, da misli - in skratka »šmorn*. kot se reče, kajti pod zunanjo, navidezno, priučeno in navajeno tako imenovano gotovostjo vase in v druge in v svet je vse skupaj razprto in neizmerljivo in ena sama neskončna neznanka. Če verjameš v boga ali vsaj v ničlo na koncu (enačbe), je morda nekoliko lažje. A s to ali ono vero je zopet hudič, ker pač terja odpovedovanje (tudi) samemu sebi in celi vrsti vprašanj ter iskanju spoznanja, kar navsezadnje pomeni, da si se zavlekel v neko zavetje, se zabubil v zapredek zapovedi, naukov, aksiomov in dogem in seveda v zaupanja polno čakanje, da se potem iz vsega tega izviješ kakor nebeško krilat in prelesten metulj (ali nič). Toda to je že zgodba, v katero je torej treba verjeti in se z njo identificirati. Sam moram prizna ti, da sem dvomljivec In iskalec vsega tistega za zunanjim videzom stvari, pri čemer se zaveda m, da sem pravzaprav kot koloradski hrošč na kupu krompirja v trupu velike čezoceanske ladje, ki poskuša dojeti ocean. To iskanje, to tipanje je vsebina moje zgodbe - In priznati moram, da si kakšne drugačne niti ne morem želeti, saj se zavedam, da so te moje kratke tipalke razuma ter čutov in intuicije, s katerimi tipam v vso to neskončno razsežnost resničnosti in vseh njenih skrivnosti, pač človeška stvarnost, spričo katere nimam nobene pravice do kakršnekoli domišljavosti ali celo napuha. Za čisto vsakdanjimi videzi stvari nas namreč obdajajo skrivnosti. Kdor jih ne vidi, pravi Einstein, je slepec. In na takšne slepce pravzaprav naletiš na vsakem koraku. Predvsem torej iščem, ne da bi pravzaprav vedel, kaj. Morda nevidno duhovno bitje sveta, stvari in sebe? Vsekakor pa hočem čim več spoznati, dojeti in vedeti - ravno Pe« 4 * Zgodba z naslovnice on to pa je tisto, zaradi česar smo že z Ada mom in Evo izgubili raj brezskrbne nevednosti, in ravno to je tudi tisto, kar me sili k pisanju, ki je v resnici raziskovanje vsega, tudi človeka v prostoru in času, tudi jezika, materinščine kot izjemno močnega in zavezujočega Izročila preteklih rodov, s katerim je naša sedanja skupnost živih povezana v občestvo z mrtvimi in še nerojenimi. In bolj ko spoznavam ta jezik, bolj se čudim, bolj strmim nad njegovim bogastvom, nad njegovo izrazno plastovitostjo in močjo, kar priča o tem, da je ta naš mali narod, ki ga je bilo skozi vso preteklost zmeraj komaj za polovico ali za kakšno četrt nekega večjega evropskega mesta, živel razgibano, polno in globoko življenje, da ga je skozi zgodovino to in ono in tretje neusmiljeno premetavalo in kalilo, da pa kljub vsemu temu niti za trenutek ni nehal biti sam svoj - in slovenski. To me seveda navdaja z optimizmom. S ponosom. Saj vem, da je zmeraj bilo In je še danes neprimerno lažje biti recimo Nemcu Nemec, Italijanu Italijan ali Angležu Anglež in da je ravno v tem, ker smo ob vseh teh številčno desetkrat, petdesetkrat ali stokrat močnejših narodih ves čas stali in tudi obstali kot kulturno samostojna ter enkratna in neponovljiva skupnost, naša, za marsikoga tudi nerazumljiva veličina. Prav zaradi tega pa smo danes tudi enakopravni član evropske skupnosti narodov ing' enakovreden evropski uradni jezik. To jenedvo1^ stvar In ravno temu danes v Evropi preprosto r& Seveda se ob vsem tem zavedam, da takšnih preizkušenj za slovenščino in slovenstvo še zM"'- ; In da je civilna osveščenost Slovencev dan--' pomembnejša kot kdaj prej. Ravno to Pa pomembnejši razlog, da sem sprejel funkcijo p- • Društva slovenskih pisateljev, saj je prav ta skozi svojo stopetdesetletno zgodovino v sklada ■■ , slovenskim Interesom preživetja nacionalnih ... slovenske samoprepoznavnosti preživela ■ preizkušnje, mnogo v glavnem slovenstvu r‘‘ (g politik pa tudi kar nekaj držav in državnih z"1'- . .. eden od stebrov slovenske civilne drže m ' . : pogrešljivo tudi danes. To je pravzaprav In priznati moram, da jo bom po izteku tega 1 r veseljem izročil mojemu nasledniku - kar p3■ pomeni, da do takrat ne bom storil vsega, kar 1 in v moči te organizacije, da bosta slovenščina m tudi za našo politiko kar najbolj zavezujoča t^ Potem pa se bom zagotovo zopet posvetil svojim * svoji materinščini in svojemu razmišljanju o ' ' Dedek Mraz je nanj Nazaj v Bosno Ob prevzemu direktorskih poslov od tedanjega direktorja Kovačiča Budimir Gaševič, upokojeni direktor Mercatorja Sloge iz Gornje Radgone, je prvič prišel v Slovenijo kot devetletni fantič. Ni ostal dolgo Vrnil se je dobro desetletje kasneje, za vedno. Zavida tistim, ki pravijo, da imajo dve domovini. On ima samo Slovenijo, saj njegove Bosne ni več. Vojna sirota________________,_________ Budimir se je rodil v Vidičih, majhnem kraju, ki je od Sarajeva oddaljen dobrih štirideset kilometrov. Oče je odšel v partizane že leta 1941, leto kasneje je padel. Mati je ostala sama s petimi otroki. »Bilo je zelo težko," pripoveduje »Kot partizanski družini so nam Nemci požgali hišo in nas izselili. V Srbiji smo ostali do konca vojne, vendar tudi ob vrnitvi ni bilo nič lažje. Tolažila nas je lahko samo misel, da smo svobodni Vendar od tega se m dalo živeti, zato so naju z bratom kot vojni siroti poslali v Slovenijo. Kot bi bilo danes, se spominjam naporne in dolge vožnje z vlakom do Maribora. Tu so naju z bratom ločili, njega so poslali v Črenšovce, mene v Ljubljano. Prevzeli so nas predstavniki Osvobodilne fronte, ki so organizirali srečanje z dobrimi ljudmi, katerim smo se smilili. Bilo je kot na sejmu, saj smo umazani, lačni in razcapani stali v vrsti in čakali, da se nas kdo usmili. Imel sem srečo. K sebi me je vzela učiteljica Mara Najprej me je dobro umila, ostrigla na balin in mi kupila obleko. Prvič v življenju sem dobil novo obleko, ki je bila samo moja. Imela me je rada, s svojo ljubeznijo je želela omiliti moje dosedanje težko življenje in izbrisati krivice, ki so se mi godile Spominjam se njene žalosti m Budimir danes, s ključem, ki vodi v raj. Mladi Bosanec v rodni domovini pred odhodom v Slovenijo jeze, ko od dedka Mraza po neki čudni napaki samo jaz v razredu nisem dobil darila Čeprav mi ga je kasneje podarila sama, je v meni ostal grenak priokus Prav zaradi njega sem bil kasneje v življenju vedno pozoren na novoletna obdarovanja otrok svojih sodelavcev. Ljubezen in pozornost učiteljice Mare pa je mali Budimir okušal samo leto dni. Poslali