PRIMORSKI DNEVNIK
^,1 _ Cena 1()0 lir	^ xxx gt 81 ^8787j	TRST, petek, 5. aprila 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
CHABAN-DELMAS IN FAURE NAPOVEDALA SVOJI KANDIDATURI
Ostra borba med degolisti za Pompidoujevo nasledstvo
Zelo verjetno bo kandidiral tudi tretji predstavnik vladne koalicije Giscard-D’Estaing - V nedeljo bo izredni kongres socialistične stranke po katerem bo tudi Francois Mitterrand postavil svojo kandidaturo
PARIZ, 4. — Popoldne so s skromno slovesnostjo v mestecu Or-Villiers pokopali pokojnega francoskega predsednika Georgesa Pom-Pidouja, komaj dve uri zatem pa se je že začela tekma za njegovo fasledstvo.
Prvi je sporočil, da bo kandidiral na predsedniških volitvah nekdanji ministrski predsednik in župan Bordeauxa Jacques Chaban -Delmas, ki v svoji izjavi pravi, da je bil tri leta ministrski predsed-nik pod visokim vodstvom Georgesa Pompidouja in v spoštovanju aniernic, ki jih je začrtal general De Gaulle. Dodal je, da lahko raz-
polaga s podporo političnih strank večine, ki je izvolila predsednika Pompidouja in centralnega komite-ia UDR (degolisti).
Bilo je že od vsega začetka jas-da bo Chaban - Delmas kandidiral, če pa je upal, da bo lahko razpolagal z dnevom ali dve-•fa prednosti pred drugimi kandidati, se je nekoliko uštel. Samo eno uro po njegovem sporočilu je predsednik poslanske zbornice Ed-9ar Faure odšel na sedež ministr-•kega predsedstva in sporočil pre-niieru Pierru Messmerju, da bo lodi on kandidiral na skorajšnjih predsedniških volitvah.
Tako sta že od vsega začetka dva Predstavnika večine, ki je izvolila Predsednika Pompidouja sporočila, svojo odločitev, da se bosta borila 2a njegovo nasledstvo. Ni izključe-n°. da bo iz vladne koalicije sto-Pil v borbo še tretji kandidat, se pravi sedanji minister za gospodarstvo in finance Valéry Giscard D’Estaing, vodja neodvisnih republikancev. Giscard D’Estaing je dejal, da ne bo dal nobene izjave Pred soboto, ko se bodo iztekli dnevi žalosti.
Neposredni spopad med Chaba-
tHiiiiiiiu,m,uhi,iiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiimiiiiiniiiimi
:;.J
<> _ ,..TV" 17* * 0

'1
Nekaj ur po pogrebu pokojne-Qa predsednika Pompidouja je nekdanji ministrski predsednik Chaban - Delmas uradno sporočil, da bo predstavil svojo kandida-luro na skorajšnjih predsedniških Volitvah. Isto odločitev je sprejel ludi predsednik poslanske zborni-Ce Faure. Dejstvo je, da oba lahko računata na glasove degolistov, kar bo nedvomno olajšalo nalogo morebitnega skupnega levičarske-9a kandidata, ki bo po vsej ver-Mnosti Francois Mitterand. V nedeljo bo izredni kongres sociali-elične stranke, na katerem bodo določili, ali se bo Mitterand pred-*!avil za kandidata ali ne.
Jugoslovansko zvezno tajništvo *a zunanje zadeve je objavilo včeraj besedilo vseh not, ki sta si jih obe državi v zadnjem času izmenjali, da bi pojasnilo javnosti Vzroke poslabšanja italijansko-ju-9oslovanskih odnosov. Zastopnik Zveznega tajništva Zupan je na Uskovni konferenci ugotovil, da i-lalijanska vlada še vedno ni od-'topila od stališča, ki ga je izrabila v prvi noti in po katerem «suverenost Jugoslavije ni bila nikoli razširjena na italijansko o-bemlje bivše cone B». Zadnja ju-Roslovanska nota iz 30. marca pa Opozarja italijansko vlado, da je bila italijansko - jugoslovanska meja določena z mirovno pogodbo in s spomenico o soglasju in da je bila na tej mednarodni oslovi uresničena suverenost Jugo-♦lavije nad področjem Kopra in Buj. Zaradi tega ne more biti to Vprašanje predmet nikakršnih raz-Oovorov.
O italijansko - jugoslovanskih °dnosih je včeraj spregovoril tudi Stane Dolanc, ki je ugotovil, d« spada italijanska nota v okvir koncentričnih napadov imperiali-
*ličnih sil na neuvrščene države.
Ti napadi pomenijo reakcijo na Posledice energetske krize in na Upravičeno zahtevo po preureditvi mednarodnih gospodarskih od-hosov.
Delo VII. kongresa ZKS se je Vteraj nadaljevalo v komisijah. V komisiji za mednarodna politična Ih ekonomska vprašanja je bila Osrednja tema večine diskusijskih Potegov nota italijanske vlade in P* vprašanja slovenske narodnost-h* skupnosti v Avstriji in Italiji. Podpredsednik zveznega izvršne-8a sveta dr. Vratuša je govoril o medsebojni pogojenosti graditve Socializma v Jugoslaviji in med-harodnega položaja Jugoslavije.
Proces Valpreda se je včeraj hadaljeval v znamenju paradoksa: medtem ko so se tožilec in pred-•lavniki zasebnih strank omejili ha nebistvene podrobnosti v u-Panju, da bi spravili v zagato milanskega anarhista, se je bistvenih vprašanj kot so naprave za ♦•mpiranje bomb, razstrelivo, torbe tovarne Mosbach - Gruber, Betežne škatle tovarne Juwell, Plorala lotiti obramba., Proces se bo nadaljeval danes z zasliševanjem Roberta Gargamelllja in Val-predove tete Rachele Torri.
nom-Delmasom in Faurejem bo vsekakor koristil skupnemu predstavniku levice, ki bo po vsej verjetnosti Francoise Mitterrand. Mitterrand se je že leta 1965 spopadel z generalom De Gaullom. Tudi tokrat bo po vsej verjetnosti lahko razpolagal s komunističnimi glasovi in bo prvi krog volitev zaključil z večjim številom glasov kot vladna degolistična kandidata. Kaže, da bo Mitterran-dov nasprotnik v drugem krogu volitev predsednik poslanske zbornice Faure, saj je baje ministrski predsednik Messmer zahteval od Chabana-Delmasa, naj se odreče kandidaturi. Za sedaj je še nemogoče napovedati izid volitev, opazovalci v Parizu pa so mnenja, da ima Faure večje možnosti za izvolitev kot Chaban-Delmas v morebitni balotažil z Mitterrandom. Predsednik poslanske zbornice naj bi lahko štel na glasove zmerne levice, upa pa tudi na glasove tistih socialistov, ki se bojijo pretesnega zavezništva med socialistično stranko in KPF. Medtem so levi radikalci danes pozvali Metterranda, naj sprejme kandidaturo, socialistični voditelj pa bo sprejel svojo odločitev po nedeljskem izrednem kongresu sociahstične stranke.
V zadnjih anketah o popularnosti je Giscard D’Estain dosegel indeks 58, Mitterrand 55, Chaban-Delmas je dobil le 47 odstotkov, za Faureja pa se ni izrazil nihče. Treba je reči, da so bile te ankete izvedene še pred smrtjo predsednika Pompidouja.
RIM, 4. — Italijanski zunanji minister Moro je danes na sedežu francoskega veleposlaništva v Rimu izrazil francoskemu predstavniku svoje sožalje ob smrti predsednika Pompidouja.
Ribičič v soboto v Parizu na pogrebni slovesnosti za Pompidoujem
BEOGRAD, 4. — V imenu predsednika republike bodo na slovesnosti v Parizu ob smrti predsednika republike Pompidouja navzoči podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič, član zveznega izvršnega sveta Ivo Jerkič, podtajnik v zveznem tajništvu za zunanje zadeve Novak Pribičevič, veleposlanik v Franciji Nijaz Dizdarevic in generalpolkovnik Velimir Knezevič.
Ob smrti predsednika republike je Mitja Ribičič dal posebno izjavo, v kateri je med drugim poudaril zasluge Pompidouja za napredek Francije, za utrditev miru in boliše mednarodno sodelovanje. Ribičič je poleg tega posebno poudaril prispevek Pompidouja napred-
ku sodelovanja med Francijo in Jugoslavijo in dejal, da je Jugoslavija izgubila velikega prijatelja.
Nixon prispe danes v Francijo
WASHINGTON, 4. - Glasnik Bele hiše je danes sporočil, da bo predsednik Nixon jutri zvečer prispel v Pariz, kjer se bo v soboto udeležil spominske svečanosti za pokojnim francoskim predsednikom Pompidoujem.
Ameriški tisk zelo obširno obravnava vprašanje nasledstva francoskega predsednika. «New York Times» ugotavlja, da nikakor ni izključena izvolitev levičarskega predstavnika ter dodaja, da bi to privedlo do spopada z degolistično večino v zbornici.

Delegati in gostje pred poslopjem gospodarskega razstavišča v Ljubljani, kjer se nadaljuje sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije. Delo kongresa, ki se bo zaključil danes, je včeraj potekalo v komisijah
DRUGI DAN VIL KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE V LJUBLJANI
Graditev socializma in neuvrščenost temeljni izhodišči politike Jugoslavije
Jasne besede podpredsednika izvršnega sveta SFRJ dr. Vratuše o ozadjih italijanske note in stališču Jugoslavije - Jože Hartman o nespoštovanju obvez do Slovencev v Italiji in Avstriji
(Od našega posebnega dopisnika)
LJUBLJANA, 4. — Sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije se je danes nadaljeval z delom v komisijah in sicer v komisiji za družbenopolitični razvoj in pohtični sistem, v komisiji za vprašanja izobraževanja, kulture in znanosti, v komisiji za organiziranost, razvoj in statut ZKS in v komisiji za mednarodna politična in ekonomska vprašanja.
V tej komisiji, ki ji je predsedoval Livij Jakomin, je bilo v ospredju posegov večine diskutantov vprašanje spora med Italijo in Jugoslavijo, ali bolje vprašanje, ki ga je sprožila nota italijanske- vlade z dne 11. marca, ki je bivšo cono B označila kot italijansko ozemlje, prav tako pa je bilo v ospredju tudi vprašanje slovenskih narodnostnih manjšin v Avstriji in Italiji. Predsedujoči je v svojem izhodiščnem poročilu med drugim poudaril, da si ZKS z «jasno določeno
DA BI POJASNILA JAVNOSTI VZROKE POSLABŠANJA DVOSTRANSKIH ODNOSOV
Jugoslavija objavila besedilo vseh not ki jih je izmenjala z italijansko vlado
Ere za tri italijanske in tri jugoslovanske note ■ Italijanska vlada še vedno vztraja na stališču, da se «jugoslovanska suverenost ni nikdar razširila nad italijanskim ozemljem bivše cone B» Dolanc: Italijanska nota spada v okvir vrste napadov na neuvrščene države
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Zvezno tajništvo za zunanje zadeve Jugoslavije je danes objavilo besedilo vseh not, ki so bile doslej izmenjane med italijanskim in jugoslovanskim zunanjim ministrstvom, z namenom, da bi bila jaVnbst čimbolj jasno obveščena o vzrokih, zaradi katerih je prišlo do poslabšanja odnosov z Italijo. Gre za italijanske note od 15. februarja ter 8. in 18. marca in za jugoslovanski noti od 6. in 13. marca t. L, končno pa še za jugoslovansko noto z dne 30. marca.
O slednji noti je poročal na današnji tiskovni konferenci zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan. Jugoslovanska nota od 30. marca, ki jo je pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Raif Dizdarevic izročil italijanskemu veleposlaniku v Beogradu Walter ju Maccotti, odgovarja na noto italijanske vlade z dne 18. marca, v kateri je italijanska vlada vztrajala pri stališču, da ni bila jugoslovanska suverenost nikdar razširjena na bivšo cono B Svobodnega tržaškega ozemlja.
Zupan je poudaril, da je jugoslovanska vlada že po prejemu prve note opozorila italijansko vlado na daljnosežne in nezaželene posledice in da je zato bila italijanska vlada obveščena, kakšna bo reakcija Jugoslavije. Kljub vsem opozorilom pa italijanska vlada doslej ni spremenila svojega stališča, ampak je nasprotno v vseh odgovorih na jugo-
slovanske note vztrajala na stališču, da «ni bila suverenost Jugoslavije nikdar razširjena na italijansko ozemlje bivše cone B». Pokazalo se je, je poudaril Zupan, da italijanska vlada ni zainteresirana za ohranitev in razvoj dobrososedskih odnosov in za stabilnost razmer v tem delu Evrope, saj je zavestno sprožila akcijo, katere posledice so ji morale biti vnaprej znane.
Posebno želim opozoriti na dvoličnost italijanskega stališča — je dodal Zupan — saj Italija na eni strani uradno izjavlja, da spoštuje teritorialno integriteto Jugoslavije, po drugi strani pa nam pošilja note, v katerih uradno izraža teritorialne zahteve po delu SFRJ. Očitno imajo javne izjave o spoštovanju integritete edini namen, da zmedejo javno mnenje glede stvarnih ciljev italijanske vlade. Zupan je dodal, da tako zadržanje ogroža osnove jugoslovansko italijanskih odnosov ter škodi prizadevanjem po ureditvi razmer v Evropi, in to v trenutku, ko so v teku razgovori za razvoj evropskega sodelovanja.
V omenjeni jugoslovanski noti od 30. marca se ugotavlja, da sta mirovna pogodba iz leta 1947 in spomenica o soglasju iz leta 1954 v celoti določili mejo med Jugoslavijo in Italijo. Na tej mednarodni osnovi je bila uresničena suverenost Jugoslavije nad področjem Kopra in Buj, ki zato ne more biti več predmet nikakršnih razgovorov. Jugo-
V mestecu Orvilliers pri Parizu so s skromno slovesnostjo pokopali francoskega predsednika Pompidouja. Pogrebna svečanost je bila v ozkem družinskem krogu. Policijski agenti so že zgodaj zjutraj blokirali vso ceste, ki peljejo v Orvilliers, tako da je bil dostop fotografom in novinarjem praktično onemogočen
slovanska vlada v noti ponovno o-•pozaiya,.italijansko, da se s postavljanjem vprašanja suverenosti Jugoslavije nad bivšo cono B odpira tudi vprašanje suverenosti Italije nad področjem Trsta. V interesu Italije je, da za vselej opusti odkrite zahtevè po delu jugoslovanskega ozemlja; samo na tej osnovi se lahko ustvarijo pogoji za premostitev situacije, ki jo je povzročila italijanska vlada, je dejal Zupan.
Na vprašanje o skupnih italijansko - ameriških vojaških manevrih v bližini jugoslovanske meje, je Zupan dejal: «Razvoj dogodkov nas sili, da te manevre neposredno in logično povezujemo s stališčem italijanske vlade ter jih ocenjujemo kot sredstvo za zaostritev italijansko - jugoslovanskih odnosov. Razširjenje manevrov na tem področju je v nasprotju z interesi obeh držav ter miru in varnosti v tem delu sveta, kjer so bili jugoslovansko -italijanski odnosi v zadnjih letih vzgled dobrososedskega sodelovanja. Te manevre, vzporedno s teritorialnimi zahtevami na našo deželo, ocenjujemo kot poskus pritiska na suverenost in neodvisnost Jugoslavije. Vse to vodi k nadaljnjemu poslabšanju odnosov ter miru v tem delu sveta», je dejal Zupan. Na neko drugo vprašanje pa je Zupan potrdil, da je bila ameriška vlada po veleposlaniku v Beogradu obveščena o stališču in ocenah jugoslovanske vlade bodisi o zadržanju italijanske vlade, kot tudi o skupnih italijansko-ameriških manevrih.
O odnosih med Jugoslavijo in Italijo je bil danes govor tudi na šestem kongresu Zveze komunistov črne gore. Predsednik CK ZK Črne gore Ve-selin Djuranovič je v svojem poročilu o aktualnih vprašanjih sociahstič-nega samoupravnega razvoja v Črni gori omenil tudi iredentistične zahteve italijanske vlade in poudaril, da Črnogorci skupaj z ostalimi narodi Jugoslavije odločno obsojajo poskus kršitve veljavnih mednarodnih sporazumov, s katerimi je bila dokončno določena meja med Jugoslavijo in Italijo. Nedotakljivost meja, nevme-šavanje v notranje zadeve, spoštovanje suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti ter spoštovanje narodnostnih manjšin so temeljna načela, na katerih sloni mir v Evropi, je u-gotovil Djuranovič, ki je tudi izrazil prepričanje, da bodo delavski razred in napredne sile Italije zavmih poskus revanšističnega iredentizma in s tem omogočili obnovo politike vsestranskega sodelovanja in uspešnega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Predsedstvo Zveze borcev Srbije je na včerajšnji seji odobrilo izjavo, ki izraža pripravljenost več kot 400 tisoč borcev narodnoosvobodilne borbe, da branijo pridobitve NOB in med njimi svobodo Primorske.
Tudi sekretar izvršnega biroja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je na nekem shodu blizu Ljubljane govoril o odnosih z Italijo in zagotovil, da bo Jugoslavija storila, vse kar je v njeni moči, da bi bil spor z Italijo rešen, toda le na načelnih bazah, ne pa s kompromisom, kajti v tem primeru kompromisi niso možni. Dolanc je tudi dejal, da pomeni nota italijanske vlade samo en element v okviru pritiskov na neuvrščene države. Nota sovpada namreč z vrsto napadov proti tem državam. Na ta način imperialisti rea-
girajo na posledice energetske krize in na upravičeno zahtevo po novi ureditvi mednarodnih gospodarskih odnosov. V zaključku svojega govora je Dolanc dejal, da ne bo Jugoslavija nikomur odstopila niti centimetra svojega ozemlja. BOŽO BOŽIČ
Nota veleposlaništva ZDA v Beogradu
BEOGRAD, 4. - Ameriško veleposlaništvo v Beogradu je v posebnem sporočilu zagotovilo, da skupni italijansko - ameriški manevri nimajo nobene zveze z jugos’ovan-skn - italijanskim sporom. Veleposlaništvo zagotavlja, da so ZDA zveste stališču, ki so ga zavzele ob podpisu londonske spomenice o soglasju, kot je bilo izraženo na tiskovni konferenci 5. oktobra leta 1954: «Vlada ZDA izkoristi to priložnost, da izjavi, da ne bo podpirala nikakršne zahteve Jugoslavije oziroma Italije po ozemlju, ki je pod suverenostjo oziroma upravo druge strani.»
ŽENEVA, 4. — Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da so zasedanje ministrov OAPEC, ki bi moralo biti v soboto, predložili. Sejo arabskih držav izvoznic petroleja so baje preložili zaradi pripravljalnega dela za konferenco OPEČ, ki se začne v nedeljo v Ženevi.
politiko do nacionalnih manjšin v naši državi prizadeva, da bi bile vse manjšine trajni dejavnik zbli-žanja in sodelovanja med narodi. U-trdilo se je spoznanje, da je obveznost do manjšin v zamejstvu naloga vseh narodov Jugoslavije, ne pa samo obveznost matičnega naroda». V tej zvezi je Jakomin dejal, da je «zato ZKS dajala in daje velik pomen doslednemu spoštovanju in uresničevanju obveznosti do naših manjšin, ki sta jih povzeli Italija in Avstrija v državnih pogodbah in mednarodnih listinah», nato pa je nadaljeval:
«žal je treba ugotoviti, da se pravice naše manjšine v teh dveh državah prepočasi uresničujejo in da vse, kar so Slovenci in Italijani in Avstrijci dosegli zahvaljujoč predvsem svojemu odločnemu narodnostnemu boju, ne ustreza niti osnovnim obveznostim, ki jih predvidevajo meddržavne pogodbe in mednarodne obveznosti. Zaskrbljujoča je premajhna pripravljenost oblasti v Italiji in Avstriji za reševanje manjšinskega problema.»
še obširneje je o položaju slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu govoril Jože Hartman. Potem ko je poudaril, da jugoslavija kot socialistična država v praksi in teoriji ustvarja kar najboljše pogoje za razvoj narodnosti v svojih mejah, ker ji to narekuje socializem kot najnaprednejša družbena ureditev, je nadaljeval:
«Žal takih pogojev niso deležne jugoslovanske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Najvišja stopnja netolerance je nepriznavanje obstoja manjšin, kar se dogaja beneškim Slovencem v Italiji ali Makedoncem v Bolgariji in Grčiji. Grobe metode asimilacije so u-stvarjanje vzdušja strahu in pritiski na sicer priznane pripadnike manjšin, kar posebej čutijo Slovenci v Avstriji. Sledi cela vrsta načinov, kako zavlačevati odločitev v korist manjšine ali z na videz nedolžnimi ukrepi pristajati na odkrito ali prikrito asimilacijo. Tega je dovolj tako v Avstriji kot v Italiji. Za obe državi je značilno, da sta se z bilateralnimi pogodbami še posebej obvezali zaščititi slovensko narodnostno skupnost. Ostaia pa kljub temu vrsta ne'zpolnien’h obveznosti, ki izhajajo iz črke pogodb, da duha teh pogodb niti ne omenjamo. Na tem področju stvari sta gnirajo ali celo nazadujejo.»
Jože Hartman je nato govoril o naporih in žrtvah Jugoslavije v interesu miru in napredka v svetu in nadaljeval: «Teritorialne pretenzije na bivšo cono B, podkrenl lene s sedanjimi manevri NATO prav na naših morskih in suho-zemskih mejah, resno ogrožajo mir v tem delu sveta in vse pridobitve, ki so iz njega izšle. Odgovor naših narodov je nedvoumen, kot je bil vedno. Smo pripravljeni in sposobni odbiti vsakogar, ki bi si skušal prilastiti najmanjšo ped na še zemlie.»
Jože Hartman je nato govoril o nujnosti živih stikov manjšin s kulturo matičnih narodov za njihov obstoj in skladen razvoj in o pomoči, ki jo matični narodi morajo
lllIlliliiiliiiiiiiilllIlillIiiiiiiillillilliMiliiiiillIliiiliiiliiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA KONGRESU PSDI V GENOVI
Na obzorju sporazum med večino in levico
Včeraj je med drugimi govoril voditelj desničarske struje Preti
(Od našega dopisnika)	i in predsednik poslanske skupine Ca-
GENOVA, 4. — Po včerajšnjem | riglia sta ponovila teze levičarske pomirjevalnem govoru bivšega pred- struje oziroma večine, vendar brez sednika republike Saragata je raz- —l-'--prava na socialdemokratskem kon-
gresu v Genovi zgubila vsakršno zanimivost v pričakovanju sklenitve zavezništva med večino in levičarsko opozicijo: to zavezništvo je sedaj predmet intenzivnih pogajanj, ki potekajo ob robu kongresa in katerim gre največja pozornost prisotnih opazovalcev.
Glavni problem je porazdelitev mest v novem, 101-članskem centralnem komiteju. Po nekaterih predvidevanjih naj bi večinska struja imela 60 mest, Saragatova levica 30 in Preti jeva desnica 11. Drugi navajajo drugačne številke, in sicer 66, 25 in 10. Težava je v tem, da ni mogoče preveriti, kakšno moč ima dejansko vsaka struja. Orlandijeva in Tanassijeva večina trdi, da ima 65 odstotkov delegatov, levica si lasti 32,4 odst. delegatov, desnica pa 21,5. Vsota je znatno večja od 100 odstotkov, zaradi če sar je jasno, da številke, ki jih posamezne struje navajajo, ne držijo.
Vsekakoi so se polemike sedaj pomirile. Namestnik tajnika Longo
ostrine.
