ra 3 Tli NEVNIK t _____ glasilo aŽL*’ - Štev, 237 (2856) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Sporazum je rezultat povojnega razvoja zunanje politike imperialističnih sil in notranjih političnih razmer v Trstu, ki so jih razne politične skupine v službi tujih interesov ustvarile, tako da niso prišle do veljave težnje in koristi tržaških demokratičnih množic, še posebej pa tržaškega delovnega človeka- ... Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. I. gr. TRST, sreda 6. oktobra 1954 Cena 20 lir Izjava Osvobodilne fronte S v i I j ^nC0 ana®nje londonske spomenice o sporazumu 8® e Tržaškega ozemlja, s katero se izroča uprava cone A aAega ozemlja Italiji, tajništvo OF ugotavlja: D; a Sumita o mm plete Tržaškega tztiia jo ta sporazum rezultat povojnega razvoja zunanje ^ J-1 o imperialističnih sil in notranjih političnih razmer j rs u> ki so jih razne politične skupine v službi tujih in h'80" US^var^e’ tako da niso prišle do veljave težnje oristi tržaških demokratičnih množic, še posebej pa baškega delovnega človeka. \7 i v , # zeum ur/av in odn P01023!11) ki ga ustvarja sporazum, je od dobrih ^avoT^oni ašTe^t 0sov med Jugoslavijo in Italijo v veliki meri pogojeno Hied° arSk° ^vljenje, demokratičen razvoj in mirno sožitje &ad j.^!UVeuc^ *n Italijani, kar je istočasno jamstvo za lak ^ ^U^urn’ *n g°sP0n bosta predali upravo tega področja italijanski vladi. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta raztegnili svojo civilno upravo na področja, za katera bosta odgovorni. 3. Mejni popravki, omenjeni pod točko 2, se bodo izvr sili na temelju mape v Prilo- cpscsa' Trst in področje pa v roku treh tednov od dneva podpisa. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta takoj imenovali Razmejitveno komi. sijo, da bi se dosegla točna deraarkacija meje v skladu z mapo v Prilogi I. 4. Italijanska in jugoslovanska vlada sta sporazumni, da bosta uveljavili Posebni statut, ki ga vsebuje Priloga II. 3. Italijanska vlada se obvezuje, da bo ohranila v Trstu prosto luko, skladno z določbami členov 1-20 Priloge Vlil Mirovne pogodbe z Italijo. 6. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da ne bosta podvzeli nobenih pravnih ali upravnih ukrepov za sodni pregon ali diskriminacijo proti osebi ali imovini katerega koli prebivalca področja, ki pride pod njihovo civilno upravo na temelju tega Memoranduma o sporazumu, zaradi pretekle politične dejavnosti v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju. 7. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da v roku dveh mesecev od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu začneta razgovore z namenom, da se sklene sporazum o ureditvi mejnega prometa, vštevši olajšave za gibanje prebivalstva obmejnih področij čez mejo po kopnem in po morju v cilju normalnih trgovskih in drugih dejavnosti in v cilju prevoza in prometa. >Ta sporazum bo ki gi I. Preliminarna demarkaci ja bo izvršena od strani Zavezniške vojaške uprave in ! jugoslovanske vojaške uprave, Tssinlottm C1! č-trn bo podpisan ta Memoran- I o/nlSIVO Ul j dum o sporazumu, vsekakor frslu, 5. oktobra 1954 J1*! zahodne vlade izjavljajo, 9 ne bodo podpirale novih Jjhtev Italije in Jugoslavije izjave VelikDaR*S S° V le v° TrstuVe°k1P1SU Sp0ra' elike eklaracUi vla-I®* >h _ Se*1 2DA praktično pomenijo, da je zanje tržaško vprašanje dokončno rešeno *VVinB:itanije in zda •/?,. Slasita: ,ln Velike Bri-kot dobroti sporazum iSsavME st, °lnOst okoriščata to CUdi» noh»laVO’ da ne b°- Vllhtn Uti j,?' podPore za-Po fy,„_,?05lav'1e. niti 'iti v.^vama^bo S? Qb“toječe080£e rcSe- e s Drihft i, neresenč sj v duh,. . 'lskimi raz- Vv7 dubu *T'~£'W“IW ra7 oS:i*"• "Inu^t za skn;J shremlja-hfive žav0ZniškP Prene- ’ahskiv.Umik am ■ VoJaške »• »li|£h tet T "?4” 'n pri- o« Za^db0 , fJa pod Ijt ^*°Vorn0sti prevzema-'ota J JigoS|a‘,s str“Qi Ita- S sa0raium k 6i ki *a d0' sao,. ki je bi, <,anes Nh>ska viari Vti ^biaviia AJ6 s sv°ie tR/i- eklaracijo, v bila ob- da z rt^ka^.^^a >^o8k^askega azgoyorov h *°5eže * vlada praaanja. j aoimi r 3® zadovoljna SS?C “L,"' ~ »lijo . 10 utrdit’ 1 . mora v JuSo«ia . Vez* ^ed jKfi *v°te S,^0. "e bo bi jih hitt ri Pore zahte- .ute8niij !,U8e države- J)e, ? 'zraja p°staviti. 7U? PrePriča- 5* vPraPrA, gl^HhT. 0 rešiti* ahto nost Varnostnega sveta prepis besedila sporazuma, ki so ga v Londonu podpisali predstavniki Velike Britanije, ZDA, Jugoslavije in Italije, skupno s prilogami, ki se tičejo praktičnih ukrepov za Svobodno tržaško ozemlje. Nadaljnje poročilo bo izročena pozneje. Ob izročitvi tega dokumenta izrabljamo priložnost, da izrazimo globoko zadoščenje naših vlad in naših narodov, da je bil sporazum o tem težkem vprašanju dosežen v duhu Združenih narodov. Zaupamo, da bodo vse miroljubne države z zadovoljstvom pozdravile ta napredek.« Medtem so javili, da se bo Varnostni svet sestal v četr-lek skupno z glavno skupščini. da izvoli sodnike mednarodnega sodišča. Predvidevajo tudi, da bo Varnostni svet ve/ nekaj dni vzel v pretres sporazum o Trstu Varnostni svet mora opraviti nekatere tormalnosti. da spravi s svojega _ dnevnega reda rešeno vprašanje. Predsednik Varnostnega sveta za mesec ok-™r 3e danski delegat Wil-Lam Borberg. juga v Rimu. da upa. da bo sporazum o Trstu omogočil, da se vzpostavi osnova za nove odnose med Italijo in Jugoslavijo. «Z zadovoljstvom dajem agenciji Tanjug izjavo, v zvezi s sporazumom, ki sta ga pravkar podpisali Italija in Jugoslavija. Trdno upam, da bo ta sporazum predstavljal učinkovit instrument za vzpostavitev osnove, novih odnosov med sosednim prebivalstvom dveh držav na način, da se sodelovanje na tem ozemlju lahko razvija v duhu recipročnih interesov in medsebojnega razumevanja in v duhu, ki bo odstranil spomine na pretekla nesoglasja, ki so predolgo trajala. Ni dvoma, da delijo iste občutke tudi voditelji jugoslovanskih narodov in da se bodo iz recipročne dobre volje rodili plodni rezultati za obe naši državi. Prepričan sem da bosta naša dva naroda znala izkazati svoje najgloblje težnje in združiti svoje napore za uresničenje bodočnosti, ki bo RIM, 5. — Italijanski zu-1 vse bolj solidarna v interesu nanji minister Gaetano Mar- splošnega mirta. je zaključil tino je izjavil dopisniku Tan- i italijanski zunanji minister. TRST, 3. — Danes ob 12. uri je šel jugoslovanske delegacije v Trstu opolnomo-čeni minister Jože Zemljak obiskal komandanta cone A Tržaškega ozemlja, generala VVintertona. Kakor se je izvedelo, se je minister Zemljak razgovarjal z generalom \Vintertonom o nekaterih podrobnostih v zvezi z Memorandumom o sporazumu, ki je bil danes podpisan v Londonu. Razgovor je trajal približno eno uro. Martino o sporazumu Popovič in Bebler: Sporazum je osnova za nadaljnje odnose •lugunlavija je storila veliko in hude žrtve - Bebler: Samo v fioni II jo več Slovencev, kot jo vsega prebivalstva v coni B ife. htu°Hk c V> 7ahija’ 5V ' Pril °žiti NEW YORK, 5. - Ob podpisu sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič dal v New Yorku novinarjem naslednjo izjavo: »Sporazum o vprašanju, ki je bil podpi-san danes v Londonu, predstavlja kompromis, dosežen Po pomembnih naporih kljub številnim težavam. Jugoslavija je storila velike in hude žrtve v želji, da omogoči spo-razum o tržaškem vprašanju. kl je leta škodovalo odnosom med Jugoslavijo in Italijo.« «Moja vlada je svobodno sprejela ta sporazum in pri tem upoštevala bodočnost in niagmjo slovenskega prebi- ved-' tnrtStVa tega P°dr°eja, kakor tudi nujnost, da se s spora- Ve- m zumom ustvarijo temelji izboljšanje odnosov z Italijo in olajša tesno in harmonično sodelovanje v našem delu sveta. Verujem, da bo sporazum sprejela vsa Jugosla-vija v istem duhu, v kate-tržaškem [ rem smo ga podpisali. Upam, da bo dosledna izvedba obT veznosti, ki so bile danes sprejeta v Londonu, ustvarila solidno osnovo za nadaljnje odnose med našima dvema državama.« BEOGRAD, 5- — Na prošnjo dopisnika ANSA v Beogradu je dal jugoslovanski državni podtajnik dr. Aleš Bebler naslednjo izjavo sporazumu o Trstu; aStara definicija pojma »kompromisu, da je to rešitev, s katero nobena stran ni zadovoljna, je dobra definicija. Ta definicija ima novo potrdilo v rešitvi tržaškega vprašanja, do katere sta naši dve vladi pravkar prišli. Jugoslavija upošteva svoje gospodarske interese v Trstu, še posebno svojo manjšino v tem mestu, manjšino, ki je številčno večja od celotnega jugoslovanskega in italijanskega prebivalstva cone B. Toda polemika o tem, kdo ima večje pravice biti nezadovoljen niti ničemur ne sluzi, niti ne more privesti do ničesar dobrega. Treba je gledati v bodočnost. Rešitev vprašanja bi morala biti izhodiščna točka v smeri tistega, kar se bo nekega dne o i lahko imenodvalo nova doba v naših odnosih, boljša doba o vsakem pogledu. Kar se nas ga omejuje. Do sklenitve takega sporazuma, bodo pristojne oblasti, vsaka v svoji odnosni pristojnosti, podvzele u-strezne ukrepe za olajšanje krajevnega obmejnega prometa. 8. V roku enega leta od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu, se morejo osebe, ki so bile prej pristojne na področje, ki pride pod civilno upravo Italije, odnosno Jugoslavije, na isto takoj vrniti. Osebe, ki se na ta način vrnejo, kakor tiste, ki so se ž» vrnile, bodo uživale enake pravice kakor ostali prebivalci teh področij. Te o-sebe bodo razpolagale, v skladu z obstoječimi zakoni, s svojo imovino in zahtevami, razen v kolikor niso med tem svojega imetja ze prodale. V roku dveh let od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu bo osebam, ki so prej živele na enem od teh področij, a ki se ne nameravajo vrniti na isto, in osebam, ki sedaj žive na enem od področij, a ki se bodo v roku enega leta od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu odločila da to bivališče zapuste, dovoljeno odnesti svojo premičnino in prenesti svoja finančna sredstva. Nika-ke uvozne niti izvozne carine, kakor nikakršne druge pristojbine ne bodo naložene v zvezi s selitvijo te imovine. Osebam, ne glede na to kje bodo stanovale, ki se odločijo prodati svoje premičnine in nepremičnine v roku dveh let od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu, bodo deponirali zneske, realizirane od prodaje te imovine, na posebnih računih pri Narodnih bankah Italije, odnosno Jugoslavije. Saldo med tema dvema računoma bo likvidiran od strani obeh vlad ob zaključku dvoletne dobe. Brez škode za neposredno izvršitev določb iz te točke, se italijanska in Jugoslovanska vlada obvezujeta da bosta sklenili podroben sporazum v roku šest mesecev od dneva podpisa tega Memoranduma o sporazumu. 9. Ta Memorandum o sporazumu bo javljen Varnostnemu svetu Združenih narodov. London. 5. oktobra 1954 (MANIJO BROSIO) (GEOFFREY W. HARRISON) (LLEWEU,YN E. THOMPSON) (DR. VLADIMIR VELEBIT) Izmenjava pisem O KULTURNIH DOMOVIH (Pismo italijanske vlade jugoslovanski vladi) Moja vlada Vas želi obvestiti,da bo po prevzemuuprrave nad področjem, za katero bo odgovorna na podlagi določb Memoranduma o sporazumu ki je bil danes podpisan v Londonu, preskrbela poslopje v Rojanu ali v katerem drugem predmestju, ki naj se Posebni statut tiče, smo vedno želeli, da bi j uporabi kot dom kulture za prišlo do te dobe, in mi bomo j----------------------------------- —-.... storili vse, da se uresniči«. j (Nadaljevanje na 2. strani) Ker je skupna namera italijanske in jugoslovanske vlade, da zagotovita človeške pravice in osnovne svoboščine brez diskriminacije glede rase, spola, jezika in vere na področjih, ki preidejo pod njihovo upravo v smislu določb tega Memoranduma o sporazumu, je dosežen sporazum o sledečem: 1- Pri upravljanju svo jih področij bodo italijanske in jugoslovanske oblasti ravnale v skladu z na čeli Splošne deklaracije o človc.