so ga nazaj v Bosno, kjer se je pridružil vrstnikom, ki so jih šolali za zidarje ali tesarje. Sam se je izučil za zidarja in se do odhoda v vojsko tudi zaposlil. Domovini je služil najprej v Karlovcu, kasneje pa v Titogradu, kjer je bilo zanj usodno srečanje s Slovencem Mihom. Ta ga je nagovarjal, naj pošlje prošnjo za delo v slovenski milici, ki je iskala in potrebovala veziste. Prošnji so ugodili, poklican je bil na sprejemni izpit. Denar za vlak mu je dala mama. Samo za eno smer, saj več ni imela. Kot da bi vedela, da bo sprejemni izpit uspešno opravil m madžarskim nogometašem fere V" . ki se mu je podpisal kar v cariniki so si ta list »po$o^J p ostal. Kot miličnik je najp1 • f jn , rovniku, kasneje v »O1 Radgoni. Ves čas se je tud1 - 1 srednjo in kasneje tudi vl^° ,a ti' Mariboru Nekaj časa )e * modrih vrstah kot nrinih1^ pa ga je mikalo gospodar^^ni sekretar se je zaposlil v " Ji/ Mercator Sloga in kot dii’e', ,pši' upokojitev. »To je bilo najuspešnejše obdobje f janski učenci gospodovega leta 1 . v Upi je W ustanovljena leta 1883 Po ustnem HJočilu sej hi leta ustanovitve šole pouk poteka v b»Uni »Št«vatuW)j danes je to Korenova oziroma ^»ceva hiša s hišno številko 128- Omenjena hiša, Sojena v panonskem slogu, stoji še danes, vendar '^IjuriH, v njeni notranjosti pa je slabo vidna letnica ^^nje, in giner je vidno jet0 1848. Po vsej verjetnosti je pouk ‘‘Otekal nekaj let do gradnje prve šole. Prvo Šolsko । izgradi a v Lipi v drugi polovici 19. stoletja kar iz krito pa |q bih i z opeko. Gospodarsko poslopje je bilo V ta žXr>idbi w pouk potekal do leta 1912, vse dokler m Itb pozidano sedanje šolsko poslopje. Opeko za današnje šolske stavbe so kupili vaščani v ih pn Murita Soboti. šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno 1914. leta, ’ ‘bilo e potrebno, saj so vaški učitelji obdelovali zemljo U domare živali. Prvi liplanjski učitelj je bil Alojzij u' : ie prišel v vas poučevat leta 1888 in se že čez štiri v Lipi iz neznanega vzroka odpovedal. Njegov I* bil Alojzij Rac, rojen 11. oktobra 1867 v Dolnji V kram |Q sjuž.boval do svoje upokojitve leta 1921. .^ova-^k;i država je poklicala leta 1920 vse učiteljstvo. Prid' r<1|n študije na madžarskih učiteljiščih, naj e na tečaj v škofijske zavode v Šentvid pri Ljubljani a ., ’U so ',e učili knjižne slovenščine, jugoslovansko r/’>V'110111 zemljepis. Leto dni pozneje, leta 1921, so mo teh predmetov napraviti tudi izpite. Ker pa so bili reW- zahtevni, jih nekateri učitelji niso opravih, ne Nekaj kandidatov izpita ni opravilo zaradi nid tedanji Jugoslaviji, nekaj pa zaradi starosti, Pozabil Pr QnOh’ , 1:11 otvoritvi trgovine Moja v Radencih *:Phn ' dobro, s sodelavci in tudi pred H ^Plidili m od3*čno razumel. Tako dobro, da "i ,' ' ' ' ' direktorja velike blagovnice v Ihjjz Kn h' .' S.'1' ‘balo »Bosance« za direktorja v thpr^,^ živela moja mama! Nisem šel, r- ~ , 1111 ie bilo zapustiti družino, prijatelje Murščaku<< tii, l" svoje ljubezen. 1800 trsov obdeluje na "li,. : Zrase]. ' " knt dt* b to počel že vse življenje, ' '' Zem* »Vzljubil sem to zemljo, ki d(ja 1 svoje darove, če jo spoštuješ. Kdo ez£od 1" 111036 živl)enje tako zasukalo. Vesel ^tr^ ^'^^innk drugače Moja življenjska i?iar. 3Ub temu ničesar ne obžalujem, saj . so al naučil. Mnoga huda doživetja in 'h tesni, °^ati3a> 17 njih sem črpal življenjske _______________- jj> ln pravi, da so štirje razlogi, ^tigi . Slovenijo. Prvi je ta, da je prišel . '^r^.' ko Bo 'u ie pomotoma izstopil iz vlaka v e^lti i^ Va7ah »muško vodo« iz Kladnja v J*4'- W so kompozicijo spremljali kot !| te H 61 TNpf j' Partijska linija, po kateri so bili 1 ^b'4),0 ' raso. Četrti je pravi in resničen 1 ■ ■ kruhom B. Ficko kajti do upokojitve so imeli le še nekaj let. Ker Alojzij Rac ni naredil tega izpita, je bil upokojen. Svoja pozna leta je preživljal v Turnišču, kjer je 18. avgusta leta 1936. umrl. Na tej šoli je bilo leta 1913 prosto še eno učiteljsko mesto. To mesto je zasedla učiteljica Justinijana Rues, a sta jo cerkev in šolska oblast zaradi sklenitve civilne zakonske zveze, ne pa tudi cerkvene, in zaradi nerodnosti v službi z Prvi mejsec je za nami. Našoga članstva v EUji. Sakši den se zbidin pa gledan se okouli ka je noči, pa nika. Nika pa nika. Dešč jeglij taksi kak je prte bil, Luxiglij tak laja, najrajši na poštaša. Naši prejgnji se še dale štukajo. Tak ka mi je nika nej jasno, ka smo zaj na boukšen. Ja san pa vido eno par avtojof že z nouvimi registracajimi. Majo malo plavo felko v tejvon kujkli, ge gor pijše EU. Številke so pa tak naopačne, kak če bi je mtiva s Tunčon s tempercami gor farbala. Tak ka se mi vijdi ka so nas pd nafarbali. V volilnon leti smo. Najprte tebej zvoliti seden srečnežev, ka do nas predstavlali v Evropskon parlamenti. Cvet slovenske pameti, je na volilni listaj. Tou de ene fete test, te volitve, od sedanjiga razploženja slovenskoga naroda. Kelko milijonov do koštate, pa koga tou briga. Stranke že vo vejsijo kandidadate. Po radii že čujemo, ka se do oni napravili f tiston parlamenti evropskon. Ka de Slovenija čista pa lejpa, pa ka do na sakšon balkoni roužice cvete. Si do meli delo, pa nasplošno de Slovenija ena Indija Koromandija. Ja enin je že dugo. Ten ka so pri kopanji. Da nan to obečavtejo gvušno na sebe mislijo. Škoda ka ji več ne nucajo, tan v Evropi, bar 70 namesto Z Ka bi se ji rejšili, eti doma. Pa znankar nebi nika noči bilou. Ka vragmasigdar mlade. Vači je pa v našoj poltikl se neka tuo. Ka li kujajo? Se za gesen se prlpravlajo? Smo se jm blesteče odrezali na Evroviziji. V kvalifikacija] smo bili na 19. Mesti. Se bivše jugoslovanske republike, nečlanice Evropske Unije so se uvrstile v finale. Pa se tekmovanje zove Evrovizija. Sto je kama zijo, da je pošlo to stunjanje v Turčijo, ge ne ven. Skoro si predstavniki driijgi držav so meli namesto popejvanja na odri prave male drame. Mlatili so se kak kure zarezane. Našiva sta se pa z rbtami fkuper kelila, pa kušnola sta se na konci. 