Še najbolj zanimiv je bil zato poseg voditelja desne struje, ministra za prevoze Pretija, ki bi ga morebitni sporazum med Orlandi-jem in Saragatom potisnil vstran. Toda Preti se očitno zaveda, da je v težavah, zaradi česar se je izognil frontalnih napadov in se v bistvu ni oddaljil od tez večine, pa čeprav iz bolj desničarskega zornega kota. Preti je napadel del sodstva, «tako imenovani demokratični tisk», kot ga je sam imenoval, in še posebej sindikate, medtem ko sploh ni polemiziral s Saragatom.
Kot rečeno, potekajo sedaj pogajanja za sestavo nove večine v stranki. Sporazum v tej zvezi bi lahko dosegli že danes ponoči.
M. D.
BEOGRAD, 4. — Predsednik republike Tito je danes v brzojavki predsedniku avstrijske republike Jonasu v svojem in v imenu so-iproge izrekel zaskrbljenost zaradi njegove bolezni in mu zaželel čim hitrejšo ozdravitev.
dajati svojim manjšinam v drugih državah. Govoril je o tem, kako se ta pomoč konkretno manifestira v tesnem sodelovanju vsakovrstnih ustanov v Sloveniji z zamejskimi Slovenci in kako je ZK tudi na političnem področju po svojih zvezah skušala vplivati na politične partnerje in partnerje iz mednarodnih pogodb zlasti z Italijo in Avstrijo, naj se zavzamejo za izboljšanje položaja Slovencev v teh državah. «Ohranitev in zaščita narodnostnih skupnosti — je dejal J. Hartman — je eden najpomembnejših ciljev demokratičnega in humanega razvoja človeštva. Temu se ne moreta odreči niti matični niti večinski narod, če hočeta veljati za pospeševalca naprednih odnosov v svetu. Sama narodnostna skupnost pa bo svoj odnos do lastne usode oblikovala v skladu z največjimi možnostmi svojega napredka. Pokazalo se je. da je kljub nazorskim razlikam tam, kier med Slovenci te obstajajo, potrebna akcijska enotnost takrat, ko gre za obrambo narodnostnih koristi ali za boj za njihove pravice. Zato tudi mi tako enotnost nodoiramo.» je delal na koncu govornik.
K besedi se je prijavil tudi dr. Anton Vratuša, podpredsednik zvezne vlade. Govoril je o medsebojni pogojenosti graditve socializma v Jugoslaviji in mednarodnega poležala Jugoslavije kot neuvrščene države. Poudaril je, da sta to temeljni izhodišči tako v programu Zvezt komunistov kot v aktualni, konkretni, vsakodnevni politiki Jugoslavije. «Včasih se ljudje vprašujejo kaj naj pravzaprav storimo, da bi lahko nemoteno gradili socializem na osnovah samoupravljanja v Jugoslaviji in da bi lahko zagotovili nedotakljivost naših meja. Po mojem mnenju — je dejal dr. Vratuša — je odgovor enostaven, zelo jasen. Prav to, kar delamo, da gradimo prav tak samoupravni socializem na osnovi osvoboditve dela, osvoboditve človeka, ustvarjanja resnične socialistične in humanistične družbe, osvobojene vsake eksploatacije ne samo kapitalistične — ampak tudi etatistične — in ustvarjanje takih odnosov, da bo delavec v združenem delu edini odločujoči faktor, da bo sam odločal o razpolaganju z rezultati dela, to se pravi z dohodkom. Na drugi strani pa, da taki kot smo, to se pravi kot socialistična, neuvrščena Jugoslavija, prispevamo na mednarodnem področju, da lahko vsak narod uresničuje princip neodvisnosti, samostojne graditve na osnovi ne te politične neodvisnosti ampak tudi na osnovi zagotovitve ekonomske neodvisnosti in ekonomske enakopravnosti.»
Dr. Vratuša je dejal, da je za delovanje v nakazani smeri osnovno, da ima Jugoslavija na svojih mejah mir. «Iz tega stališča — je dejal — je zelo razumljivo, zakaj s« naši delovni ljudje kot eden nastopili ob prihki znane note italijanske vlade, v kateri je italijanska vlada odprto postavila pretenzije na jugoslovansko ozemlje v nasprotju z mednarodnimi sporazumi in njenimi lastnimi obveznostmi. V Italiji često pravijo, da ne morejo drugače zaradi javnega mnenja. To ni točno! To je izmišljeno! Vodilne kroge v Italiji je treba le opozoriti, da je vlada, ko je pred dvajsetimi leti predložila parlamentu memorandum o sporazumu, dobila zaupnico. Kdo je potem tisti, ki onemogoča, da se na takih osnovah, ob spoštovanju dejstev, sodeluje z Jugoslavijo? Danes pravijo zakaj je potrebno vse to razburjanje v Jugoslaviji, kot da smo mi izzvali razburjanje. Naši ljudje so reagirali kot vsak pošten državljan v vsaki državi, ki hoče biti svoboden, ki hoče imeti dobrega in poštenega soseda. Mi razumemo, da so tisti, ki so izzvali te težave, danes v zadregi in razumemo, da so v zadregi zavoljo tega, ker na lastni praksi sami vidijo, da se tudi v tem primeru uresničuje ali pa začenja uresničevati staro pravilo po pregovoru «Pazi, ko seješ veter, da ne boš žel vihar».
Dr. Vratuša je odkrite pretenzije na bivšo cono B povezal z manevri ob meji in z dejrtvom, da se je zdaj šesta flota ZDA prvič pojavila tudi na Jadranskem morju ter dejal, da «potem vidimo, da je stvar mnogo resnejša, kot pa se na prvi pogled zdi in da je upravičeno, da so naši narodi, naši delovni ljudje s prstom pokazali tja, kamor je treba pokazati. Po mojem mnenju — je dejal — bi naši ljudje upravičeno zamerili našim političnim in državnim faktorjem, če ne bi odločno vztrajali na tem, kar je rekel izvršni svet: meje so dejstvo, o tem se nimamo kaj pogovarjati. In še nekaj pravijo naši ljudje: ti, ki so sprožili to vprašanje, so pozabili na elementarno poznavanje a-becede. Abeceda se začenja s črko A in tisti, kdor postavlja črko B
— en
(Nadaljevanje na 6. strani)
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
5. aprila 1974
IZREDNA SEJA ODBORA ZA OBRAMBO GOSPODARSTVA V MILJAH
Odv. Napoleone hoče prevzeti v last Simfonično sezono «Pontlod 1974»
miljsko ladjedelnico Alto Adriatico
Podrobnosti finančne operacije, pri kateri bi mu pomagala deželna družba «Friulia» - Delavci so mnenja, da mora ladjedelnico prevzeti javni kapital
Novi element v razvoju krize milj-ske ladjedelnice «Alto Adriatico», o katerem je sinoči stekla poglobljena razprava v okviru enotnega odbora za obrambo krajevnega gospodarstva v Miljah, je dokument, ki ga je — verjetno po predhodnih sporazumih na deželni ravni z voditelji finančne družbe «Friulia» — predložil eden izmed dosedanjih lastnikov ladjedelnice, odvetnik Napoleone, doma s Sardinije, kjer je bil svoj čas tudi deželni svetovalec za sardinsko avtonomistično akcijsko stranko (PSDA).
Odvetnik Napoleone, za katerega krožijo nepotrjene in morda tudi neresnične govorice, po katerih naj bi užival podporo finančnih mogotcev, kot je naftni industrijec Monti, v bistvu predlaga, naj bi — s pomočjo «Friulie» in kreditom tržaške hranilnice, postal edini lastnik miljske ladjedelnice. Javni kapital naj bi še ostal v družbi «Alto Adriatico», vendar, kot doslej, le v manjšini in brez možnosti nadzorstva.
Podrobnosti dokumenta, ki ga je «za rešitev nastale krize» predložil odvetnik Napoleone, so bile pred-med razprave miljskega odbora, v katerem so predstavniki političnih strank in sindikatov. Stališče enotnega odbora je vsekakor enako kot prej: odločajo naj prizadeti delavci, ki zahtevajo, naj prevzame miljsko ladjedelnico javni kapital (predvsem «Friulia», ki je vanjo investirala, brez posebnih rezultatov, že več milijard lir).
Napoleone, v bistvu, predlaga zvišanje družbenega kapitala za 375 milijonov (dve tretjini bi kril sam, ostalo «Friulia»), drugi družbenik, Facchini, pa naj bi odstopil svoje delnice njemu in se, za 125 milijonov lir umaknil iz podjetja. Motorje, ki so bili njegova last, pa naj bi prodal ladjedelnici po proizvodni ceni.
Tržaška hranilnica naj bi takoj izplačala dve milijardi in pol kredita, ki bi ga za dve tretjini jamčil sam Napoleone (saj bi z njim brezpogojno razpolagal), ostalo pa «Friulia». Uprava družbe, v kateri bi odv. Napoleone imel glavno besedo, pa naj bi izplačala pol milijarde brodarjem Boria, ki so naročili dve ladji. Zato bi se Boria odpovedali ladjam, ki bi jih Napoleone verjetno prodal brodarskim družbam, v katerih je tudi sam delničar. Odslej naj bi ladjedelnica delala za te družbe.
Odv. Napoleone naj bi celo predlagal, v roku do 1. junija 1975, odkup preostalih delnic «Friulie».
Glede na vsebino predlogov se ni mogoče otresti občutka, da čuti odv. Napoleone za seboj močno podporo in da mu gre za to, da bi se v celoti polastil ladjedelnice, iz katere bi izrinil javni kapital, ali točneje tisti del tega javnega kapitala, ki ni bil vložen v obliki podpore.
V miljskem enotnem odboru za se daj niso zavzeli točnejših stališč, tudi zato, ker je čutiti, da je večinska stranka v Trstu baje pristala na ta dogovor. To naj bi izhajalo tudi iz besed, ki jih je tržaškemu občinskemu svetu prebral odbornik Abate (KB). Stališče delavskega sveta ladjedelnice pa ostaja prevzem v javno upravo, če je treba s spremembo ustanovnega zakona deželne finančne družbe «Friulia», kateri je bila doslej prepovedana posest večinskega paketa delnic v industriji.
o zadevi ali kakorkoli pokazati pozornost ali občutljivost do tako važnega vprašanja».
V zaključku izjave je rečeno, da «Slovenska skupnost upa, da se bo spor mirno in pravično uredil tako kot si želi vse demokratično obmejno prebivalstvo in to v korist obeh sosednih držav ter miru in varnosti v Evropi».
• Drevi ob 20. uri se bo sestala
rajonska konzulta za Sv. Vid — Staro mesto, ki bo razpravljala o pripravah za sklicanje javne skupščine.
Pokrajinsko vodstvo PSI o univerzi
V sredo se je sestal izvršni odbor pokrajinskega vodstva PSI, ki je razpravljal o univerzah v naši deže h. Izvršni odbor je zavzel stališče da je treba zelo podrobno načrtova ti razpoložljive finančne zmogljivosti predvideti razvoj in število študen tov in da je treba v prvi vrsti okrepiti tržaško univerzo ter njeno deželno in mednarodno vlogo. Na vsak način pa morebitna videmska univerza ne sme biti konkurenčna tržaški in je treba zato vnaprej določiti, katere fakultete naj bi imela. Tržaško vodstvo PSI polemično obravnava deželno stališče stranke, češ da je samo delno utemeljen sklep deželnega odbora o ustanovitvi nove uni-
V nedeljo, 7. aprila, ob 15.30
na Opčinah
SPOMINSKA
SLAVNOST
ob 30. obletnici ustrelitve 70 talcev.
Govorila bosta sen. Umberto Terracini in Dušan Košuta
Predsedoval bo Rudi Vremec
Nastopila bosta Tržaški partizanski pevski zbor in pevski zbor PD Tabor z Opčin.
Udeležite se in počastite spomin padlih za svobodo!
verze v Vidmu. Izvršni odbor tržaške federacije PSI je mnenja, da morajo deželni organi stranke zadevo ponovno preučiti in zagotoviti in obstoj in razvoj tržaške univerze. V zaključku pa je rečeno v tiskovnem poročilu PSI, da je treba ohraniti deželno enotnost.
Nov urnik za mlekarne
Tržaška občina sporoča, da je župan na predlog prizadetih trgovcev in stanovskih organizacij odredil, naj mlekarne na Tržaškem od danes dalje poslujejo po naslednjem urniku: od 7.40 do 13. ure in od
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
v programu Verdijevega orkestra
Šestnajst koncertov od aprila do junija - Letos ponovno v Spoletu
Predstavnika občinskega gledali-\lioz — «Béatrice et Benedici» — u- Osmi in deveti koncert. S. Pro-šča Verdi, nadzornik prof. P. De vertura (novost za Trst); F. Cho-
Ferra in umetniški vodja De Ban field, sta včeraj na tiskovni konferenci orisala program letošnje simfonične sezone gledališkega orkestra «Pomlad 1974». Program predvideva šestnajst koncertov, osem v turnusu A in prav toliko v turnusu B (prvi bodo praviloma ob petkih, in sicer ob 21. uri, drugi pa ob sobotah s pričetkom ob 18. uri — za slednje so predvideni abonmaji po znižani ceni), ki si bodo sledili od petka, 26. aprila do sobote, 8. junija 1974.
Program prvega koncerta je naslednji: R. Wagner — uvertura k «Nuerimberški mojstri pevci»; A. Schoenberg — «Ožarjena noč»; P. I. Čajkovski — Simfonija štev. 5 v e-molu. Dirigent Georges Sebastjan. Za drugi koncert je predviden enak program.
Tretji koncert (3. maja); H. Ber-
pin — Koncert štev. 1 v e-molu za klavir in orkester; C. Ives — «Vprašanje brez odgovora» (novost za Trst) in L. van Beethoven — Simfonija štev. 4 v b-duru. Dirigent Gabriel Chmura, pianistka Laura De Fusco. Za četrti koncert (4. maja) velja isti program.
Peti in šesti koncert (10. oziroma 11. maja); G. F. Malipiero — «Pasijon» za soliste, zbor in orkester (novost za Trst); A. Dvoržak — Simfonija štev. 5 v e-molu «Iz novega sveta». Dirigent Nino Sanzo-gno, solisti Gianna Amato, Gianfranco Manganotti, Giuseppe Botta in Sergio Bensi.
Sedmi koncert (13. maja); J. S. Bach — Partita štev. 2 v c-molu; F. Chopin — Sonata v b-molu; M. Ravel — «Valses nobles et senti-mentales»; R. Schumann — «Carna-val»; pianist Geza Anda.
17. do 19. ure.
POGOVOR S STROKOVNJAKOM INI. MADAROM
Čez dober mesec bodo promet urejali elektronski možgani
Že sedaj prvi «zeleni vali» ■ V kratkem popolna sinhronizacija 49 semaforiziranih križišč
Naše življenje so pričeli urejati elektronski možgani, že sedaj je precej semaforov povezanih z elektronskimi možgani, ki ukazujejo, kdaj naj se prižge rdeča, rumena ali zelena luč ter v kolikšnem presledku.
Inž. Madaro, strokovnjak za elektroniko, nam je ljubeznivo pokazal novi sistem in istočasno tudi obrazložil najbolj zanimive značilnosti. Elektronski možgani, z veliko pregledno prometno ploščo, radijskim centrom in televizijsko kontrolo, so nameščeni v pritličju občinske palače.
Pogled na steno je zanimiv, saj je na njej na steklu narisan zemljevid mesta z živopisanimi krogci — semaforskimi sistemi, ki so že, ali ki bodo v kratkem — povezani z elektronskimi možgani.
Za sedaj upravljajo elektronski možgani vse semaforo horizontalne mestne povezave, ki gre od Trga Garibaldi, preko f/Portičev do Trga Dalmazia. Tu še nam lahko že pripeti, če gre vse po sreči seveda in če vozimo nekaj manj kot ________________________________________________ 50 km na uro, da se pred nami
liililillliiiiiiiiiilillliniiiiiliiiiitiililliiiiiliuiuiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiillfiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiiiiil
STAVKA DEŽELNIH NAMEŠČENCEV
Sindikati zavrnili ponudbe predsednika deželnega odbora
Izjava izvršilna odbora Slovenske skupnosti
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je objavil izjavo, v kateri je rečeno, da je na seji dne 2.4.1974 ponovno obravnaval vprašanje zadnjega razvoja odnosov med Italijo in Jugoslavijo po nedavni izmenjavi diplomatskih not v zvezi z ozemljem in mejami nekdanje cone B neuresničenega Svobodnega tržaškega o-zemlja s posebnim ozirom na morebitne bližnje in daljne posledice za nadaljnje mirno sožitje med prebivalstvom na obeh straneh meje ter za uresničitev narodnostnih pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Izhajajoč s stališča, da bi od zaostritve meddržavnih odnosov med
Poročilo deželne uprave
obema sosednima državama naj večjo škodo imelo celotno obmejno povišek mesečne plače za vse na-
Deželni odbor je objavil poročilo o poteku sindikalnega spora deželnih nameščencev. Poročilo nagla-ša, da so se pogajanja za ureditev pravnega in gospodarskega položaja nameščencev začela že decembra lani. Glede pravnih zahtev je bil kmalu dosežen sporazum, mnenja deželne uprave in nameščencev pa so se nasprotno bistveno razhajala glede gospodarskih izboljšav. Uprava nasprotuje temu — pravi poročilo — da bi nameščencem priznali plače, ki jih imajo nameščenci dežel z navadnim statutom, kajti deželno osebje,v Furlaniji - Julijski krajini uživa nekatere druge prednosti: višjo draginj-sko doklado, višje družinske doklade in daljši poletni počitek. Kljub temu je uprava pred časom pristala na izboljšave, ki bi v razdobju 1974-76 pomenile zanjo dodatni strošek v višini 1,8 milijarde lir. Sindikalne organizacije na te izboljšave niso pristale in deželno osebje je uprizorilo 12-dnevno stavko. Po proglasitvi stavke je predsednik deželnega odbora na sestanku s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UH, ponudil dodatno izboljšavo, ki bi pomenila
Drugi odlok pa predvideva, da morajo vsa vozila, ki vozijo po ulicah Imbriani, S. Lazzaro, S. Catarina, Dante, S. Spiridione, Roma in Cassa di Risparmio dati pred nosti vozilom v Ul. Mazzini.
prebivalstvo in Slovenci še posebej, Slovenska skupnost meni, da je treba v vsakem primeru ohraniti v zadnjih dveh desetletjih vzpostavljeno obojestransko sodelovanje na vseh ravneh in področjih. Poslabšanje odnosov bi prvi in najbolj občutili Slovenci kot skupnost in kot posamezniki, kajti po izredno burni povojni dobi v zvezi z določevanjem meja med Italijo in Jugoslavijo želijo Slovenci živeti v miru in s tem prispevati k nadaljnjemu sožitju in k vsestranskemu napredku svoje ožje in širše skupnosti, v okviru katere živijo.»
V poročilu je nato rečeno, da Slovenska skupnost «smatra dosedanjo ureditev med obema državama za ustaljeno dejstvo in zahteva naj se v kali odpravi vsakršen razlog za nestvarno interpretiranje in pogojevanje preživelih stališč, ki je za vse škodljivo».
Slovenska skupnost nato v svoji izjavi pravi, da «ne more razumeti molka velikih italijanskih strank» ustavnega loka tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu, posebno KPI, PSI in DC in pravi, da «nobena od teh strank ni smatrala za potrebno vložiti v parlamentu niti enega vprašanja ali interpelacije
meščence deželne uprave, v razmerju 36.000 lir od 1. oktobra 1974 dalje. Ta povišek bi se prištel k pravkar priznani dodatni dokladi (po najnovejšem deželnem zakonu, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku 1. aprila letos) in višji dra-ginjski dokladi. Deželna uprava je hkrati ponudila petdnevni delovni teden, od ponedeljka do petka, ki naj bi se razčlenil na pet dopol-dnevov in štiri popoldneve, v času od 15. julija do 15. septembra pa naj bi se število delovnih popol-dnevov v tednu skrčilo s štiri na tri. Sindikalne organizacije so odbile ponudbe, tako da se stavka deželnega osebja nadaljuje.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Zdravstveni funkcionar tržaške občine je javil, da so v obdobju od 25. do 31. marca zabeležili 18 primerov škrlatinke, 3 primere ošpic, 41 primerov noric, od katerih dva izven občine, 4 primere (1 izven občine) vnetja priušesne mrene, 1 primer rdečk in 5 primerov srbečice.
Smrt zidarja teden dni po nesreči
Včeraj je nekaj minut po 13. uri v nevrokirurškem oddelku podlegel poškodbam 46-letni zidar Silvano Bettovello iz Porpetta pri Vidmu, ki je prejšnji četrtek med delom v katinarski bolnišnici padel s 5 metrov višine.
odpira pot in se znajdemo v «zelenem valu». Nekaj podobnega je po Ul. Battisti do Ul. Giulia, čeprav je v tej ulici nekaj težav zaradi gradnje nove Stande. štirje semafori na križiščih ulic Filzi, Roma, Valdirivo in Milano so med seboj že sedaj povezani. Končno so med sebpj povezani tudi semafori na Korzu vse do prehoda za pešce pri trgovini D’Avanzo.
Ti semafori se poslužujejo stalnega ciklusa 60 sekund od 7.00 do 21.30, ponoči pa ciklus skrajšajo na 45 sekund, pri nekaterih pa elektronski možgani enostavno prižgejo utripajočo rumeno luč.
Seveda je to šele prvi najbolj skromen korak, saj bodo v kratkem naredili novega, ko bo pričela delovati avtomatska naprava za štetje vozil, ki je prav tako razpredena po mestu in povezana z elektronskimi možgani. V bistvu gre za 120 števcev, ki so sestavljeni iz električne žice, ki je položena čez cesto nekaj cm globoko v asfaltu, tako da je sploh ne opazimo. Avtomobil, ali tovornjak, sta vedno precejšnja masa železa, ki povzroči magnetno nihanje in torej električni impulz, katerega možgani štejejo.
Na tej osnovi bo računalnik ugotovil, kje je preveč prometa, kje se je promet zgostil in katere ulice so relativno manj obremenjene in takoj ukrepal tako, da bo spremenil ritem in preusmerjal vozila po že vnaprej pripravljenem programu. Prav tu pa se srečamo z resnično omejenostjo računalnika _ in z njegovo stvarno vlogo. Običajno govorimo, da računalniki «mislijo», ali da «ukrepajo», v resnici pa gre za vnaprej pripravljen program, ki je sad človeških razmišljanj. To je tudi naš primer, saj so programe izdelali specializirani tehniki za pisalnimi mizami in to po dolgih ter precej zapletenih preiskavah.
Vseh semaforskih križišč je 49 in na vsakem je postavljenih več med seboj povezanih semaforov, Nova elektronsko vodena semaforska ureditev bo nadzorovala mestno središče do vključno Miramar-skega drevoreda na zahodu, ter Senenega trga na vzhodu, ni pa v ta sistem vključena Istrska cesta ter predmestja. Vendar pa so to možnost že sedaj predvideli, tako da so ob vseh terminalih električnih vodov že vnaprej možnosti za nove priključke in razširitve
Ko se preselimo za nekaj korakov nazaj, lahko sedemo na mesto dežurnega mestnega stražnika, ki se najbrž počuti kot kapetan na vesoljski ladji, toliko je pred njim živobarvnih gumbov. Vsak semafor se namreč lahko tudi ročno nadzoruje iz centrale, ki pa je istočasno radijsko povezana z vsemi policijskimi avtomobili, ki vozijo po mestu. Na levi strani komandne mi-
ze je devet televizijskih kamer, ki nadzorujejo osem važnih središč (deveta je v rezervi za primer okvare). Za sedaj še niso prižgane, nadzorovale pa bodo Trg Goldoni, Portici di Chiozza, Trg Dalmazia, Ul. Ghega — Ul. Roma, Korzo na križišču z Ul. Valdirivo in Korzo na križišču z Largo Rialto.