-kih pravicah, sprejete v glavni skupščini Združenih narodov 10. decembra 1948, zato da bodo vsi prebivalci obeh podro či j brez diskriminacije lahko v celoti uživali o-snovne pravice in svoboščine navedene v omenjeni d( klaraciji. 2. Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Jugoslavija, bodo uživali enake pravice in fretira-nje kakor ostali prebiral ci obeh področij. Ta enakost pomeni, da bodo uživali: a) enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor tudi ostalih človeških in osnovnih svoboščin, zajamčenih s členom 1: b) enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju javnih služb, funkcij, po klicev in nazivov; c) enakost glede vstopanja v javne in upravne službe; glede tega se bosta italijanska in jugoslovanska uprava ravnali po načelu omogočanja jugoslovanski etnični skupini, oziroma italijanski etnični skupini pod njuno upravo, da bosta pravično (fair) zastopani v administrjiiv-nih položajih, zlasti pa na tistih področjih, kakor je šolsko nadzorništvo, kjer gre še izrecno za interese teh prebivalcev; d) enakost ravnanja pri izvrševanju njihove službe in poklica v poljedelstvu, trgovini, industriji ali na kakem drugem področju, kakor tudi pri organiziranju in vodstvu gospodarskih združenj in organizacij v ta namen- Taka enakost v ravnanju se nanaša tudi na obdavčevanje. Glede tega bo osebam, ki se sedaj bavijo z določenim delom ali poklicem, a nimajo potrebne diplome ali spričevala za izvrševanje te aktivnosti, dan rok štirih let od dneva parafiranja tega Memoranduma o sporazumu, v katerem lahko pridobijo potrebno diplomo ali spričevalo. Te osebe ne bodo ovirane pri izvrševanju sva jega dela ali poklica, zaradi tega, ker nimajo potrebnih dokumentov, razen v primeru, da si jih ne- bi pridobile v omenjeni Štiriletni dobi; e) enakost ravnanja glede uporabljanja jezika, kakor je to določeno v spodaj navedeni točki 5.; f) enakopravnost z ostalimi državljani na splošnem področju socialnega zavarovanja in penzij (dajatve za primer bolezni, penzije zaradi starosti, invalidske penzije vključiv-ši tudi penzije za vojne invalide in penzije članom družin padlih v vojni). 3- Podžiganje nacionalne in rasne mržnje na obeh področjih je prepovedano in vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo. 4- Etnični značaj in ne ovirani kulturni razvoj jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo kakor tudi italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo bo zajamčen: a) Te etnične skupine bodo imele pravico do lastnega tiska v svojem materinem jeziku; b) prosvetne, kulturne, društvene in športne organizacije obeh skupin bodo lahko svobodno delovale v skladu z obstoječimi zakoni. le organizacije bodo deležne istega ravnanja kakor druge odgovarjajoče organizacije na od govarjajočih področjih, zlasti glede uporabljanja javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih fitiancij-skih sredstev; italijanske in jugoslovanske oblasti pa si bodo prizadevale, da tem organizacijam zagotovijo stalne ugodnosti, ki jih sedaj uživajo, ali odeovar jajočih ugodnosti: c) obema skupinama se bo nudil pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih srednjih in strokovnih šolah. Take šole bodo v vseh krajih pod ročja pod italijansko upravo, kjer so otroci, ki so pripadniki jugoslovanske etnične skupine, in v vseh krajih področja pod jugoslovansko upravo, kjer so otroci, ki so pripadniki italijanske etnične skupine. Italijanska in jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da bosta obstoječe šole ohranili, kakor so navedene v priloženem seznamu za etnične skupine v področjih, ki so pod njuno upravo, in posvetovali se bosta v Mešani komisiji, ki je predvidena v zadnjem členu tega Statu-ta. preden bosta katero od teh šol zaprli- Te šole bodo uživale e-nakost v ravnanju z ostalimi šolami iste vrste na področju, ki je pod upravo Italije oziroma Jugoslavije, glede preskrbe učbenikov, poslopij in ostalih materialnih sredstev, števila in položaja učiteljev, kakor tudi priznavanje diplom. Italijanske in jugoslovanske oblasti si bodo prizadevale, da bodo učenje v teh šolah vršili učitelji, ki imajo isti materin jezik kakor učenci. Italijanske in jugoslovanske oblasti bodo takoj izdale zakonske predpise, ki so potrebni za ureditev stalne organizacije teh šol v skladu s prednjimi določbami. Učitelji, katerih govorni jezik je italijanski, ki pa so na dan parafiranja tega Memoranduma o sporazumu zaposleni kot učitelji v šolstvu področja pod italijansko upravo, ne bodo odpuščeni iz razloga, ker nimajo potrebne učiteljske diplome. Ta izredna odredba se ne bo uporabljala kot preeedens, in tudi se ne bo zahtevalo njeno uveljavljanje za druge primere razen za zgoraj omenjene kategorije. Jugoslovanske in italijanske oblasti bodo v okviru svojih obstoječih zakonov .sprejele vse razumne ukre- pe, zato da se omenjenim učiteljem omogoči,, da v smislu omenjenega člena 2-(d) pridobijo kvalifikacijo za isti status kot redni člani učiteljskega osebja. Učni programi teh šol ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim značajem u-čenca. 5- Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko u-pravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo se bodo lahko svobodno posluževali svd-jega jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi o-beh področij. Imeli bodo pravico, da od oblasti dobijo odgovor v istem jeziku: pri ustnih odgovorih bodisi neposredno ali pa po tolmaču; pri dopisovanju morajo oblasti preskrbeti vsaj prevod odgovora. Javni dokumenti, ki se nanašajo na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši tudi sodne razsodbe, bodo spremljani s prevodom v odgovarjajočem jeziku. Isto velja tudi za uradna obvestila, javne proglase in publikacije V tistih volilnih enotah tržaške občine in v tistih ostalih občin na področ-ju italijanske uprave, v katerih pripadniki jugoslovanske etnične skupino sestavljajo pomemben element (najmanj eno četrtino) prebivalstva, bodo napisi na javnih ustanc. vah in imena krajev in ulic v jeziku te etnične skupine kakor tudi v jeziku oblasti, ki vrši upravo; v tistih občinah na področju jugoslovanske u-prave. kjer pripadniki italijanske etnične skupine sestavljajo pomemben cle- Seznam šol ment (najmanj eno četrtino) prebivalstva, bodo ti napisi in imena v italijanskem jeziku kakor tudi v jeziku oblasti, ki vrši u-pravo. 6- Gospodarski razvoj jugoslovanskega etničnega prebivalstva na področju pod italijansko upravo in italijanskega etničnega prebivalstva na področju pod jugoslovansko upravo se bo zajamčil brez diskriminacije in s pravično (fair) razdelitvijo razpoložljivih finančnih sredstev. 7. Ne sme se izvršiti nobena sprememba mej o-snovnih administrativnih edinic v področjih, ki pridejo pod civilno upravo Italije ali Jugoslavije , z namenom, da se ogi|>š^; etnični sestav enot, za tere gre. 8. Posebna Mešana r‘ju-goslovansko-italijanska komisija bo sestavljena z' •' J. r~k menom pomaganja in jmu svetovanja o vprašanjih, ki se nanašajo na zas jugoslovanske clnirne skupine na področju pod Stg-lijansko upravo in italijanske etnične skupine na; področju pod jugoslotfartv .ko upravo. Komisija b O’ prav tako pregledovala pritožbe in vprašanja,, kr. jih bodo postavi jjT edinci pripadniki nih etničnih skupit izvajanja tega Stat* Jugoslovanska it janska vlada bos gočili. da Komisija! področja pod njuno mri a--vo, in ji bosta nudiN^rBn olajšave pri vrši tvi dolžnosti- Obe vladi sc nbvežmjPlSj^ da se bosta takoj razgo-variali o podrobnilfiS piših za funkciotl komisije. fr .. vi r|apfa<|t »c loOfl^a ■vo ru^jla *|j M"*3 Seznam obstoječih šol j Dvoletni trgovski stri omenjen v členu 4. (c) prilo-j tečaj — Katinara, ge II (posebni statut) Memoranduma o sporazumu 1. Slovenske šole, ki sedaj | delujejo na področju, ki pride pod upravo Italije na podlagi Memoranduma o sporazumu X. Otroški vrtci a) občina Trst: Barkovlje, Sv. Ivan, Skedenj, Lonjer, Trebče, Sv. Križ, Gropada, Ul. San Fortunato 1, Greta. Sv. Jakob. Sv. Sobota, Bazovica, Opčine, Prosek. b) Občina Devin-Nabrežina: Nabrežina, Devin, Mavhinje. c) občina Zgonik: Zgonik, Gabrovica. d) občina Repentabor: Repen tabor. c) občina Dolina: Dolina, Boljunec, Boršt, Domjo. 2. Osnovne šole: a) občina Trst: Sv. Jakob, Ul. Donadoni, Katinara, Sv. Ana, Ul. Sv. Frančiška, Skedenj, Rojan, Sv. Ivan, Barkovlje, Prosek, Trebče, Bazovica, Opčine, Sv. Križ, Gropada. b) občina Devin-Nabrežina: Nabrežina, Devin, Medja vas, Mavhinje, Sempolaj, Ses-ljan, Stivan, Cerovlje, Slivno. c) občina Zgonik: Zgonik, Gabrovica, Salež. d) občina Repentabor: Repentabor. e) občina Dolina: Dolina, Boršt, Domjo. Pesek, Boljunec, Ricmanje, Mač-kovlje. f) občina Milje: Stramar, Sv. Barbara. 3. Strokovne šole in tečaji: a) občina Trst: Industrijska strokovna šola — Rojan, Industrijska strokovna šola — Sv. Ivan, Dvoletni industrijski strokovni tečaj — Opčine. Dvoletni trgovski strokovni tečaj — Prosek, Strokovni tečaj — SV.i b) Občina Devin-Nabrč Dvoletni industrijski kovni tečaj — Nabrežina, j„ c) občina Dolina: Ur n Dvoletni industrijski kovni tečaj — Dolina. Omenjeni strokovni bodo spremenjeni v stroko^ sole v skladu z itaiijanii zakoni. jlra^s 4. Srednje šole — Trst: Nižja srednja šola —■■'tSi Delle Scuole Nuove — Sv. Jakob, Državna realna in klasična gimnazija — Ul. Lazzeretto Vecchio 9, Državna učiteljska šola — Piazzale Gioberti — Sv. Ivan, Trgovska akademija — Piazzale Gioberti — Sv. Ivan. II. Italijanske šole, ki sedal delujejo na področju, ki pride pod jugoslovansko upravo na podlagi Memoranduma o sporazumu 1. Otroški vrtci: Koper. 2. Italijanski oddelki v otroških vrtcih: Izola, Buje, Novi grad, Piran, Sečovlje, Umag. 3. Osnovne šole: Umag, Kostajnica, Koper, Sv Lucija, Buje, Mornjan, Izola, Semedela, Brtonigla, Novi grad, Piran, Sečovlje, Groz-njan, Sv. Nikolaj, Prade, Strunjan. 4. Strokovne šole (osemletke): Koper, Sečovlje, Umag, Izola, Buje, Novi grad (dvoletna šola). Italijanski oddelek v trilet-s ni ženski obrtni šoli — Koper. 5. Srednje šole: Klasična gimnazija (C. Com-fci) — Koper, Realna gimnazija — Ptr». Dvoletna trgovsko tehnična šola — Izola. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 6. oktobra Nrom\NKi dnevi Na današnji dan je bila leta 1944 poruiena železniška proga med Redipuljem m Devinom na Primorskem. Danes, SREDA «- “ktoWJ B!iuri0i, firoTm zatone Ob Sonce vzide ob 6.08 m 17.38. Dolžina dneva n . 