700gezero Evrov je koštalo turistično potovanje Mišike pa Dua Platin, pavrag siga vedi koga še se v Turčijo. Te do pa pa naročnino za Tv Slovenija zdign oli. Mišika se je pa po toj bla maži zavila v plašč svojega priimka - v Molk. F Soboti pa trnok pomali ide zidave nouve Policije. Naš ati se tan mijmo vozi, pa ga čudi, kak je li naopak. Straj ga disciplinsko obsodbo odpustili. Učiteljska mesta v času med vojnama so zasedali v Lipi učitelji iz različnih krajev Slovenije. Med njimi moram omeniti Marijo Tauzec, s katero je ob njenem prihodu leta 1933 zaživela odrska umetnost v vasi. Na sliki je fotografija kot spomin na šolske dni iz daljnega leta 1927. Bojan Zadravec je če je pejnez sfalilo, ka do te pa zacali na velko kasejrati. Tak kak vrli sobočki redark Lijstke preveč radi gor dejvlejo, pa avtoje slikajo.Nika težejšoga. Ati ne vej če majo v opisi del in nalog še kaj drujgoga kak gor dejvanje lijstekov. Ka Če majo, te naj bar f petek koli pougnjeva idejo fsobočki park, pa tan kakši lijstek živomi srednješolci pa srednješolki gor denejo, pa ga coj poslikajo, pa njemi lipou povejo, zakoj so koši za smettj, }xi ka seglažofnesmi trejti na asfalti. Atija zanima kama si tej pejnezi ka ji skasejrajo od nesramni voznikov, ka parkerajo gekolt idejo. Pa san njemi razlcčo, ka je del sredstev’ šou za eno (1) parkirišče pred knjižnicof. Tan se je sredi šoudra pajavila ena fleka asfalta, Pa eno parkirišče za invalide. Če do s takšof dinamikof porabe sredstev od skesejrani kazni nadaljevali, mo meli za deset lejt 4 parkirišča, pra 20 redarof. Naj živi soboška občina. Ena najnaprednejši v Evropsko) Uniji. Ati je pravo, ka de jo v kratkon obiskala komisija iz Evropske Unije. Ka telko šoudra nega nigi v centri varaša. Driijgi varasi dobijvajo nagrade za najbole urejena pa zelena, Sobota pa dobtj Evropsko nagrado za najbole šoudrasti varaš v Evropi. Ati je pravo, ka te šouder gvušno nucajo za gradnjo podvoza na Lendavsko] ulici. Vgesen pred volitvami doga gvušno začali delati. Ati se je stavo s cejlof svojof klapof. Mo vidli, če de gvino. P.S. Nika san nej pozabo. Fajn bojte. maj 2004 Iskanje informacij na internetu (2) Juha pica Krompir s skuto Branko Časar zdravstvenim težavam-dobro poznati dobre in : novnih živil m tudi začimb; Začimbe uporabljamo sveže, posušene, zmrznjene ali konzervirane. Najboljše so, če se uporabijo sveže. Takrat vsebujejo največj o količino eteričnega olja. Zdravilna sestavina začimb so bioflavonoidi, ki nevtralizirajo delovanje prostih radikalov - škodljivih spojin, ki nastanejo kot posledica presnove v telesu. S sodobnim, nezdravim načinom življenja, kot so stres, kajenje, uporaba zdravil, uživanje gensko spremenjene hrane, onesnažene vode, hrane in zraka, povzročamo povečano nastajanje prostih radikalov, tako da je uporaba začimb v današnjem času toliko koristnejša in potrebnejša. Začimbe in začimbna zelišča nevtralizirajo učinek nekaterih strupov, preprečujejo nastajanje bolezni srca, regulirajo krvni tlak, znižujejo sladkorno raven, holesterol in maščobe v krvi, širijo dihalne poti, olajšujejo iz-kašljevanje, zmanjšujejo napenjanje in krče, pospešujejo izločanje urina ter spodbujajo delovanje želodca, črevesja, žolča in jeter. Eterična olja iz začimb preprečujejo razvoj bakterij, glivic, virusov in parazitov. Izbor začimb je odvisen od navad, želja in okusov, vendar ga moramo prilagoditi Začimbe bogatijo okus in odišavijo jedi ter vsebujejo določene zdravilne sestavine, ki nam lajšajo bolezni._____________________ večji svetovni jeziki. Prevod ni ravno dober, nam pa lahko v določenih situacijah pomaga Nekaj boljše prevajalsko orodje je Babelfish, ki je na iskalniku Altavista Pozna tudi nekaj več jezikov. Iskalniki z navadnim načinom ob iskanju pregledajo celotno bazo podatkov o internetnih straneh vsega sveta. Te baze se sproti obnavljajo tako, da posebni iskalni programčki (agenti) nenehno prečesavajo internet in iščejo nove in spremenjene strani. Z izbiro posebnega iskanja Topic Specific Search lahko izberemo eno od tematskih področij za zožitev in pohitritev iskanja. Za uporabo iskalnika moramo ponavadi iti na njegovo internetno stran. Obstaja pa tudi iskalnik v obliki orodne vrstice. Ta se prilepi na naš brskalnik ter omogoča iskanje in pregled rezultatov, ne da bi morah iti na iskalnikovo domačo stran. Ena od zanimivih in uporabnih funkcij je tudi računanje. Google vsebuje tudi kalkulator. Če vpišemo preprost račun, bo vrnil rezultat Omogoča tudi več zahtevnejših računskih operacij. Najdemo jih lahko na www.google.com/help/calcu-iator.html. Poleg tega pozna tudi precej matematičnih in fizikalnih konstant. S storitvijo Froogle (froogle google.com) je mogoče tudi nakupovanje Omogočeno je iskanje po ugodnih spletnih trgovinah Iščemo lahko po določenih artiklih ali katalogih (catalogs.google.com). Za vsa podjetja na ameriški borzi lahko dobimo tudi borzne informacije. Vnesti moramo le ime podjetja ali njegovo borzno Tokrat nadaljujemo pregled iskanja s pomočjo spletnega iskalnika Google. Koristna funkcija je iskanje po podobnih straneh Če ne poznamo vseh strani z določeno tematiko, je dovolj, če navedemo le eno, preostale pa lahko najde Google in na njih poišče želeno tematiko. Omogočeno je tudi iskanje po sinonimih Včasih si razbijamo glavo in iščemo besede s podobnim imenom. Te lahko dobimo tako, da pred besedo dodamo znak Trenutno deluje samo z angleškimi besedami. Google ponuja tudi možnost prevajanja. To možnost najdemo pod Language Tools Prevajamo lahko svoja lastna besedila ali mternetne strani. Trenutno so podprti le Uporaba začimb in dišavnih zelišč je stara toliko kot človeštvo. Začimbe so bile vedno pomemben dodatek jedem in pijačam, pomemben vpliv pa so imele tudi na zdravje in počutje posameznika Zdravnika si preprost človek ni mogel privoščiti, zelišča so pa bila vedno na voljo. V nekaterih obdobjih so bila resnično dražja kot zlato ali dragulji. Arabci so bili glavni trgovci in so prinašali začimbe z vzhoda na zahod. Egiptu se je zaradi trgovine z začimbami zelo dobro godilo. Kraljica iz Sabe je ob svojem obisku kralju Salomonu darovala začimbe, in ne zlata in draguljev. V 13. stoletju so postale Benetke središče trgovanja z začimbami. V 16. in 17. stoletju pa so se bile tako imenovane začimbske vojne med Anglijo, Portugalsko in Nemčijo. Indija je glavni proizvajalec začimb, v glavnem popra, chilija, ingverja in currija (mešanica chilija, kurkume, koriandra in kumine). Za njo sledijo Indonezija s proizvodnjo klinčka, muškatnega oreščka, popra, vanilije in ingverja ter Brazilija, Madagaskar m Malezija. Največji potrošniki začimb so ZDA, Nemčija in Francija. Od vseh začimb pa se največ na vsem svetu proda popra. kratico. Ob rezultatu iskanja se pojavi simbol borze, ki nas popelje na finančno stran. V redkem primeru, da Google ne najde nobenega želenega rezultata iskanja, lahko uporabimo »človeško pomoč«. Prek strani answers.google com lahko postavimo vprašanje in Google bo poizkušal najti strokovnjaka, ki bo nanj odgovoril. V primeru uspeha stane to od 2 do 200 dolarjev. Iskalniki so zelo uporabno orodje za zbiranje informacij, zato je dobro, če jih znamo uporabljati čim učinkoviteje. Veliko uspeha pri iskanju! Mag. Matej Gomboši Sestavine: 120 g čebule. 