V sosednem prostoru, ki ga loči od prvega steklena stena, pa so e-lektrični možgani, ki za nepoučenega opazovalca res niso nič posebnega: na videz običajne visoke železne škatle polne tenkih živobarvnih žic.
Poleg pa sta dva teleprinterja, ki zabeležita kar se dogaja. Radovedni smo in preberimo na hitro natipkano vrstico: 0700 W K0008 S08 AUS S02 EIN. Na videz kaj čudna arabščina, razlaga pa je zelo enostavna 0700 — ob sedmi uri; W nadzorstvo je tedensko; K0008 — naziv križišča; S08 semafor je bil prižgan po programu št. 8 (to je progran prižiganja vsakih 45 sekund); AUS — izključen (možgane so naredili v Nemčiji in «govore» nemško), S02 — program št. 2 (prižiganje vsakih 45 sekund); EIN — prižgan.
kofiev — Simfonija štev. 1 v d-duru «Klasična»; W. A. Mozart — Koncert v g-duru za violino in orkester; P. I. Čajkovski «Arije in pesmi» in «Capriccio italiano». Dirigent E. Svetlanov. Osmi koncert violinist Vladimir V. Spivakov in mezzosopranistka Larisa Avdejeva; deveti koncert klarinetist Giorgio Brezigar in mezzosopranistka Larisa Avdejeva.
Deseti koncert (21. maja): L. van Beethoven — Sonata štev. 14 v cis-molu štev. 2 «V mesečini» in Sonata štev. 8 v c-molu «Patetična»; F. Schubert — Sonata v c-molu. Pianist Christoph Eschenbach.
Enajsti in dvanajsti koncert (24. in 25. maja): G. Rossini — Tretja sonata v c-duru za godala; L. van Beethoven — Koncert v c-molu za klavir in orkester; G. Turchi — «Iz petih komentarjev k Evripidovim bakantinjam»; M. Mussorgsky — «Slike z razstave». Dirigent in pianist Franco Mamino.
Trinajsti in štirinajsti koncert (31. maja oziroma 1. junija): M. Ravel «Valses nobles et sentimentales» in «Sheherazade»; J. Brahms — Variacije na Haydnovo temo — 3 pesnitve za glas in orkester; R. Wagner — dve «Wesendonk Lieder» in «Tristan in Izolda» — preludij in Izoldina smrt. Dirigent Michel Plas-son, sopranistka Regine Crespin.
Petnajsti in šestnajsti koncert; (7. in 8. junija): 1. Stravinski — Simfonija štev. 1 v es-duru (novost za Trst) in L. Janaček «Glagolska maša» za soliste, zbor, orgle in orkester (novost za Trst). Dirigent Aldo Ceccato, solisti Luisa Bosaba-lian, Marga Schiml, Horst Lauben-thal in Guenter von Kamen.
Kar zadeva splošno delovanje Verdijevega orkestra, je prof. De Ferra povedal, da je v lanski sezoni njegovim koncertom sledilo poprečno po 1.185 ljudi, to je po 100 več kakor v prejšnji sezoni. Orkester je bil letos ponovno povabljen v Spoleto, v načrtu za letošnjo sezono pa je še več nastopov, in sicer poseben koncert namenjen «Tržaški nagradi», simfonični ciklus za mlade soliste in dirigente in poseben koncert v Vidmu, ki ga bodo organizirali v okviru prireditve «Alpe Adria» in na katerem bosta nastopila tudi orkestra iz Ljubljane in Celovca.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu obvešča, da v soboto, 6. aprila zapade rok za vložitev prošenj za pripustitev k znanstvenemu oz. klasičnemu zrelostnemu izpitu.
........
MEJNI PROMET NA TRŽAŠKEM
V marcu manj potnikov z obmejno prepustnico
Mednarodni promet nespremenjen v primeru z lanskim
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA JZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA BARTLOVA
Glasba:	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO PETAN
V	nedeljo, 7. aprila, ob 16. uri
za ABONMA RED C — nedeljski popoldanski in RED F — okoliški
V	nedeljo, 7. aprila, ob 20. uri za ABONMA RED B — prva ponovitev, RED D — mladinski v sredo in RED E — mladinski v četrtek
V	sredo, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski
Kino
Gledališča
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes ob 20.00 bo premiera Giorda-nove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Dario della Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
ROSSETTI
Danes ob 20. uri glasbena revija Lattanzija. Mitija in Lo Scalza «Ja-copone». V glavnih vlogah Gianni Morandi, Paola Pittagora in Graziano Giusti. Ponovitve bodo do nedelje, 7. t.m„ in sicer večerne ob 20., dnevne pa ob 16. uri. Abonenti Teatra Stabile imajo popust.
AVDITORIJ
Od sobote do ponedeljka bo v Avditoriju v okviru revije «Teatro Oggi» predstava dela Daria Foa «La cc>lpa è sempre del diavolo». Režija Bogdan Jerkovič.
Razna obvestila
Jutri, 6. aprila, bo v Slovenskem kulturnem klubu predaval dr. Jožko Aleksej Merkuža na temo «Vera v vstajenje».
Včeraj-danes
Danes, PETEK,	5.	aprila
VINKO
Sonce vzide ob 5.38	in	zatone	ob
18.37 — Dolžina dneva 12.59 — Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 4.29.
Jutri, SOBOTA,	6.	aprila
IVO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18,6	stopinje, najnižja 10,8, ob	19.
uri 14,4 stopinje, zračni pritisk 1014,7 mb, ustaljen, veter 3 km severovzhodnik, vlaga 38-odst., nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. aprila se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 2 dni star Giuseppe Settani, 70-letni Giuseppe Messina, 75-letna Stefania Turko, 83-letna Maria Smaniotto, 65-letni Riccardo Deboni, 33-letna Pia Arru por. Vittone, 39-let ni Santo Polotti, 66-letna Anna Bettini por. Radi in 78-letni Raffaelo Penco.
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Ecologia del delitto» (1971) Maria Brave. Igrajo Claudine Auger, Laura Betti in Luigi Pistilli.
Ariston - I.N.C. 16.30 «Millerepa». Rezija Liliana Cavani. Barrai filo1-
Nazionale Danes zaprto.
Excelsior 16.00 «Fiore di carne». Igrata Monique Van De Ven ri Rutger Bauer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il corpo». V glavnih vlogah Enrico Maria Salerno in Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «I guappi». Barvni film, v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Pre* povedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Peccato veniale». Baryni film. Igrajo Laura Antonelli, Lilla Brignone, Alessandro Momu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «L'arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah igrata Landò Buzzanca in Joan Collins.
Aurora 16.30 «2001 Odissea nello spazio». Znanstvenofantastični film v barvah.
Capito! 16.30 «Ad un'ora della notte». Barrai film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «La polizia sta a guardare». Barvni film. V glavni vlogi i" gra Enrico Maria Salerno.
Impero 16.00 Walt Disney «FBI o-perazione gatto». Igra D. Jones.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Sì pura come un angelo resterà vergine?»-Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’urlo di Chan tef-rorizza l’Occidente». Igra Lee Bruce. Barrai film.
Ideale 16.00 «L’uomo, la vergine, I lupi». Barvna kavbojka. Igrata A-dam West in Linda Saunders.
Vittorio Veneto 16.15 «I corpi presentano tracce di violenza carnale». Igrata Suzy Rendali Tina Aumont. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «Un tranquillo weekend di paura». J. Voight in B. Reynolds. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 16.30 «I due gattoni a nove code e mezza ad Amsterdam». Barvni film, v katerem igrata F. Franchi in C, Ingrassia.
Radio 16.00 «Il colpo grosso al casinò». Igrata A. Delon in J. Gabbi.
Nove enosmerne in prednostne ulice
Župan Spaccini je v sredo podpisal dva odloka, ki se nanašata na ureditev prometa. S prvim odlokom je odredil enosmerni promet po ulicah Rigutti in Salem. Po Ul. Rigutti se bo promet odvijal od Drevoreda D’Annunzio proti Ul. Salem, po Ul. Salem pa od Ul. Rigutti proti Largo Mioni.
Mednarodni promet na mejnih prehodih tržaške pokrajine je v preteklem marcu zabeležil 1,412.631 prehodov, od tega pa je na italijanske državljane odpadlo 550.079, na tuje državljane pa 537.552 prehodov. Turjstov iz matične domovine je bilo 507.426, druge narodnosti pa so bile zastopane z naslednjim številom prehodov:	Za-
hodna Nemčija 2.494, Avstrija 1.343, Anglija 1.891, Francija 2.340, Grčija 5.854, Švica 1.748 in ZDA 1.839 prehodov. Za primerjavo naj navedemo, da je v lanskem marcu s potnim listom prekoračilo mejo približno isto število ljudi, to je 1,412.452; od tega je na italijanske državljane odpadlo 729.280, na tujce pa 683.172 prehodov.
Maloobmejni promet je bil letos znatno manjši kakor v lanskem marcu: s prepustnico je namreč prekoračilo mejo 1,204.583 ljudi, medtem ko so jih v lanskem marcu našteli 1,656.785. Na prebivalce s tostran meje je odpadlo 827.099 prehodov (lani 1,242.245), na prebivalce z onstran meje pa 377.484 prehodov (v lanskem marcu 414 tisoč 540). Promet na posameznih mejnih prehodih pa je bil letos naslednji: Opčine (železniška postaja) 3.560, Fernetiči 197.060, Pesek 111.033. škofije 324.657, Lazaret 70.950, Repentabor 70.692, Lipica 102.623 in Plavje 138.997 prehodov.
manjkanje delavcev gradbene stroke, ki jih je na Tržaškem čedalje manj. V resoluciji, ki so jo sprejeli ob koncu zasedanja in v kateri so nanizane omenjene skrbi gradbenih podjetnikov, združenje poudarja, da se strinja z namero deželne uprave, ki je odredila, naj se razpoložljiva finančna sredstva na tem področju uporabljajo samo za dograditev že začetih del in naj se novim delom namenjajo le tista sredstva, ki bi morebiti ostala neuporabljena.
Včeraj je priplulo v naše pristanišče nekaj enot ameriške 6. flote, ki so se udeležile ameriško-italijanskih manevrov v severnem Jadranu, kar je sprožilo protestno noto jugoslovanske vlade. V prihodnjih dneh bo priplulo v Trst še nekaj ladij
Omejitev kreditov prizadeva gradbenike
Na sedežu tržaškega združenja gradbenih podjetij so se te dni sestali na izrednem občnem zboru predstavniki tvrdk, ki se ukvarjajo z gradnjo stanovanj in uresničevanjem raznih javnih del. Predsednik združenja geom. E. Riccesi je v daljšem poročilu naglasil, da so zadnje omejitve bančnega kreditiranja živo prizadele gradbena podjetja, ki jih že težijo številne druge težave, med temi zlasti višina obresti na posojila in finančna kriza javnih ustanov (ACEGAT, občina, IACP, univerza itd.), ki ne morejo naročati novih javnih del. Poleg tega se cene gradbenega material* nezadržno dvigajo, tako da so gradbena podjetja primorana zahtevati od naročnikov ob predaji stanovanj do 30 odst. višje zneske. Nadaljnjo težavo predstavlja po-
OD PONEDELJKA DALJE
V	naši deželi tečaj
o Evropski skupnosti
V	prostorih trgovinske zbornice v Trstu se bo prihodnji ponedeljek začel deželni informativni tečaj o Evropski gospodarski skupnosti, ki bo namenjen političnim, gospodarskim, socialnim in sindikalnim delavcem iz Furlanije - Julijske krajine. Tečaj bo obsegal deset predavanj, ki si bodo sledila v Trstu, Vidmu in Gorici. Prvo predavanje bo imel ravnatelj italijanskega tiskovnega urada pri komisiji EGS dr. G. Giro, uvodno besedo pa bo spregovoril deželni odbornik za stike z evropsko skupnostjo Cocianni. Tečaj se bo zaključil 17. junija.
• Danes bo na sedežu krožka «Pečar» skupščina in razprava na temo «Stališče komunistov o finansiranju strank». Govoril bo član tajništva KPI Claudio Tornei.
• Drevi bo ob 20. uri govoril v krožku «Che Guevara» v Ul. Madonnina pisatelj Mario Spinella o «odporniškem gibanju in književnosti». Pred stavil bo tudi svojo najnovejšo knjigo «Spomini o odporniškem gibanju»,
Hude posledice prometne nesreče
Včeraj pozno popoldne so spre jeli na oddelek za oživljanje in jo nato premestili na ortopedski 64-letno Paolo Bossi vd. Babič iz Tržaške ulice v Miljah, katero so zaradi številnih zlomov na nogah in drugih poškodb sprejeli s pridržano prognozo. Kot so ugotovili karabinjerji je Babičevo podrl na tla nedaleč od doma s fordom taunusom kopr ske registracije 26 letni Ivan Valčič iz Hrevatinov.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano. Trg Cavana 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225 596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
iSK®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TPST - UL. F. FILZI 10 m 38-101, 38-045
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	638,—
Funt šterling	1558,—
Švicarski frank	209,—
Francoski frank	135,—
Nemška marka	248,50
Avstrijski šiling	33,65
Dinar: debeli	39,—
drobni	39,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
PRODAM takoj vseljivo dobro hranjeno zidano hišo z vrtom, 4 km od Tolmina. Lahko si jo osebno ogledate od sobote, 6. 4. 1974 do torka, 9. 4. 1974. Lucijan Jež, Čegtnj 55 pri Tolminu.
Prosveta
PD Vesna priredi jutri, 6. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu gostovanje mladinskega odseka SPD Tabor z Opčin z mladinsko igro «Sneguljčica».
PD «F. Prešeren» — Boljunec priredi danes, 5. aprila, ob 20.30 v prostorih osnovne šole
KOSOVELOVO PROSLAVO
Sodelujejo gojenci Glasbene matice, recitatorji in pevski zbor «F. Prešeren».
PD «Ivan Grbec» v Skednju
vljudno vabi na predavanje ške-denjskega rojaka '
dr. Pavla Fonde ki bo danes, 5. aprila, ob 20.30 Aktualno predavanje
PROBLEMI
PSIHIATRIČNE OSKRBE
bo gotovo pritegnilo občinstvo.
Izleti
ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pri AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V	prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Stringher 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
Marino Aita razstavlja v krožku Assicurazioni Generali, v Drevoredu XX. septembra 1. Razstava bo trajala do 13. aprila.
V	galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del tržaški likovnik De Cillia, kr bo razstavljal do 23. trn.
Jutri, 6. t. m. ob 18. uri bo odprl razstavo svojih del v galeriji Cartesius tržaški slikar Romeo Daneo, ki bo razstavljal do 25. aprila.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Olge Grgič daruje Silvester Grgič iz Padrič 1.500 lir za Center za rakasta obolenja.
Včeraj nas je za vedno zapustil naš dragi
GIUSEPPE N0VAT0
Pogreb pokojnika bo jutri, v soboto, 6. t.m., ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Dolino.
Žalostno vest sporočajo žena Elvira, hčerka Ariella z možem, vnuk Moreno, oče, sestre, brat, nečaki, tašča, tast In drugi sorodniki. Žalovanju se pridružujejo družine Emeri-co Lorenzi, Giordano Lorenzi, Mario Medizza In Giovanni Radiani.
Posebna zahvala dr. Maionici za skrbno nego.
Trst, Dolina, 5. aprila 1974
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
5. aprila 1974
OB SEDANJI RAZPRAVI V DEŽELNEM SVETU
12 milijard lir v petih letih: večje število glav v hlevih
Naloge nove deželne zadruge za razvoj živinoreje * Nagrade za rejce telet - Tudi živinorejcem po nekaj dni oddiha na leto
Deželni svet bo prihodnji teden predvidoma izglasoval zakon, ki u-vaja «Načrt za razvoj in ovrednotenje živinoreje v Furlaniji - Julijski krajini». Nova norma, ki določa vrsto naložb v skupni vrednosti nekaj nad 12 milijard lir v prihodnjih petih letih — in od tega skoraj 6 milijard za nujne po šege še v letošnjem letu — bo sto pila v veljavo isti dan, ko bo objavljena v Uradnem vestniku dežele.
Pristojna komisija deželnega sveta se je dalj časa ukvarjala s tem zakonskim osnutkom: ustrezni razpravi je predsednik ing. Ermano (PSI) posvetil kar 13 sej, na kate rih so bili sprejeti številni popravki k izvirnemu besedilu. Popravke so predlagali bodisi predstavniki večine, bodisi predstavniki opozicije. Deželni svet se zato v nadaljnji obravnavi novega zakona (razprava se bo nadaljevala prihodnji ponedeljek), po vsej verjetnosti ne no moral ubadati z obsežnejšimi dopolnili in bo lahko prešel brez nadaljnjih zamud na glasovanje o 22 členih, če se stališča posameznih svetovalskih skupin v zvezi z načrtom za razvoj živinoreje v nadaljnji razpravi ne bodo spremenila, oo normo podprla večina svetovalcev, pripadniki KPI, MSI in Furlanskega gibanja pa se bodo vzdržali.
Naše bralce gotovo zanimajo nekatere podrobnosti deželnega načrta za okrepitev živinoreje. Nekatere določbe novega zakona smo že opisali, vsaj v grobih potezah, v poročilih z zadnjih sej deželnega sveta, danes pa bi kljub temu Ponovno povzeli glavne značilnosti načrta in jih izpopopolnili z neka terimi podrobnostmi.
Kakor je bilo že omenjeno na tem mestu, predvideva ustanovitev posebne deželne «zadruge za ovrednotenje in prodajo klavne živine ter za predelavo, skladiščenje in prodajo mesa». Pobudo za ustanovitev novega organa bo prevzela Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (E RSA) v sodelovanju s pokrajinskimi združenji rejcev in sindikalnimi predstavništvi stanovskih organizacij. Predsednika zadruge bo imenoval deželni odbor, in sicer na predlog odbornika za kmetijstvo. Naloge nove deželne zadruge so razvidne že iz njenega naslova. Poleg njih bo zadruga izvajala še naslednja dela: prevzemala živino po vnaprej dogovorjenih cenah; nabavlja la živino v deželi, v državi in v tujini ter skrbela za nabavo in razdeljevanje potrebne krme. Zakon nadalje določa, da bo ERSA zgradila klavnice, predelovalnice in skladišča za meso ter jih prepustila v upravljanje novoustanovljeni deželni zadrugi.
Nova norma določa vrsto nagrad za živinorejce, ki bodo redili teleta do žive teže 350-500 kg (različno za samce in samice in od pasme do pasme). Nagrade se bodo priznavale zadrugam, gorskim skupnostim, javnim ustanovam in zasebnim živinorejcem. Pri zadnjih pa je v primeru reje teličkov predviden pogoj, da gre za rejce, ki pridelajo sami najmanj 40 odst. potrebne kr-me. živino, za katero bo priznana nagrada iz javnih sredstev, bo ob predpisanem roku prevzela deželna zadruga.
Nagrade bodo znašale od 10.000 do 30.000 lir za glavo govedi (najvišjih nagrad bodo deležni neposredni obdelovalci zemlje, najemniki v kmetijstvu, spolovinarji, koloni in živinorejske zadruge), v krajih, ki jih je deželni zakon štev. 29 iz lanskega leta proglasil za gorata področja, pa bodo nagrade za 30 do 50 odst višje kakor v nižinskem svetu in v predgorju. Zakon predvideva posebej možnost, da bo deželna zadruga izplačevala rejcem Predujme na račun omenjenih nagrad. Posebne nagrade po 20.000 lir so predvidene za rejo brejih krav, vendar do največ 20 glav v vsakem hlevu. (Za zadružne hleve zadnja omejitev ne pride v poštev, kar pomeni, da bodo v teh hlevih nagrajeni vsi primerki, ne glede na njihovo število).
Po členu 11 novega zakona bo deželna uprava finančno podprla krajevne uprave, gorske skupnosti, ustanove, zadruge in konzorcije, ki bodo poskrbeli za propagando sodobnega kmetovanja in živinoreje, za izpopolnjevanje kmetijskih dejavnosti in za okrepitev zadružnih oblik sodelovanja med poljedelci in živinorejci. Deželno odborništvo za kmetijstvo bo vsako leto posredovalo deželnemu svetu spisek zasebnih rejcev in organizacij, ki bodo prejeli nagrade in denarne podpore na osnovi novega zakona.
Na koncu naj povzamemo še porazdelitev finančnih sredstev, ki jih deželna uprava namerava naložiti v ta namen v petletju 1974-1978. Predvsem bo dežela že letos nakazala ERSA 500 milijonov lir za ustanovitev deželne zadruge in za prve posege prek nove organizacije. Nagradam za rejo telet in brejih krav je namenjena letna vsota 1 milijarde lir od letos do vključno leta 1978. Za kmetijsko in živinorejsko propagando je predviden letni izdatek v višini 600 milijonov lir (prav tako od letos do vključno leta 1978). Ustrezna bremena za deželno u-pravo znašajo 8,5 milijarde lir. Preostala sredstva — skoraj 4 milijarde lir — bo dežela v prihodnjih petih letih izdala za posege, ki jih predvideva deželni zakon štev. 16 z dne 20. julija 1967 («Pobude za razvoj živinoreje v deželi»), vendar na znatno širši osnovi. Tako bodo po novem deležni ustreznih olajšav tudi živinorejci, ki se med seboj neformalno dogovorijo o tem, da bodo redili živino v skupnem hlevu, da bi tako zmanjšali proizvodne stroške in si hkrati z delovnimi izmenami zagotovili po nekaj prostih dni na leto. Tudi ustrezni prispevki in olajšave bodo po novem več-
ji, če bodo zanje prosili neposredni obdelovalci zemlje, najemniki v kmetijstvu, spolovinarji in koloni.
Ustanovljen odbor staršev otrok vrtca in slovenske osnovne šole pri Sv. Ani
Starši otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec in osnovno šolo pri Sv. Ani so pred kratkim formalno ustanovili svoje združenje. Skladno z načelom enotnosti in kontinuitete teh dveh šolskih struktur, so v združenje vključili starše vseh o-trok, ki se poslužujejo vrtca in šole in živijo še precej raztreseni po Kolonkovcu, Rovtah, Sv. Ani in drugod.
Po prvem, neformalnem sestanku 13. marca, so ustanovili 5. marca pripravljalni odbor, 27. marca pa je bil občni zbor združenja. Prva seja odbora staršev je bila predvčerajšnjim. Predsednik odbora staršev je Lojze Debeliš, tajnica je Klara Sluga, blagajničarka Lavra Bertocchi, ostali odborniki pa še Klara Starc ter dve materi otrok, ki obiskujejo otroški vrtec, Marta Bevk in Do-rotea Lorenzi.
Starši menijo, da je njihov prvi uspeh šolski avtobus, ki otroke vozi v šolo in domov. Velik pomen pa nrinisujejo še sodelovanju med združenjem staršev in učitelji. Za radi tega pa je še posebno važno, da v združenju delajo vsi starši in ne samo odborniki.
ČETRTI DAN PROCESA O PETOVELJSKEM ATENTATU
Maria Mezzorana včeraj kategorično zanikala, da bi bila soudeležena pri pripravi atentata
Med zaslišanjem je obtoženka nenadoma padla v nezavest
Četrti dan razprave proti šesterici obtoženih pokola treh karabinjerjev v Petovljah je potekel v znamenju zaslišanja 40-letne Marie Mezzorane. Ta je zmedeno odgovarjala na vprašanja, ki so jih postavljali predsednik sodišča, javni tožilec in tudi branilci. Ta njena zmedenost izhaja sicer tudi iz zapisnikov o zaslišanju v zaporu, ki jih je stranski sodnik dr. Giuseppe D’Amato precej časa prebiral.
Javnemu tožilcu se je včeraj posrečilo spraviti na led obtoženko, ki v njegovem vprašanju ni videla pasti. «Zakaj ste zapustili Walterja Di Biaggia?» jo je iznenada vprašal. «Z Di Biaggiom,» je odgovorila obtoženka, «se nisva nikdar dokončno pustila. Nehala sem ga obiskovati v Vidmu, kjer je bil priprt, ker nisem imela več denarja, da bi mu kaj nesla v zapor. Nisva več občevala, vendarle pa sva ostala v priiateljskih odnosih.»