2t vzide ob 14.30 in «ton' Jutri, ČETRTEK 7 oW*» Justina, Dragonika , PO OBJAVI SPORAZUMA O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU Velika večina Tržačanov še enkrat pokazala da se ne veseli prihoda Italiie v Trst te v strogem mestnem središču so izobešene zastave, medtem ko so v pred' mestjih zelo redke kljub izsiljevanju in grožnjam organiziranih skupin Vzklikanje drkali proti Slovencem in Titu s sramotilnimi in grdimi vzdevki Prve predvčerajšnje vesti o prihodu italijanske oblasti v Trst in o včerajšnjem podpisu sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja niso zbudile med prebivalstvom v mestu nobenega posebnega navdušenja. Rekli bi, da so bili ljudje nekako presenečeni, kljub temu, da se je že toliko časa govorilo, da bo sporazum prej ali slej podpisan. Da ne govorimo o tržaških Slovencih, ki so toliko let pretrpeli pod Italijo in so upravičeno nezaupljivi proti katerikoli italijanski oblasti. Sicer sporazum zagotavlja Slovencem določene pravice, ki jih bo morala Italija spoštovati, toda ljudje ne morejo pozabiti tistega kar so doživeli, in je jasno, da jih ne bo nihče samo z besedami prepričal o dobri volji nove italijanske uprave, če ne bo ta takoj pokazala, da ima resen namen dati Slovencem vse one pravice, ki jim pritičejo. Posebno pa še bi se morali pomiriti tukajšnji politični voditelji štirih italijanskih strank, ki so v Rimu na vladi in prvi pokazati drugačen odnos do slovenskega prebivalstva na tem področju. Včeraj pa so se dogodki bolj naglo razvijali. Italijanski listi so pozivali svoje pristaše na manifestacijo dviganja italijanske zastave na Trgu Unita, na mestni palači in na vladni palači. Poziv je bil • 17. uro, dvig zastave pa končno so iz raznih sedežev italijanskih strank in drugih organizacij telefonsko ((opozarjali« ljudi, da je danes praznik in da je treba izobesiti italijansko zastavo. Uredili so posebna središča v ka* terih so prodajali in razdeljevali italijanske zastave. Prve organizirane motorizirane škvadre so začele krožiti po mestu in pozivati lastnike lokalov in trgovin, naj izobesijo italijanske zastave. Vse dopoldne so krožile motorizirane skupine po mestu in izvajale posreden in neposreden pritisk na prebivalstvo, da mora izobesiti zastave. V dopoldanskih urah ni prišlo do nobenih pouličnih manifestacij. Verjetno je prišlo do njih šele potem, ko so zaprli šole in se je študentarija razlila po'ulicah. Prva poulična povorka, ki je šla organizirana po ulipah, se je začela šele po končanem dviganju italijanske zastave na Trgu Unita. Od več tisočglave množice, ki se je zbrala na trgu, kjer je občinski odbornik demokristjan Sciolis v imenu župana in občinskega odbora prečital županov proglas, se je odtrgala skupina nekaj sto srednješolcev, ki so šli z zastavami na čelu ob obrežju proti Domu pristaniških delavcev, kjer so začeli žvižgati in izzivati. Povorka je nadaljevala pot do železniške postaje in nato zavila po Illici Ghega na Ulico Carducci, kjer se je razširila v okrog 1000 manife- stantov. Na Trgu Goldoni se je razšla. Od tedaj so se v raznih predelih v središču mesta ustvarjale manjše povorke golobradcev, ki so krožile pc mestu z zastavami, prepevale in vzklikale. Tudi avtobus turistične ustanove je krožil po mestu ves v zastavah, Ko pa so zagledali kamione angleških vojakov so jim začeli žvižgati in jih izzivati. Med vsem tem časom so posebne motorizirane škvadre krožile po vsem mestu in še celo v predmestja in bližnje delavske rajone, kjer so italijanske zastave le redke. Delavski rajon Sv. Jakob je bil popolnoma miren in skoraj nihče ni izobesil zastave. Zastave so izobesile samo nekatere družine, ki so se v VRSTA ŠOVINISTIČNIH PROVOKACIJ PROTI SLOVENCEM Žrč^ri)b 14. uri in sicer takoj n«i, ko je poveljnik področja gen. Winterton sporočil javnosti, da je bil v Londonu pAHpisan sporazum o Trstu in d»ifje že danes dovolil da dvignejo italijanske zastave n£^vsa javna poslopja. Takoj naše so dvignili italijanske tave na magistrat, na vlad-ifp palačo, na sodno palačo, ifp 'poslopje glavne pošte, na r>ns|opje železniške uprave, na, poslopje železniške posta-j<^- sodišča radia Trst in na vse bstale javne urade v me-s*u. "2e zjutraj je bilo opaziti, dh“'je začel delovati iredenti- stični propagandni in razgra-jalni stroj. V začetku je bilo tpdi ir središču mesta zelo malo ■ .zastav. Potem so se Opogumili vsi tisti, ki so jih izobejali v zadnjih letih, 'Si TERORISTIČNI NAPAD FASISTOV na slovenski lokal pri Sv. Ivanu Skupina kakih 40 škvadristov na motorjih skušala vdreti v notranjost znane gostilne „Capuzzera". Ker se jim poskus ni posredi!, so s kamenjem razbijali vrata in šipe na Včeraj zvečer je prišlo do prvega terorističnega napada na Slovence. Večja skupina motoristov je ob 18.30 napadla dobro znano tradicio-. nalno slovensko gostilno «Ca-puzzera« pri Sv. Ivanu. To je bilo istih 30-40 golobradcev na motorjih, ki so se ves dan vozarili ošemljeni z italijanskimi zastavami po mestu in ki so v večernih urah razgrajali tudi pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu. Pončani in drugih okoliških predelih mesta. Ob 18.30 se je omenjena skupina golobradcev pripeljala iz mesta proti Sv. Ivanu. Pri pivovarni Dreher so se obrnili v stransko ulico, kjer je omenjena slovenska gostilna. Tam so pustili prižgane motorje in se razdelali v dve skupini. Manjša skupina je skušala vdreti v gostilno skozi velika vrata, ki vodijo na vrt in iz tega v notranjost it KONFERENCA MANISTRA FRACASSIJA Ucvftjjfcnski svetovalec je obrazložil klav* Ztlte1' sporazuma - Netočne in dvoumne yp o dosedanjem izvajanju dvojezičnosti —zrair.ob 19, uri je imel fjitpski politični svetovalec fSn> minister Fracassi tiskovno' konferenco, na kaleri je'novinarjem obrazložil glavne točke sporazuma o Tržaškem ozemlju. V začetku je minister Fra-cafesi dejal, da je bistvo sporazuma vrnitev Trsta Italiji. NiftV !fe poudaril, da ima sedanja rešitev začasen značaj. čeprlCv ni v sporazumu opazili bvae obvladajo in razumejo italijanščino. Pri tem naj poudarimo, da ne gre za to. ali kdo razume ali ne italijanščino, marveč za načelno vprašanje, ki ima tudi praktične posledice glede zaposlitve ljudi, ki obvladajo slovenščino. Nato so sledila nekatera vprašanja novinarjev. Največ vprašanj je postavil predstavnik »Giornale di Trieste«. ki je tudi vprašal, ali bodo lahko v Kopru ustanovili italijanski časopis, na kar mu je minister Fracassi morda malce ironično odgovoril: »Upam. da ga boste ustanovil prav Vi«. Novinar je nato pripomnil, da bi lahko »Giornale di Trieste« odprl v Kopru svojo podružnico. iz česar se pač lahko sklepa, da je slabo proučil besedilo sporazuma. Raznim vprašanjem novinarjev, ki so hoteli natančneje vedeti, kako bo potekala nova demarkacijska črta, se je Fracassi izmaknil z izgovorom, da mu ni na razpolago prloženi zemljevid o tej črti. Konferenca, ki je bila v Ul. S. Caterina, gostilne. Večja skupina pa je zasedla okna. Gospodinjo je vznemiril ropot motorjev, zato je takoj pritekla k vratom, kjer je videla skupino mladih banditov, ki so kričali žaljivke na račun Slovencev. Gospodinja je vsa preplašena imela vseeno toliko prisotnosti duha, da je težka vrata pravočasno zaprla tako, da drhal ni mogla vdreti na vrt, gospodar pa je istočasno telefoniral policiji za pomoč. Fašistični razbojniki so videli, da jim je podel napad izpodletel in so samo s kamenjem razbili vnanja stekla na oknih gostilniške sobe in kuhinje, ker ta okna gledajo na cesto in niso bila zavarovana z oknicami. Skozi okna pa niso mogli vdreti, ker so na. njih debeli železni križi. Policijski avto je prišel na mesto čez kakih deset minut po napadu ko se je drhal že umaknila. Tam so policisti napravili preiskavo in zapisnik, nakar je prišla večja skupina policistov, ki so zastra-žili okolico, da bi preprečili nove incidente. Policija ni izdala o dogodku nikakega uradnega obvestila. Kolikor smo uspeli izvedeti tudi i>;so aretirali nobenega izmed napadalcev. Vendar pa policiji brez dvoma ni težko ugotoviti identitete vsaj nekaterih prisotnih razgrajačev, saj ji je menda dobro znano ime njih kolovodje. Gre za znanega svetoivanskega razgrajača, katerega kličejo Pie-ro in ki se je odlikoval tudi v preteklosti s sličnimi podvigi, Baje zna policija tudi za točen naslov tega «vodi-telja«. Upravičeno pričakujemo, da bodo oblasti odločno v kal; zatrle vse poskuse takih terorističnih napadov na slovenske družine, ustanove, podjetja itd., saj so vandalski akti takega značaja v ostrem nasprotju tako s črko kot z duhom včeraj podpisanega sporazuma in se kaj malo skladajo s svečanimi izjavami o prijateljstvu, ki naj vlada med tukaj živečima narodoma- Sporazum poleg tega v točki 3. posebnega statuta izrecno obsoja taka dejanja, ko pravi, da je prepovedano vsako vzbujanje narodnostne mržnje v obeh conah in da bodo kaznovani vsi oni, ki zagreše tak i dejanja. Ni dvoma, da predstavlja barbarski napad na slovensko gostilno grobo kršitev tega jasnega določila in da je treba tako kriminalno dejanje takoj kaznovati. To Zahteva osnovni občutek pravičnosti, poleg tega pa je treba v kali zadušiti vse poizkuse terorističnega ustrahovanja Slovencev, katerega tako dobro poznamo iz obdobja med obema vojnama. Fašistični napad pri Sv. Ivanu je namreč sicer najhujši, vendar ne' osamljeni primer šovinistične mržnje. Iz povork, ki so včeraj krožile po mestu in o katerih podrobno poročamo na drugem mestu, so se čula naj- strupenejša šovinistična gesla in med njimi tudi znano fašistično geslo «A morte i sciavi«. Poleg tega so se čule tudi najodurnejše psovke na račun voditeljev Jugoslavije, s katero naj bi sporazum o-mogočil prijateljske odnose. Vrsta slovenskih družin je dobila tudi. telefonske pozive in grožnje, češ da bodo sedaj že videli, kaj čaka ((preklete Slovence«. Manjših in- i zadnjih povojnih letih naselile pri Sv. Jakobu v nove stanovanjske hiše. Tudi v drugih bližnjih mestnih rajonilt in v predmestjih, da ne govorimo o okoliških vaseh, ni bilo italijanskih zastav, razen kake izjeme. Včerajšnji dan je bil najbolj zgovoren dokaz, da je samo ožje središče mesta, kjer stanujejo povečini bogatejše družine, u-radništvo, industrijci itd., manifestiralo za prihod Italije Iredentistične škvadre so tudi v noči krožile po mestu. Okrog 22. ure so prodrle k Sv. Jakobu in izzivale prebivalstvo. Povorka razgrajačev je po Istrski ulici vzklikala Italiji vmes pa je bilo slišali pogoste vzklike sc'iavi, sc’iavi. Nihče od domačinov se jim ni pridružil. Takoj nato je pridrvelo še nekaj motoriziranih skupin z zastavami, ki so ravno tako razgrajale po Istrski ulici, dokler se niso oddaljile, ker so videle, da se za njih nihče ne zmeni. Za kroniko moramo tudi povedati, da je radio Trst I. takoj po 13. uri, potem ko je bil v Londonu podpisan sporazum, začel oddajati italijanske patriotične pesmi. Italijani so dejansko včeraj po 13. uri že prevzeli vse ustanove, kot da bi bila v Trstu že samo njihova uprava. Vse ostale manifestacije o prevzemu oblasti itd., so samo formalnega značaja, ker so jim An-glo-Amerikanci v zadnjih mesecih dejansko že izročili vso oblast. IZJAUA SEN. DABIfEVJA Značilen bankrot ? Včeraj nismo bili priče le bolj ali manj (rajši manj) nprist-nega» in «spontanega» navdušenja, povorkam in razgrajanju škvader. Pred propadlo staro solidno tržaško trgovino tStrukeh> v Ul. Dante se je zbrala že v zgodnjih urah množica ljudi upajoč, da si bo na sodnijski razprodaji blaga lahko kupila kako stvar ceneje, kot je drugod. Sovpadanje obeh dogodkov je tako značilno, da ne potrebuje drugega komentarja. ŠOLA GLASBENE MATICE b TELESNO - VZGOJNA / SOLA za otroke od 3. do 12. leta. <> PRIČETEK 15. X. 1954. Vpisovanje vsak dan dopoldne od 9.