20 g česna, 120 g šampinjonov, 60 g trajne klobase, 3 cl olja, 600 g pelatov, 60 cl zelenjavne osnove, sol, poper, sladkor, origano, 60 g rdeče paprike, 60 g zelene paprike. Olupljeno čebulo narežemo na kocke, česen sesekljamo, mlade šampinjone narežemo na lističe. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, dodamo sesekljan česen, premešamo, da zadiši, zalijemo z zelenjavno osnovo in pelati. Solimo, popramo, odišavimo z origanom in sladkamo po okusu. Vse skupaj kuhamo dvajset minut. Nato juho s paličnim mešalnikom zmešamo. Ponovno pristavimo, dodamo šampinjone, na drobne kocke narezano trajno klobaso in prevremo. Dodamo na drobne kocke narezano rdečo in zeleno papriko. Kuhamo pet minut in po potrebi še začinimo. Beluševa kepa__________________________ Sestavine: 5 g želatine, 2 cl vode, . , ■ skute Frucktzwerge, 50 g meda. -ninega soka, 10 cl sladke smetane ; Sestavine za omako: 200 g svežin ,^QTi: । vode, 40 g sladkorja, 1 vanilin s a škrobne moke, limonin sok. Želatino namočimo v hladni čudi• damo v 2 cl vode m nad ognjem Sadno skuto, med in limonin ml mešamo Dodamo raztopljeno ■j^i* peno sladko smetano. Vse ' nekaj časa na hladno, da se w ( yJ1* pomočjo žlice nato oblikujemo z , *• damo na hladen krožnik in 1 jneli# njevo omako. Okrasimo z limoni Priprava omake: V vodo -vanilin sladkor m nekaj *1^ soka ter izkoščičene češnp- _ ^5 kuhamo 10 minut, nato moko, ki smo >o razmešali v 3 kombinacijo dosegli želen6 učinke Tako npr sveže kuma »težo« v želodcu, vends kombinaciji s koprom "■ TUdi fižol bo lažje prebavljNdpf1 chili, koper ali koromač. P° . ji* vedeti, kdaj začimbe do1- jed''^ kuhanju Zrnaste dodaja rti $1^* začetku kuhanja, prašn^ .. Ji* zelene na koncu Smotrno na embalaži poleg navo opisana tudi način delova^^e njegov vpliv na zdravje m P p Sestavine: 600 g puranjega fileja, 160 g pora, 60 g belega kruha, 20 g mesnate slanine (hamburger), 50 g masla, 1 jajce, 240 g belušev, drobnjak, sol, poper, 10 cl kisle smetane. Puranji file pod hladno vodo splaknemo in s krpo osušimo. Narežemo štiri enake zrezke, ki jih na delovni površini stanjšamo in nadevamo z beluševim pripravkom. Robove mesa poberemo in stisnemo, da dobimo kepo. To kepo položimo v pomaščen pekač, tako da so robovi ob stranici pekača. Premažemo z oljem, damo v pečico in pečemo 20 minut pri 170 °C. Pred koncem pečenja pokapljamo s kislo smetano. Ko je pečeno, kepo prerežemo, prelijemo s sokom ' 'd pečenja in ponudimo s prilogo. Priprava nadeva: Por narežemo na rezance, slanino na drobne kocke. Maslo v kozici raztopimo, na njem posteklenimo St por, dodamo slanino, olupljene na koleščke narezane be--x luše, zacinimo z drob-•iiakom, soljo in pop-■ rom Pokrijemo HnuiW -- in dušimo. Ko so sesta- Vlne pUmer-no mehke m voda izhlapi, odstavimo m ohladimo Primešamo jajce in po potrebi še začinimo Sestavine: 800 g krompirja, 300 g kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, ' pefeač. Krompir operemo in v olupku spečemo Pečenega olupimo, zclr 1 ohladimo. Ohlajenemu kruinpklu^ šamo skuto, rumenjake, kislo ®-začinimo. Nato primešamo s beljaka. Vse skupaj damo v pomade in pečemo 20 minut pri 170 ’C Kristalka z mlado čebulo— Sestavine: 400 g kristalke, 100g 5 cl bučnega olja, 5 cl vinskega kisa, -Solatne liste pod tekočo vodo °PC narežemo na rezance Čebulo steblom narežemo na kolobarje. - -damo v skledo, solimo, prelijem' ’p cenim kisom m bučnim oljem ter mešamo. Takoj postrežemo. Osvežilni žličniki _-----------S Z našega štedilnika Začimbe kot zdravilo Svet digitalnih tehnologij maj 2004 ----------P^" Za dobro jutro se [wtr.ai ko vsta. urn » ievo desno nogo, I**'0 ^Prav dobesedno lntl>kaze verjeti, velja, da Počutje lahko vp-"b 'aiv delo čez dan . -1 •• jih zjulmi za- : ’ 'ahla । postanejo res Sj^LT P°StaV1’eni . J ealno m ce amo jih g*® ^bni izpoinm ’Pliva POČUt,e resnično Sln ' Vse nas. Takrat de m nas-' nalezl]ivo seli od Ka j vse nas lahko n.^-'lhremu počutju je /a ne ■ definirati. " - so prepričani, ij^L 1® kockica čo- - ■ "l-ci 1P^ prodajalke c i ' °^eka, ki se Elesom 0 ■' Ponoči sprošča, Jr; . , znovaakumu Potrebuje le p°^ai°če tkanine. k. so koži ln tudi lepa za Veliko-Premalo po- ■T11 ‘cm trem po ■ dejavnikom, ki . nezavedno vplivajo a naš spanec ir. iU r^to %tli^ 7------------- ?rafični bodisi * lZorcli vzeti iz 11 kj,i Popolnoma Vei’v pu|etni> razig-': v ° 'e tiska in ve-p Pojavljata tudi ^^^ogate strukture so Ponovimo nekaj koristnih nasvetov. Za začetek odženimo črne misli in začnimo razmišljati pozitivno. Zastavimo si enostavno vprašanje: »Kolikokrat sem se danes od srca nasmejal oziroma nasmejala?« Če nam dnevi minevajo brez smeha, je čas, da mu spremenjen način življenja odpre vrata. Za smeh je namreč dokazano, da spodbudi imunski sestav. Sprostijo se napete mišice, zniža krvni tlak in zveča vnos kisika v telo. Bodimo samozavestni Svoje naloge in delo opravljajmo natančno in vestno, da bomo lahko prevzeli odgovornost za svoja dejanja Organizirajmo si delovni dan. TUdi takrat, ko smo prosti in nimamo obveznosti. Pridobili Hiter način življenja in vsakdanje obveznosti odvzamejo energijo, voljo in čas. Tako se hitro znajdemo v začaranem krogu, iz katerega pogosto ni lahko priti Stres je pogost vzrok številnim boleznim. Tega problema se zaveda tudi veliko strokovnjakov in specialistov na različnih področjih, ki skušajo najti načine, kako se izogniti stresnim dejavnikom. Splošni nasveti. Ta neljubi stres tako predvsem na lahko padajočih naravnih materialih, kot sta bombaž in svila, primerne tudi za nočna oblačila. Ponavadi so bile pižame in nočne srajce v svetlejših