Ta njen odgovor je važen, ker izpodbija tezo branilcev, da se je hotel Di Biaggio s svojimi izjavami maščevati, ker ga je Mezzoranova pustila na cedilu. Walter Di Biaggio, čudna osebnost goriškega podzemlja, ki roma iz zapora v zapor, je namreč po atentatu v Petovljah
• Ljudska knjižnica v Ul. Teatro Romano 17 bo zaprta zaradi vsakoletnega pospravljanja in urejevanja od prihodnjega ponedeljka, 8. aprila do naslednjega ponedeljka, 15. aprila. Ljudska knjižnica v Miljah pa bo kljub preureditvenim delom odprta občinstvu.
OBČINA DOLINA (POKRAJINA TRST)
FINANSIRANJE NAČRTOV RAZISKOVANJ V ZVEZI Z NATEČAJEM RAZPISANIM S SKLEPOM ŠT. 17/C Z DNE 19. 2. 1974: «ZGODOVINA DOLINSKE OBČINE OD ZAČETKA NJENEGA OBSTOJA IN POSEBNO O PRIZADEVANJIH IN BOJU ZA DOSEGO PRAVIC SLOVENCEV, DELAVSKEGA IN ODPORNIŠKEGA GIBANJA».
PRAVILNIK
1.	Da bi vzpodbudila nadaljnja, nova in poglobljena raziskovanja o zgodovini naše občine, o boju za pravice Slovencev, o delavskem gibanju in odporništvu v zvezi z natečajem «Zgodovina dolinske občine od začetka njenega obstoja in posebno o prizadevanjih in boju za dosego pravic Slovencev, delavskega in odporniškega gibanja», nakaže občina Dolina vsoto 1.000.000 lir.
2.	Udeleženci morajo do 12. ure dne 15. aprila 1974 predložiti tajništvu natečaja specifične raziskovalne načrte, v katerih morajo razložiti snov, ki jo nameravajo predelati, vire, ki se jih bodo poslu-žili, opis lastnega delovanja, morebitna potovanja, ki jih imajo za potrebna in vse, kar po svojem mnenju nameravajo storiti.
3.	Ocenjevalno komisijo sestavljajo:
gospod Dušan Lovriha — župan -predsednik
gospod Marino Bandi — starejši odbornik
gospod prof. Teodoro Sala — izvedenec
4.	Ocenjevalna komisija se bo sestala prve dni maja 1974. Znesek bo komisija razdelila po lastni u-videvnosti.
Zneski, podeljeni zmagovalcem, niso nagrada, ampak denarni prispevek za izvajanje predlaganega raziskovanja.
5.	Komisija, ki bo pregledala načrte, si pridržuje pravico, da se ustno pogovori — če bo menila, da jg to potrebno — z udeleženci. Ta morebitni pogovor bo v drugi polovici maja 1974. V tem primeru bo udeležence obvestila s priporočenim pismom s potrdilom prejema (R.R.)
6.	Proti razsodbi ocenjevalne komisije ni priziva.
Mezzoranova pred porotniki
«usmeril» karabinjerje na sled šesterice. ki je danes na zatožni klopi.
So pa tudi branilci nekaj minut pred to izjavo Mezzoranove zabeležili majhno zmago. Ugotovili so namreč, da je Di Biaggio 22. marca 1973, t. j. nekaj dni po aretaciji Mezzoranove in ostalih pet obtožencev, pisal ženski v goriški zapor priporočeno pismo, v katerem se čudi, da je do aretacije sploh prišlo. Priporočal ji je naj bo mirna in jo prepričeval, da se bo vse lepo izteklo. Branilci odv. Battello, Ber-not in Maniacco so pri tem ugotovili, da daje Di Biaggio nasprotujoče si izjave: v pismu piše Mezzo-ranovi, da je nedolžna, nekaj dni pozneje pa je v zaporu kapetanu karabinjerjev De Chiricu orisal vse podrobnosti o pripravi in izvedbi atentata.
Walter Di Biaggio je trenutno v zaporu v Benetkah. Ker sloni obtožnica izključno na njegovih izpovedih, bo njegovo pričevanje v ponedeljek zjutraj brez dvoma zanimivo in morda tudi odločilno.
Maria Mezzorana ima 40 let, včeraj je bila oblečena v svetlo rjav jopič in temno rjave hlače. Njeno življenje ni bilo nikoli urejeno, kar izhaja tudi iz njenih odgovorov predsedniku, tožilcu in branilcem. Govorila je v goriškem italijanskem narečju in tudi predsednik dr. Corsi ji je vprašanja postavljal v tržaškem narečju, da sta se bolje razumela. Po eni uri in pol zasli-
ševanja ji je nenadoma postalo slabo, zaprosila je, ali bi smela na zrak, in ko jo je karabinjer spremljal, je padla v nezavest. Zaradi tega so razpravo prekinili za dvajset minut, kasneje pa so nadaljevali z njenim zasliševanjem.
Uvodoma je včeraj zjutraj predsednik sodišča zaključil zaslišanje Budicina; pravzaprav so mu prediteli le zapisnike raznih zaslišanj v zaporu.
Iz zaslišanja Mezzorane je prišlo na dan njeno neurejeno življenje, prijateljstva z moškimi, ki jih je sklepala dan za dnem, bolje rečeno zvečer. Obiskovali so jo na njenem domu, a tu ji je bilo zaradi hčerke Flavie, neprijetno. Zato je z občasnimi prijatelji odhajala z avtomobili v Brda, na Kras, v čer-vinjan. Omenila je številne primere, ko je bila s tem ali onim moškim v Grojni, v červinjanu, pri Zdrav-ščini, pri Fari, pri Subidi, v raznih obrobnih gostilnah, precejkrat seveda s poročenimi možmi.
Skoro gotovo je bila na takem večernem «potovanju» tudi 31. maja, je povedala, ko je zaznala močan pok. Ne ve pa točno povedati, če je šlo za eksplozijo, ropot motorjev letala ali za vlak. Opazila pa je tudi nočne policijske cestne zapore, iz česar se da sklepati, da je šlo res za usodno noč med 31. majem in 1. junijem.
S policijo je bila na splošno na vzkriž, ker so nekajkrat agenti kvesture, druge krate karabinjerji, in nekatere je tudi osebno poznala, prihajali na njen dom spraševat po njenih prijateljih Furlanu in Di Biaggiu. Med nekim «obiskom», ko so bili karabinjerji v njenem stanovanju in poizvedovali po Di Biaggiu, so se na vratih stanovanja prikazali njen brat Gianni ter soobtoženca Larocca in Budicin (Budi za prijatelje). Ob tej priliki je bila Mezzoranova zelo razburjena in je dejala, da je treba nehati s temi policijskimi pregledi in da bo moral nekdo «zleteti». Poudarila pa je, da je za izraz «far saltar» mislila na «odstranitev».
Ko je govorila o «policijskih obiskih» je dejala tudi, da so se enkrat zglasile tri osebe v uniformah, ki niso dopustile, da bi prižgala luč v veži. Na vprašanje predsednika, kdo so bili ti, in po njenem odgovoru, da ne ve, jo je predsednik začudeno vprašal: «Odpirate kar tako vrata svojega stanovanja vsakomur, ne da bi vedeli kdo je?» «Vsakomur, gospod predsednik, saj pri meni nimajo kaj ukrasti!», je odgovorila.
Obtoženka je povedala tudi, da ni bila nikdar na sestankih, kjer so se menili o atentatu. Zelo megleno je tudi razložila, kako je avgusta 1970 izvedela od vojakov, da minirajo most čez Sočo pri Pierisu. Dva vojaka sta v njenem baru pri mostu pila pivo in jedla sendviče ter sta ji pomagala posušiti poplavljeno klet. Od njiju je zvedela za razstrelivo, katerega so nato, skoro dve leti kasneje, šli iskat njen brat, Larocca in Budicin.
Predsednik je hotel vedeti tudi za vsebino pogovorov, ki jih je imela takrat z Di Biaggiom. Ta je bil zaprt najprej v goriškem, nato pa v videmskem zaporu. Javnega tožilca dr. Pascolija pa je predvsem zanimalo, kako veliki sta govorilnici v zaporih in če so pazniki poslušali pogovore med njo in Di Biaggiom.
Med čitanjem odlomkov iz njenih zasliševanj, je pripomnila, da je bila več kot štirideset dni v samici in da je priznala vse, kar so od nje zahtevali. Bila je pač živčna: niso ji hoteli dati skodelice črne kave, bele kave, ki jo zjutraj delijo v zaporu, pa ni marala. Ko je tožilec dr. Pascoli pripomnil, da je v zaporu treba spoštovati hišni red, ga je branilec odv. Battello prekinil in dejal, da so z bogatimi obtoženci za nesrečo v Vajontu v beneških zaporih ravnali drugače, vsekakor bolj spoštljivo.
Obtoženka je tudi povedala, kje je stanovala po povratku iz Pie-risa v Gorico jeseni 1970. leta. Nekaj mesecev je bivala pri Resenu v Ulici Marconi, nato se je preselila v Ulico della Scala, kjer je do naslednjega februarja stanoval njo Di Biaggio, istočasno pa se
je moral, tako kot Di Biaggio, v zapor.
Tudi med včerajšnjo razpravo je prišlo do polemičnih spopadov med branilci in javnim tožilcem ter zastopnikom zasebne stranke odv. Morgero. Branilci so zahtevali bolj človeške odnose z obtoženci, tožilec in odv. Morgera pa sta odgovarjala, da vodi to k revoluciji. Za to pa naj bi bil seveda kriv filozof Marcuse.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj ob 9.30. Na vrsti je zasliševanje Enza Budina, ki ga včeraj ni bilo v dvorani. Počutil se je namreč slabo in je ostal v svoji celici. Zaslišali bodo tudi Anno Mario Scopazzi.
NA POBUDO KPI
Javno zborovanje o referendumu
Na pobudo komunistične partije bo jutri ob 17.30 na Trgu Cesare Battisti javno zborovanje proti u-kinitvi zakona o razporoki. Na zborovanju bo govoril član vsadržav-
nega vodstva KPI Vincenzo Gaietti.
To je prva javna manifestacija, ki jo prireja goriška komunistična partija, da bi seznanila javnost o potrebi po odločni podpori vsem naprednim strankam za zmago v referendumu. Komunisti pozivajo meščane naj se udeležijo jutrišnjega zborovanja.
Danes sestanka šolskega sindikata CGIl
V Ariccii bo konec maja vsedržavni kongres šolskega sindikata CGIL. Na njem bodo razpravljali o položaju šolstva v Italiji.
Posoški odbor šolskega sindikata CGIL vabi šolnike na sestanka, ki bosta danes v Gorici in v Tržiču. V Gorici bo sestanek ob 16. uri na sedežu delavske zbornice, v Tržiču pa, ob isti uri, na sedežu kovinarskega sindikata. Preučili bodo položaj šolstva v naši pokrajini in izbrali zastopnike, ki bodo goriške šolnike zastopali na vsedržavnem zboru v Ariccii.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Danes v Novi Gorici tretje srečanje malih odrov
V dveh teiuih bo nastopilo deset igrai-Ai'x ansamblov
Danes se začne v Novi Gorici tretje Goriško srečanje malih odrov. Primorsko dramsko gledališče, ki je organizator srečanja, je uspelo zainteresirati za sodelovanje na srečanju deset igralskih ansamblov ter vrsto uglednih gledaliških praktikov in teoretikov iz vse Slovenije ter iz zamejstva. V okviru srečanja bo tudi slavnostna seja upravnega odbora gledališke skupnosti Slovenije, s katero bodo počastili petletnico poklicnega delovanja novogoriške gledališke hiše.
Program, ki so ga objavili ob začetku srečanja gledaliških ansamblov, kaže, da je enoletna bera eksperimentalnih in komornih del na slovenskih odrih dokaj pestra Vanjo pa so vključeni domači in tuji avtorji. O kvalitetni ter izvedbeni ravni posameznih del bo seveda mogoče povedati kaj več ob koncu srečanja. Tokrat naj le kratko predstavimo program posameznih hiš.
Srečanje bo začelo drevi gledališče «Marin Držič» iz Dubrovnika in sicer z delom P. Abelarda «Heloi-se Abelardu», zatem bo prav tako drevi predstavilo Primorsko dramsko gledališče F. Bevka kratek dra-matski zapis «V kaverni». V soboto bodo igralci Slovenskega narodnega
je priselil k njej tudi Furlan, ki je prav tako nekega dne odšel, ker
Zagovoru iki oblozeucev in odvetniki zasebni h strank
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniumimmmmiuuinMtiHHiHMnmimiitHHinmunnuHHuuuHiiHHnmHmuniimiumunn,,,!,,,!,,,,,!!,,,,,,,,!,,,
V SREDO, 27. MARCA, JE BIL V PROSVETNI DVORANI OBČNI ZBOR
SPD Gorica je s svojimi 505 člani brez dvoma najmočnejše slovensko društvo v zamejstvu
Pozdravi gostov iz Slovenije in iz naše dežele
27. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Gorici, ki je bil v sredo zvečer v Prosvetni dvorani, je še enkrat dokazal, da se to naše zamejsko društvo nenehno razvija in da je tudi v pretekli poslovni dobi zabeležilo vrsto uspehov. To je razvidno tako iz poročil predsednice, tajnice, načelnikov smučarskega ter speleološkega odseka kot tudi iz udeležbe članov, ki je bila kar precejšnja.
Občni zbor so, kot vsako leto, počastili s svojo prisotnostjo zastopniki Planinske zveze Slovenije, ob mejnih planinskih društev ter zamejskih manjšinskih organizacij, s katerimi SPD tesno sodeluje. Na tem občnem zboru so uvedli tudi prijetno novost, ki je razveselila marsikaterega člana, ki je že veliko časa zvest pristaš SPD: članom, ki so 25 let neprenehoma stalni člani društva, so izročili spominsko diplomo. Prvič so taka priznanja izročili članom, ko je društvo leta 1961 praznovalo 25-letnico u-stanovitve; takrat so vsem ustanovnim članom podelili častne diplome. Tokrat pa so diplome izročili tistim, ki so se včlanili v SPD v letih 1946 (po ustanovnem občnem zboru), 1947 in 1949 (v letu 1948 niso imeli novo vpisanih članov zaradi tedanjih razmer takoj po razmejitvi).
Teh vestnih članov, ki so dobili nagrado na občnem zboru v sredo, je bilo kar 31 in večina med njimi je bila na zboru tudi prisotna. O-menimo jih kar v začetku našega poročila, saj je to dokaz vitalnosti društva. Njihova imena so: Avgust Štekar, Evgen Klavčič, Venceslav Klavčič, Edi Bavcon, Filka Čo-tar, Artur Koshuta, Stanislav Prinčič, Danilo Rojc, Emil Doktorič, dr. Cvetko Kocjančič, Helena Humar, Angela Pavlin, Albin Mikluš, Aleš Hvala, dr. Vilko Cotič, Danica Cotič, Pavlina Komel, Mirka Vižin, Vilma Bregant, Ivan Bregant, Ivan Delpin, Tatjana Plahuta, Tuša Lutman, Nada Sanzin, Marija Klavčič, Zora Delpin, Severina Delpin, Alojz Makuc, Ludvik čotar, Danilo Nanut in Viljem Zavadlav.
Občni zbor je odprla predsednica Jožica Smet, ki se je najprej spomnila štirih v preteklem letu umrlih članov. Ugotovila je, da je delo potekalo v prejšnjem letu uspešno in zadovoljivo, društvo pridobiva v priljubljenosti med zamejci, njegov delokrog pa se širi. V prejšnjem letu sta se lepo razvijala jamarski in smučarski odsek, čeprav je ta imel smolo s slabimi snežnimi razmerami, lepo se je razvijala akcija «planinstvo in šport za vsakogar» v sodelovanju s športnim združenjem Dom. Goriški planinci sodelujejo v akciji «poti prijateljstva», v «planinski transverzali» in pri drugih mednarodnih srečanjih s planinci treh dežel. Za planinski muzej v Ljubljani so Goričani prispevali nekaj dokumentarnega gradiva.
Iz tajniškega poročila Nade San-zinove je razvidno, da je v preteklem letu pristopilo v društvo 60 novih članov, 25 jih je odpadlo, 4 so umrli, vseh članov pa je sedaj 505. Društvo je v pretekli dobi priredilo 24 izletov s 706 udeleženci. Med temi so bili tudi taki pomembnejšega značaja kot na Kuclju, kjer so se srečali s planinci iz Trsta, Nove Gorice in Kopra. Podrobno je tajnica prikazala delovanje na izletniškem področju, zelo uspeli so tudi družinski izleti. Poleg teh so bili tudi pohodi v akciji «planinstvo in šport za vsakogar», v zimski sezoni pa, zaradi energetske krize in prepovedi vožnje z avtomobili uspeli peš izleti v goriško okolico. SPD je tudi priredilo martinovanje v Mostu na Soči, tri predavanja, sodelovalo je na planinsko-orientacijskem pohodu v Števerjanu. Zastopniki društva so bili tudi na občnih zborih in proslavah drugih planinskih društev. Med temi naj omenimo proslave 80 letnice Planinske zveze Slovenije na Nanosu in
Predsedstvo 27. občnega zbora SPD
70-letnice planinskega društva Jesenice na Slemenu pod Mojstrovko.
Zorko Čotar je nato podal blagajniško poročilo. Zdenko Vogrič je v imenu nadzornega odbora u-gotovil, da so bili računi točni, Slavko Rebec je podal poročilo gospodarja. Niko Brešan je nato podal poročilo smučarskega odseka, Slavko Rebec pa jamarskega kluba «Kraški krti». Vlado Klemše pa je prebral častni kodeks slovenskih planincev, ki so ga prisotni z zanimanjem poslušali.
Sledili so pozdravi. Tajnik Planinske zveze Slovenije Janko Rajer je prinesel pozdrav 80.000 slovenskih planincev, zaželel še večje sodelovanje in poudaril vlogo, ki jo ima goriško društvo v narodnostni obrambi zamejstva. Janko Fili, predsednik koordinacijskega odbora primorskih planinskih društev, je ugotovil vedno tesno sodelovanje in povabil zamejske planince na proslavo 200-letnice rojstva V. Staniča prvega slovenskega planinca in alpinista svetovnega slovesa, ki bo letos v Bodrežu in v Kanalu. Prav tako bo jeseni svečanost pod triglavsko steno v Vratih ob 50-letnici tragične smrti solkanskega rojaka dr. Klementa Juga.
Selma Micheluzzi je prinesla tople pozdrave tržaškega planinskega društva in ugotovila sodelovanje zlasti na smučarskem področju ter povabila Goričane na letošnje proslave 70-letnice tržaškega društva. Pozdrave so še prinesli Narciz Miheliča za PD Tolmin, Stane Sedej za PD Nova Gorica, Dušan Jelinčič za jamarski odsek PD Trst, Edvard Krašna za PD Ajdovščina in Ivanka Likar za PD Idrija.
Za zamejske organizacije so spregovorili dr. Karel Primožič za Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo, ki je poudaril važnost tako množičnega društva in široko zasnovano dejavnost v manjšinskem prostoru, Marko Waltritsch za Slovensko pro-svetno zvezo, ki je podčrtal precejšnje sodelovanje med društvi včlanjenimi v SPZ in planinskim društvom, prof. Aldo Rupel, ki je prinesel pozdrave tabornikov in Zveze slovenskih športnih društev ter dr. Nevenka Brešan, ki je nozdra-vila prisotne v imenu Mladinskega krožka.
Prijetna nota tega občnega zbora jo bil Sovodenjski Nonet, ki je pod vodstvom Zdravka Petejana zapel vrsto pesmi tako v začetku kot pred zaključkom občnega zbora.
PRI GRADNJI NOVIH CEST
Upošlnati je treba tudi živali in rastline
Pokrajinsko društvo lovcev je te dni poslalo predsedniku pokrajine pismo, v katerem izraža nezado-
voljstvo in zaskrbljenost zaradi vedno večjega uničenja nekaterih živalskih vrst v naših krajih. V pismu ugotavljajo, da bodo dela za nov cestni priključek na državni cesti št. 56 Gorica-Videm uničila velik del tam živečih sesalcev in ptičev. Zaradi tega društvo lovcev poziva pokrajinsko upravo in druge organe naj pri planiranju novih cest upoštevajoč tudi živalski in rastlinski svet.
gledališča iz Ljubljane uprizorili B. Miklavca «Pomarančnikov najnovejši življenjepis in njegova prva smrt» ter P. Lužana «Zelenega volka». Prvi krog predstav bo zaključilo v nedeljo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z J. Torkarja «Požarom».
Drugi krog predstav pa bo začelo v petek, 12.4. Stalno slovensko gledališče iz Trsta s «Torotumbom» M. Asturiasa. Naslednji dan se bo predstavila Drama mariborskega gledališča z «Guernico» F. Arrabaia ter «Poročilom akademiji» F. Kafka. Nedeljo, 14.4. in petek 19.4 bosta zapolnili s svojimi predstavami dve ljubljanski mladi gledališki hiši «Pekarna» in «Glej». Prva ima na sporedu P. Božiča «Kako srečen dan» ter M. Kocbeka «Dan zaklan», druga pa «Črtomirke», ki so jih napisali T. Kermauner, M. Slodnjak in B. šnrajc. V soboto, 20.4. bo gostoval zagrebški Teater itd. z domačima deloma Z. Majdaka «Kopiraš stari» in odlomkom iz Krleževe-ga romana «Na robu pameti» pod naslovom «Tarnanie Valenta Žganca. imenovaneaa. Vudriga», ki bo deli ponovilo tudi v nedeljo. Srečanje pa bo zaključila Mala scena Teatra šllaski Katomice iz Poljske s «četvorko» S. Mrožka.
Vse predstave nrioravlja Primorsko dramsko aleda^šče v svoji komorni dvorani v Novi Gorici, le Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo nastanilo v večii dvorani v Solkanu zaradi značala nastavitve dela.
V okviru srečania ho okrogla miza no. temo o razmerjih med gledališkim amaterizmom ter poklicnimi inštitucijami, na kateri bodo sodelovali gledališki praktiki in teoretiki iz vse Slovenije. Ob vsaki predstavi na bodo njeni postavitelji na razpolago gledalcem za morebitna polemična razmišljanja o delih.
• Ravnateljstvo avtobusnega podjetja Ribi obvešča, da so spremenili praznični vozni red avtobusne nroge Gorica - Mariano - Medeja - Palmanova. Odslej bodo avtobusi vozili po sledečem umiku: odhodi iz Gorice ob 9.15, 14.00 in 19.00: odhodi iz Palmanove ob 12.30, 17.00 in 20.05.
Predavanja
Kulturni krožek «Gaetano Salvemini» v Gorici priredi drevi, ob 20.30 v pokrajinski dvorani predavanje o vojaški upravi danes in nekoč. Predaval bo prof. Luciano Violante, docent na pravni fakulteti v Turinu.
Razna obvestila
Sovodenjska občina obvešča, da bodo 16. aprila pobirali davke. Davčni urad bo odprt od 8. do 12. ure.
Rod Modrega vala vabi člane, bivše člane in prijatelje na TABORNIŠKI VEČER v sliki in besedi, ki bo v ponedeljek, 8. aprila ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič», Verdijev korzo 13.
Prispevki
Začasno zaprla državna knjižnica
Ravnateljstvo državne knjižnice obvešča, da bo knjižnica od 8. do 15. aprila zaprta zaradi vsakoletnega spomladanskega čiščenja.
Knjižnica bo odprta samo za vrnitev knjig, in sicer od 10. do 11. ure.