—12. ure v prostorih šole Glasbene Matice v Ul. R. Manna štev. 29/1. SREDA, 6. oktoWl KOP*® """I*,«* Poročila v slov- 06 23.30. 13.30, 19.00 6.15, Poročila v ital- od 19.30 in 23.00. 650 prt- 6.45 Jutranja gl»»^ gled Viška; 7.00iKg^JTsjK 7.30 Zenski keti£ek orkf® ska ura: 12.00 ,4.15 ;jfT 13 IZLETI SPD Izlet na Bled, ki bo dne 17. oktobra. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 19. ure. DANES POPOLDNE V DEVINU Sprejem g&n. De Renzija pri generalu Wmterlonu Danes popoldne ob 16. uri bo, poveljnik področja pen. Win1erton sprejel v Devinu istrske ceste, kateremu so zdravniki ugotovili poleg prask tudi zlom zapestja leve roke. Giacomini, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom je pojasnil, da je med delom na stolpu Acegatovega mehaničnega avta padel na tla. To se je zgodilo ker je filobus št. 10 z električnimi drogovi italijanskega generala De Ren- udaril ob stolp, kjer je bil zazija in bosta skupaj ruz.y.ac- ] poslen zaradi cesar je izgubil Ijala o ukrepih, ki so potreb- | ravnotežje, ni za prenos uprave v coni A STO. Italijanska vlada je določila gen. De Renzija, kot najvišjega častnika italijanske vojske, ki ima nalogo izvesti priprave za prihod italijanske vojske v Trst. Ob tej priliki je tiskovni urad ZVU povabil vse domače in tuje novinarje na obmejni blok pri Stivanu, kjer se bosta britanski in italijanski general srečala, ter v devinski grad, kjer se bosta generala sestala. Začetek pouka na slovenski višji gimnaziji Na Državni višji realni .. , , gimnaziji s slovenskim učnim o odtiodu ameriShiti cel v Trs,u bo otvoritev Poveljnik ameriških čet v Trstu gen. John Dabney je ’ včeraj popoldne sporočil, da cidentov med razgrajajočo dr- : bodo ameriške jzete zapil- haljo in slovensko govoreči mi ljudmi po cestah pa je bilo prav tako precej. Zvečer pa Je krožila omenjena skupina motoristov po Sv. Jakobu, kjer je kričaia psovke pred vsako hišo, na kateri ni bila razobešena italijanska zastava. V Ul. Or-landini pa so napadli nekega moža zato, ker je govoril slovenski. stile naše področje delno 2 vlaki, delno z motornimi sredstvi, delno pa z ladjami in se začasno nastanile v Livornu. Prvi premiki se bodo, po izjavi gen. Dab-neyja, začeli takoj. Dokončni kraj, kjer se bodo ameriške cete nastanile, pa uo kasneje sporočil departma za vojsko. HIJDA PR0MRTNA NEZGODA V SREDIŠČU MESTA FILOBUS ST. 17 do smrti povozil ženo kasneje na obeh straneh do - je trajala približno eno uro. Fri sunku in padcu si je ženska prebila lobanjo in je nekaj minut kasneje podlegla poškodbi v bolnišnici Nekaj minut pred 18. uro t vendar se je rešil brez poje 23-letni F,lic Guida iz Ul. I škodb. Slabše pa je bilo za Donadoni št. 5 šofiral filobus št. 17 po Trgu Ponterosso v smeri Borznega trga. Ko je Guida privozil do višine stavbe Delavskih zadrug je pred seboj opazil žensko, ki ;e prekoračila cesto. Da bi preprečil trčenje je šofer zavil proti desni, vendar prepozno, kajti žensko, identificirano za 4(1-letno Ano Marijo Klapčič iz Ul. S. Nicolč, je z vozilom podrl na tla. Medtem ko so nekateri očividci priskočili ženski na pomoč je vozilo nadaljevalo vož.njo, zašlo na pločnik kjer je podrlo drog z neko tablo in se končno ustavilo ob zid stavbe Delavskih zadrug. Klapčičevo so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi prebitja lobanje in ran na glavi sprejeli na I. kirurškem oddelku. Zdravniki so si ob sprejemu zaradi njenega obupnega stanja pridržali prognozo in res je ženska že ob 18.07 podlegla poškodbam. Z motorjem v kolo in nato še v zid Med vožnjo z motorjem po In. Ginnastica je 23-letni Lutki Maniteo iz D’Annunziove-ga drevoreda v bližini križišča z Ul. Gatteri oplazil kolo, na katerem se je vozil 13-letni Luciano Postogna iz Ul. Giardini, ki se je tedaj l namenom, da prehiti ob cesti ustavljeno vozilo, premaknil proti sredini ceste. Kolesar je sicer padel na tla, motociklista, ki je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je zavozil na pločnik, kjer se je zvrnil na tla. Ker se je laže ranil na nogi je odšel v bližnjo lekarno, kjer so mu rano izprali. Z vespo v avto Na križšču Ul. delTUniver-sita z Ul. Belpoggio je 24-let-ni Lucio Lepre iz Ul. Duca D’Aosta trčil s svojo vespo v zadnji del »Fiata 500», s katerim je 54-letni Bruno Agosti-nis iz Ul. Koroneo tedaj privozil z desne strani. novega šolskega leta 1954-1955 v ponedeljek 11. oktobra 1954 z začetno šolsko službo božjo v Ulici Giustinelli ob 9. uri. Po končani maši se zberejo učenci razredov z realnim učnim načrtom ob 10.15 uri, učenci razredov s klasičnim učnim načrtom pa ob 11. uri v šolskih prostorih v Ulici Laz zaretto vecchio 9/II. Izseljenci v Avstraliji za Dijaško Matico Skupina slovenskih izseljencev, ki je odšla letošnjo pomlad iz Trsta v Avstralijo, nam je poslala 4.000 lir za Dijaško Matico. S tem so naši fantje pokazali, da čutijo tesno povezanost z domovino ter da tudi v tujini niso pozabili te naše zaslužne ustanove. Nadaljevanje stavke v Tržaški konopljarni Lambretist oodrl starko in ji povzročil zlom noge Okoli poldneva so zaradi zloma stegnenice pridržali na ortopedskem oddelku 72-let-no Emo Viditz por. Haidl iz Ui. Geppa, katero je malo prej podrl na tla 25-letni Brune- Stefani, ki je z lambreto vozil po Ul. Milano v smeri nabrežja. Stefani je namreč hotel mimo ženske, ki je prekoračila cesto in se je v ta namen premaknil proti sredi ceste. Ko je prevozil mimo nje jo je rahlo oplazil z vozilom, kar je seveda zadostovalo, da je ženska izgubila ravnotežje in padla na tla. Ce ne bo komplikacij bo Haidlova okrevala v 60 dneh. Motoklub »Mladost« Nabrežina. V nedeljo 17. t. m. organizira klub družabni izlet za člane v Postojno. V Postojni bo skupno kosilo. Vpisovanje na običajnih mestih in se zaključi danes. Motoklub »Jadran« Opčine organizira 17. oktobra ižlet v Dornberg-Zali hrib. Vpisovanje do četrtka 7. t. m. na sedežu. 'Osvobodilna fronta OF za dolinski in miljski okraj priredi v nedeljo 17. oktobra izlet z avtobusom v Omikal v Istri ob priliki kulturne prireditve. Vpisovanje v večernih urah na sedežu v Dolini in v ostalih vaseh okrajev na običajnih mestih do 7. oktobra. 7 a miljski okraj vpisovanje pri Lazarju Veljaku. Ljudska p ros vata Odbor Glasbene Matice v Trstu bo imel svojo redno rejo danes 6. oktobra ob 20.30 uri na svojem sedežu. Vabljeni so tudi člani nadzornega odbora. Darovi in prispevki Za Dijaško Matico so darovali: Ferdinand Kenda iz Miiana 2.000, Sonja Slokar iz Milana 1.500, Vladimir Kavčič iz Vidma 500, Pavla Sancin 200, mladi tržaški izseljenci iz Avstralije 4.000 lir. .45 ' Zabavna 8‘^odTr'^ ' ležke o kulturi, 1 • veni*®!, va do Jadrana: 15-00 v ^ venskih narodnih >" god6, • skih napevov ti % phala ljane; 17.00 ja w:,a goj»JL lomki iz opere Mila jn izvedbi po®$ stra zagrebške 55 B*®” stvom a'Lt,or-|a- rskCTn V&u Smetana: Na "JO« A#p vaja Pianist 'ET1hrvašeifw.: 18 00 Poročila v n. ig.JS Za vsakoga" nekaj.- .,,^ i‘„ (Ogar .jT^gonceiV^ 20 00 Pisma iz Beo?i«-r' 23.10 iz znanih fdmov, za lahko noč. f«»T .12.00 ^ 11.30 Lahki ‘^'ako«^: davanj_e:.J2J0 ^ , |»»lS P®tra. Vin kaj: 13.00 Pestra ^ - 14.00 Poje o 1<25 G ^ Kulturni obrozhj..- 1730./j,,*! klavirje:. JJ® 0^ za štirS«KnoV,Martu«h4TKoo; glasba: 1800orkester; '“'L*«*' za klavir m. orkes za klavir ‘J’,— Maria Tj} ?>■ cert pnanista 6ei- 19-19.00 Zdravniški — stra gSV:.20A^^ ■■ l#' tet: 21.35 Stavju .;2evrio». certov: 22.00 K.,roj Kr*®;, jj.9 Slavnf PevfjL 22°i3l5 k/- lahke melodije, ‘ jz znaninin rm-iižuij--. • i7 zn«”- 35 StavKi .*LvnoSt “J/ certov: 2200 K«h| Kr* cert" za violiti° ih ^ Večerni pl«.|{ ^ ,, ^ 1100 Za vsak°5ar,^2fe ^ 1% scagni: ((Silvano , . N I. O V 15 ‘ ,,2.4 m 327.1 Ul. 202.1 m. Poročila oh nn5°?9.30 j® ](&{ 12.30. 15.00 U-OO’ KOj«di»h 1100 Radijf>Ri n« »‘j«/ Glasbena medi«^. l3 00 ^ ske' "na rod n e f,E5p0nov*‘JV'cl'(®h kovni pogovorh^Pj^i^O®^ Za vsakogar p - j. 1 išče in L-m • inb^jsta*^ Koncert za klav'L. s. ojnjl 2 v f-mohi oP^ pteso^š vič: Sedem jj^ii.Otf ., medigra; Zlom hrbtenice zaradi padca z zida V spremstvu moža so včeraj zgodaj popoldne pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 39-letno Justino Cesnik por. 2erjal iz Doline 249, katero so zaradi verjetnega hrbteničnega zloma in drugih poškodb pridržali s prognozo okrevanja v 1Q ali "20 dneh na I. kirurškem oddelku. Njen 41-letni mož Valentin jr pojasnil, da je žena med nabiranjem dračja na poldrugem metru visokem zidu na njuni njivi, ki je nekako med Dolino in Mačkovljami. nerodno padla. Rjuhe so mu ukradli Predvčerajšnjim zvečer je 52-letni Alojz Metlika s Proseka št. 1 prijavil policijskim oblastem, da so mu neznanci ukradli iz stanovanja 3 rjuhe in 8 prevlek za blazine in mu tako povzročili škodo 20.000 lir. Včeraj dopoldne je bila na sedežu Delavske zbornice skupščina delavk in delavcev Tržaške konopljarne, na kateri so sindikalni predstavniki seznanili delavstvo o predlogih urada za delo za rešitev spora. Ker se delavstvo s temi predlogi ni moglo zadovoljiti, jih je odklonilo in sklenilo, da bo nadaljevalo stavko. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L Kcšir«. Današnji na-povedani se stanek odpade. V nedeljo, 10. t. m. bo sestanek od 9 do 12. SVOJ PRISPEVEK ZA DIJAŠKO MATICO lahko oddaste najbližjemu poverjeniku, ki je v vsaki vasi, v predmestjih in v posameznih mestnih okrajih. Ce pa Vam to ni mogoče, oddajte svoj prispevek tajništvu Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11. na uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Mon-tecchi štev. 6 ali v upravi Primorskega dnevnika v Ul. sv. Frančiška 20/III. Na Vašo željo pa Vas obišče poverjenik na domu ali v Vašem uradu. Treba je le, da nas obvestite na telefonsko šte- vilko 31119 ali 93167. Tako mislimo, da ne more biti zavednega Slovenca. ki bi ne mogel oddati v »Tednu za našega dijaka« svojega prispevka. Odbor Dijaške Matice rature '- Salt.VkoV-s ju; j, E i Naši in i^foo mikrofonom, glasbeni ^ oF 2Smj:u ra v 3 - Televizijski flln AMERIŠKI 10 wi del'- bili in nadh^obiH -dirkalni avtomo uir^a.m -■MZ OpČ''n' ✓ Ferruccio t-^-iaVni« trvmrvhiKka Z Acegatovega avta je padel Na pragu gostilne je padel Proti večeru so morali sprejeti na I. kirurškem oddelku 70-letnega Ivana Jermana z Reške ceste, katerega je spremil v bolnišnico njegov sin in pojasnil, da je oče malo prej ob izhodu neke gostilne v Ul. Campanelle nesrečno padel na tla. Jerman, kateremu so ugotovili udarce na glavi, bo po mnenju zdravnikov okreval v 8 dneh. Kolesar podrl žensko Nekaj minut po 11. uri je 16-letni Giuseppe Bressan iz Ult Lazzaretto vecchio med vožnjo s kolesom po Ul. Mazzini v smeri nabrežja trčil v 54-letno Anito Nigri por. Ve-ronesi iz Ul. Commereiale. ki se je skupno z njim zvrnila na tla. S prognozo okrevanja v 20 ali 40 dneh so zgodaj popoldne sprejeli na ortopedskem oddelku 20-letnega električarja Oresta Giacominija iz Stare VREME VČERAJ Najvišja temperatura 20.1. najnižja 14.7, ob 17. uri 15.8, zračni tlak 1020.7 stanoviten, veter 31 km vzhod-sever-vzhod, vlaga to odst., kaplje, nebo 8 desetin oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20.1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4: Millo, Ul Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkov-liah in Nicoli v Skednju. iZPREO KAZENSKEGA SODIŠČA PIJANA STA RAZGRAJALA V TUJEM STANOVANJU Sodišče ju je sicer spoznalo za kriva, vendar je enega pomiiostiio, drugemu pa dovolilo pogojnost kazni Medtem ko je 28-letni Lui-|in je skupno s svojim 24-gi Carmasin iz Ul. Orlandini I letnim bratom hotel vsiljiv-ležal na postelji in počival, ca spraviti iz stanovanja. Ta je zaslišal iz veže stanovanja! pa se je krčevito upiral in kričanje dveh oseb, ki sta se Carmasinu n; preostalo dru-prepirali z njegovo 59-letno1 gega kot pobrati kos lesa, s materjo. Mož se je razgraja-, katerim je Petrincicha uda- OD VČERAJ DO DANES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE spodinja Daniela Milkovič, ind. izveden« Mario Petronio irl Dla-gajničarka Anita Viviani, uradnik Alfred Cesar in gospodinja Dne 5. oktobra t. 1 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 5 oseb porok pa je bilo 15 POROČILI SO SE: uradnik Stojan Bobev ki uradnica Marija Drofenik, brivec Vitaliano Cecič in frizerka Flavia Can-ciani, zidar Mario Vesnaver in gospodinja Marija Majcen, ta-petnik Marcello Živec in trgovska pomočnica Dinora Pipan, tesar Vittorio De Rosa in gospodinja Rosa Rastna n, inž. Argeo Fontana di Vaisalina in gospodinja Concettina Anzalonc. mehanik Mario Sbrlzzai in šivilja Argelia Cove-rsini, vrtnar Pieiro Gregori in gospodinja Ida Glier-dina, trgivski pomočnik Viri-cio Bud cin m šivilja Jolanda Uei-confe, uradnik Bruno dr. pa- scoli in gospodinja Arina Vidoz, uradnik Duilio Ressmann in go- Renata Moro, uradnik Angelo BetLini in gospodinja Lil 1 a na Stelco, pek C. David Irving in gospodinja Lidia Perossa, UMRLI ~ _______ SO: 75-1 etn i Anton De- nič, 59-letna Anna Iud por. Stefani, 88-letna Antonia Pagano.ni vd delTAsta, 89-letna Elena Kovačič vd. Stoka, 79-letna Marija Gerbec vd. Skuk. PH1HOD1 IN ODHODI LADIJ PRIHODI: z Reke z 32 pot- niki jug tadja »A. Sanlič«, iz. Benetk S 184 I raznega blaga in 12 potniki Ju«, ladja »Titograd«, iz Ta zagone (Španija) z 260 t vina Ital. ladja «Bacro», 17 Sdobbe s peskom in potniki ital. motor, jad. «N. Trionfo«. «M. Faliero«, »Perazzbui«, »Leonilda 11.», «Arce», «N. Scitrtilla« in Pare«. ODHODI: proti Sdobbi s 4 potniki ital. motor. jad. «Ri-naldo«, proti Benetkam s 47 potniki ital ladja «Valfiorita«, proti Port Saidu s 37 potni-ki angl. ladja ((British Union«, proti Anconi s 300 t petroleja in 7 potniki ital. ladja »Mantova«, proti Benetkam s 32C t petroleja ital. ladja ((Barbara«, proti Patrasu s 450 t lesa in 7 potniki ital. ladja »Aristide«, proti Reki s 303 t raznega blaga id 13 potniki holandska ladja «Draco«, proti Sciri (Grčija) prazna angl. ladja (tSvcamore Hill«, proti Reki prazna ju«, ladja #Soča», proti Mareju prazna amer, ladja ((Greeti Harbour«. proti Ar-gostoiiju s 100 t lesa ital. ladja »Milvia«. nja naveličal in ko je spoznal, da sta obe osebi in sicer 27-letni Aimando Petrin cich iz Ul. Settefontane 123 obvesti] ril po glavi in ga tako pri silil k pameti. V tem času pa je že nekdo in 33-letni Carlo De Bernardi iz Lonjerske ceste pijana, ju je kratkomalo spravil iz stanovanja kljub temu, da je vedel, da je De Bernardi prišel iskat Carmasinovo polsestro, s katero je skupno živel a ga je po prepiru pustila na cedilu. De Bernardi se je nekoliko pomiril in ostal pred vratini stanovanja, medtem ko je Petrincicha Car-masinov nastop močno razburil. ponovno je skušal priti v stanovanje in je zaradi tega silovito porinil Carmasi-na, ki pa je zbral vse svoje moči in nasilneža zopet spravil na stopnišče. Kazalo je, da sta se oba pomirila in odšla. Vendar pa ni bilo tako, kajti možakarja sta po desetih minutah ponovno potrkala na vrata in ko so se ta odprla je Petrin-cich ponovno vstopil in ste- pretepu policijo »TEDEN ZA NAŠEGA DIJAKA« Je preizkušnja zavednosti in čuta enotnosti in solidarnosti med slovenskim ljudstvom na Tržaškem. Vsak, ki se čuti vezanega v narodni skupnosti, bo v tem tednu podprl «Dijaško Matico«. ki je prišla na mesto ravno v času, ko se je borba končala. Carmasina in Petrincicha so agenti spravili Y.ayt° in ju odpeljali v bolnišnico, kjer so jima izprali praske na glavi in roki. Preiskava, ki so jo takoj uvedli, je jasno dokazala krivdo Petrincicha in De Bernardija, zaradi česar so ju prijavili sodišču zaradi vdiranja v stanovanje z uporabo sile. Oba sta seveda zanikala obtožbo, vendar je njuno krivdo priznal tudi tožilec ki je predlagal obsodbo na 8 mesecev zaporne kazni. Kljub zahtevi zagovornika, da se oba oprosti zaradi pomanjkanja Carmasinove tožbe, je sodišče sprejelo tožilčev predlog, vendar je prvemu kazen pomilostilo drugemu pa privolilo pogojnost za dobo pe- kel v kuhinjo, kjer je začel j *et-deliti klofute na levo in | Preds.; Gnezda, tož.: Amo-desno. I deo, zapisn.: Magliacca, 0- Carmasinu je bilo to dovolj | bramba: odv. Bologna. Hossetti. Operna sezona. Danes zaprto. Ezceislor. Zaprto zaradi obnove. Feoice. 16.00: «Dekle stoletja«, J Holliday, Peter Lavvford. Naziouale. 16.30: «Pandora» Ava Gardner in James Mason Filod ram matico. 16.30: «Hondo» John Wayne. Arcobaleno. 15.30: »Pravl jična Indija«. Astra Rojan. 16.00: »Otok na nebu«, John Wayne. Auditorium. 16.00: «Otroei lju- bezni« Jean Claude Pascal, Lise Bourdin. Cristallo. 16.00: «Operacija Mi- stero«. Grattacielo, 16.00: «Trije novci v vodometu«, D. McGuire, J. Pet- ters. Alabama 16.00: »Magdalena«, M. Toren, Jacciues Semas in Gi-no Cervi. Arislon. 16.00: «Družina Passa- guai«, De Filippo Armonia. 15.00: ((Nedolžni plača-jo«, M, Lottl, O Toso Aurora. 16.00: «19 jata bombnikov«, R Scott, Pat 0’Brien. Garibaldi. 15.30 ((Odpusti mi, mama!«, G Rondinella in E. G lori. Ideale. 16.00: «Ona ga je hotela«, W. Chiari in L. Bose. Impero. 16.00: ((Nevaren prehod« Jeanne Crain, Michael Rennie. Italia. 16.30: «Nj. Visokost je dejala: Nel«, Elena Giusti, Ugo Tognazzi Viale. 16.00: -(Pošast v črni laguni«, Richard Carlson. Kino ob morju. 16.15: «Uničena patrulja«. Massimo 16.30: «Sokolja krila«, Van Heflin m Julia Adams. Moderno. 16.00: »Smrtno prestrašeni«, D. Martin, J. Levvis. Secolo. 16.00: »Tihotapci iz Macaa«, T Curtis, J Dru. Savona 16.00: «Izprehod», Va- letina' Cortese, R Stoppa in R. Rascel. Skedenj. 18.00: «La Malquerida», S Marco. 16.00: «Grenki riž«, Silvana Mangano. Vittorio Veneto. 15.30: ((Prepovedane ustne«, Ivonne Šanson, Irene Galter, Juliette Greco. Mladoletnim prepovedano. Azzurro. 16.00: »Lagarderov sin«, Rossano Brazzi, Milly Vltale. Belvedere. 14.30: »Rdeče peščine«. V. Mafo. Marconi. 16.00: «Rdeči panter«, R. Tavlor. Novo cio«. 16.00: «Ka!ifornija», Deana Durbtn, , , Odeon 16.00: »Rojena včeraj«. J-Holliday, VVilliam Holden in B. Craivford Radio. 16,00: »Ljubica«, Hed.v Lamarr. Venezia 16.00: »Bratje Italije«. tomobilsKa foro. š 16., 17-, m pohec 16. m 17. HEKa__ 17- 0* STOHpOST°jNA' jutri- Vpisovanj«^ ŠTANJEL- llAAK ZALI HRIB^ kN®2 BISTRICA >9S< 23. in 2.4- oidnev"g " (enoinPppbJ® jA KOZINA-HEBJ ^ skocijaN oKEv .F 5» Vpisovanje P * priti- « A D R I * st. *■ Čičem0* 2<3 1«. i" »£?^ 1 US®0 BLED ^-19* ,7 1 16- ln V^evnlj, enoinP°ldnV*% OPATIJ« n*1 «r oDr> v 23. ,n '„eVni dV°dne VRH CRN1 IDR1J0 Vpisovanj. „.»i* dvodnC STOR-^cB »■«&. TOMAJ.0 KO KOMEN ggf vico . dl* motovi^^ ^ ji' °y°S^Si'y ZAGREB * dgil I Vpisovf,n^--^ jjj! 7 nove^jVjO enodn HERPB lje ■ SSSK® „ * Vpisovanj i PO prvih PRAH ‘Porazum „ondonu podpisan °>e cone a prehodu skoro li>e' Izjav? * Jpravo Ita-d,ž“t>ni ko? na>°d0Ovornejš ih n urah . so se vrstile v ”M smo Za drugo- Mne' lohJco sodimn po,.teh izjavah ^ dosŽnT al' b° Spora-*itevrS.ll SV°h] namev: po- Z« o Trsi,, obema narodo-*«I0B mJ *!* lzboljšanje od- državama j0tu.epolnib šestintri- Niela tn ’? tu9'h r0,c ke B ° preleP0 pristanite v nrir ^ranu. Tu 5d0ot)Orne!j Prstl l*jaua naj-Zavnikn ■, ttaHjanskega Na a-’ predsednika vlade Masen za J “Spora-um ni ° »stali R „u .Trstu bo-f* Use o,t„i Je začasna lldnik rimsk? /ejal pred-91 om vlade. Nobenemu na0.,?*’ da de prt tem »tn0 je . 0 c°*o B in per-Pj "a thtn več■ Vsekakor hr . ’ 2a ^ar S0 "Tne- S«i« Včern?^-a■ in francoska le ne boi ,23a!;i!e- d« I*«-Jlo ko VeČ Podpirale. 7 »ločine l?*u1pejo italijan-«BSe *!?n. e P°d l>«e-20lem * °sta!°» Pa je u SCELBn OBUUBUH SP0$T0VHNJE OBEHEBIPH Sl ŽELI . VSE 0STHI.0" Začasnost sporazuma je za predsednika rimske vlade v tem, da lahko Italija zahteva vse ozemlje - Prefekt Palamara imenovan za vladnega komisarja, general De Renzi pa bo prvi prevzel oblast - Martinova tiskovna konferenca - Kominformi-sti in neofašisti napadajo vlado, da je z londonskim sporazumom dobila premalo PRIBLIŽNA NOVA MEJA MED OBEMA CONAMA TRS \ // r:,y.-:-.,f.c-zzz.#s H* tin Ptool* 8 Pa ^ t >! .st’oni j„97s,t Posedal šo-??P*s«l; ,e?Pan Bartoli, fcj je S****** ” Istri - Zemlji i '5,a »Ujec- zvestobe — Miži?4'1 » ’Trs°t >, Italija’ -ki e slišain , 0 lz večje i'9“ Pl »menite ? opomina. *e. eaica n0" , fla hudstva. ki Istran■ rešitven°StTp.ro.vične in k»- ’• prtm i Tržačani in !tj,et’ano proti?™ jB bi’n iz~ tičiva lnVU Sebižnoi ;,H haš hinavščine s 't »Ga etanneUuničl.iive ve' nj"' 'n cilj Pa J*0 rzbojeva-lioPozabil IstTa»- Bartoli “V ‘J kot Od Zadra do Iti* Rosite svetovalec i-l>r n l0de Pri ZVU. ki C,‘ k°nfer?°j. sin°dnji ti- >Sne r?C1 uP°rabil za l’ Hit strani «Slei izraz• ki «lcir?*»i n«smo še niko-iOli> ^ .'‘Prijatelj, jUgo-%\i ” zvezi z za- L F* pravicami 4lS d« Pač tu niennaTno italijanski. /» f Icot DPrežema isC« »Ufi »'einjjs BortoUja? Vr'/e,ct ap„,3e bioii- e°' »I«!).1 Po STefiJ? mara res 10 fcom; a osebtiost za Jamči ar3a ” Trstu, •lij) določb 2a lojalno izva~ V°sebnega sta- kti' ^ot *frant ".'Pfo ?orni . “ali ,-rni p“ je višek s HoIcJfr^uilc -t?Seael odgo' lln'jeu l'sse m Pn.ldo Davide kr -• pr°stoVnru Vki Musso 1 VClj t- v. 'jer prost'ni,n, - P!Psi Musso-< ie Pom«! 