odtenkih, medtem ko danes ne moremo več govoriti o nekih pravilih Pomembno je, da nam je izbrano spalno oblačilo v določeni barvi zares ljubo. In zakaj nam vzorec pik vedno znova skoraj zleze pod kožo? Bele pike na nekoliko temnejši sinji osnovi delujejo sveže in hkrati elegantno. Z njimi se lahko jutro začne lepše. y-. Tatjana Kalamar JL j Morales bomo čas za nepogrešljive razvade za dušo m telo, pa naj bo to sprehod s psom, dobra knjiga, klepet ob kavi, vroča kopel ali vsaj minuta ali dve, da lahko misli odplavajo svojo pot. Tudi dobre prehranjevalne navade lahko prispevajo marsikaj Hrana naj bo raznovrstna, energetsko zmerna, z dovolj sadja m zelenjave Razdelimo jo v več dnevnih obrokov ter jo uživajmo počasi in z veseljem. Odrecimo se čezmernim kofeinskim napitkom, denimo kavi, pravemu čaju in koli, ker kofein zveča sproščanje adrenalina in tako zveča stres. Se nekaj o naravnih zdravilnih sevanjih Sr, in bralci Vestnika in priloge Pen, še vedno vas ogromno bega vprašanje, ali so o katerih v zadnjem času toliko slišimo in beremo in jih radiestezisti širom po • vaja kot po tekočem traku, resnično zdravilna, ali pa je vse skupaj le za lase privlečeno. '^it^^'l zani' r| ' " ie planet Zemlja kompleksen fj ‘ ** se odziva na dražljaje iz vesolja ter z K ^pj^^^njostr al° meridiani, prek katerih se pretaka '1* Zemljo pred negativnimi kozmičnimi sevanji energija. Odvisna je od polov, ki uravnavajo polariteto in magnetna polja Iz kozmosa sprejema in vanj vrača energijo, ki je človeku lahko koristna ali škodljiva. Človek najde sebi koristno energijo ob toplih vrelcih termalnih voda, s pomočjo nekaterih mineralov in rudnin, ki pa so lahko tudi škodljive. Obratno je pri vodnih tokovih, ki čistijo zemljo, prelomih, rudnikih, rovih in podobnem, kjer najdemo zelo negativno m škodljivo energijo za ljudi. Zemlja nas s pomočjo t i. akupunkturnih točk z lastnim elektromagnetnim sevanjem brani pred agresivnim sevanjem iz vesolja Ne le ljudi, prav celoten živi svet in površje. Brez elektromagnetne in atmosferske zaščite bi izhlapela svetovna morja, temperatura bi se dvignila in Zemlja bi postala puščava, neprimerna za življenje. Ljudje pa se še trudimo uničiti ozonski plašč, v ozračje izločamo enormne količine toplogrednih plinov, gradimo neoziraje se na planet in uničujemo naravo. Zemlja se na vse to odziva in to že sami čutimo na lastni koži v zadnjih letih in desetletjih. Tildi znanstveniki napovedujejo globalne spremembe klime in vremena. Po meni dosegljivih podatkih naj bi naš košček sveta najbolj ogrozile visoke temperature in suša. In sedaj še nekaj dejstev o naravnih zdravilnih sevanjih Ne navajajmo se na alkoholne pijače, ker se ob alkoholu v telesu kopičijo strupi. Sezimo raje po navadni pitni vodi. Naj bo pomembnejše, s kom pijemo, kot kaj pijemo. O kajenju je bilo povedano že zelo veliko in še zmerom velja, da vsekakor škodi. Cigaretni dim ne more premagati stresa. Če bi to lahko storil, ne bi bilo treba prižigati ene cigarete za drugo vsak dan in v nedogled Uspešni nasprotniki stresa so redna telesna vadba dober spanec in različne oblike sproščanja, tako družabne igre kakor joga in meditacija Zdravilska opozorila Več zdravil brez recepta je lahko v pomoč zoper vsakodnevni stres, a preden karkoli pogoltnemo, velja upoštevati splošna opozorila: - Zmerom pozorno preberimo zdravilsko navodilo. TUdi zeliščna zdravila imajo pomembne farmakološke učinke in so nevarna ob zlorabi - Pred nakupom vprašajmo, ali je zdravilo skladno z našim mogoče posebnim položajem, denimo nosečnostjo, dojenjem ali jemanjem drugih zdravil. - Ob sumu, da je zdravilo povzročilo neželene učinke, prekinimo jemanje in se posvetujmo s svojim farmacevtom ah zdravnikom. Zdravila shranimo zaprta v originalni embalaži Uporabna so le, dokler jim ne poteče rok. Socialni namig Naredimo si življenje po svoji meri, da nam bo lepo, a ne kratimo lepega drugim. Vsi dihamo isti zrak. Neurejeni medsebojni odnosi pa povzročijo stres. Milena Hochegger, farm, tehnik Razmerju Im meril« skice $ NISO PROPORCIONALNI! Vodni tokovi in opisi točk na Bukovnid (vin Štefan Titan) Kar se tiče obiska Razkrlžja in Vurberga, pa se ne splača izgubljali besed. Točke na Razkrižju so na H artman novih in Curryevih mrežah ter na vodnem toku. V Vurbergu se jim je vsaj posrečilo ogniti se negativnim sevanjem in so točke postavili na t. i. mladostne cone. Zadrževanje na njih pa ne privede ne do izboljšanja ne do poslabšanja zdravstvenega stanja. Mladostna cona se namreč v radiesteziji in bioenergiji išče za zdravo nameščanje postelj in delovnih miz prav zato, ker ni sevanj. Po pregledu nekaterih »zdravilnih« krajev (Bukovnica, Razkrižje, Vurberg) sem ugotovil, da leži bukovniško zdravilno območje na treh vodnih tokovih, ki se križajo prav na tem območju Termalna in mineralna voda oddajata pozitivne vibracije Vendar so na to vezane le štiri točke okrog kapelice m izvira peta ki sem jo našel sam, pa sploh ni označena Žal pa so tudi pozitivne točke bolj ali manj zamaknjene glede na oznake, postavljene na terenu. Številne točke so označene na križiščih Harmannovega, Curryevega in vodnega sevanja. Te pa oddajajo ekstremno negativno in škodljivo energijo in je daljše zadrževanje na njih celo nevarno. maj 2004 p^n Nagradna križanka Od 6. V do 27. V 1 Pripravlja: Agendi NAGNJEN SVET, STRMINA ZIMZELEN IGLAST GRM OSEBNI IVAN TAVČAR IME DVEH NIZOŽEM. SK1H REK SEVERNG-AMERIŠKA STEPA AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK LUKA V INDIJSKI DRŽAVI ANDHRA PRADEŠ MOČVIRSKA TRAVA, LOČEN RUSKO MESTO SEVERNO OO MOSKVE BESEDNA ZVEZA S SPLOŠNO ZNANO VSERiNO NEKDANJI MONGOLSKI VLADAR ŠPORTNI NOVINAR (ALEŠ) TRDA KOVINA OD SPOLNA ZDRUŽITEV PRI ČEBELAH ŽILA DOVODNICA NEMŠKA ZALOŽBA MUCU POLJSKA REKA. PRITOK VISLE HftVAŠO PEVEC SLAVKA SPANJE OGLASNA TABLA PRIIMEK BOGINJE ATENE TRENJE IZUMRLI N O ŽE C SKLON, P« Vi ZALOŽNIK plovna HIŠKO TROHNENJA KRŠČANSKO DEJANJE AGENCUA (JANJA) EVRE N GOBA ZA PRANJE AMERIŠKI REŽISER i EDWARDS) HUMORIST FARKAŠ PREGNAN-l! ' ?. T OS ČRNEM OSAMLJENA ŽENSKA GORSKA RASTLINA HINKA BRATUŽA ALKOHOL V ALGAM Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) Izkazalo se bo, da ste lahko na čustveni ravni mnogo bolj potrpežljivi, kot mislite V neki zadevi vam ne preostane nič drugega