V Ulici Faiti se je včeraj popoldan okoli 14. ure ponesrečil 15-letni dijak Manrico Gian iz Gorice, Ulica Faiti 68. Iz še neznanih vzrokov je mladenič z mopedom trčil v tovornjak in si pri tem poškodoval levo roko. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira letovanje otrok v Savudriji in Zg. Gorjah pri Bledu.
Vpisovanje v ponedeljek, sredo in petek, od 9. do 11.30 na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2.
Goriški krvodajalni sekciji je darovala Bruna Budin 5.000 lir v spomin Sandre Glessi.
V	isti namen so darovali nečaki Michela, Giuliano in Mauro 10.000 lir v spomin tete Sandre Glessi.
V	spomin Sandre Glessi sta darovali teta Maria in sestrična Pia 10.000 lir goriški krvodajalni sekciji.
Kino
Izleti
Slovensko planinsko društvo - Gorica priredi na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, prvi tradicionalni spo-mladinski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečolov in prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela «Planika». Vpisovanje sprejemajo na sedežu društva v Ul. Malta 2.
Mešani pevski zbor «Briški grič» Iz števerjana, ki ga vodi Jožko Harej, bo nastopil na zadnjem, sedmem nastopu pevske revije «Primorska poje», ki bo v Kobaridu jutri, 6. aprila ob 20. uri.
Ob tej priložnosti bo števerjansko prosvetno društvo priredilo avtobusni izlet v Kobarid. Avtobus bo odpeljal iz števerjana v popoldanskih lirah pevce in njihove spremljevalce. V avtobusu imajo še nekaj prostorov, zato naj se zainteresirani javijo pri poverjenikih društva:	Klari Maraž,
Sonji Terpin in Saveriju Rožiču.
Corica
VERDI 17.30—21.30 «Il mondo dei robot». Y. Brinner in R. Benjamin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.30—21.30 «Peccato veniale». L. Antonelli in A. Momo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Cabaret». L. Minelli in M. York. Barvni film.
VITTORIA 17.00-21.30 «Delirium». Y. Leinard in Y. Taylor, Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CFNTRAI.E 17.15-21.30 «I ribelli della Tortuga nel film l'ammutinamento». E. Purdom in A. M. Pi*-rangeli. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30—22.00 «Quante volte ... quella notte». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L’arbitro». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Violenze sadiche per dieci vergini». Barvni film.
Mora Corica
SOČA «Pobeg», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00,
SVOBODA «Legenda o črnem Charli-ju», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DFlSKLE «Bombaši», jugoslovanski barvni film ob 19,30.
RENČE Prosto.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Matteo Innocenti, Denis Tomasin.
SMRTI: 79-letni upokojenec Marie Fabris.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči 1e dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich tel 72480.
PRIMORSKI DNEVNIK
4
5. aprila 1974
IZ ZR NEMČIJE
Kanclerjeva
mobilizacija
socialdemokratov
Nemška socialdemokratska stranka preživlja delno krizo, kar je razvidno tudi iz nekaterih političnih porazov, ki jih je morala zadnji čas utrpeti. «Pozivam naše člane in prijatelje, naj ne izgube poguma spričo resnih in težkih neuspehov zadnjih tednov. Z intenzivnimi skupnimi napori moremo in moramo doseči nove uspehe.»
Tako se je Willy Brandt, predsednik Socialdemokratske partije Nemčije in bonski kancler, pred kratkim obrnil na člane svoje partije, simpatizerje in volivce. Pozval jih je, da se znova mobilizirajo, ker bo sicer težko odpraviti neugodna politična premikanja, ki so prišla do izraza na zadnjih deželnih in pokrajinskih volitvah. Po večdnevnih posvetovanjih z najožjimi sodelavci, je Brandt postavil zahtevo po neizprosni samokritični analizi o vzrokih neuspehov in o-benem skušal, da bi še v času mobiliziral vse socialdemokrate za boj proti političnemu nasprotniku, kr-ščanskodemokratski opoziciji. «Partijsko vodstvo — je poudaril Brandt — želi, da bi naši člani in simpatizerji mnogo bolj kot v zadnjih mesecih postali nosilci javnega mnenja ... Vsi naši prijatelji se morajo zavedati, koliko je to odvisno prav od njih samih. Ta trenutek pomeni pravcati izziv za vse nas. Naša partija je vselej bila najmočnejša, ko se je znašla pred težkimi nalogami. Iskreno vas naprošam: skušajte spet pokazati, česa so sposobni nemški socialdemokrati.»
Že iz tega je precej jasno razvidno, da je Brandt ocenil sam trenutek in politično razpoloženje za takšna, da vprav zahtevata tak njegov nastop, namreč neposreden poziv članstvu in organizacijam največje zahodnonemške politične stranke, ki šteje nad dva milijona članov. Pri tem je dal poudarka tistim temam in problemom, ki jih gre oceniti za najvažnejše, če se pozorno analizirajo razlogi zadnjih volilnih neuspehov. Zato je zlasti podčrtal, da ostaneta Socialdemokratska partija in bonska vlada pri obljubljenih reformah. «Nočemo reform zaradi reform.» je rekel in pristavil, da so družbene reforme nujno potrebne za nadaljnji razvoj ZR Nemčije in za družbeni mir, vtem ko nasprotovanje tem reformam vodi k «nezadovoljstvu, povečanju napetosti in radikalizaciji». Rekel je, da bo koalicija socialdemokratov in liberalcev, osnovana na «medsebojnem spoštovanju in lojalnosti», uresničila obljubljene reforme, kot tudi, da se obe stranki morata zavedati, da se bodo «konec koncev skupni napori izplačali.»
Brandt je še zlasti poudaril, da socialdemokrati ostajajo zvesti svojemu godesberškemu programu in pa da so «ljudska stranka», ki brani interese delovnih ljudi, srednjih slojev in inteligence. «Naša Socialdemokratska partija — je dejal Brandt — je in bo ostala živa partija. Vtem ko niso načela godes-berškega programa na voljo nikogar, marveč so še naprej obvezujoča za vse. Socialdemokrati spoštujejo ustavo in zakone, zato si tudi prizadevajo v življenje uvesti ustavna načela in se zavzema jo za nadaljnji razvoj pravne in socialne države v ZR Nemčiji. Na koncu je predsednik svojo Socialdemokratsko partijo pozval, naj vendarle razume, da pač ona «ni nikakršen debatni klub, marveč da je odgovorna za usodo velike industrijske države.»
Obenem je — očitno upoštevajoč vznemirjenost srednjega volivca in nasploh srednjega sloja — zahteval jasno in odločno ograditev od vseh tistih posameznikov in skupin v Socialdemokratski stranki, ki ne spoštujejo godesberškega programa in demokratičnega socializma. Le-teh, je rekel Brandt, se mora partija naglo otresti, ker zbujajo strah in negotovost pri volivcih. Vsi tisti, ki «prakticirajo akcijsko enotnost s komunisti» in vsi, I ki «podpirajo kako drugo partijo»
— morajo zapustiti socialdemokratske vrste. Seveda je takoj opozoril, da pri tem ne gre «prirejati lova na čarovnice».
Istočasno je Brandt v svojem «pozivu desetih točk» zahteval od socialdemokratov, da svoje poglavitne napore usmerijo v boj proti političnemu nasprotniku. Še enkrat je ponovil, da sedanja bonska o-pozicija nima prave alternativne politike in programov, da je to konservativna politična grupacija in da je znotraj razcepljena. «Odgovorni krogi Krščanskodemokrat-ske unije se gibljejo na liniji, ki je sovražna do delavcev, je rekel Brandt in pristavil, da «obstaja nevarnost, da bi opozicija zaplula v vode nacionalizma in s tem preprečila skupen nastop v prid resničnih nacionalnih interesov». Zato je treba z njo voditi politično bitko.
Končno je Brandt pozval svojo partijo, naj zasuka rokave, da bi si zagotovila uspeh na volitvah za deželni svet Spodnje Saksonske, ki bodo letos junija. Izjavil je, da bo osebno s svojimi najožjimi sodelavci sodeloval v predvolilni kampanji, da bi tako tamkajšnjemu socialdemokratskemu premieru Ku-blu omogočili, da skupaj z liberalci osvoji večino in obdrži v svojih rokah krmilo Hannovra. Zakaj Brandt in socialdemokratski vrh menita, da je neobhodno preprečiti opoziciji osvojitev absolutne večine v tej deželi, ker bi to psihološko in politično nadvse negativno vplivalo na volivce, kot bi povrhu bonski vladi tudi preprečevalo izvajanje njenega programa. Brandt se gotovo zaveda, da s tem dokaj politično tvega, vendar bi tega gotovo ne napravil, če bi ne bil gotov, da so možnost1' za uspeh realne. Mnogo pa je tudi odvisno od tega, kako bodo socialdemokrati prisluhnili njegovim pozivom.
V prostorih Furlanskega središča za plastične umetnosti v Vidmu, U(. Stringher 14, razstavlja slikar prof. Avgust Černigoj, ki ga vidimo na sliki, ko ga je občinstvu predstavil predsednik centra dr. Pierluigi Manfredi
LISTAJOČ PO NASI ZGODOVINI
Kako so fašisti spreminjali slovenska imena
Kjer ni šlo drugače, so si pomagali z zvijačo
Fašistična nasilja in šikane nad primorskimi Slovenci so znani. Nekatere šikane so zapustile neozdravljive rane. To doživljamo ponekod na Slovenskem še danes, ko gre na primer za poitalijančene slovenske priimke, da ne govorimo o poitalijančenih krajevnih imenih. To početje je šlo v času fašizma do tolikšnih meja, da si je težko zamisliti kaj podobnega. Našega človeka so fašisti nekoč tako poniževali, da huje ni moglo biti. Vzemimo naslednji neznaten vendar značilen primer:
V tolminski občini so fašistične oblasti uporabile poseben način za poitalijančevanje slovenskih priimkov. Leta 1934 so zemeljski usadi po senožetih in bolj strmih poljih povzročili veliko škodo. Ob-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiiuiiiiiiiiiniiiiiiniiiniiii
SPREHOD PO DEŽELI, O KATERI SE MALO GOVORI
NEKOČ ZAOSTALA BOLGARIJA SE RAZMEROMA NAGLO RAZVIJA
Nekoč ni industrije skoraj niti poznala - Danes še vedno razvija v glavnem bazično industrijo - Izmenjave s SZ in z Jugoslavijo
čina je prizadetim kmetom dala manjšo odškodnino. Toda namesto potrdila o sprejemu podpore oziroma odškodnine, so nekateri, ki italijanščine niso poznali, podpisali odločbo o prostovoljnem poitalijančenju svojega priimka.
Ko sem se aprila 1935 vrnil iz ječe, so s to zadevo nadlegovali tudi mojega že 80 let starega o-četa. Ker sem bil pod stalnim policijskim nadzorstvom in ker sem bil izključen iz vsakršne javne službe, je pritisk na mojega o-četa služil tudi kot neka trajna grožnja, uperjena proti meni. Moj oče je po dvakrat na mesec dobival po pošti dopisnico s pozivom, naj se zglasi na občini zara-«d.c.». Ker je bilo že veliko prevar na račun spremembe imena, ni bilo težko ugotoviti, da gre za zadevo «decreto cognome», torej za odločbo o spremembi priimka. Toda moj oče ni klonil in priim-
SOFIJA, aprila. — Bolgarija je prav gotovo tista socialistična dežela, o kateri se v svetu še najmanj govori. Govori se veliko o Ceausescovi Romuniji, često je govor o Češkoslovaški, od časa do časa je govor tudi o Madžarski, Bolgarija pa mirno čepi v svojem skrajnem jugozahodnem kotu Balkanskega polotoka. In vendar zasluži tudi Bolgarija določeno pozornost, kajti ta dežela se razvija razmeroma naglo in brez večjih pretresov, skokov in padcev. Tisti, ki so Bolgarijo poznali nekoč, je danes ne prepoznajo več, pa čeprav Bolgarija v drugi svetovni vojni ni pretrpela ne rušenja ne drugih večjih sprememb.
In vendar je Bolgarija začela svojo pot v socializem v še slabšem položaju kot ostale dežele socialističnega sveta. Tako kmetijstvo, kot industrija sta bila v Bolgariji na najnižji ravni v Evropi. Če k temu dodamo še dejstvo, da je surovinska baza Bolgarije zelo nizka in da so zelo skopi tudi bolgarski energetski viri, je povsem logično, da je sleherni napredek, sleherni razvoj le ob velikih naporih in ob izrednem varčevanju, tako da vodstvo dežele pazi na sleherni lev.
Vse pa kaže, da so se bolgarske oblasti v obilnem četrt stoletju po vojni držale tega principa. Posledice tega so očitne: Mnoga bolgarska mesta in mesteca so postala lepa moderna mesta. So pa tudi manjša mesta, ki jih na zemljevidih izpred vojne sploh ni. Logično, da je nastalo zelo veliko novih podjetij, tovarn, turističnih objektov, da ne govorimo o kulturnih in šolskih ustanovah. Zdravstvo pa zasluži posebno poglavje.
Toda vrnimo se k industriji. Zadnji uradni podatki govore, da je letna vrednost industrijske proizvodnje dosegla že raven 18 milijard levov, kar pomeni, da odpade v nacionalnem dohodku na industrijo že skoraj 60 odst.
V dosedanjem razvoju industrije se je dajal poudarek predvsem tako imenovani bazični industriji glede česar je v nekaterih panogah Bolgarija stopila že vštric z najbolj razvitimi deželami sveta.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem poslovanju bodite bolj metodični in disciplinirani. Skušajte pomirjevalno vplivati v sporu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Izredno zadovoljstvo v zvezi z nekim poslovnim uspehom. Pozabite na krivico, ki vam je bila storjena.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dan je primeren za sprejetje novih nalog. Uspešno boste rešili družinski problem.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Držite se svojega programa in ne izgubljajte časa. V kratkem še bo uresničila neka vaša osebna želja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne obremenjujte se z novimi nalogami, ker bi trpelo vaše delo. Prejeli boste pismo, ki ga že dolgo pričakujete.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne spuščajte se v tvegane |X)sle in ne špekulirajte s tujim denarjem. V družini bodite potrpežljivi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite bolj odločni pri opravljanju svojega dela. V čustvenih odnosih ne bo prav vse v redu.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Povečali boste svoj poslovni u-gled. Upoštevajte napake, ki ste jih storili in se jim v bodoče izognite.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Spopadli se boste s svojimi nasprotniki. Neka oseba bo vnesla razdor med vami in ljubljeno osebo.
Bolgarija nima svojih naftnih vrelcev. Toda za lastne potrebe ter za potrebe sosednjih dežel je razvila razmeroma močno petroke-mijsko industrijo. Iz Sovjetske zveze vodi naftovod, ki dovaja Bolgariji 12 milijonov ton nafte, kar je za majhno deželo, kakršna je Bolgarija, dovolj in še za izvoz.
Velike investicije so bile vložene tudi v kombinat «Devnja». Ta naj bi dal 1 milijon 200 tisoč ton kalcijeve sode, ki je Evropa tako potrebuje, ker je ne proizvede dovolj. Isto podjetje pa bo dajalo še 300 tisoč ton umetnih gnojil. Lani je začela v Svištovu obratovati velika tovarna viskoze, v kratkem pa bo začela obratovati v Kozloduju na Donavi velika atomska centrala z zmogljivostjo 880 MW. Opremo za centralo je Bolgarija dobila iz Sovjetske zveze. S tem in podobnim naštevanjem bi lahko še dolgo nadaljevali.
Močna povezava med Bolgarijo in Sovjetsko zvezo je tisti element, ki omogoča Bolgariji ekonomsko stabilnost. Ne glede na to, da so že velikokrat drugod kritizirali posledice pretesnega sodelovanja dveh ekonomij, drži, da je obsežna integracija bolgarskega in sovjetskega gospodarstva «najvažnejši temelj bolgarskega gospodarstva» in hkrati «najvažnejša naloga bolgarskega gospodarskega vodstva», kot je bik) u-gotovljeno in poudarjeno na nedavnem zasedanju nacionalnega partijskega vodstva v Sofiji, ko je bilo tudi ugotovljeno, da se je v razdobju 1960 do 197i produktivnost povečala za 2-krat, do konca lanskega leta pa celo 2,5-krat, kot je v svojem poročilu rekel Todor Živkov.
Po podatkih, ki so jih objavile bolgarske oblasti. Sovjetska zveza dobavi Bolgariji na leto okoli 12 milijonov ton nafte po posebni po-voljni ceni. Nadalje da še okoli 3 milijarde kub. m podzemeljske-ka plina. Proizvodnja bolgarskih jeklarn znaša že nad 2 milijona ton jekla na leto. Tudi ta proizvodnja je odvisna skoraj izključno od uvoza sovjetske rude in sovjetskega premoga. Z druge strani pa je tudi bolgarski izvoz u-smerjan v isto smer, kajti na zahod odhaja le ena sedmina bolgarskega izvoza, vtem ko gre o-
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste priložnost, da pomagate svojemu prijatelju. Ne bodite preveč občutljivi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte skrbno preučiti najnovejši predlog. Vaše zmerno stališče bo omogočilo pomiritev v družini.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekorektnost s strani nekega sodelavca bi utegnila pokvariti zaključek posla. Ogibajte se kritikam.
stali izvoz v socialistični svet in kar 60 odstotkov v Sovjetsko zvezo.
Bolgarija je povezana s Sovjetsko zvezo tudi kar zadeva znanstvenega raziskovanja. V Sofiji boste često srečali sovjetske delegacije, podobno kot se v Moskvi in drugod po Sovjetski zvezi srečujejo bolgarske delegacije, ki prihajajo na posvetovanja s sovjetskimi kolegi. O tesnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo v znanosti, ekonomiji in trgovini pričajo tudi mnogi drugi dokazi, saj se to odraža celo po bolgarskih izložbah, kjer je razstavljenega veliko sovjetskega blaga. En mesec na leto pa se v Bolgariji nameni tudi sovjetski kulturi, za kar se Sovjetska zveza oddolži s tem, da posveti mesec dni bolgarski umetnosti, bolgarski u-metnostni obrti itd.
Čeprav med Sofijo in Beogradom odnosi niso najboljši, kajti Bolgari se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so Makedonci posebna nacija in ne del
MOGADIŠO, 4. — Saharska pu- 1 ščava povzroča deželam, v katerih se razteza ali nanjo mejijo, velike težave. Posebno zadnja le- I ta, ko se zaradi večletne suše in zaradi vetrov širi. Zato ni nič čudnega, če srečujemo v nekaterih deželah, kot na primer v E-giptu, v Etiopiji, v Somaliji in drugod že nekakšno udarniško delo za borbo proti puščavi. V Somaliji je tisoče in tisoče prostovoljcev «zavrlo» prodiranje puščave in ustavilo peščene dune, ki so v nekaj letih prekrile več vasi in uničile na tisoče hektarjev nasadov in plodnih polj. Vsak petek, ki je za muslimane dan počitka, se zbere v Mogadišu in drugod veliko ljudi, ki jih vojska in policija s svojimi tovornjaki prepelje v kraje vzdolž obale, kjer z udarniškim delom rešujejo polja.
Dune, ki predstavljajo že prave griče, prodirajo vsako leto za 20 metrov dalje in so n. pr. v predelih južno od Mogadiša povzročile že velikansko škodo. Pred letom dni je somalski predsednik Mohamed Siad Barre pozval prebivalstvo, naj se loti borbe proti dunam, proti tem gričkom rdečega peska, ki prodirajo in sproti vse uničujejo. Tehnika zaviranja tega napredovanja je kaj preprosta. Po dunah posadijo rastline, ki se rade primejo, na primer tako imenovano indijsko smokvo, ki na široko razprede svoje korenine, da veže pesek in potre-
bolgarskega naroda, je trgovinska izmenjava med Bolgarijo in Jugoslavijo razmeroma dobra in je lansko leto dosegla že vrednost okoli 130 milijonov dolarjev. To ni malo, niti za Bolgarijo in niti za Jugoslavijo. V gospodarskih krogih v Beogradu in v Sofiji poudarjajo, da se je ustvarilo primerno ozračje za še tesnejše in učinkovitejše kontakte. Glede tega velja poudariti, da so pogoji dejansko povoljni na obeh straneh, posebno ker sta to dve sosednji državi in so zato transportni stroški razmeroma majhni, vrhu tega pa se določene dejavnosti integrirajo in bi zato bilo možno, da se vrednost izmenjave med tema sosednima deželama naglo poveča.
Predvsem je govor o morebitni industrijski kooperaciji, ki je pravzaprav predvidena tudi v medse- ; bojnih državnih aktih. To bi se dalo izvajati predvsem v metalurški, kemični, strojni in kovin-
(Nadaljevanje na 6. strani)
buje skrajno malo vlage.
V Shalambodu, kakih 120 km južno od Magadiša, so udarniki v letu dni «blokirali» celo področje dun, ki je od tedaj postalo nekakšna nizka zelenica, kjer se med zelenjem rastlin le redko opaža še rdeči puščavski pesek. Uspeh na tem področju predstavlja za Somalijo nekakšen primer, po katerem se zgledujejo prostovoljci, ki odhajajo na udarniško delo.
Pet tisoč udarnikov je s svojim požrtvovalnim delom v letu dni rešilo najmanj tisoč hektarjev zelo plodne zenilje, hkrati pa ustavilo tudi nadaljnje prodiranje puščave, iz česar strokovnjaki sklepajo, da je ta uspeh še veliko več vreden, kot velja rešitev tisoč hektarjev plodnih površin.
Nevarnost prodiranja dun se opaža tudi na severu Somalije, v bivši britanski Somaliji. Tudi v teh krajih Somalci «delajo čudeže». Sicer je res, da bi si mogli Somalci pomagati proti prodiranju puščave tudi z drugimi sredstvi, na primer z vodo, toda te je v Somaliji malo, vrhu tega je ta način zelo drag. Pomagali bi si lahko z nafto, ta pa je še dražja. Pomagajo si zato na najbolj preprost način, ki pa je hkrati učinkovit na dva načina: ker veže pesek in že ustvarja zeleno površino, ki se bo jutri lahko spremenila v bogatejši nasad.
Andrej Rutar iz Čadrga
ka ni hotel spremeniti. Ves ogorčen je robantil, naj si sami držijo svoje «umazane dekrete».
Med poskusno delno mobilizacijo italijanske vojske spomladi 1939. leta so me kljub policijskemu nadzorstvu vpoklicali za nekaj tednov. In ko sem se vrnil, se je oče pohvalil, da je na občini dobil podporo na račun mojega vpoklica in mi pokazal «potrdilo o izročeni podpori». V resnici pa je to bila odločba o spremembi priimka. Priimek Rutar so spreminjali na tri načine: Rota, Ruteni in Rota-ri. Moj oče je postal — Rotari. Sicer je postal Rotari le on, ker smo bili vsi ostali polnoletni. Kljub temu nas je to razburilo, ker so tako nesramno prevarali starega neukega človeka.
«Poklicali so me, naj pridem po denar,» je razočarano^-dejal. «Napravil sem običajen križ na pobotnico in dali so mi ta papir. Kako naj bi bil vedel, da mi dajejo nekaj v podpis, o čemer se ni niti govorilo.» To svoje razočaranje je hotel potolažiti s prepričanjem, da «v naših krajih tako in tako ne bodo več dolgo».
Ko sem se nekoč odpravil na občino, je pogovor nanesel tudi na zadevo očetovega priimka. Pojasnili so mi, da pri tej zadevi oni nimajo nič, ker da dobijo odločbe s prefekture, naslovljenci pa da teh odločb nočejo sprejeti. Pokazali so mi cel kup odločb o spremenjenih priimkih, ki jih ljudje niso hoteli sprejeti.