3eo P Španiji, PaPito^0^T'atiČ7i špan- *£& 7, v('CP0Jjndstvo, je «s»» Č >*e ci tQ 'no'").nPe, *»0d.T D „š ° -Dndstvo je J«Se elanefc j5nj* «Uuitd» l^iije p,rebivttnf",asl()vljen ra •uoii’ on u občini ,ede JPatični Priključeno *anil. 1 za*i,.zidom°vini. it •»Oii' Iti W1 tičn tosl P n Utst "‘o, -« e ni , 'Ve. oocclu Ioiitl? bil _ ^Uctli». Misli-Nej 0 delav Je eas, da ita-e9a °Pere J*00 enkrat i0 Sa SramneZ "°moto' ”l S- us?». j““S-r M5.»o. X‘° ''"“"“‘“i i,,,iUtS^’b itM9PaTn’ jngo-CS je 'iaiijansicih dr- S'om dejstu0 °/ej ogromna. (lir* sQnin sedaj ono-b je°' o0r*Bradi ^»a.Ter J J 'leprineT"0, žrteP. ki bl!a toman. (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Objavo sporazuma o Trstu so danes v Rimu pripravili jn spremljali z velikim pompom, ki se mu je večinoma razločno videlo, da je naročen od zgoraj. V ta okvir spada končno tudi brzojavna okrožnica prosvetnega ministra, da jutri v vseh šolah po vsej Italiji ne bo pouka, da se bodo učenci in dijaki lahko udeležili manifestacij. Predpoldne ob 9.30 je bila v vili Madama napovedana seja vlade, ki jo poročila vladnega tiska imenujejo cizgodo-vinsko» in ki jo je podčrtavala navzočnost številnih novinarjev, radijskih, fotografskih in televizijskih reporterjev. Na seji vlade je zunanji minister Martino poročal o londonski konferenci devetih, nato^ pa je Seelba v daljšem poročilu prikazal razvoj pogajanj o tržaškem vprašanju in sporazum, ki je bil dosežen. Vlada je sporazum soglasno odobrila, nato pa je na predlog predsednika vlade imenovala za vladnega komisarja v coni A prefekta Giovannija Palamaro, sedanjega šefa kabineta notranjega ministra. Prevzem oblasti bo v italijanskem imenu o-pravil general Edmondo De Renzi, nakar bo prišel v Trst vladni komisar in prevzel oblast Po seji so se vsi ministri v dolgem sprevodu avtomobilov odpeljali na Kvirinal, kjer jih je sprejel predsednik republike Einaudi, ki ga je Scelba uradno obvestil o doseženem sporazumu. Takoj nato je zunanji minister Martino poslal v London velepo- slaniku Brosiu tudi formalno pooblastilo, da lahko podpiše sporazum. V kratkem nagovoru je Einaudi čestital Scel-bi za opravljeno delo. Nekoliko kasneje, ob 13. uri, je Einaudi sprejel predstavnika tržaških iredentističnih strank in občinskega odbora, ki se mudijo v Rimu. Ob tem času so tudi že začele prihajati iz Londona prve vestj o podpisu sporazuma. Popoldne je Sceiba o sporazumu obvestil parlament in sicer senat. Obenem je — ker je bilo sklenjeno, da bo vsebina sporazuma objavljena ob 17. uri — prikazal senatorjem tudi glavne značilnosti podpisanih dokumentov in jih na kratko komentiral. Dvorana v palači Madama je bila nabito polna, tako v klopeh za senatorje, kot v vladnih klopeh, v tribunah za tisk in za diplomatski zbor in na prostorih za občinstvo. Se_je_ so se udeležili tudi tržaški predstavniki, ki so sedeli v diplomatski loži. Tam so bili^ tudi številni načelniki tujih diplomatskih pred stavništev. Seja senata se je začela točno ob 17. uri, deset minut kasneje pa je predsednik senata Merzagora dal besedo ministrskemu predsedniku Scelbi, Ta je obvestil senat, da je bil sporazum v Londonu podpisan, pozdravil predstavnike tržaških italijan. skih strank v diplomatskih ložah in nato podrobneje prikazal sklenjene sporazume. Kmalu po prvih Scelbovih besedah so senatorji vstali, predstavniki večine so vzklikali «2ivel italijanski Trsti«, z desnice pa so še dodajali: «2ivela italijanska Istra!« Po- dobno omenjanje Istre se je nato med Scelbovim govorom še večkrat ponavljalo. V svoji razlagi dokumenta o sporazumu je Scelba med drugim dejal, da gre za «prak_ tično de facto ureditev, katere začasni značaj izhaja že iz tega izhodišča, pa tudi iz celote sporazumov in njihove terminologije«. Začasnost je po Scelbovem v. tem, da lahko Italija zahteva vse STO, medtem ko da je Trst dokončno v Italiji. Nato Je naznanil bližnje sklicanje konference o tržaškem pristanišču, govoril o pogajanjih za olajšanje prometa med obema conama in nato prešel k prikazovanju manjšinskega statuta. pri' čemer je dejal: «Ita{ija s svojimi tradicijami in s svojo kulturo sploh ne more ne spoštovati pravice vsakogar, da svobodno razvija svojo individualnost. To je sicer tudi osnovno načelo naše ustave, ki predstavlja sa. mo bistvo demokracije. Slovenci cone A lahko, torej popolnoma zaupajo, da bo italijanska uprava kar najbolj skrbno spoštovala določila, ki jih vsebuje posebni statuta. Nato je Scelba dejal, da upa. da bo tako zavnala tudi Jugoslavija, sporočil, da bo ustanovljena posebna mešana komisija, ki bo proučevala morebitne pritožbe in prijateljsko odstranjala nesoglasja, ki bi nastala glede tolmačenja in izvajanja statuta Končno je prešel na teritorialno vprašanje in dejal, da ga obmejni popravki «globoko žalostijo«, da pa druga določila sporazuma nadomeščajo to italijansko «žrtev» in da tudi sicer «vla-da ni bila mnenja, da bi lahko prevzela odgovornost, da IZMENJAVA PISEM (Nadaljevanje s 1. strani) slovensko skupnost Trsta, in bo prav tako stavila na razpolago sredstva za izgradnjo in opremo novega doma kulture v Ul. Petronio. Potrjuje se, da je Narodni dom pri Sv. Ivanu prav tako na razpolago za uporabo kot dom kulture. Moja vlada meni, da je jugoslovanska vlada s svoje strani pripravljena povoljno proučiti vprašanje italijanskih kutturnih organizacij o dodatnih prostorih za njihove kulturne aktivnosti na področju, k, pride pod jugoslovansko upravo. ij: t. $ Odgovor jugoslovanske vlade italijanski vladi: Zehm se Vam zahvaliti za Vaše pismo od 5 oktobra v zvezi s poslopji, ki bodo dana na razpolago slovenskim kulturnim organizacijam v Trstu in njegovih predmestjih, m obvestiti Vas, da je jugoslovanska vlada pripravljena povoljno proučiti vprašanje italijanskih kulturnih organizacij o dodatnih prostorih za Tijihoue kulturne aktivnosti na področju, ki pride pod jugoslovansko upravo. SVOBODNA LUKA (Pismo italijanske vlade jugoslovanski vladi) Glede na neuporabnost do-, ločb priloge Vlij, mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na mednarodni režim svobodne luke Trsta, in v skladu s členom 5. Memoranduma o sporazumu, ki je bil danes parafiran, vabi italijanska vlada Vašo vlado, naj se udeleži z ostalimi zainteresiranimi vladami bližnjega sestanka z namenom posvetovanja v zvezi z izdelano ukrepov, ki so potrebni, da se v okviru današnjih pogojev uporabijo členi 1-20 priloge VU1. mirovne pogodbe z Italijo, zato da se kolikor mogoče popolneje za- jamči izkoriščanje svobodne luke v skladu s potrebami mednarodne trgovine. Dokler ne pride do omenjenega posvetovanja, bo italijanska vlada izdala začasne •predpise za upravljanje svobodne luke. URAD ZA IZVRŠEVANJE KONZULARNIH FUNKCIJ (Pismo italijanskega poslanika v Londonu jugoslovanskemu poslaniku) Čast mi je sklicevati se na Memorandum o sporazumu, ki je bil danes parafiran v Londonu, in vprašati, ali je Vaša vlada sporazumna, da moja vlada odpre v Kopru urad za izvrševanje konzularnih funkcij glede na ozemlje, ki bo prišlo pod jugoslovansko upravo na podlagi določb omenjenega Memoranduma. V primeru, da se Vaša vlada strinja, namerava moja vlada imenovati konzula, ki bo vodil ta urad. Lahko izjavim, da je moja vlada s svoje strani pripravljena odobriti spremembo jugoslovanskega predstavništva v Trstu v urad za izvrševanje konzularnih funkcij glede na ozemlje, ki bo prišlo pod italijansko upravo v smislu Memoranduma sporazumu. * * * Odgovor jugoslovanskega poslanika v Londonu italijanskemu poslaniku; Cast mi je potrditi sprejem Vašega današnjega pisma in se Vam zahvaliti za predlog Vaše vlade glede predstavništva jugoslovanske vlade v Trstu Moja vlada namerava imenovati generalnega konzula kot šefa njenega predstavništva v Trstu. Moja vlada se s svoje strani strinja, da Vaša vlada odpre v Kopru urad za izvrševanje konzularnih funkcij glede ozemlja, ki bo prišlo pod jugoslovansko upravo. PRENOS OBLASTI (Pismi enake vsebine, ki sta ju g. Harrison in g. Thompson poslala italijanskemu poslaniku v Londonu) Moja vlada se sklicuje na sklep, ki ga vsebuje Memorandum o sporazumu od 5. oktobra 1954 med vladami Italije, Združenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije, ki določa, da bo odgovornost za področje Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravlja vojaška vlada Združenega kraljestva in Združenih držav, prevzela italijanska vlada. Da se zagotovi, da se prenehanje vojaške vlade in prevzem up ra ve s strani Italije, kakor tudi umik čet Združenega kraljestva in Združenih držav ter prihod italijanskih čet izvrši čimprej in nemoteno, se predlaga, naj italijanska vlada določi svojega predstavnika, ki bi se sestal te dni s poveljstvom anglo-ameri-škega področja, zato da se določijo potrebni ukrepi. Moja vlada upa, da bo lahko izvršila te ukrepe v enem mesecu od dneva parafiranja Memoranduma o sporazumu. * * * Enaki pismi italijanskega poslanika v Londonu g. Har-hisonu in g. Thompsonu; Moja vlada je določila divizijskega generala Sdmonda De Renzija kot svojega predstavnika, ki naj se sestane s poveljnikom angloameriške-ga področja Svobodnega tržaškega ozemlja, zato da se določi sporazum o zamenjavi uprave na tem področju Svobodnega tržaškega ozemlja, katere odgovornost bo. prevzela Italija. Dogovorjeno je. da bodo takoj po izvršenih popravkih demarkacijske črte vkorakale italijanske čete v trenutku, ki bo naveden v omenjenem sporazumu, in istočasno z dokončnim umikom britanskih in ameriških oboroženih sil ter prevzemom odgovornosti s strani Italije. razvija pogajanja in pusti, da se sedanji položaj zavleče v hudo in morda nepopravljivo škodo Trsta in njegovega o-zemlja, kajti «čas v tem vprašanju nikoli ni delal za Italijo«. Nato je Scelba navedel besede o Trstu v svoji programski izjavi 18. februarja in izrazil prepričanje, da se je vlada s pristankom na sporazum držala takrat, proglašenih načel. «Dejansko nam ti sporazumi vračajo Trst in njegovo cono in zagotavljajo Italijanom cone B, s katerimi je vsa naša simpatija in vsa • naša ljubezen, varstvo njihovih osnovnih pravic«, je dejal predsednik italijanske vlade. Končno je Scelba še poudaril, da ((današnji sporazum odpira pot do onega sodelovanja z Jugoslavijo, ki je povsem naravno in ki so ga želele tudi prejšnje vlade«. Izrazil je mnenje, da je sporazumevanje med Italijo in Jugoslavijo ne le potrebno za utrditev miru na Jadranu, temveč da je tudi v interesu vsega Zahoda, obenem pa bo okrepilo mednarodni položaj Italije. Zaradi vsega tega, je zaključil Scelba, «bo doseženi sporazum o Trstu spadal med najbolj konstruktivna dejanja zadnjega časa na mednarodnem področju«. Pozval je senat, naj odobri delo vlade v tem vprašanju. ■ Scelbovemu govoru je sledilo odobravanje senatorjev centra. Takoj nato je vstal Lussu (PSI) in zahteval, naj se določi dan za debato o tem sporočilu vlade, medtem ko je predsednik senata Merzagora v. krajšem nagovoru in med novim ploskanjem in vzklikanjem dejal, da je «Trst vedno bil v srcih vseh Italijanov«. Končno je sporočil, da se bo diskusija o vladnem sporočilu začela jutri ob 18. uri. Seja senata je bila zaključena že ob 17.35. Kasneje zvečer je imel zunanji minister Martino v palači Chigi tiskovno konferenco. V daljši izjavi je najprej orisal mednarodni okvir, v katerega se uvršča sporazum o Trstu in pri tem na široko govoril o londonski konferenci devetih, na kateri je sodeloval, Dejal ie> da )e »on‘ donski sporazum o Trstu v tem okviru «potrebna etapa v politični liniji varovanja italijanskih življenjskih interesov in povratka Trsta Italiji«. Tudi Martino je, podobno kot Scelba, poudaril, da v tržaškem vprašanju čas ni delal za Italijo in da je bilo treba preprečiti nadaljnje poslabšanje njenega stališča, čeprav «pravkar sklenjeni modus vivendi ne zaključuje dokončno vprašanja«. Dejal je, da se bodo jugoslo-vansko-italijanski odnosi zdaj nedvomno izboljšali in nato ((poudaril brez vsakega dvo-umja, da so Italijani v coni B bližji kot kdajkoli srcu Italije«. Končno je Martino še odgovarjal na nekatera Vprašanja novinarjev. Medtem začenjajo stranke zavzemati stališče do sporazuma, obenem pa poročajo z vseh strani o raznih brzojavkah, poslanicah in podobnem tržaškemu županu, občinskemu odboru, raznim strankam itd. Izmed strank sta doslej vodstvi PSI in MSI zavzeli negativno stališče do sporazuma, ker ne daje Italiji tudi cone B. Vendar je Nenni na zasedanju centralnega komiteja svoje stranke izjavil, da pomeni priključitev Trsta k Italiji ((nedvomno zgodovinski dogodek velikega pomena«. Podobno stališče je zavzela tudi parlamentarna skupina KPI. Izmed vladnih strank so doslej edino republikanci uradno zavzeli naklonjeno stališče, čeprav ga izražajo tudi vodstva ostalih strank v raznih svojih brzojavkah in izjavah. Jijtri predpoldne se bo sestalo vodstvo PSDI. V Rimu ni nobenega dvoma o tem, da bo Scelba pri glasovanju v senatu dobil večino. A. P. 