kot čakanje Pripravljeni boste na dvomljive odločitve, toda kljub vsemu priporočamo trezno glavo, ker se lahko vsaka nepremišljenost spremeni v velike težave Z junijem pride prijateljstvo in predvsem v drugi polovici obilo energije in izboljšanje zdravstvenega stanja. Vloženo se bo dvojno obrestovalo BIK (21. IV - 21. V.) Na delovnem mestu se bo nekaj spremenilo. Bolje bo, da tega ne razlagate naokrog, ker stvari niso dokončne in so za vas pomembne Eno je, kaj potrebujete, drugo je, kaj želite - treba bo razčistiti Precej sprememb in povečan delovni ritem, počutje se bo iz dneva v dan spreminjalo. Priložnost, da nadomestite zamujeno. Finančno stanje zadovoljivo, težave se bodo začele umikati Izgubili boste živce, vendar vas bo rešil prijatelj DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) TEHTNIC (23. IX .22« Ker boste želeli več, kot zmorete. težave pri ohranjanju življenjskega u Priporočamo pripravljenost napog , popuščanje. Junij bo naporen, docau *• življenje grenili prepiri in ne^kTvno^ nekatere stvari, do katerih boste c razrešili enostavno in brez pr oble dobrih novic vam bo življenje rmre1 nejše. Pazite na svoj videz, ker tar*r““ usodnega srečanja. boste® ŠKORPIJ0^ (23. X Kar boste slišali in doživeli, vam bo P osn°v1 kar je konec koncev dobro, saj občutkov laiiko ustrezno ukrepal*-1 j4s se boste razkrili in dosegi* poslovnem področiu napredovanj® korakom, bo pa junij v začetku Pr< sen. S partnerjem se ne boste ravno mali Najbolje se bo obrestovala in odgovorni posli se vam bodo z<* • STREL^ HALUANSKA MANEKENKA (CARLA) HRVAŠKI PISATELJ ^TOMISLAV) D STREŽNIK REKA MED ARMENIJO IN TURČUO TVORBA V PANJU SKUPINA imDUamSKIh PLEMEN V SEVERNI AMERIKI RADU OSVEŽILNA PIJAČA S KOFEINOM KOKOŠ BREZ REPA K IGRALKA LEVAR DRŽAVNA BLAGAJNA SEVERNI DEL VIETNAMA REALIZATOR VODNIK FIGURA PRI ČETVORKI REKA V BOSNI IN hrvaški JAPONSKA NABIRALKA BLSEJIOV VTTE2BVA ZVEZDA PEN MREŽAST OKRAS MA PERILU ~S»BO ČUOCN NIVO, GLAMNA GLAVNO MESTO HALUK kMECK) DELAVEC, NAJET MA DAN MEDEM ROSA POKRAJINA V JUŽNI PALESTINI Prilagajali se boste in to je dobro, kar boste pozneje tudi sami ugotovili V nekem trenutku boste izpadli nekoliko naivno in neprepričljivo. Kljub vsemu računajte na junij, ker je to letos vaš mesec Zazrli se boste sami vase in v stvari iz preteklosti. Neka skrivna želja se bo izpolnila Morda nepotrebno zapravljanje denarja in kupovanje nepotrebnih stvari. Malce raztresenosti, kot je na primer iskanje mesta, k]er ste parkirali avtomobil. V I / (22.XL-21.^ Novo veselje do dela vas bo prerO'*" /O’’ , boste, primanjkovalo vam bo 1 .jj '/' , boste krivili druge, ne glede na P°* t**1 delaven mesec, ko boste spre]®' pomembnih odločitev Ob tem Pa® e’ 4 • •/ ni primeren za razčiščevanje Ijubez*- j Konec meseca kriza v finančnih za* boste posle dobro izpeljali. Zdravi® redu. Ne uživate preveč škroba MAJVLŠJ1 DEL »TRE, BELA ISTRA Rešitve VESTNIKOVE KRIŽANKE z dne 6. maj 2004: Lendava Grad, Petišovci, Dolga Vas 1. nagrada ( vrednosti 10.000 SIT Milica Talaber, Mačkovci 52b, 9202 Mačkovci - 14542978 2. nagrada kuharska km Ig a 8oag i>gnia|: Borut Sitierle, Sveti Jurij 12c, 9262 Rogašovci 3. -7. nagrada VESTNIKOV« MAJICA Ludvik Banfi. Gorička 53. černelavcr, M. Sobota Marjeta Berke, Juša Kramarja 4, 9000 M. Sobota Angela Mesarič, Lipovci 100, 9231 Beltinci Damijan Kovač, Petanjci 18a, 9251 Tišina Marjan Mauko, PariČjak 24a, 9252 Radenci Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. RAK (22. VI. - 22. VII.) (22. XII TOMO MAHORIČ »CMŠKA ATLETINJA ASTAFE1 GORLHV PUN V HAFT ODPRTA POŠKODBA TKIVA Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov VESTNIK, p p. 107, 9000 Murska Sobota, s pripisom PENOVA NAGRADNA KRIŽANKA. do vključno petka, 4. junija 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, 2 knjigi, čestitko na Radiu Murski val in Vestmkovo majico Kar nekaj novih možnosti se bo pojavilo V igri bo ena, ki bo za vas zelo ugodna V ljubezni osvežitev, čeprav ne bo vse novo. Razpoloženje se bo spreminjalo in bo velikokrat odvisno od intenzivnih pogovorov S sodelavci ne bodite preveč zaupni, ker to lahko zamaje vaš položaj in njihovo predstavo o vas. Proti koncu umiritev, saj se bodo stvari začele postavljati na svoje mesto Takrat bo tudi čas za zabavo in prijatelje. Prišli boste do novih izzivov, žlV,’e”eV1Cjjit pa vam bodo govorile, da bodite p boste morali izkazati, ne boste ,. kart. Jumj.prinese kar nekaj v drugi polovici boste dobili ob J® ' n'- , splošno bo veliko pozitivnega- v _ se lahko pojavi kakšna ijuoezensko življenje ne bo ■ * bo uresničila želja po avanturi w kot strokovnjak LEV VOD^- (23. VU. - 22. VIII.) Manjši delovni uspeh vam bo naredil veliko veselja in bo vplival na pomembno odločitev. Kam bo pripeljalo raziskovanje čustev9 Izkoristite mesec za ljubezenske pustolovščine in pustite trmoglavost. Depresija bo izginila samozavest bo ?asla. Stvar boste izvedli bolje, kot ste pričakovali, zato bo tudi finančni razplet ugoden Kakšen detajl na sebi bi lahko rahlo spremenili. Obvezno si privoščite nekaj dopustniških dni ali sprostitve. — i9Jh (21.1 " Oči boste imeli odprte, toda ki jih najraje ne bi Kljub vsem** opredeliti. Sicer mesec dob,^l-n priložnosti Dovolj energij® K1 „ ,- v odločitve Zdaj je treba n'-* vanju za jesen. Mnogi bodo pr** ip 4• se pravi do možnosti, ko ’ ^yi**1** ' svoj nadaljnji razvoj Srečanje 1 bo rahlo načelo živce Pazite, s -avtomobil DEVICA (23. Vlil.-22. IX.) (20. II Časa za umik ni več. kajti v rokah imate niti, ki so za vas izredno pomembne, drugo je, kdaj in koliko popustiti. To je obdobje, ko boste morali računati predvsem na svojo lastno iznajdljivost in zbranost Z nasprotnim spolom ne bo težav, vendar vas lahko vaše netolerantno in egoistično obnašanje spravi v zelo neroden položaj. Nehote boste izvedeli zanimivosti iz "življenja vaših sodelavcev Dobre spremembe in naveze vam bodo polepšale mesec Vprašanja vam bodo drla v p iskali odgovore in se sprase*-^ mogoče Sicer je junij za vas P sprav, prijetne energije. 1. " zanimivih naključij in odve’adF1 ** Slabše bo pri finančnih z tudi zbranosti. Na splošno b° zato zdravja ne vpletajte- u .