Zvedel sem, da je na goriški prefekturi nad levim ozkim stopniščem poseben urad, ki rešuje «prošnje» za spremembo priimkov. Želel sem dobiti pojasnilo o očetovi zadevi. Dve mladi nameščen-ki sta me sprejeli, vmešal pa se je še mlajši moški. V uradu je bilo več oseb. Povedali so mi, da je očetova prošnja v redu rešena in pokazali so mi tudi odločbo. Pa tudi prošnjo za spre-menitev priimka, ki naj bi jo bil oče lastnoročno napisal. Bil je to z otroško pisavo izpolnjen obrazec in z isto lepo pisavo napravljen tudi podpis: Rutar Andrea. Jasno je bilo, da je izpolnjen obrazec prispel iz Tolmina. Začuden sem pojasnjeval, da oče se ne zna niti podpisati in da prošnje ni ne napisal ne podpisal. In da zato bi bilo treba odločbo razveljaviti. Napotili so me k šefu urada, ki me je začel takoj nagovarjati, naj spremenim svoj priimek, ker da so prvotne izvirne priimke pod Avstrijo duhovniki in razni uradniki spremenili. Brž ko bi to storil, bi dobil namestitev, kakršno bi želel. Najbrž v tistem trenutku ni vedel, da sem za stalno izključen iz vseh javnih služb. Dejal sem mu, da imamo Slovenci od naselitve, torej že 14 stoletij, svoje priimke in da smo, podobno kot Italijani, nanje tudi ponosni. S tem se je končalo.
11111111111111111 Hill IIHIHIMIHIIIH IH MIHH MII IMimiindllHIIIIHIIMI tl II II lili IIIIIIIIIIIIIHIM II II lil tal■t■l■llll■illtl
Horoskop
T. R.
CIRIL GALE:
OBRAČUN V POSTOJNI
41.
^	'*Y
O S J
i i


te ) w
uiuiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Kako se Somalci borijo proti širjenju Sahare
PETEK, 5. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Sola
12.30	Poljudna znanost: Prva pomoč 12.55 Napravimo skupno časopis
13.30	DNEVNIK
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Italijanske lutke
17.45	Program za mladino
TOOMAI IN KALA NAG — DEČEK IN SLON 18.10 Nabožna oddaja
18.45	Veliki poveljniki druge svetovne vojne: ROMMEL
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Teden aktualnosti
21.45	Glasbeni spored
Klasična, lahka in pop glasba
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Konjske dirke v Neaplju
19.00	K MIZI OB 19. URI
Nocoj je na vrsti tretje nadaljevanje nove rubrike, ki obravnava gastronomijo. Oddajo pripravljata Paolini in Silvestri, nastopata pa Ave Ninchi in Laura Bonucci, ki imata ob sebi še Luigija Veronellija kot svetovalca. Današnja gastronomska oddaja bo govorila o — rižu. V oddaji se bosta kosala Silvio Gigli in Giovanni D’Anzi. Žirijo bodo sestavljali lastniki treh znanih restavracij, kot eksperta pa bosta sodelovala tudi dva kuharja turinske kitajske restavracije
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	TOSCA
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.00 Ves dopoldne in popoldne prenos 7. kongresa ZK Slovenije
17.45	Risanke
I 18.05 Obzornik 18.20 Na srebrnih tračnicah:
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK
Oddajo prepletajo novejši posnetki bratov Avsenik, ves veseli živžav pa se v prvem delu oddaje odvija na snegu, v drugem delu pa v gostišču pri Ježovcu v Begunjah. «Junak» oddaje naj bi bil znani smučar Franc Košir, ki pa mu sneg pokaže zobe in oddajo dočaka pri koncu v mavcu. Svoje doživljaje opeva v 2 duhovitih priložnostnih pesmih na besedilo Toneta Fornezzija. V oddaji pomagajo situacijo zapletati Jaka Hafner, toda na snemanje so prišli tudi nekdanji znani smučarji prijatelji bratov Avsenikov. Kdor sledi glasbi bratov Avsenikov, mu melodije ne bodo neznane. Prireditev bo vesela, saj v oddaji sodeluje Avsenikov ansambel v celoti, pela pa bosta Ema Prodnik in Franc. Včasih pa bo sodeloval tudi Bine Rudan, član ansambla, od časa do časa pa zapojejo še ostali člani ansambla, kot je v njihovi navadi
18.55	PRODOR V ŽIVO SNOV
Poljudno - znanstvena izobraževalna oddaja Zgodovina človeštva je stara milijone let, vendar je bilo pred nami dolgo mračno obdobje, naša generacija pa pripada tistemu obdobju ki je značilno tudi po človekovemu prodoru v vesolje. Hkrati pa je človek prodrl ne le v makrokozmos pač pa tudi v mikrokozmos, to se pravi, v celico, v ustroj celice. Vrhu tega ima sodobni človek na razpolago tudi odlično sredstvo — televizijo, ki mu omogoča, da pobliže spoznava makrokozmos — vesolje in mikrokozmos — celico. Tako so pred nami prvi filmi o teh spoznanjih, ki jih je posnela ekipa hamburške TV. Ob teh filmih se bo občinstvo nazorno prepričalo, da je človek, podobno kot vsako živo bitje, produkt postopnega in dolgotrajnega razvoja na videz mrtve snovi, s kakršno se srečujemo vsepovsod v makrokozmosu, kjer življenje neprestano nastaja, živi in odmira
19.25	TV kažipot
Opozorila na nekatere oddaje za prihodnji teden 19.45 Detel Nagajivček
20.00	DNEVNIK
20.25	Tedenski gospodarski komentar 20.40 Festivalu na pot
V Beogradu se bo začel danes festival jugoslovanskega kratkega filma, kjer si bodo filmski kritiki in drugi gostje lahko ogledali vse kratke filme, ki so bili v zadnjem času v Jugoslaviji napravljeni. Slovenski delež bo v tem okviru bogat. Ljubljanska televizija bo nocoj predstavila dva slovenska filma, ki bosta predstavljala slovensko kinematografijo v Beo gradu in tudi izven jugoslovanskih meja, kajti film «Detelček» je bil izbran za predvajanja na festivalu v Cannesu, film «Lepo je živeti na deželi» pa bo zastopal slovensko kinemato grafijo na festivalu v Oberhausnu
21.00	To je bila pesem svetlega in vročega jedra
Gre za šesto oddajo ciklusa partizanskih pesmi. Peta oddaja je bila posvečena partizanskima skladateljema Karolu Pahorju in Maksu Pirniku, današnja, šesta oddaja pa bo predstavila osem umetnih partizanskih pesmi in njihove ustvarjalce. Kot prejšnje oddaje, vodi tudi to oddajo partizanski skladatelj Radovan Gobec
21.35	Sedmi kongres ZK Slovenije 22.20 DNEVNIK
22.35	Poročilo s kongresa ZK črne gore
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK
20.35	PIKOVA DAMA
Po Puškinovem delu 21.05 DVE OSAMLJENI ŽENSKI Serijski film
21.55	HOLANDSKI NARODNI PLESI
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.15 Jutranja glasba: 11.40 Šola: 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni skladatelji; 19.15 Liki iz naše preteklosti: Ferdo Delak; 19.25 Jazz; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno-inštru-mentalni koncert; 22.15 Relax v glasbi.
TRST
12.15	Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.40 Koncert; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30.	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 15.00 Kulturna panorama; 16.45 Italijanski pevski zbori; 17.00 Tops-pops; 17.45 Kulturne vesti; 18.00 Glasbeni cocktail; 19.00 Naši zbori pojo; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 8.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Najboljši spored; 12.10 Na sporedu je orkester; 13.20 Varietejski spored s Corradom; 14.07 Ansambel Beatles; 14.40 Radijska nadaljevanka;
15.10	Spored za mladino; 16.00 «Sončnica»; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 18.00 Na sporedu je kitara; 18.45 Sindikalno-ekonomski program; 20.20 Ponovno na sno-redu z Mino; 21.15 Koncert v Turinu.
II PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 7.40 Pojejo «Ricchi e Poveri» in Claudio Villa; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka «Vojna in mir»; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govorni I spored; 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored ;
17.30	Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori: 19.20 Nabožna oddaja; 19.50 Plošče.
lil PROGRAM
8.25 Jutranji koncert; 10.00 Komorna glasba; 12.20 Skladba Salvatora Allegre; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Čajkovski, Simf. štev. 4, 15.45 Martinujeve sklad be; 17.10 Strani iz albuma; 17.25 Enotni razred; 18.00 Večerna diskoteka; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Bolezni krvi in njihovo zdravljenje; 21.30 L. Melfi: «Ferry boat».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6 50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Jug. narodna glasba: 10.15 Sedem dni na radiu;
11.15	Z nami doma in na poti;
12.10	Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	Mladinski zbor Trnovo -Ljubljana; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Beethoven: Sonata št. 8 v c-molu; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 O-perni koneret; 17.50 človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Fanti treh dolin; 20.00 Top-pops: 21.15 Oddaja o morju: 22.15 Zvoki iz logov domačih: 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
5. aprila 1974
V okviru priprav za SP
Reprezentanti SFRJ se že pripravljajo
V torek se bo zbrala tudi italijanska reprezentanca
SPLIT, 4. — V Splitu so se začele priprave jugoslovanske državne nogometne reprezentance na letošnje svetovno prvenstvo. Trener Miljanič je sklical na skupini trening 19 nogometašev, ki se bodo pripravljali tudi na mednarodno Prijateljsko tekmo s Sovjetsko zvezo. Na sporedu bo 17. t.m. v Zenici. Med sklicanimi igralci so skoraj vsi reprezentanti, ki so nastopili v zadnjih tekmah v Atenah in v Frankfurtu. Trener Miljanič je izrazil upanje, da bodo proti SZ lahko igrali tudi Džajič, Musemič, Paunovič in Jankovič, ki trenutno
služijo vojaški rok.
* * *
MILAN, 4. — V torek se bo sestala tudi italijanska državna nogometna reprezentanca. Vodstvo e-kipe je sklicalo v Appiano Gentile 15 ali 16 igralcev. Med njimi bodo vsi, ki trenutno tvorijo državno reprezentanco, razen Rivere, Benetti-ja, Chiarugija in Sabbadinija od Milana, ki pa, seveda, še vedno sodijo med «azzurre».
Skupni trening italijanske reprezentance bo zelo kratek, saj se bodo razšli že v sredo. Verjetno bodo igralci podvrženi le raznim testom in pregledom.
Na drugem skupnem treningu se bodo zbrali v zadnjih dneh aprila ali v prvih dneh maja.
V Appianu Gentile se bodo v torek zbrali verjetno ti igralci: Zoff, •inastasi, Capello, Causio, Spinosi in Morini (Juventus), Riva in Al-bertosi (Cagliari), Chinaglia, Re Cecconi, Wilson in Oddi (Lazio), Pacchetti, Burgnich in Mazzola (In-ter), Juliano (Napoli).
V zaostali tekmi 25. kola nogo-metnega prvenstva Jugoslavije je danes v 1. ZL Bor doma premagal zagrebški Dinamo (z avtogolom Blaškoviča) z 1:0 (0:0).
V 2. ženski odbojkarski diviziji
Sovodnje v borbeni tekmi zasluženo premagale AGI
AGI — Sovodnje	2:3
(15:8, 15:6, 9:15, 5:15, 11:15)
SOVODNJE: Cijan V., Tomšič P., Batistič P., Komjanc L, Tomšič L., Pete jan L, Perše S., Petean A., Gruden L., Paoletič E. in Pete-jan A.
SODNIK: Mauri; zapisnikar: Bre-zigar (oba iz Gorice).
Slovenske igralke so srečanje zasluženo osvojile, čeprav so izgubljale že 2:0.
Sovodnje so igrale z okrnjeno Postavo, saj so bile odsotne kar 3 standardne igralke, toda mlade sile so se dobro izkazale.
Sovodenjke so se «zbudile» kpmaj v tretjem setu. Od tega trenutka dalje AGI ni bil več kos «plavim».
Sedaj so se možnosti Sovodenj
za uvrstitev v nadaljnji del turnirja povečale. Odločilno besedo pa bodo imeli prihodnji nastopi «plaviti», zlasti s Hrastom in Krminom, ki sta neposredna tekmeca Sovodenj za uvrstitev v nadaljnji del prvenstva.
Prihodnjo tekmo bodo Sovodnje odigrale proti Torriani iz Gradiške v sredo, 10. aprila v Gorici, v telovadnici AGI, ob 20. uri.
L K.
OBVESTILO
SPDT vabi na drugi spomladanski sprehod na Vremščico, ki bo v nedeljo, 7. aprila. Odhod z vlakom z glavne postaje ob 7.10 ali z Opčin ob 7.50. Vzeti je treba vozovnico do Košane. Povratek v večernih urah z vlakom iz Košane ali iz Divače, kot se bomo domenili na izletu.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV
Tudi po remiju z Interjem SS Vesna še vedno na vrhu lestvice
Pri začetnikih so Brežani predali tekmo brez borbe
NARAŠČAJNIKI
Skupina A
V nedeljo so Bregovi naraščajniki klonili prvemu na lestvici. Triestini, Union je podlegel CGS. To je že četrti zaporedni poraz Pod-lonjercev, kar dokazuje, da je enajsterica v krizi. Opioina Super caffè, ki zaseda drugo mesto, je s težavo odpravil Cremcaffè. Liber-tas Rocol pa je dohitel Brežane na lestvici.
Prihodnjič se bo Union spoprijel z Opicino Supercaffèjem. Brežani bi morali imeti nekoliko lažjo nalogo. Gostovali bodo pri Libertasu iz Roccia, ki deli z njimi peto mesto. Tekma bo odprta vsem izidom, vsekakor mislimo, da bi naši fantje lahko zmagali. Vodeča Triestina se bo pomerila s CGS.
IZIDI: Libertas Sv. Marko — Li-bertas Rocol 0:1, Triestina B —
Breg 1:0, Union — CGS 0:2, Cremcaffè — Opicina Supercaffè 1:2.
PRIHODNJE KOLO: Libertas Sv. Marko — Cremcaffè, Opicina Supercaffè — Union, CGS — Triestina B, Libertas Rocol — Breg.
LESTVICA: Triestina B 16, Opicina Supercaffè 12, CGS 10, Union 8, Breg in Libertas Rocol 6, Cremcaffè in Libertas Sv. Marko 1.
Skupina B
Tudi slovenskim enajstericam, ki nastopajo v tej skupini ni šlo vse kot bi moralo. Gaja je klonila Zau-lam zaradi negotovosti vratarja. Primorje je podleglo Giarizzolam s klasičnim 2:0. Položaj naših e-najsteric v tej skupini ni dober, saj niti Gaja niti Primorje nimata večjih možnosti, da bi se uvrstila v finale. Na lestvici vodi S. Giovanni, ki je v nedeljo počival, sledijo mu Giarizzole s točko manj.
			
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR
Pet zaporednih porazov Brega jasno kaže na krizo šesterke
V 1. moški diviziji je Bor trdno na vrhu lestvice
V nadaljevanju odbojkarskega prvenstva 3. lige pri članicah in 4. pri članih sta bila oba naša zastopnika poražena. Odbojkarice iz 1. divizije pa so imele 14-dnevni premor.
C LIGA — članice
Ne moremo reči drugega kot to, da so odbojkarice Brega v hudi krizi. Le tako si lahko razložimo njihovih pet zaporednih porazov. I-gralke iz Doline so trikrat potegnile krajši konec doma, dvakrat pa v gosteh. Tako so zdrsnile na peto mesto lestvice in nimajo več nobenih možnosti, da bi napravile vsaj korak proti vrhu, saj jih čakata v preostalih treh nastopih dva težka nasprotnika. Tretji tekmec pa bo Summano, ki je zadnji na lestvici. Brežanke so pričele serijo porazov v zadnjem kolu prvega dela prvenstva doma s CUS iz Padove in potem se je njihova barka nezadržno potapljala.
Na samem vrhu lestvice je: tudi prišlo do spremembe, potem ko je vse boljši Monselice doma premagal CUŠ iz Padove. Dvakrat zaporedoma sta zadela v črno Corrido-ni in novinec v tej ligi Libertas iz Pordenona. Po zmagi nad Bregom igra kot prerojena tudi Sala iz Trenta, saj je potem premagala v Noventi Vicentini Primavero in tes-

Kontovelsko košarkarsko igrišče postaja pravo zbirališče vaške mladine
no zgubila doma s CUS iz Padove. Na dnu lestvice je Summano, ki v
9.	kolu ni prispel v Poljan na srečanje s Corridonijem in je tako poleg drugih sankcij še ob točko.
IZIDI 10. IN 11. KOLA Primavera — Sala	2:3
Breg ■— Corridoni	2:3
Summano — Libertas PN	0:3
CUS Padova — Monselice	1:3
Monselice — Summano	3:0
Libertas PN — Breg	3:1
Corridoni — Primavera	3:1
Sala — CUS Padova	2:3
LESTVICA
Monselice	11	9	2	28 9	18
CUS Padova	11	9	2	29 10	18
Corridoni	11	7	4	24 17	14
Libertas PN	11	6	5	21 18	12
Breg	11	5	6	21 22	10
Primavera	11	4	7	18 26	8
Sala	11	4	7	16 14	8
Summano	11	0 11		2 33	-1
PRIHODNJE 12. KOLO: Sala -Corridoni, Primavera — Libertas Pordenon, — Monselice, CUS1 Padova — Summano.
Prva tri srečanja bodo izredno zanimiva. Zastopnice iz Padove i-majo že vnaprej deseti par točk v žepu. Težka naloga čaka Corridoni v Trentu, kot tudi Libertas iz Pordenona v Noventi Vicentini. Brežanke bodo to pot sprejele v goste nič manj kot vodeči Monselice. Po vsej verjetnosti bo to prehud nasprotnik za prekinitev serije pora zov.
D LIGA — član!
Letošnje prvenstvo je za goriško Olympdo prava kalvarija. Porazi se vrstijo kar na tekočem traku. Zadnji v Rovigu, z domačim Pallavo-lom, je bil nič manj kot deseti zaporedni. Tako so Goričani še bolj trdno na repu lestvice in se ga ne bodo po vsej verjetnosti znebili. V preostalih treh nastopih ne bo mogoče dohiteti niti slabi Meran. To pa še toliko bolj, ker bodo morali igrati precej okrnjeni.
1. DIVIZIJA — član!
V prvem povratnem zavrtljaju sta bili uspešni obe slovenski šesterki. Če je bila zmaga Bora s slabim ASFJR iz Čedada več kot pričakovana, so prijetno presenetili odbojkarji Doma iz Gorice. Premagali so namreč v gosteh četrto ekipo na lestvici, Noncellc iz Pordenona. To .je bila letošnja najboljša tekma Goričanov in je prav gotovo dobro potrdilo, da je kriza mimo. Tudi Domu se obetajo lepši časi in s tem dobri upi za napredovanje na solidno mesto lestvice.
Preseneča pa nekoliko poraz Are Linee v Gradišču s Tornano, ki ima
(prav tako kot Dom) 8 točk. Pošteno so se oznojili igralci Aurore preden so spravili na kolena žilavi Libertas iz Turjaka, saj je tekma trajala dolgih pet setov.
IZIDI 10. KOLA Noncello — Dom Gorica 2:3 Libertas Turjak — Aurora 2:3 Bor - ASFJR	3:0
Torriana — Are Linea 3:1 Il Pozzo — PAV Dormisch 3:1
LESTVICA
Bor	10 10		0	30 2	20
Aurora	10	9	1	27 12	18
Are Linea	10	7	3	23 15	14
Noncello	10	6	4	22 18	12
Libertas Turjak	10	4	6	20 22	8
Torriana	10	4	6	19 22	8
Dom Gorica	10	4	6	17 22	8
H Pozzp	10	3	7	15 26	6
ASFJR	10	2	8	12 27	4
PAV’Dormisch	10	1	9	9 28	2
PRIHODNJE	11.	KOLO:	PAV			
Dormisch - Torriana, Are Linea — Bor, ASFJR — 'Libertas Turjak, Aurora — Noncello, Dom — Il Pozzo.
Spet lepa priložnost za obe naši šesterki. Borovci se bodo pomerili v mestnem derbiju z Are Lineo, ki jim ne bi smela delati prevelikih preglavic. Goričani pa bodo sprejeli v goste II Pozzo iz Vidina, ki ima dve točki manj in tako spada med slabše nasprotnike v tej skupini.
G. F.
BOKS
KITWE, 4. — Zambijski boksarski prvak srednje teže Hugo čansa je umrl le nekaj ur potem, ko ga je v nekem dvoboju s k.o. premagal Škot McMillan. 21-letni Čansa je po k.o. sam vstal, v kotu ringa pa je zgubil zavest in se odtlej ni več ovedel.
NOGOMET
HAAG, 4. — V polfinalu nogometnega tekmovanja za nizozemski pokal je Eindhoven izločil sloviti Ajax z 2:1.
Popravek lestvice
smučarjev na ZSŠI
SPDT sporoča, da je prišlo v lestvicah letošnjih 8. ZSŠI, v moški kategoriji, do neljube pomote. Pomotoma je bil izpuščen Poletov tekmovalec Gorup in se lestvica pravilno glasi tako:
9.	Gorup Robert 46”48,
10.	Rebula Davor,
11.	Nanut Loris.
Prihodnjič bo Primorje počivalo, Gaja pa ne bi smela imeti večjih težav v tekmi proti Ederi. Vodeči S. Giovanni se bo spoprijel s krepkimi Zaulami. Tekma bi morala biti zanimiva in odprta vsem izidom.
IZIDI:	Giarizzole — Primorje
2:0, Edera — Esperia Sv. Alojzij 1:1, Zaule — Gaja 3:1.
PRIHODNJE KOLO: S. Giovanni
—	Zaule, Gaja — Edera, Esperia Sv. Alojzij — Giarizzole, Primorje počiva.
LESTVICA: S. Giovanni 9, Zaule in Giarizzole 8, Edera 6, Gaja 5, Esperia Sv. Alojzij 4, Primorje 3.
Skupina C
Vesna je na tujih tleh osvojila koristen remi s Stockom. Naši fantje pa se bodo morali še krepko boriti, če se bodo hoteli uvrstiti v finale, saj kar pet ekip sledi Križanom v presledku dveh točk. Zelo nevarno se približuje Inter SS, ki je v nedeljo premagal De Maceri. Paziti se morajo tudi Rosan-dre, ki je zadnjič počivala.
Prihodnjič bodo naši fantje sprejeli v goste Inter SS. Tekma je odprta vsem možnim izidom. Rosan-dra pa se bo spoprijela s Stockom.
IZIDI: Inter SS — De Maceri 1:0, Stock — Vesna 1:1, Ponziana — Domio 1:0.
PRIHODNJE KOLO: Rasandra — Stock, Vesna — Inter SS, De Ma-cori — Ponziana, Domio počiva.
LESTVICA: Vesna 9, Stock in Ponziana 8, Inter SS in Rosandra 7, De Macori 3, Domio 2.
Skupina D
Triestina A je tudi v nedeljo zmagala. Libertas Trst, ki sledi Tržačanom na lestvici je remiziral s tretjeuvrščenim Fortitudom. V preostalem srečanju je Tergeste končno osvojil prvi par točk z visoko zmago nad Costalungo. Prihodnjič se bo Triestina spoprijela s Costalungo. O zmagi Tržačanov ni dvoma. Libertas Trst pa bo gostoval pri Roianeseju.
IZIDI: libertas Trst — Fortitu-do 1:1, Roianese — Triestina A 0:2, Tergeste — Costalunga 4:0.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana
—	Tergeste, Costalunga — Triestina A, Roianese — Libertas Trst. Fortitudo počiva.
LESTVICA: Triestina A 13, Libertas Trst 10, Fortitudo 7, Roianese 5, Muggesana 4, Costalunga 3, Tergeste 2.