'Baiovica " Oročana^*^^ Pesek'!' «fž Jemanje Jezero „ tVv STAA/O4H0 OJI Boljunec Kroslje TtnJi rtič AQV/IA w.Javile €■'. stare MM M ■mticrnr.imi . 1 Ali 1 n \ + ■■■■.Beka •: stramar je* Ljk- Debeti arizom ‘ iMombur PwbenekjL •^Kastelec ^ Božiči (Ankaran 'Plaujp Urbanci ..^Tinjan kopališče v . Su. Nikolaj Kot poroča komentar agencije «Tanjug», predvideva sporazum ozemeljske popravke v korist Jugoslavije. Ta del leži na miljskem polotoku severno od sedanje Morganove črte in obsega 11,5 kvadratnih kilometrov s približno 3.000 prebivalci. Ta del ozemlja cone A, ki je izročen Jugoslaviji, predstavlja približno poldrugi kilometer globok in osem kilometrov dolg pas s slovenskimi vasmi Škofije, Plavje, Hrvatini, Sv. Jernej in drugimi. S tem premikom mejne črte proti severu v korist Jugoslavije se bo v znatni meri izboljšale položaj Kopra, ki dobiva tako boljše pogoje za svoj bodoči razvoj. Z izgubo Trsta in Gorice je široko slovensko zaledje ostalo brez svojih naravnih središč. To funkcijo bi po predvidenih načrtih mogel tržaškemu zaledju do neke mere nadomestiti Koper. Včeraj je komandant Vojne uprave JLA polkovnih Miloš Stamatovič v zvezi s spomenico o sporazumu o Trstu imenoval komisijo jugoslovanske vojne uprave za obmejne popravke demarkacijske črte. Na čelu komisije je polkovnik Alojz Grčar. Včeraj, 5. oktobra, je bil ob 15.30 na sedežu Vojne uprave v Kopru prvi sestanek predstavnikov komisij jugoslovanske in angloameriške vojne uprave za popravke demarkacijske črke v smislu memoranduma o sporazumu glede STO. Ta preliminarni sestanek je trajal eno uro. Na njem so določili, da se bosta komisiji sestali spet danes popoldne. Spoštovanje pravic Slovencev bo preskusni kamen iskrenosti Vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov z Italijo bo odvisna samo od spoštovanja zajamčenih pravic Slovencev (Od našega dopisnika) j BEOGRAD, 5. — Jugoslo-, vansko ljudstvo se zaveda, | da je bilo končno sporazum-1 no rešeno vprašanje, ki je! zastrupljalo medsebojne odnose, toda pri tem ne^ prikriva svojega razpoloženja, da je bil sporazum dosežen z maksimalnimi žrtvami Jugoslavije. Sporazum o Trstu, poudarjajo v Beogradu, je v prvi vrsti rezultat realistične in konstruktivne politike Jugoslavije, ki je ponovno dokazala, da je v interesu miru in dobrih sosedskih odnosov pripravljena na največje žrtve. V podpisu sporazuma s strani Italije v Beogradu ne vidijo za enkrat bistvene spremembe njene politike v odnosu do Jugoslavije, temveč samo znak realističnega gledanja na te odnose in prvi korak, ki lahko utre pot za vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov med obema državama. Narodi Jugoslavije se zavedajo, da ta sporazum ni najboljša rešitev za večino tržaškega demokratičnega prebivalstva, zlasti pa ne za tržaške Slovence, čeprav bo njiho« položaj olajšal posebni statut o manjšinskih pravicah. Narodne manjšine Jugoslavije. vštevši tudi italijansko manjšino, poudarjajo v Beogradu uživajo že danes vse pravice, ki jih posebni statut zagotavlja tudi slovenski manjšini v Trstu. Spoštovanje teh pravic s strani Italije, pravijo v Beogradu, bo preskusni kamen iskrenosti in dobronamernosti njene politike in dokaz njene dobre volte in želje po prijateljskih odnosih z Jugoslavijo. uOd italijanske vlade in njenih organov je v prvi vrsti odvisno, ali bodo s svojim ravnanjem do Slovencev izbrisali upravičeno nezaupanje, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, in našli pot do iskrenega in plodnega sodelovanja ne samo s Slovenci v Italiji, temveč tudi s svobodnimi jugoslovanskimi narodi«, ugotavlja v zvezi s tem diplomatski ured- nik Tanjuga, ki poudarja, da je ključ za perspektive dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja v rokah Italije. Jugoslavija bo, zagotavljajo v Beogradu, tudi v bodo ne-omahljivo branila osnovne nacionalne pravice slovenske manjšine v Italiji in se odločno uprla vsakemu poskusu teptanja teh pravic. Jugoslovanska javnost upa in pričakuje, da bo Italija od prvega dne prevzema oblasti v Trstu s svojo politiko do jugoslovanske nacionalne manjšine pokazala, da želi dobre odnose z Jugoslavijo, ki je samo v interesu teh odnosov in utrditev miru v svetu pristala *na kompromisno rešitev vprašanja. Kot je bila sklenitev sporazuma od 2. februarja letos, ko so se pričela pogajanja, odvisna samo od dobre volje Italije, tako je tudi danes vzpostavitev dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo odvisna samo od spoštovanja zajamčenih prave slovenski nacionalni manjšini s strani Italile. B. B. Eisenteieva poslanica maršale Tilu in Einaudiiu WASHINGTON, 5. — Predsednik Eisenhower je poslal predsedniku jugoslovanske in italijanske republike poslanico s čestitkami ob podpisu sporazuma o Trstu. V poslanicah pravi Eisenhower. da je ta sporazum dokaz daljnovidnosti in dobre volje obeh vlad. V poslanici maršalu Titu pravi Eisenhower, da ((sporazum odpira pot do večje varnosti v jugovzhodni Evropi in dovoljuje upanje, da bo izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo prispevalo k okrepitvi miru v svetu«. Predsedniku Einaudiju pa piše Eisenhower da bo sporazum ((prispeval k varnosti ne le Italije in Jugoslavije, temveč vseh svobodnih držav v Evropi«, in da je sporazum «lep primer zmožnosti sosednih narodov, da prijateljsko uredijo zelo težavna vprašanja«. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je prav tako dal izjavo o sporazumu. Ceremonija za podpis sporazuma LONDON, 5. — Sporazum o Trstu je bil sigliran včeraj v Londonu ob 12,16 po krajevnem času v privatnem stanovanju britanskega zunanjega ministra Edena. Dokumente so podpisali veleposlanik Brosio za Italijo, veleposlanik Velebit za Jugoslavijo, pomočnik podtajnika v Fo-reign Officeu, odgovoren za evropska vprašanja, Goffrey Harrison za Veliko Britanijo in visoki komisar na Dunaju Lleweilyn Thompson za ZDA. Britanski zunanji minister. Eden ni mogel biti navzoč pri podpisu, ker je moral o-stati v svoj; sobi zaradi hudega prehlada. Ceremonija o podpisu se je zaključila s tem, da so vsakemu od štirih diplomatov izročili po en prepis dokumentov. Figlova izjava o sporazumu o Trstu DUNAJ, 5. — Avstrijski zunanji minister Leopoid Figi je dal ob podpisu sporazuma o Trstu izjavo, v kateri pra-Y*> da J® bil sporazum sprejet v Avstriji z velikim zadovoljstvom, zlasti ker bo rešitev tega vprašanja olajšala dokončno ureditev nerešenih vprašanj avstrijskega prometa skozi Trst. Avstrija, je dejal Figi, se ni hotela vmešavati v pogajanja, ker je z obema državama v prijateljskih odnosih, ki jih ni hotela motiti z zavzemanjem kakršnega koli stališča, zdaj pa pozdravlja dejstvo, da je bila najdena za obe strani zadovoljiva rešitev. Izjava gen. Wintertona «Zelo sem srečen, da lahko izjavim, da je bilo pravkar javljeno, da je bil danes zjutraj v Londonu sigliran sporazum med itali-jansko in jugoslovansko vlado za rešitev vprašanja Trsta. Ta sporazum je bil dosežen po dolgih pogajanjih, med katerimi sta vladi ZDA in Velike Britanije nudili vso podporo, ki je bila v njuni moči, Zadevni dokumenti bodo objavljeni danes, in želim opozoriti vas posebno na eno točko. «Memorandum o sporazumu« določa dobo e-nega leta, v kateri vsak prebivalec obeh con lahko menja svoje bivališče, če to želi. To pomeni, da bo v ozkem področju, ki je prizadeto s popravkom meje med cono A in cono B. imel vsak prebivalec ves potreben čas, da se odloči, zaradi tega ni nikomur potrebno, da bi sedaj zapustil svoj dom. Poteklo bo neizbežno kratko razdobje preden bodo oborožene s'le ZDA in Velike Britanije lahko zapustile področje A Svobodnega tržaškega ozemlja, Jn preden bo uprava področja lahko prenesena na italijanske oblasti. V tam razdobju bosta popolna oblast v coni A in odgovornost za spoštovanje zakona in ohranitev reda ostali v moji pristojnosti. Odredil sem, da v pričakovanju bližnje spremembe italijanska zastava plapola na prefekturi in na občinskih uradih. Z veseljem pričakujem, da izrečem dobrodošlico genera. lu De Renziju, ki je bil določen, da predstavlja Italijansko vlado, zato da se dogovoril o načrtih, ki se tičejo prenosa oblasti, in vem, da bomo kmalu dosegli sporazum. Ta bo vseboval ukrepe za prenos civilne oblasti in za prihod italijanskih oboroženih sil Je še neka druga točka. Vem, da je namen italijanske vlade, prevzeti in ohraniti v aktivnosti civilno policijo Julijske Benečije. To mi daje posebno zadoščenje«. *. y >-ien j ^a»odniU’ td® se zagotovi %****$ Eta»ii ter tk* b0 SVetu; prostih A B0r??iiuVObvOdnem ležali S? čoioj4 luka k°attpaVliena t) v či me- 4^°Cmenta. odnnu 3 te- i^0Sre skozi PreH°st°st už'valo JVCrt^ni bodč H* 0 •hed^enta; enu 16 ‘l4^; 1. p oJnstrumeenUPO lu .Prost- , h 2 ^ad^ausbt°a: °blikova-^čil ^ Sv°- h last te ki v me' “o 8„* Pod^O1 bo. ta ‘U Ost 1 te ki v me' t‘rit,SvoboS°8odbe po 3 0 Pro' b'°K‘*b° PrL^te 10 "ii,,;; m T.K • je . »to ko, V ■katere asProtju s statutom Svobodnega ozemlja in proste luke. i,,?' Toda ~ da hi se zadovoljilo posebnim potrebam jugoslovanske in italijanske plovbe na Jadranskem morju mo-e. ,ravnate|J proste luke, na zahtevo jugoslovanske ali ita-tjanske vlade, toda na teme-™LS.° (,asn-8i! mnenja mednarodne komisije, predvidene v členu 21, rezervirati trgovskim ladjam, ki plovejo pod zastavo ene od teh držav, izključno uporabo nekaterih do kov v določenih delih področja proste luke. 4. Ce se pokaže potreba da se poveča področje proste’ luke, se bo to povečanje mceln izvršiti na predlog Ravnatelja proste luke, z odlokom vlad nega sveta, toda soglasno z 'judsko skupščino. Clan 4 v kolikor ne bi ta Instrument odrejal drugače, veljajo- zakoni in uredbe, ki ve-7a,J? na Svobodnem ozemlju “41 ,za osebe in imovino v’ mejah proste luke, in oblasti !<) so kompetentne za njihovo ■ovajanje na Svobodnem 0. ■ miju, bodo vršile svoje funk-c,je v omenjenih mejah. Clen 5 1. Trgovske ladje in blaeo vseh dežel bodo imeli neomejen pristop v prosto luko, da bi mogle tovoriti in raztovoriti blago, kakor tudi glede tranzitnega blaga, tako tu-Slede blaga, ki se uvozi ne Svobodno ozemlje ali se n njega izvozi. ni«* UVPZU te«a hlaga ali njegovega izvoza ali tranzita skoz, prosto luko, oblasti Svo bddnega ozemlja ne bodo Z~ BESEDILO ČLENOV 1-20 PRILOGE VIII MIROVNE POGODBE Z ITALIJO v v IH8MECT»IRZflSKI P8ISII Ul 2 o besedilo objavljamo, ker se v 5. členu Memoranduma o sporazumu italijanska vlada obvezuje9 da bo ohranila v 2 rstu prosto luko, skladno z določbami teh členov birale nobene carine niti pristojbine razen onih, ki se plačajo za storjene usluge. 