^iN katerega ste že dlje časa P'1 številka 15. P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikov« mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo i naravnim mesečnim ciklusom- Ustanovljen je bil. da bi. v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen {tnalo) in penetrantnež IprodiralecJ ter bi) poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Izdaja ga Podjetje za uifornuranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek, urednik! Pena so Bolan Peček, Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gontčr, za fotografije skrbita Nataša Juhnov In Jure Zauneker, lektorira Nevenka E mri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! — maj 2004 Potrjena kazen za učiteljico, ki je spodbujala otroke k pretepanju sošolca OSTE BAKAL oo © © O@ 1 Malega Patrika je »boksalo in ^3 brcalo osem sošolcev in sošolk denarna kazen in plačilo sodnih in odvetniških stroškov za učiteljico Olgo Novak - Učenec takrat 2. razreda iskati zdravniško pomoč - Ali laže osem otrok ki govorijo enako, ali pa učiteljica, ki vse zanika? Vitega sodišča v Manb ,.-ča Lendava, ;lu dni potrdil sodbo Okrajnega s obravnavi J ršj>rm marca lani na ponovljeni g Dolnjega ^*kral « letno Olgo Novak učiteljico na Podružnični Ob a 2OOo 11‘kitali kaznivo dejanje, storjeno s Robert Petisovci. Okrožni državni k namreč po takrat mod poškodbe povzročitve lahke te es‘ »grobo Mk0 mileje očital celovitostjo s prizadetostjo m tel "sprav je šlo po r nekaterih za 7^1 nedolžno za-te Imela lendav krajna sodnica Pavlič Gol težavno na-^saj le šlo za za-it-* septembra z nudila veliko '•'■most javnosti, Ij^^sno, da morajo v vzgojno-"'^'Valnih usta-u, 1' varnem, ne Pretepa, ilh ' te to dogajalo šoli v "1 -endave. Ob bll° H i. . Zaslišati več C* *** - Otrok r* * ^1 10 let. In ° Pre* k govornik ob- . ”‘iuu soboški Aloiz Hor '-l zahteval, da opravljena 'h & ■ "pksa bočijo vsa pred __slišalo niti ■1.!;! ' sev k-zaslišala otroke, 1 tpmbraleta du je krmnega 20-septembra^ Olga Novak naročila, d ’'^sneju ah brcnejo sošolca Pa u 7Skega takrat 8 I. , 1 ’ porednica. Oni dan so se malce sprehajali p° PlaZ1 je očka govoril, naj ne pleza bosa po skalah, " počela. In seveda: na. koncu je padla in se P,,r‘ stopalu. Morala je k zdravniku, kjer so ugotovi । , sicer ni huda, bo pa morala kakšen dan P°CI' ' nesreča nikoli ne počiva ... Edinburški vojvodo princ Phillip s soprogo Elizabeto sebe vseeno vidi malo lepšega, užaljen pa ni bil. Na otvoritev razstave v J. S. Gallery, pa ni šel in končno ga tja tudi niso povabili. Plavolasa Laura Lamm je že drugo leto prvakinja t v sabljanju, svojo odnost - želja iz otroških - pa vidi v manekenstvu. ■ $ Njen moto je: »Živim . samo eno življenje, ■ zato ga moram izkoristiti!« Odbijajo jo arogantni ljudje, ki mislijo, da se da . z denarjem kupiti vse. Nikdar ne bi . igrala v 1 O pornografskem " filmu, rada pa bi e odpotovala na I eksotični otok, y kjer je nihče ne bi • poznal in bi se počutila H popolnoma ■ svobodi® »Takšen pa že nis®111 za božjo voljo!« Tako je vzkliknil in dodal, da ta stvar ne . njegovem zidu, princ Phillip, soprog angle Elizabete, ko je zagledal svoj portret Narisal g _ Stuart Pearson Wreight, potem ko je dobil že P letoma kot znan portretist od princa naročil0 ■ Ko je princ zagledal portret, je bil šokiran. 1 prikazal kot golega, suhljatega starca z neko 1 * ;i pogledom. Na levo rame je sedla muha, med ■1 j kazalca deshe roke raste deteljica. Seve .. umetnik narediti nov portret, a prvega ni v Zdaj je razstavljen v londonski Jer wood Spa V službi miru maj 2004 Zdaj gre zares Pen Michael Jackson, kralj popa, je bil šokiran, ko je slišal, da mu je vrhov no sodišče v Santa Mariji k obtožnici za pedofilijo dodalo še novo točko, ki ga bremeni ugrabitve otroka. Če mu krivdo dokažejo, bo lahko sedel najmanj trideset let. Medtem ko se je na prvih zaslišanjih obnašal samozavestno, zamujal m si dovolil marsikaj, se zdaj drži reda. Na zadnje zaslišanje je prišel že 45 minut pred začetkom postopka. Na sodišču ves čas ponavlja, da otrok ni nadlegoval Govori počasi, njegov glas pred sodniki pst menda zveni krhko in precej nebogljeno. Michael Jackson v bolnišnici na zdravniški preiskavi pred zaslišanjem Zvezda za dvojčici Mary-Kate in Ashley Olsen sta najbogatejši ameriški dvojčici. Bogastvo sta naj prej zaslužili kot filmski igralki, zdaj pa sta svojo dejav nost razširili, kar jima z njuno rastočo popularnostjo ni bilo težko. Ustvarili sta svojo modno blagovno znam ko, lansirali sta videoigro, zdaj pa že proizvajata svojo zobno pasto Samo ta pasta jima je prinesla 300 milijonov dolarjev. Slavni igralki, tudi naši bralci ju zanesljivo poz najo iz več filmov, bosta zdaj postali še nesmrtni, saj sta na hollywoodski Stezi slav nih, kjer so na pločniku vpi-sana samo največja imena, dobili svojo zvezdo. 17-letni punci sta v normalnem življenju skromni. Ob slovesnosti na Stezi slavnih sta dali zelo kratko izjavo: »Velika hvala vsem, posebej pa najinim staršem!« Slovenski zet Srečna družina: oče, Ivanka, uspešna manekenka. Bodimo hčerka je svetlolasa. Je iz Lumpovega prvega zakona, ko je bil poročen Čehinjo Ivano. Ko se je z njo ločil, je dobila 14 milijonov dolarjev in hišo, vredno 3,5 milijona dolarjev. Da da, zanesljivo lahko rečemo, daje skoraj neverjetno. 57-letni ameriški multimilijarder Donald Trump si je za svojo tretjo soprogo izbral 33-letno Melanijo Knauss iz Sevnice. »V tretje gre rado!« je rekel newyorski magnat, ko je po petih letih skupnega življenja pokleknil pred nekdanjo manekenko in jo zaprosil za roko. Ganjena Slovenka je skozi solze dahnila »Da, dragi’« in on ji je nataknil briljantni prstan, vreden 2 milijona dolarjev. »Ko vstopava v restavracijo, rad gledam moške, kako se' ‘slinijo’ za njo,« je ponosno povedal Donald in tudi to, da se dnevno trikrat ljubita. Melanija je v Ljubljani končala srednjo šolo za oblikovanje in se nato vpisala na arhitekturo, vendar je ugotovila, da se da z lepoto takoj in več zaslužiti. Manekenska pot jo je vodila skozi Milano, Dunaj in Pariz v New York. Tabloid Celebrity Sleuth 2001 jo je uvrstil na 9. mesto izmed 25 naj seksi žensk sveta. Starši (oče je Avstrijec) živijo v Sevnici v svoji hiši in so dokaj premožni. Pravijo, da je Melanija izredno inteligentna in po svoje enostavna, Donaldovi prijatelji pa pravijo, da vpliva zelo pomirjujoče na okolico. tedava o lepoti So sanje 1 Tako se verjetno