MLADINCI
Tudi v nedeljo so Giarizzole dokazale, da so trenutno v dobri formi in zasluženo zasedajo prvo mesto lestvice. Z lahkoto so premagale Inter SS, ki je zadnji na lestvici brez točk. Na drugem mestu pa je CGS. Nevarno napreduje Costalunga, ki ni odigrala prvih dveh kol in je v 4 odigranih tekmah o-svojila 7 točk. Prihodnjič se bodo Giarizzole spoprijele z Muggesano, ki zaseda sredino lestvice, vendar ima v svojih vrstah nekaj zelo sposobnih nogometašev. Libertas Rocol pa bo igral proti zadnjemu, Cremcaffeju in bi moral z lahkoto osvojiti celoten izkupiček.
IZIDI: Libertas Trst — CGS 1:2, De Macori — Edera 0:1, Costalunga — Muggesana 0:0, Giarizzole — Inter SS 4:1, Libertas Rocol — Cremcaffè 3:0.
PRIHODNJE KOLO: Inter SS — Libertas Rocol, Muggesana — Giarizzole, Edera — Costalunga, CGS
—	De Macori, Cremcaffè — Liber-
Trst
LESTVICA: Giarizzole 10, CGS 9, Libertas Rocol in Costalunga 7, E-dera in Muggesana 5, Cremcaffè in De Macori 3, Inter SS 0.
ZAČETNIKI
V nedeljo so najmaljši Brežani zgubili brez borbe z 2:0 in jim je bila odvzeta točka. Na lestvici vodi Esperia Pio XII. Esperia je v 10 tekmah zbrala 31 točk. Drugo mesto zasedajo Giarizzole. Prihodnjič se bodo naši najmlajši spoprijeli s Tergestejem in bi lahko osvojili točko. Esperia bo igrala proti ekipi Opicina Supercaffè in
bi morala z lahkoto osvojiti celoten izkupiček. Giarizzole bodo gostovale pri Muggesani.
IZIDI:	Cremcaffè — Ponziana
0:1, Rosandra — Libertas Rocol 0:3, Esperia Pio XII - CGS 1:0, Tergeste — Opicina Supercaffè 0:0, Soncini — Breg 2:0 b.b., Giarizzole — Fortitudo 5:0, Zaule — Mug-gesma 0:0.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana — Giarizzole, Fortitudo — Soncini, Breg — Tergeste, CGS — Rosandra, Opicina Supercaffè — Esperia Pio XII, Libertas — Rocol — Cremcaffè, Ponziana — Zaule.
LESTVICA: Esperia Pio XII 31, Giarizzole 27, Soncini 26, Tergeste 21, Opicina Supercaffè 17, Libertas Rocol 16, Ponziana 15, Fortitudo 13, Rosandra 12. Zaule 11, Muggesana 10, Breg 9, CGS 8, Cremcaffè 4.
Jolo
16. KOLO PRIMORSKE NOGOMETNE LICE
Zaslužena zmaga Renč v derbiju
Padlo je rekordno število golov
V Renčah se je zbralo veliko število gledalcev v derbiju med Renčami in Hrvatini. Renčani so zaigrali dobro in kmalu preko Krajnika in Fajta povedli z dvema goloma prednosti, kar je bil tudi rezultat prvega dela igre. Povedati velja, da so tudi gostje s povezano igro navdušili gledalce. V drugem delu smo videli še po en gol na vsaki strani. S to zmago so Renčani utrdili svoj položaj na lestvici.
Bilje so visoko zmagale v gosteh proti slabi ekipi Ceste.
Proleter je (po začetni krizi) zaigral zelo dobro in je visoko premagal Vipavo.
Piran si je zmago proti Brdom zagotovil šele v drugem delu igre. Pivka je v Ilirsko Bistrico prispela le z devetimi igralci in še ti so se dobro upirali slabim domačinom. Branik si je v Komnu priigral
pomembno zmago, čeprav so domačini zastreljali enajstmetrovko.
...............
V 2. ZVEZNI ODBOJKARSKI LICI
Šesterki Salonita in Izole praznili rok
V soboto se bo Salonit pomeril s Fužinarjem
Salonit in Izola sta v nadaljevanju prvenstva gostovala in se vrnila domov brez točk.
Odbojkarji Izole so igrali v Ka-štel starem pri Splitu od koder naj bi prišli domov s parom točk, saj je domača Mladost predzadnja na lestvici in je doživela tudi doma nekaj porazov. Žal se želje niso uresničile. Domačini so zaigrali odlično in so zasluženo osvojili nov par točk. Igralci obeh ekip so prikazali lepo odbojko. Med igralci Izole sta se tokrat odlikovala veteran Jakomin in mladi Kolenc.
Moštvo Salonita je odpotovalo v Karlcvac zelo pomlajeno, saj je tokrat poleg Bukovca manjkal tudi Jerončič. Kanalski ligaš je v Karlovcu igral odlično. Do izraza so v moštvu prišle nekatere odlike, ki jih do sedaj nismo videli. Pomanjkljivosti v igri na. mreži so znali mladi igralci riaaò'méstiti ž borbenostjo in učinkovito igro v polju. V Karlovcu je po. zelo dolgem času spet zablestel „Uspešno pa mu je konkuriral mladi Ivica Jela vič.
Tekma v Karlovcu je pokazala, da v Kanalu uspešno izvajajo proces pomlajevanja moštva in da ta proces ni povzročil večje krize in padca v kvaliteti, kot je v takih primerih skoraj nujno in neizogibno. Seveda se v Kanalu še niso odrekli Jerončiču in Bukovcu, ki še nista izrekla zadnje besede in se bosta pojavila na igrišču že to soboto.
* * •
Od ostalih slovenskih moštev je v tem kolu igral samo še Kamnik, ki je po dolgem času prišel do prepotrebnih točk. Kamnik je gostil zadnjeuvrščeno Zenico, ki je prišla kot nalašč za prekinitev neprijetne serij* zaporednih porazov. Slovenski derbi med Mariborom in Fuži-narjem pa je bil preložen, vendar mora biti odigran še pred nedeljo.
# * #
V	naslednjem kolu bosta primorska Ugaša igrala doma in sprejela v goste težka nasprotnika. Že v soboto ob 18. uri se bodo igralci Salonita v Kanalu pomerili z vodečim Fužinarjem. Obeta se zanimivo srečanje, saj je Fužinar v odlični formi. Po drugi strani pa bi si radi Kanalci prislužili nov par točk. Kot zanimivost naj povemo, da Fužinar v Kanalu še nikoli ni zmagal. Tudi v tistih časih ne, ko je v moštvu igral proslavljeni reprezentant Urnaut! V Kanalu pa dajo nekaj tudi na tradicijo!
V	nedeljo dopoldan pa gostuje v Izoli Karlovac, ki bi lahko bil domačinom zelo nevaren nasprotnik, če ne bodo znaU ustaviti odličnih
bratov Zec. Maribor potuje v Banjaluko brez večjih ambicij. Kamnik pa bi točke v Borovem zelo potreboval, čeprav je skoraj gotovo, da bo ostal praznih rok.
Rezultati slovenskih moštev: Karlovac — Salonit 3:2	(13:15,
15:8, 15:7, 10:15, 15:4)
Mladost — Izola 3:1 (15:11, 9:15, 15:11, 15:6)
Kamnik — Zenica 3:0 (15:8, 15:3 in 15:11)
E. Hvalica
SMUČANJE
LA FLANGE, Isabelle Mir je
4. — Francozinja postavila svetovni rekord v hitrostni smučarski vožnji za ženske s p.h. 143,470 km na uro. Dosedanji rekord je bil last Avstrijke Staffnerjeve s p.h. 143,027 km na uro.
Novega rekorda verjetno ne bodo uradno priznali,- ker niso bili prisotni predstavniki FIS.
NOGOMET
BARCELONA, 4. — V Španiji so v preteklih dneh prodali veliko število gramofonskih plošč, na katerih so posnete nizozemske pesmi. Pevec teh pesmi je znani nizozemski nogometaš Johann Cruyff.
REZULTATI:
Renče - Hrvatini	3:1
Cesta - Bilje	2:7
Proleter - Vipava	5:0
Piran - Brda	3:0
Transport - Pivka	2:1
Komen - Branik	1:2
Vodice so bile proste.	
LESTVICA PO 16. KOLU
Renče 27; Bilje 22; Proleter 21; Branik 19; Hrvatini 18; Transport in Piran 17; Vodice 16; Barda in Pivka 11; Komen 5; Cesta 4; Vipava (—4) 0.
V naslednjem kolu se bodo sestali: Branik - Renče, Hrvatini - Transport, Pivka - Piran, Brda - Proleter, Vipava - Cesta in Bilje - Vodice. Komen je prost.
To kolo bo vsekakor med najzanimivejši. Renče gredo v goste k zelo dobri ekipi Branika iz Šmarij, ki je tudi še neporažen v spomladanskem delu. Branik se namreč še ni odrekel visokim pozicijam.
Veliko gledalcev bo privabil tudi lokalni derbi med Biljami in Vodicami v Biljah.
Igor Varl
KOŠARKA
Prijateljska tekma naraščajnikov
Dom remiziral z ekipo Cocktc
Dom - Cockta N. Gorica 50:50
DOM: Čubej 9, Marinčič 2, So-šo! 1, Semolič, Kent 8, Dornik 24, Marušič, Terčič 6, Tomažič.
V	sredo zvečer sta se v prijateljski tekmi srečali naraščajniški ekipi goriškega Doma in Cockte iz Nove Gorice. V tej tekmi pa niso domovci s prikazano igro zadovoljili. Razen Dornika in poškodovanega Konta so vsi ostaU igralci zaigrali pod poprečjem.
Takoj v začetku tekme so si Domovi košarkarji z dobro igro v obrambi in s hitrimi protinapadi priborili zasluženo vodstvo. V tem delu tekme smo lahko videli nekaj res lepih akcij. Polčas se je tako zaključil pri rezultatu 34:18 v korist Doma.
V	drugi polovici tekme pa so do-movci zaigrali mnogo slabše. Novogoričani so nasprotnikove napake izkoristili in nadoknadili zaostanek.
Ker se je tekma zaključila z izenačenjem, sta se ekioi domenili, da bosta namesto podaljškov odigrali povratno srečanje, ki ob v Novi Gorici v torek, 9. t.m.
M. M.
PORAZ PARTIZANA
CANTU’, 4. —- V prvem finalnem srečanju tekmovanja za «Koračev pokal» je italijansko moštvo Forst Cantò premagalo beograjski Partizan z 99:86 (49:44).
Naraščajniki Vesne igrajo letos zelo uspešno
TONE
SVETINA
Naslednji dan so se reševalci zbrali v Martuljku pod Spikovo steno. Tudi Joža je bil med njimi. Spet so ga sneli iz tovarne, kot ponavadi. Poleg domačih vodnikov so bili tu tudi nekateri «skalaši», ki jih je skrbelo za usodo svojih tovarišev. Kot vedno v podobnih primerih je bilo tudi tokrat ničkoliko govorjenja in ugibanja, kaj storiti. In tudi mnenja so bila različna
Negotovosti jih je rešil Sloki. Z mladim plezalcem Mihom sta prišla iz Frdamanih polic, stene, ki je najbližja vrhu Špika.
«No Sloki, kaj je?» je vprašal Čop.
Sloki se je ustavil, si obrisal prepoteno čelo in ravnodušno dejal:
«Nič ni. Preplah brez potrebe! Saj vsi dobro veste, da Pavla rada bivakira. Všeč ji je, če je zavoljo nje pokonci vsa dolina... Morda ji je gori tako všeč, da bi najraje postala špikova temica in nam svetila še kakšno noč.»
«Ne šali se, Sloki! Nekaj je le, povej. Sta potrebna pomoči ali nista?» se je razjezil Joža.
«Nobene pomoči ni treba. Govoril sem z njo. Pravi, da bosta izplezala sama!»
«Dobro, pa naj izplezata sama,» so odločili reševalci, veseli, da jim ne bo treba v nevarno steno.
Joža je zaskrbelo. Pred leti je bil v tej steni s Stanetom to Miro Marko. Dotlej je bila nepreplezana. Vedel je za težave pod vrhom, kjer se previsi kar vrstijo nad stometrskimi prepadi, če se jima zgoraj kaj zgodi, ko ne bo reševalcev...
«Sloki! Ali greva vseeno na vrh? Morda bo le treba kaj pomagati ...» je predlagal Joža.
«Ti greš lahko! Tebe morda ne bo ozmerjala. Jaz pa se ne bom pehal nekaj ur za to, da jih bom na vrhu slišali Ne! tega pa ne!»
Sloki je potegnil ljudi za seboj.
No, grem pa sam, če se nikomur ne ljubi», je užaljeno sklenil čop in vzel nahrbtnik.
«Jaz grem s tabo», se je ponudil Miha, mladi plezalec, ki je prišel s Slokim.
Joža je bil vesel krepkega fanta iskrivih, drznih oči.
«Ali ne bo zate prehudo?»
«Ne. Ne bo! Navajen sem in še štiridesetmetrsko vrv imam s seboj!» Za pasom pa mu Je rožljalo nekaj klinov in oponk.
Joža ga je večkrat videl v gorah. Nekoč ga je srečal v družbi mladega medioinca Hafnerja — takrat je nesel hrano v kočo na Golico,. kjer je bila njegova sestra za oskrbnico. Tovor ga	je že	pošteno' zdelal.	Najprej je oba
premeril od	nog do	glave	in ju vprašal:	«Kam pa kam,
fantička?» pa sta mu takoj priskočila na pomoč. Ker so imeli skupno pot, jima je z veseljem naložil del svojega bremena. Ko ju je potem v koči vprašal, koliko jima je dolžan, sta ga prav pohlevno prosila, da bi ju enkrat peljal čez Severno	steno. Obljubil	jima je. Bil je	navajen, da ga
mladi plezalci prosijo, da jih vzame s seboj. In bilo mu je všeč, da so se čutili počaščeni, kadar jih je vzel v navezo,
Sama sta odšla proti vrhu gore. Miha mu je pripovedoval, kaj vse je preplezal od takrat, ko sta mu s prijateljem pomagala nositi tovor
«No, če	si tako	dober,	Miha, te bova	pa s Stanetom
vzela še to leto za vajenca v navezo in te preizkusila!»
Po tej nepričakovani obljubi je Miha še z večjim veseljem lezel za njim. Vedel je, da Joža drži besedo.
Pred njima je kipela v nebo ogromna piramida navpičnih skal te nenavadne gore. Prejšnje leto so jo v prvih decembrskih dneh naskočili Mira Marko, Stane in Čop.
Kako čuden je splet okoliščin, je pomislil Joža. Takrat je bilo vse predvideno ,da bi skupaj potegnili prvenstveno centralno smer, pa se je zasukalo drugače...
Mira Marko, očarljiva ženska živahnih oči, preudarnih kretenj, z izzivajočimi oblinami, ga je povabila, da bi uresničili njeno zamisel v tej sezoni. Vedel je, da mlada lepotica pleza izredno dobro. Po njenem naročilu je prinesel hrano v kočo pod Špik. Našel jo je zadaj na livadi, ko se je skoraj gola predajala sončnim žarkom in z daljnogledom preiskavala steno. Njeno nežno telo je bilo živo nasprotje surove gmote orjaške stene. «Tole drobno žensko bitje si je zastavilo cilj, da bo kar naravnost vsekalo smer v Špiku.» Prav nič ji ni bilo nerodno, ko ni mogel od nje odlepiti oči. Prezrla je njegovo zagledanost, se zagrnila in se nasmejala:
«Da si le prišel, čop! Si prinesel dovolj hrane?»
«Dovolj, tudi če bomo teden dni v skalah.»
«Toliko pa ne bomo,» je odvrnila.
«Kaj misliš, ali bomo zdelali steno v dveh dneh?»
«Seveda jo bomo!»
«Veš, čop, smer imam že v glavi. Vidiš, tamle bomo šli», je pokazala z drobnim prstom poči in sence kaminov prav v sredini trikotne stene. Kar zazeblo ga je.
Proti večeru je prišel še Stane, zjutraj, navsezgodaj, pa so naskočili steno. Mira je s svojim otroškim smehljajem, ki je bil vedno poln začudenja, plezala vseskozi naprej Joža se je to malo upiralo, toda kaj je hotel — špik je bil njen cilj in ni imel pravice oropati jo užitka, da se prva dotakne še nikdar od nikogar dotaknjenih skal.
Premagali so nad polovico stene, ko so se nekoliko sporekli. Pravzaprav je Joža prišel navzkriž z Miro. Bila je trmasta in ni odstopila niti za meter od smeri, ki si jo je zamislila. Poleg tega pa ga je začelo zavijati v trebuhu. Na čelo so mu stopile znojne kaplje in bolečine so se večale. Bil je slabe volje zaradi bolečega trebuha in zaradi ženske, ki je venomer hotela lesti naprej, tudi tam, kjer so se obetale prevelike težave. Dejal ji je, da bi se rad vrnil. «Potrpi, čop, saj bo minilo,» ga je pregovarjala. Ni mogel drugače, ni ji hotel pokvariti ture in otroške radosti nad velikim podvigom, ki ga je hotela izvesti prav v navezi.
Zvečer ju je ob ognju navduševala do onemoglosti. «Fanta, vesta, kaj to pomeni, če nam uspe? Ne, vidva se tega ne zavedata.» Pisalo bo, v vseh naših časopisih pa v nemških, švicarskih, angleških alpinističnih revijah... V Planinskem vestniku: Severna stena špika preplezana! «Po vsej Evropi bo odjeknilo, da so plezali Mira Marko, čop in Tominšek!» Kakšna blaženost ji je sijala v očeh! Ni mislil, da lahko slava podneti tako velik kres!
Ni mogel naprej z njima. Bilo mu je težko, toda v njem je kipela jeza, ki je ni hotel pokazati. Dal je Stanetu svoje plezalndke, ker so bili njegovi že vsi razcefrani, in vso pijačo. Potem ga je Stane spustil po sedemdeset metrov dolgi vrvi čez steno v dno kamina, od koder se je spuščal sam.
Pri prvem usahlem macesnu je zavijanje v trebuhu doseglo vrhunec. Komaj toliko je utegnil, da se je prijel za suho vejo, počenil in odpel hlače. Preklinjal je konzerve... Potem mu je nenadoma odleglo. Zastrmel se je v steno, od koder je slišal padati odkrušeno kamenje. Postalo mu je žal, da ju je zapustil. Imelo ga je, da bi kar sam plezal za njima. Pa se je spomnil na časopise. Kje pa bi pisalo, če bi se pobili v predelih špika in nikoli ne prišli na vrh? Saj je vseeno, če je zvezan ali ne! Ena prvenstvena gor ali dol, v gorah je še dovolj nepreplezane-ga... «Si vsaj ljudje z mojo sliko ne bodo brisali zadnjic,» se je potolažil.	(Nadaljevanje sledil
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polle,na 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri • ••
Stran 6
5. aprila 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in
H
ZTT - Trst
ZASLIŠEVANJE VALPREDE IN GARGAMELLIJA NA PROCESU V CATANZARU , MEDTEM KO METEOROLOGI NAPOVEDUJEJO PONOVNO OFENZIVO SLABEGA VREMENA^
Javni tožilec ponovno vztrajal Orkani pustošili v Midwestu:
pri nebistvenih podrobnostih
Bistvenih vprašanj, kot so naprave za tempiranje bomb, razstrelivo torbe tovarne Mosbach Gruber, se je mora! lotiti Valpredov odvetnik
CATANZARO, 4. — Danes se je pred catanzarskim porotnim sediščem nadaljeval proces proti Pietri! Valpredi in ostalim anarhistom, obtoženim, da so odgovorni za pokol v Kmečki banki na Trgu Fontana v Milanu. Valpreda je med sodno obravnavo, ki se je zavlekla za skoraj ves dan, odgovarjal na vprašanja javnega tožilca Mariana Lombardija in na vprašanja njegovega odvetnika Guida Calvija. Značilno je, kot je poudaril anarhistov branilec, da je morala prav obramba zastaviti obtožencu vprašanja bistvenega pomena, ki zadevajo naprave za tempriranje bomb, uporabo razstreliva, torbe tvrdke Mos-
STRIPTIZERKA
že ko se je slačila, je najlepša striptizerka iz Marakaiba opazila petičneža, ki je sedel sam ob mizi. Bolj kot postav-nost moškega je njeno zanimanje pritegnil prstan, ki ga je neznanec nosil: čudovit briljant vreden nad šest milijonov lir.
Po nastopu je dekle ponudilo moškemu svojo družbo in kazalo je, da sta prav rojena eden za drugega. Zabavala sta se, plesala in pila. Hkrati, pa so ju goste slišali, kako sta se začela prepirati. Dekle je skušalo pobegniti, a moški, čeprav ni bil več mladenič in je izpraznil že nekaj kupic šampanjca, je planil za njo in jo ujel. Kaj se je zgodilo? Striptizerka je bila sicer očarljiva, ni bila pa spretna žongler-ka. Ko je skušala sneti moškemu prstan, je ta takoj o-pazil njen naklep. Posegli so agenti, ki so priprli striptizer-ko, a prstana ni bilo nikjer. Kje je bil? Prišel je na dan nekaj ur pozneje v kliniki s pomočjo učinkovitih odvajalnih sredstev.
ZAMUDA
Vlaki, ki so vozili na progi Rim - Neapelj so včeraj zjutraj prispeli na cilj z znatno zamudo. Pri postaji v Albanovi nedaleč od Caserte je namreč neka ženska sedla na tračnice, «ker jo je čakanje na soproga utrudilo». Ko je prevozil prvi vlak, je strojevodja zapiskal, da bi opozoril žensko na nevarnost. Kot da bi piskal zidu: ženska se ni premaknila. Železničar je moral ostro zavreti, da ni pomendral ženske, ki se mu je opravičila, da ni slišala piskanja, ker da je nekoliko naglušna.
PASJA STRANIŠČA
Tudi v zahodnem Berlinu je že dalj časa v teku razprava za postavitev pasjih stranišč. Pri pogajanjih med strankami pa se je verjetno nekaj zataknilo, ker občinski odbor še ni odobril zadevnega odloka. Problem pa je tudi iz leta v leto manj pereč, saj je spričo skokovitega naraščanja cen vse manj ljudi pripravljenih gojiti psa. Pa tudi dreves in drogov električne napeljave je dovolj za naših 70 tisoč psov, je filozofsko komentiral neki Berlinčan.
Valpreda: «Isti odgovor.»
Calvi: «Veste kaj je binitroto-luen?»
Valpreda: «Ne.»
Calvi: «So vas soočili s preživelimi pokola v Kmečki banki?»
Valpreda: «Ne.»
Calvi: «Ste zahtevali soočenje?»
Valpreda: «Da. od preiskovalnega sodnika Cudilla.»
Calvi: «Ste imeli tlorise uradnih prostorov banke Credito Italiano?»
Valpreda: «Nisem imel tlorisov, pač pa seznam podružnic te banke. ker sem po navadi namesto denarja jemal na pot krožne čeke.»
Obtoženec je nato govoril o svoji bolezni, o vojaškem roku, o delovanju krožka «22. marec», o svojem političnem prepričanju o svojem načinu življenja. Ob koncu je še govoril o svojem domnevnem sporu s Pinellijem in pojasnil, da ni šlo za nič bistvenega. F*red zaključkom zasliševanja Pietra Val-prede se je obramba večkrat o-stro sporekla s predstavniki zasebnih strank, ki so, podobno kot javni tožilec, vztrajali pri nebistvenih vprašanjih.
Za Valpredo je stopil pred sodnike Roberto Gargamelli. Napetost v sodni dvorani je bila zaradi soo-rov med obrambo in tožilcem skoraj otipljiva. Še pred obtožencem je spregovoril odvetnik Alberto Ma-lagugini, ki je pozval predsednika, naj prebere anarhistu obtožnico in dokaze, na katerih ie osnovana, ker «mu doslej nihče ni hotel točno povedati na čem temelji obtožba.» Odvetnik je še poudaril, da mora biti obtoženec točno obveščen česa ga dolžijo in na kakšnih dokazih temelji obtožnica, da se lahko učinkovito brani. Predsednik dr, Zeuli pa ni mogel zadostiti odvetnikovi zahtevi in je le prebral generično in pomanjkljivo obtožnico.