sprašuje 19-letna Kitajka Alice Kun, ko se zjutraj zbudi in najde ob sebi v postelji znanega holivudskega igralca Nicolasa Cagea. Njegovi prijatelji pa se sprašujejo, ali bo zakon z mlado natakarico srečnejši od prejšnjih dveh, z igralko Patricijo Arquette j in hče r ko Elvisa Presleya Liso Marie.NocolasjeAlice spoznal na Valentinovo v neki losangeleški kitajski restavracijUtamor je prišel s prijatelji na kosilo. Zaljubil se je na prvi pogled in jo kmalu potem povabil, da ga je spremljala na podelitvi Oskarjev. J ° lepoti in stilu, potem DrlParlžanka z nekoliko italijanskim „ z . V kozmetične posle se je spustila k; ^ečiS6rMa , ' ’’Do takrat sem bila le bogata ^*«4 svojih začetkov. Sodelovala je k, 1 Po Svet Hubert Givenchy, Christian ' Predava o make upu in predstavlja '"In* Stendhal. Je direktorica oddelka ZaPa:;-,, rp' se je pa v zadnjem času spe-e’0 katerih ravnokar končuje knjigo. Zanimivo pri tem je, da se Cageu zdaj dejansko ponavlja zgodba, ki jo je pred tem posnel v filmu z naslovom Dva milijona dolarjev napitnine (z Bridget Fonda), kjer se je ravno tako zaljubil v natakarico Tudi to naključje je morda zanimivo: Tudi njegova prejšnja sop roga Lisa Marie je na novo zaljubljena. Točno na isti dan, ko sta Nicolas m Kirn pohajkovala po Disneylandu, sta to po čela tudi Lisa Marie m njen izbranec kitarist Michael Lockwood. Moramo dodati, da se je Lisa v zadnjem času močno zredila (kot nekoč njen oče) Ljubezen ne pozna starosti. Nicolas in Kirn ~ kmalu se bosta poročila. MM r _^—maj 2004----------------P&H ■— „48^* Stanko Šalamun cikaia Peiiasepredstavljaj? iz Bučečovec vozil tudi »mariško« Tale lokomotiva, ki je razstavljena kot muzejski eksponat v bližini železniške postaje v Murski Soboti, ni bila med goričkimi »mariškami«, ampak smo z njo vozili v tovornem prometu. Če se prav spomnim, se je leta 1973 ustavila zaradi okvare ležajev na progi Ljutomer-Gornja Radgona. Strojevodja pa sem bil prav jaz. Nedaleč za njegovo hišo še vodijo železniški tiri, ki povezujejo Ljutomer z Gornjo Radgono. Pred petindvajsetimi in več leti, ko občasno tamkaj upravljal lokomotivo Stanko Šalamun iz Stare vasi (sedaj je doma v Bučečovcihj, je imel navado, da je s posebnim piskom pozdravil domačine. Zdaj je vesel, če drugi zapiskajo njemu v pozdrav. Takrat se v mislih rad vrača v svojo mladost, v lokomotivo in na železniške tire. Mišljeno je bilo, da bo kovač Saj ni res, pa je rodil sem se že pred dvainsedemdesetimi leti, čeprav se mi zdi, da sem še precej mlajši. No, tako pač je. Odraščal sem na kmetiji, poleg tega pa smo imeli tudi kovaško obrt. Prva kovačnica je bila menda celo iz pletenega šibja, postavili pa naj bi jo okrog leta 1800 Oče je načrtoval, da bom tudi jaz postal kovač in ga nasledil kot naj mlajši med desetimi otroki. In res sem šel nekaj časa po njegovih stopinjah. Končal sem dva letnika obrtne kovaške šole v Križevcih pri Ljutome- Še vedno hranim zadnje železničarsko oblačilo in si ga tudi s ponosom oblečem. ru, nato pa še eno leto v Celju in leta 1947 sem naredil izpit za kovača. Začel sem delati v domači kovačnici, leta 1952 pa sem moral k vojakom v Beograd. Po vrnitvi sem nekaj časa še vztrajal kot kovač, nato pa sem vse skupaj obesil na klin ter se zaposlil vTovarni lokomotiv in vagonov Borisa Kidriča v Mariboru. To se je zgodilo 1 aprila 1954. Tako se je moje kovaštvo v glavnem končalo, čeprav sem tudi na novem delovnem mestu opravljala nekatera kovaška dela. Potegnilo ga je na železnico Na delovnem mestu so me Sobota-Ormož in obratno. Tako sem po vsej verjetnosti peljal tudi zadnje potnike z goričko »mariško- na redni progi s Hodoša do Murske Sobote leta 1968 Tako ne morem pozabiti nekega jutra, ko se je vlak bližal Murski Soboti, kurjač pa je začel vpiti, naj ustavim. Vsi potniki so morali izstopiti. Nisem takoj vedel, kaj se je zgodilo. Potem pa sem zagledal neko žensko, ki je visela obešena skoraj nad progo. Oddahnil sem si, kajti to je pomenilo, da nisem imel nezgode jaz - na srečo ne tedaj in nikoli prej ali pozneje, vse do leta 1985, ko sem se upokojil. Moram pa priz- nati, da sem si včasih čil kakšno kapljico Igral harmonik hokej -jt__— In če vas druge stvari S , vem, da sem v^^ časa igral na ra med bivanjem 1 j pa sem hokej na ledu za ničar. Predlani se., izkusil tudi na drsali Soboti In šlo m1 e dobro! Nekajkra , tudi v ekipi k^ ^ imeli železni* Leta 1970 sem s® 1 lovsko organizacil' se pohvalim z erW ” to je srnjak / »šesterakom” S ' . ne streljam rad ■ ■ pak jih predvsem * in občudujem ’ “’ vijo se mi je U!,FeC tudi na TriJ!^ -jjA' sem se nazadnje potnik pred pein' seH v Ljubljano, < potoval z njim W Rim, na Sicilijo -že na Kubi in v ne z vlakom; z®- ■ se kot turist P« Ameriko. Najved .^-e, je, imeti dobre 1 družbo in biti z >. ves čas spremljale tudi lokomotive, ki smo jih izdelovali ali popravljali. Zaželel sem si, da bi jih lahko še sam vozil Kar tako to seveda ni bilo mogoče. Najprej sem moral opraviti izpit za ključavničarja, potem pa biti še poldrugo leto kurjač. Vmes so mi strojevodje dovolili, da sem se tudi učil, predvsem zaviranje vlaka. Vse to se je najprej dogajalo na lokomotivah, ki so premikale vagone na postajah v Mariboru. Šele čez nekaj mesecev so me razporedili za kurjača na kakšni daljši progi, na primer do Raven na Koroškem ali Zidanega Mosta. Spomnim se, da sem nekega dne, tedaj sva s strojevodjem peljala tudi cirkuški vlak do Zagreba, naložil v peč lokomotive kar 40 ton premoga. Ko sem se vrnil v Maribor, sem bil zelo utrujen, tako da sem se oblečen zgrudil na kavč in spal več kot. deset ur. Prišel je tudi čas, ko sem lahko odšel na redno usposabljanje za strojevodjo, ki je bilo v Kastalu pri Reki Po treh mesecih sem končno dobil naziv strojevodje m začel voziti lokomotive Dve leti sem ostal kar na Reki, ker so me tam zelo potrebovali. Nato so me premestili v Velenje, leta 1960 pa sem sprejel delo strojevodje v Murski Soboti. Tedaj sem se preselil tudi v Bučečovce, od tam pa sem se vozil v Mursko Soboto z avtomobilom, ko je bilo potrebno. Kupil sem si ga med prvimi v naših krajih. Kasneje sem imel tudi motor Vlak sem vozil večinoma na progi Hodoš-Murska AnO'1^ Bil bi sam doma, če ne bi prihajala k meni prijate1 vasi, ki poskrbi za gospodinjska in druga dela pn tudi kam na izlet.