Gargamelli je poudaril, da zavrača vse obtožbe, «ki jih je — kot izhaja iz zapisnikov — policija pri-
pravila že preden so nas aretirali.» Poudaril je tudi, da sta iz sodnih aktov izginila zapisnika prvih dveh zasliševanj.
Po tei Gargamellijevi izjavi je predsednik prekinil razpravo, Ki se bo nadaljevala jutri z zasliševanjem Gargamellija in Valpredove tete Rachele Torri.
LA SPEZIA, 4. — Porotno sodišče je obsodilo na 4 mesece zapora in 20 tisoč lir globe mladega pripadnika levičarskega izvenparlamentamega gi-bil žalitve vlade in vojske, ker je delil letak, v katerem se je obsojala Andreottijeva vlada in policija zaradi «trdih zatiralnih nastopov».
288 mrtvih in več sto ranjenih
Več milijonov dolarjev gmotne škode - Najhuje prizadete države so Kentucky, Ohio, Indiana in Alabama
CHICAGO, 4. — Silovito neurje je snoči pustošilo ob obširnem pasu ZDA in južne Kanade ter terjalo na stotine človeških žrtev. Začasen obračun je 283 mrtvih in več sto ranjenih, predvidevajo pa, da bo končni obračun še veliko tragičnejši, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se druga silovita neurja približujejo z veliko hitrostjo že opustošenim področjem.
Oblasti govorijo o milijonih dolarjev gmotne škode. Neurje se je predvsem zneslo nad Kentuckyjem, Ohiom, Indiano in Alabamo, o mrtvih in znatni škodi pa poročajo tudi iz Georgie, Tennesseeja, Severne Caroline, Illinoisa, Michigana in Oklahome, šte-
vilo mrtvih narašča iz minute v mi- j Alabami, manjša naselja pa so domito. Po podatkih, ki so jih imeli1 besedno odpihnili. Župan Xenie, mes-
davi v zbirnem centru v Washingto-nu je bilo v Kentuckyju 73 mrtvih, v Indiani 44, v Tennesseeju 33, v Ohiu 30. osem ljudi pa je izgubilo življenje v Windsoru v kanadski državi Ontario, ker se je zaradi močnega vetra zrušila streha nekega zabavišča.
V državah, kjer je divjalo neurje so bolnišnice nabito polne ranjencev in na meji svojih zmogljivosti. Skoraj povsod so mobilizirali državno gardo.
Silovit veter in zračni vrtinci so opustošili velika mesta kot so Luis-ville v Kentuckyju in Cincinnati v
iiimitiiiiMimiiiilliiiiilliitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliilimiiitl
wiiiiniiininiiiiiniiiiiiiiniiuiiinimiiiiiuiiniiniiiiiiiiHniiiiuiiiiniiiiiiiniiiniiiiiiu;..«iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii|||i
Se nepojasnjeni vzkoki him nesreče
letalo strmoglavilo v Botsvani: 77 mrtvih, samo 7 preživelih
Umrlo je 75 temnopollih rudarjev, ki so se vračali iz južnoafriških rudnikov zlata
JOHANNESBURG, 4. — Potniško | južnoafriških rudnikih. V rudnikih
letalo vrste DC-4, na katerem je bila skupina črnopoltih rudarjev, je strmoglavilo v prvih jutranjih urah pri mestu Francistown v državi Botsvana. Umrlo je 77 oseb: prvi pilot in njegov pomočnik ter 75 potnikov. Preživeli so samo mehanik in 6 potnikov. Po prvih vesteh kaže, da je letalo strmoglavilo nekaj minut po vzletu blizu letališča Francistowna. Vzroki ne-srtče še niso znani.
Črnci so se vračali domov v srednjeafriško državo Malavi potem, ko so več tednov delali v
.....................n............................................»...
IZSILJEN ALI PROSTOVOLJEN SKLEP MLADE MILIJARDERKE?
Ugrabljena Patrida Hearst
t	•! v•!	»	1 •J 1 •-
se je pridružila „
V magnetofonskem posnetku trdi, da se bo borila na strani Sym-bioniške osvobodilne vojske ■ Staršev izjava ni povsem prepričala
bach - Gruber, v kateri so atentatorji skrili peklenske stroje, železnih škatlah tvrdke Juwell, ki so jih atentatorji uporabili za pripravo bomb.
Prav na današnjem zasedanju so prišle še bolj kot v prejšnjih dneh do izraza razlike v pojmovanju sodnega postopka med tožilcem in o-brambo. Tožilec in predstavniki zasebnih strank so s svojimi vprašanji vztrajali pri nepomembnih podrobnostih, da bi spravili Valpredo v zagato. Njihov namen je bil spra viti obtoženca v protislovja, da bi lahko pozneje izjavili: če je Valpreda lagal pri podrobnostih, tudi ostale njegove izjave niso verodostojne. Vorašanja so zadevala barvo srajce, ki jo je nosil na dan atentata, mero pižame, razdaljo, ki loči dom Valpredove tete Rachele Torri od milanske sodne palače, citate iz pogovorov s somišljeniki v krožku «22. marec» in še vrsto drugih nepomembnih podrobnosti.
Ker se obtožba ni hotela dotakniti ključnih vprašanj, je moral to storiti Valpredov odvetnik Calvi, ki je v uvodu poudaril paradoks, da mora branilec štiri leta in pol po pokolu zastaviti obtožencu vprašanja, ki jih noben policist, noben o-rožnik ne preiskovalni sodnik ne predsednik porotnega sodišča ni imel za potrebna.
Odvetnik Calvi je začel kar pri napravah za tempiranje bomb «Valpreda, ste kdaj kupili ali imeli doma ’timerje’?»
Valpreda: «Ne.»
Predsednik: «Veste kako so narejeni?»
Valpreda: «To sem zvedel šele pozneje.»
Calvi:	«Ste kdaj imeli torbe
tovarne Moscbach Gruber?» Valpreda: «Ne.»
Calvi: «Isto vprašanje za železne škatle tovarne Juwell?»
S. FRANCISCO, 4. - Patricia Hearst, hči najbogatejšega ameriškega založnika, ki so jo ugrabili v univerzitetnem mestecu Berkeley 4. februarja letos, je sporočila, da so jo osvobodili, da pa se je prostovoljno pridružila ugrabiteljem, pripadnikom SLA - Symbioniske osvobodilne vojske. Svoj sklep je sporočila v magnetofonskem govoru, ki ga je poslala radijski postaji v Berkeleyu in ki so ga oddali po radiu v vsej Kaliforniji. Postaji so dostavili poleg magnetofonskega traku, tudi sliko Patricie Hearst, ki je oblečena v dolgo svetlo haljo in stoji pred steno, na kateri je narisana kača s sedmimi glavami. V rokah pa drži brzostrelko.
V svojem govoru Patricia pravi, da se je prepričala, da je starši nimajo radi (da bi jo osvobodili so doslej izplačali že dva milijona dolarjev, v kratkem pa bi morali izplačati še štiri milijone dolarjev, za skupnih 3 milijarde in pol lir), kot ne ljubijo revnih ljudi nasploh. «Vi zastopate samo interese vodilnega razreda in ne boste nikoli na strani ljudstva.»
Mlada Patricia, ki je pred kratkim dopolnila 19. rojstni dan, nadalje pravi, da so jo preimenovali v Tanjo, kot mlado gverilko. ki je v Boliviji umrla ob strani «Che» Guevare. «Tudi jaz se bom borila, kot se je borila Tanja za svojo svobodo in za svobodo vseh zatiranih ljudstev.»
Magnetofonski posnetek se zaključuje s krajšim govorom «feld-maršala cinque», ki vodi organizacijo ugrabiteljev — tajno Symbioni-ško osvobodilno vojsko, ki je zaslovela po ugrabitvi mlade milijarderke, vendar pa je že pred tem o-pravila vrsto nasilnih dejanj proti «vladajočemu razredu» v ZDA. «Feldmaršal» napoveduje «splošno o-fenzivo proti sovražnikom ljudstva» in «smrtno obsodbo treh tajnih a-gentov FBI».
Patricini starši so spoznali glas svoje hčere, trdijo pa, da so ji izjavo izsilili z grožnjami ali celo z mamili. Vendar nista o tem prav prepričana:	milijarder	Randolph
Hearst trdi. da je hčer bila samo dva meseca pri ugrabiteljih ir. da je to premalo, da bi se res lahko odpovedala udobnemu življenju, ki ga je spoznala v 20 letih bivanja z družino. Dodal je še, da če se res misli pridružiti Symbioniški osvobodilni vojski, se mora prej vrniti da mov, da pomiri zaskrbljene starše in da jim obrazloži svoje novo sta-liščc.
Po svoji strani so tudi preiskovalci FBI prepoznali Patricin glas, vendar nadaljujejo s preiskavo, ka-
teri sicer družina nasprotuje, ker utegne škodovati ugrabljeni hčeri.
Zvečer so preiskovalci FBI sklenili, da bodo brez oklevanja poiskali skrivališče SLA, kjer se skriva, ali kjer skrivajo Patricio Hearst.
V Berkeleyu pa se je razširila vest, da je «ugrabljeno» dekle že dalj časa pripadalo organizaciji SLA in da je sama organizirala ugrabitev, da bi izsilila od očeta podporo za reveže v vrednosti skoro 4 milijarde lir.
last podjetja «Wenela limited» so kopali zlato. Po več tednih dela so jih naložili na vlak, s katerim so jih odpeljali iz Južne Afrike v sosednjo državo Botsvana do glavnega letališča Francistown. Naložili so jih na letalo druV>e «Air Malawi», ki bi jih moralo odpeljati v malavsko glavno mesto Zombo. Tu bi morali naložiti na letalo drugo skupino črncev, ki bi jih po isti poti pripeljali na delo v južnoafriške rudnike zlata.
Predsednik združenja rudarskih podjetij Južne Afrike «Chambers of Mineš», ki vodi in organizira izkoriščanje temnopoltih delavcev je odposlal sožalno brzojavko ma-lavski vladi.
raj se je Cazzaniga takoj povrnil v Italijo iz ZDA, kjer se je doslej skrival.
Med večurnim zasliševanjem naj bi Cazzaniga priznal, da je dajal raznim strankam finančno podporo, da pa ni zahteval v zameno takih zakonov, ki bi koristili petrolejcem. V zvezi s stiki med Zvezo petro-lejcev in Enelom pa naj bi dejal, da je Zveza pomagala državnemu podjetju med kampanjo proti termo-nukleamim centralam, ker so termične centrale (tiste, ki delujejo z naftnimi proizvodi) bile mnogo cenejše ...
Cazzaniga
pred parlamentarno komisijo
RIM, 4. — Parlamentarna preiskovalna komisija je včeraj zaslišala šefa oddelka za stike z javnostjo Zveze petrolejcev Carla Cittadi-nija. Kljub strogi preiskovalni tajnosti se je izvedelo, da se je Cittadini zagovarjal, češ da je samo upravljal večje vsote denarja, ni pa vedel komu so namenjene in čemu so jih dodelili.
Popoldne je komisija zaslišala bivšega predsednika Zveze petrolejcev in družbe Esso Vincenza Caz-zanigo. Proti Cazzanigi so genovski pretorji, ki so uvedli preiskavo o podkupovanju strank, izdali zaporni nalog ki ga je parlamentarna komisija umaknila komaj včeraj. In vče-
teca s 25.000 prebivalci, je sporočil, da mesta praktično ni več. Prebivalstvo v notranjosti posameznih držav je osamljeno. Dokler ne bodo reševalci prišli do njih bo vsak obračun nemogoč.
Neurju se je v Midwestu pridružil še potres, katerega najmočnejši sunki so dosegli jakost pete stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter potresa je bil okrog 200 km južno od Chicaga, sunki pa so bili zaznamovani na obsežnem področju od St. Luisa v Missouriju do Lousvilla v Kentuckyju, od Nashvilla v Tennesseeju do Chicaga.
Skope vesti, ki prihajajo iz prizadetih področij, dajejo grozljivo sliko o pustošenju. V Cincinnatiju, kjer je izgubilo življenje pet ljudi je neka osemletna deklica, ki so jo ranjeno pripeljali v bolnišnico povedala, da ne ve, kje so starši. Objokana je pripovedovala bolničarkam: «Hiša se je zrušila in je zdrobila mojo punčko.»
V	Kentuckyju je guverner proglasil izredno stanje in je prosil zvezne oblasti za pomoč. V Chicagu so bila zrna toče velika kot žogice za golf, veter pa je pihal s hitrostjo 104 km na uro. V Londonu v Ohiu je veter odpihnil streho sodne palače.
V	ZDA ne pomnijo takega neurja odkar so pred devetimi leti na oljčno nedeljo orkani opustošili Mid-west in terjali 270 mrtvih. Letos je bilo vreme v tem delu ZDA izredno slabo.
LIZBONA, 4. — «Proleterska revolucionarna stranka» — PRP je ilegalno razširila po vsej Portugalski leta ke, v katerih poziva delavce, naj manifestirajo na ulicah in trgih ob skorajšnjem delavskem prazniku 1.
P..
Slika priča o silovitosti neurja, ki je razsajalo v Midwestu: samo stena, na katero je bila prislonjena knjižnica, se je uspešno upirala zračnemu vrtincu
maja.
...................................■■■■.....................................................■■■■.........................
V Argentini ubili voditelja Fiata
BUENOS AIRES, 4. — Neznanci so danes ob 13. uri umorili šefa osebja tovarne Fiat v Cordobi, 38-letnega Roberta Francisca Klecher-ja. Klecher se je peljal v avtu mimo nekega gradbišča, ko je iz tega stopil na cesto neznanec in ustrelil z brzostrelko proti avtu. Nato je pobegnil z avtom, v katerem sta ga čakala dva moška.
Klecherja je zadel en sam izstrelek, tako da je utegnil zavreti svoje vozilo, preden se je onesvestil. Ko pa so po nekaj sekundah odprli vrata njegovega avta, je že bil mrtev.
Doslej si še ni nobena od številnih podtalnih organizacij, ki delujejo v Argentini, prevzela odgovornosti za zločin. V Cordobi je politični položaj že dalj časa zelo napet, pred nekaj tedni pa je policija izvedla v tej pokrajini udar in odstavila naprednega guvernerja.
TOKRAT JE ZVEZDE IN MAGIJA NISO ZAPUSTILE
Po napeti bitki je očarljiva čarovnica osvojila naslov prvakinje «Rischiatutto»
Po včerajšnji zmagi ima stvarno možnost kvalificirati se za finalno tekmovanje
MIT.AN, 4. — S pomočjo zvezd, i krat spoprijeli z «lovom na glas» ki so ji obljubile naklonjenost za [ člani modelarskega krožka iz Bre
Ratriciu Hearst z brzostrelko: žrtev ah organizatorka ugrabitve?
vse leto, je očarljiva svetlolasa čarovnica Lidia Baccaglini osvojila naslov prvakinje Rischiatutto.. Po napeti in privlačni bitki je odvzela žezlo študentki Nadii Bosi. Po dveh tednih čakanja (toliko časa so namreč potrebovali izvedenci, da so sprejeli njen priziv) se je Baccaglinijeva vrnila na Rischiatutto s trdnim sklepom, da o-svoji naslov. Uspelo ji je in z zmago je iztržila tudi čedno vsoto: dva milijona in 820 tisoč lir. Z dvema nastopoma je čarovnica zbrala šest milijonov in pol lir, tako da ima stvarne možnosti vključiti se v deveterico, ki se bo konec spomladi spoprijela za naslov superprvaka. Manjka ji namreč le milijon in 200 tisoč lir, da prehiti zdravnika Sergia Rondellija, ki je s 7 milijoni in 680 tisoč lirami deveti.
Bitko, današnja oddaja se je v resnici spremenila v pravo bitko med Bosijevo in Baccaglinijevo, je začela študentka iz Cotogna, ki ji ni bilo pogodu, da ji žirija sprejela priziv Baccaglinijeve. Zagrozila je, da bo odstopila, a po posvetovanju z očetom se je odločila, čeprav nekoliko čemerno, za dvoboj. Kujanje in živčna napetost sta botrovali dvem napačnim odgovorom na začetna vprašanja ter jo nekajkrat zavedli pri odgovarjanju na argumente na panoju: nasprotniki, antično gledališče, veliki zgodovinski dogodki, karakte-risti, Louvre, meteorologija. Vsekakor pa je prvakinja zbrala 520 tisoč lir, skoraj toliko kot z obe ma prejšnjima nastopoma.
Baccaglinijeva je tudi tokrat dokazala, da zelo dobro obvlada vse predmete. Z začetnimi vprašanji je zbrala 250 tisoč lir, ki jih je na to popeterila z razumnim izbira njem vprašanj in s posrečenimi stavami. Dobro je izkoristila vse adute, ki so jih ji naklonile zvezde, tako da je ob koncu prvega dela igre imela že milijon in 410 tisoč lir.
Spričo nabrušenih krempljev Bo-sijeve in Baccaglinijeve se je profesor Giovanni Zanetti, ki si je za glavni predmet izbral zgodovino o-klopnih vozil, previdno umaknil ob stran. Njegovi previdni igri pa je botrovalo tudi dejstvo, da je z napačnim odgovorom na tveganje za pravil skoraj ves kapital, ki ga je zbral z začetnimi vprašanji. Pripomniti gre, da je profesor Zanetti res optimist, če misli, da bi lahko Italijo upravljalo le 11 ministrov.
V kratkem odmoru med prvim in drugim delom oddaje so se to-
scie. Kot modelarji so brez dvoma na visoki ravni, niso se pa izkazali kot «lovci»: kljub spodbudam ljubke Sabine so zbrali le 150 tisoč lir, priznati pa je treba, da so bile tokrat uganke res težke.
S podvojilnim vprašanjem se je prvi spopadel Giovanni Zanetti in se spotaknil ob bitki za Tobruk. «Koliko britanskih tankov so uničili ali zajeli Italijani in Nemci,» se je glasilo vprašanje. «Ni mogoče točno odgovoriti, mislim pa, da okrog 300.» Izvedenci pravijo, da jih je bilo tisoč in kljub ugovoru se bo moral profesor zaenkrat zadovoljiti s tolažilnim žetonom.
Nadia Bosi je kot običajno brez oklevanja zdrdrala odgovor na vprašanja o Faubertovem potovanju v Tunizijo in osvojila milijon in 40 tisoč lir. Občinstvo je v tišini in polni napetosti čakalo na Baccaglinijevo: zvezde ji tokrat niso obrnile hrbta in očarljiva čarovnica se je polastila žezla prvakinje.
V Milanu pogreb zapriseženega čuvaja
MILAN, 4. — Danes so ob prisotnosti sorodnikov, zastopnikov oblasti in delovnih tovarišev pokopali truplo Giovannija Prendina, zapriseženega čuvaja, ki so ga v torek ubili še neznani roparji. Ubili so ga med napadom na oklepni dostavni avto, v katerem so prenašali večjo vsoto veleblagovnice Standa.
Podjetje Standa je razpisalo nagrado 20 milijonov lir za tistega, ki bo odločilno prispeval k odkritju zločincev. Nagrado 5 milijonov lir pa je razpisalo tudi podjetje «Città di Milano», pri katerem je Prendin bil zaposlen. Podjetje je demantiralo vest, po kateri naj bi 10 čuvajev že podalo ostavko, ker niso dovolj zaščiteni pred roparji.
Kongres ZKS
(Nadaljevanje s 1. strani)
naj ve, da je črka A prva. Mislim, da je to zelo enostavno rečeno; to so mi rekli ljudje na nekem sestanku in prav bi bilo, da bi se nad tem zamislili tudi oni z druge strani meje, če jim je res do sodelovanja in mirnega sožitja z Jugoslavijo, tako kakršna je. Kar se pa tiče špekulacij okrog tako imenovanih notranjih slabosti Jugoslavije, so se prav
tako zmotili. Izmislili so si jih sedaj, ko so naši delovni ljudje plebiscitarno pokazali svojo enotnost na volitvah za nove skupščine na osnovi delegatskega sistema, na o-snovi osvobojenega dela in ko so naši ljudje še enkrat potrdili politiko zveze komunistov na kongresih, ki so sedaj v teku.»
Kongres ZKS se bo nadaljeval jutri, ko bodo na plenarnem zasedanju odobrili resolucije kongresa, sklepali o statutu ZKS in izvolili nove organe v ZKS in ZKJ.
tiiiiiiiimiiiiiiiiiitiuiiimiiiiiiiiHiiiimiiiiiimmniimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiimimiHmiiimiiimiMuuiiHMM
ZARADI NEPREVIDNEGA PREHITEVANJA
Trčenje na avtocesti Trst-Benetke: trije mrtvi in en hudo ranjen
Avto argentinske družine se je zaril pod tovornjak
BENETKE, 4. — Na avtocesti Trst - Benetke se je malo pred poldnevom pripetila huda prometna nesreča: avtomobil vrste fiat 128 je čelno trčil v tovornjak. Trije potniki avta so na mestu umrli, četrtega pa so prepeljali v Mestre, kjer so ga sprejeli v bolnišnico s strogo pridržano prognozo.
Nesreča se je pripetila pri vasi Quarto D’Altino, približno 30 km od vhoda avtoceste pri Mestrah. V fiatu, ki je vozil v smeri proti Trstu, so se peljali 51-letni trgovec Victor Fignoni iz Ria de la Plata v Argentini, njegova 44-letna žena Marta Del Carmen Donebatt, 10-let-na hčerka Carmen in 20-letni sin Sergio, ki je sedel za volanom.
Mladi voznik je zapeljal avto na stezo za prehitevanje, ni pa opazil, da je pri tem tovornjak prav tako zavozil na to stezo in tako je silovito trčil v zadnji del težkega vozila. Pri trčenju se je avto zaril pod tovornjak. Avto je popolnoma odkrilo, tako da je potnike obglavilo. Živ je ostal samo voznik, vendar je tudi njegovo stanje zelo zaskrbljujoče.
Avtocesta je bila dalj časa zaprta, nato pa se je promet začasno iztekel po eni sami stezi.
Misovci obtoženi poskusa obnovitve fašistične stranke
NEAPELJ, 4. — Preiskovalni sodnik dr. Calabrese je podpisal zapor-
ni nalog proti 15 osebam, ki so obtožene poskusa obnovitve razpuščene fašistične stranke. Od teh jih sedaj sedi v zaperu samo 13: deset so jih aretirali, trije pa so že sedeli v zaporu zaradi raznih zločinov. Dva od obtoženih fašistov pa sta pobegnila: gre za občinskega svetovalca MSI Massima Abatangela in za prvega neizvoljenega na listi MSI Pasqualeja Jovineja.
Zaostala
Bolgarija
(Nadaljevanje s 4. strani)
sko predelovalni industriji, da ne govorimo o tekstilni industriji. Bolgari ne prikrivajo svojih teženj za sodelovanje na področju avtomobilske industrije in tudi pri gariji opreme za manjše obrate, ustrezna podjetja dobavljajo Bol-graiji opreme za manjše obrate, elektronska industrija iz Niša pa je dobavila Bolgariji večje količine pralnih strojev in drugih podobnih gospodarskih naprav, še posebej veliko prenosnih televizorjev.
Bolgari predlagajo tudi, naj bi Jugoslavija prevzela nase gradnjo celotnih objektov oziroma obratov Skratka, v Bolgariji se kaže volja po tesnejšem sodelovanju z jugoslovansko sosedo, hkrati pa tudi jugoslovanski gospodarski krogi vidijo v sodelovanju z Bolgarijo lepe perspektive razvoja, saj Bolgarija sama doživlja nagel razvoj.