3. Toda, za blago, ki se u-vozi skozi prosto luko za potrošnjo na Svobodnem ozemlju ali ki se izvozi iz tega o-zemlja skozi prosto luko, bodo veljali ustrezni zakoni in odredbe, v veljavi na Svobodnem ozemlju. Clen 5 Vskladiščenje blaga, njen pregled, sortiranje, oakiranje in prepakiranje ter druga podobna opravila, ki so se vršila na običajen način v prostih conah tržaške luke, bode dop^čene v prosti luki po splošnih pravilih, ki jih bo izdal Ravnatelj proste luke. Clen 7 1. Ravnatelj proste luke bo mogel prav tako dovoliti predelavo blaga v prosti luki. 2. Druga industrijska dejavnost v mejah proste luke bo dovoljena tistim podjetjem, ki so obstajala v prostih conah tržaške luke preden je stopil v veljavo ta Instrument. Na predlog Ravnatelja proste luke bo vladni svet mogel dovoliti otvoritev novih industrijskih podjetij v mejah proste luke. Clen 8 Nadzorovanje od strani oblasti Svobodnega ozemlja bo v prosti luki dovoljeno le v kolikor bo potrebno za izvajanje carinskih in drugih odredb Svobodnega ozemlja za pobijanje tihotapstva. Clen 9 1. Oblasti Svobodnega o-zemlja bodo pooblaščene, da odrejajo in pobirajo pristaniške takse v prosti luki. 2. Ravnatelj proste luke bo predpisal višino teh pristojbin za uporabo naprav in u-siug v prosti luki. Te pristojbine bodo umirjene in bodo ustrezale stroškom izkorišča- nja, uprave, vzdrževanja in razvoja proste luke. Clen 10 Ob odrejanju in pobiranju pristaniških taks in ostalih pristojbin v prosti luki, ki so predvidene v gornjem členu 9. kakor tudi ob* priliki uporabe uslug in naprav proste luke, se ne bo smela vršiti nikakršna diskriminacija proti narodnosti ladij, lastništvu blaga ali iz kakršnih koli drugih razlogov. Clen 11 Vstop vseh oseb na področje proste luke in izhod iz nje bo urejen po predpisih, ki jih bodo sprejele oblasti Svobodnega ozemlja. Toda ti predpisi bodo taki, da ne bodo po nepotrebnem ovirali vstopa v prosto luko ali izhoda iz nje osebam, ne glede na njihovo državljanstvo, ki imajo dovoljen opravek na področju proste luke. Clen 12 Odredbe in ukazi v veljavi v prosti luki. kakor tudi tarife postavk, ki se v njej plačujejo, morajo biti objavljene. Clen 13 Obalna plovba in obalni promet v mejah Svobodnega ozemlja bodo urejeni po predpisih, ki jih bodo sprejele oblasti Svobodnega o-zemlja, s čimer se smatra, da odredbe tega Instrumenta nikakor ne omejujejo teh oblast; v tem pogledu. Clen 14 Oblasti Svobodnega ozemlja bodo v mejah proste luke podvz^le glede ladij in tovorov potrebne ukrepe za ' zaščito zdravja kakor tudi me-le za preprečevanje živinskih in rastlinskih bolezni. Clen 15 Oblasti Svobodnega ozemlja bodo dolžne oskrbovati prosto luko z vodo, plinom, električno lučjo in energijo, s komunikacijami, kanalizacije in drugimi javnimi uslu-gami4 kakor tudi da x njej zagotovijo policijsko službo in zaščito proti požarom. Clen 16 1. Blagu ki se prevozi po železnici med prosto luko n državami, ki se je poslužujejo, bo zajamčena svoboda tranzita po običajnih mednarodnih konvencijah od strani Svobodnega ozemlja in držav Po katerih se blago prevaža, brez vsakršne diskriminacije in brez carine, kakor tu-il: brez vsakršnih pristojbin, razen tistih, ki se plačujejo za storjene usluge. 2 Svobodno ozemlje in države, ki prevzemajo obveznosti po tem Instrumentu, n po katerih se v kakršni koli smeri vrši tranzitni promet o katerem je tu govora, bodo storile vse, kar se tiče blagovnega prometa proti prosti luki ali iz nje, te države ne bodo podvzeN? nikakršnega diskriminacijskega ukrepa, odnosno tarif, uslug in carinskih, zdravstvenih, policijskih 111 drugih predpisov. 3. Države, ki prevzemajo obveznosti po tem Instrumentu ne bodo podvzele ni-kakih ukrepov glede pravil-n:*tov.»n tarif, ki bi umetno odvračale promet od proste luke v korist drugih morskih pristanišč. Ukrepi, ki bi jih vlada Jugoslavije podvze-la v korist prometa proti lukam južne Jugoslavije, se ne bodo smatrali za ukrepe, k: imajo za cilj. da umetno odvračajo promet. Clen 17 Svobodno ozemlje in države, ki prevzemajo obveznosti po tem Instrumentu, bodo na svojem ozemlju zagotovile brez diskriminacije svobodo poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa, po običajnih mednarodnih konvencijah, med področjem proste luke in katero koli deželo, za vsak tak promet v smeri proste luke ali iz nje. Clen 18 1. Prosto luko bo upravljal Ravnatelj proste luke, ki 'bo njen predstavnik kot pravne osebe. Vladni svet bo predlo-žil Guvernerju seznam kvalificiranih kandidatov za mesto Ravnatelja proste luke. Guverner bo postavil ravnatelja, izbravši ga med kandidati, ki so mu bili predloženi, toda Pž posvetovanju z Vladnim svetom. V primeru nesoglasja bo vprašanje predloženo Varnostnemu svetu. Guverner bo mogel pravtako odpustiti Ravnatelja na predlog Mednarodne komisije ali Vladnega sveta. 2. Ravnatelj ne more biti niti jugoslovanski niti italijanski državljan. 3. Vse druge uradnike proste luke bo imenoval Ravnatelj. Pri vseh imenovanih u- radnikih bodo imeli prednost državljani Svobodnega ozemlja. Clen 19 Z rezervo določb tega Instrumenta, bo Ravnatelj proste luke podvzel vse upravičene :n potrebne ukrepe za upravo, izkoriščanje, ohranitev in razvoj proste luke tako, da bo poslovala na zadovoljiv način in da bo sposobna za hitro obvladanje celotnega prometa. Ravnatelj bo zlasti odgovoren za izvršitev prista-niščnih del kakršne koli narave v prosti luki, upravljal bo izkoriščanje pristaniščnih naprav ;n drugih pristaniščnih objektov, predpisoval bo po zakonih Svobodnega ozemlja delovne pogoje v prosti luki in vršil prav tako nadzor nad izvrševanjem, v prosti luki, ukazov in odredb oblasti Svobodnega ozemlja, odnosno plovbe. Clen 20 1. Ravnatelj proste luke bo izdal uredbe in pravilnike, ki jih bo smatral za potrebne pri izvrševanju funkcij iz gornjega člena. 2. Pripravil bo avtonomen proračun proste luke; ta proračun bo odobren in izvajan po zakonih, ki jih bo sprejela ljudska skupščina Svobodnega ozemlja. 3. Ravnatelj proste luke bo predložil Guvernerju in Vladnemu svetu Svobodnega ozemlja letno poročilo o poslovanju proste luke. Predpis tega poročila se bo poslal Mednarodni komisiji. XKS'i, sreda O. oktobra 1954 VRKIIE Vremenska napoved za danes: Lepo vreme s spremenljivo oblačnostjo. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 20.1 stopinj; najnižja pa 14.7 stopinj. PRIMORSKI DNEVMIK Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.55: Bedrich Smetana: Na morskem RADIO izvaja P'an’ bregu, Erminio Ambrozet. — Trst II.: 21.15: Moški k''nte*'jg. Trst I.: 11.45: Igra godba na pihala. — Sloven Ja. Utrinki iz literature. ;r =r= 'Jr!-" ‘'^ —U Si Sk ^ :b8HI ifcsa k iiiilii JSiiii?!: Jlll Ib.« LAHKA ATLETIKA MOSKVA, 5. — Tekma med NOVI ITALIJANSKI ! senalom iz Londona se je kon- ---- .. čala s 5:0 za Dinamo. Prvi ‘ polčas 1:0. m.MMUi ^ Dinamo■ Arsenal 5:0 S 4,26 je Ballotta poslovil DOV rekord V skoku S polico Vreme je bilo hladno, ven- ! dar so se prej bali, da bo Zsojka, Kotasz: napadalci: Ba- mnogo slabše. Teren je bil blena, Kocsis, Hidegkuti, Pu- j težak, kar je vsekakor tudi skas, Fenyvesi, Ccosrdas. Pa- lotas. Italijansko lahkoatletsko prvenstvo se je nadaljevalo še v soboto in nedeljo. Medtem ko so nekateri atleti postali prvaki s prav skromnimi rezultati, so nekateri postavili tudi dobre mednarodne znamke, tako n. pr. Montanari (200 m), Roveraro (višina), Lombardo (400 m), Bravi (daljina), Consolini (disk), Ballotta (palica). Navajamo nove prvake in še nekaj boljših rezultatov: 400 m: Lombardo (Fiamme Gialle Roma) 48”6; 2. Bettel-la 49”. 400 m ovire: 1. Filiput (Gallaratese) 53”3; 2. Martini 54”5; 3. Bettella 54”5. ‘ Daljina: 1. Bravi (Atletica Bra) 7,27; 2. Ulivelli 7.06; 3. Druetto 7,06. 110 m ovire; 1. Nardelli (A. T.A. Battisti Trento) 15”4; 2. Albanese 15”6; 3. Filiput 15”7. 1500 m; 1. Maggioni (Gallaratese) 3'59"4; 2. Lensi 4’3". Disk: 1. Consolini (Pirelli Milano) 51,32; 2. Lucchese 45.02. 4x100 m: 1. Etruria 42”5; 2. Gallaratese 42”6. 5000 m: 1. Peppicelli (Fiat Torino’ 15’7”2; 2- Martini 15’ 17”3. Palica; 1. Baloltta (G. S. Diana Piacenza) 4,26; 2. Chie-sa 4.10; 3. Rinaldi 3,90 4x400 1. Libertas Alessan-dria 3’19”8; 2. Virtus Lucca 3’25”8- Krogla: 1. Profeti (Assi G. Rosso Firenze) 14.62 m: 2. Meconi 14,49. 200 m: 1. Montanari (Lav. Terni) 21,7; 2. Gnocchi 21,9; 3. D’Asnach 22. 3000 m ovire: 1. Maggioni (Gallaratese) 9’32"; 2. Man- zutti 10’02”4. Hoja 10 km: 1. Dordoni (Diana Piacenza) 47'26”3; 2 Desiderio 48’41"2. ZUERICH. 5. — Švicarska nogometna zveza je določila za tekmo z Madžarsko sledeče igralce: vratarja: Fischli, Par-lier; branilci: Dutoit, Fluecki-ger, Neury; krilci: Bigler, Eg-giman, Fesseleo. Kernen: napadalci: Antenen, Ballaman, Huegi, Maug, Meier, Peney. ® # V nedeljo je bila poleg tek me Avstrija . Jugoslavija na Dunaju tudi tekma mladinskih reprezentanc obeh držav v Zagrebu. Lepa igra se je končala neodločeno 1:1. V Beogradu pa so jugoslovanski dečki premagali grške z 2:0. ZDA eliminirale Mehiko za Davisov pokal V dvoboju za Davisov pokal med ZDA in Mehiko so ZDA ze zmagale. Po zmagi Seixasa nad Llamasom s 6:4, 2:6, 6:4, 6:2 je rezultat 3:1 za ZDA. Potem ko se je dvoboj prvi dan končal z 1:1, sta Američana zmagala v dvoje in spravila rezultat na 2:1. Sedaj, ko so si ZDA priborile tudi tretjo zmago, zadnja igra med Tra-bertom in Palafoxom že ni več važna. CASABLANCA, 5. — Po dolgi bolezni je umrl znani francoski plavalni prvak Geor-ges Vallerey. Na olimpadi leta 1948 je bil tretji, 1. 1947 evropski in večkrat francoski prvak na 100 m hrbtno. vplivalo na igro, ki ji je prisostvovalo 90.000 gledalcev. Prvi gol je dal Iljin, desna zveza, v zadnjih minutah prvega polčasa. Prava igra moskovskega moštva pa se je pričela šele v drugem polčasu, ko Rusi igrajo kot prerojeni. V 6’ je zopet Iljin, ki pretrese mrežo Arsenala. Angleži prično igrati nervozno. Najlepši gol doseže Riškin v 30’, ko dobi izven kazenskega prostora žogo v voleju in jo z neverjetno silo požene v mrežo. Sedaj Rusi popolnoma dominirajo in prično igrati na po seben način; podajajo si dolge žoge s krila na krilo presenetljivo točnostjo. Krilo, ki se prvo nahaja v ugodnem položaju za strel, strelja na gol ali pa poda prostemu tovarišu, najraje nazaj Tako je Mamedov dobil od Sabrova predložek nazaj in nastal je četrti gol. Igra postane počasnejša in Angleži spet nekoliko napadajo, vendar nimajo sreče. Zadnji gol so Dinamovci dosegi; na zelo preprost način: Sabrov teče po desni skoraj do konca igrišča, -nakar pošlje žogo v center, kjer srednji krilec samo nastavi nogo in žoga je v golu. Lahko si je predstavljati navdušenje množice na igrišču po lepi zmagi nad reno-miranim nasprotnikom. * » » Nogometna tekma med Anglijo in Irsko v Belfastu se je končala z zmago Anglije 2:0 (0:0). i Tržaški sporažum in goriški Slovenci Gradbeni delavci pred stavkovnim gibanjem GORIŠKI ŠPORT Namiznoteniški turnir fSSi Pajek” to) 3. Moretti 59.05. 800 m: 1. Lensi (Virtus Lucca) 1’55”9; 3. Franchi 1’56"; 4. Garnero 1’56”. Višina: 1. Roveraro (A. Al-benga) 1.90 m; 2. Begoli 1.87; 3. Zanucelli 1,87; 4. Bernes 1,80. Deseteroboj: 1. Vecchiutti (As. Udinese) 5247 točk; 2. Bordignon 5226 točk. * * * Oddani so tudi naslovi prvakinj v ženski lahki atletiki. V soboto sta postali prvakinji Piccinini v metu krogle z 12.51 in Musso v skoku v daljino s 5.39 m. V nedeljo pa je Leone postala prvakinja na 100 m (12”), Nannetti v disku (37,70), Greppi na 80 m zapr. (11,8). Tržačanka Si-monetti na 800 m (2:21.6), Giardi v skoku v višino (1,50) in Turci v kopju (41.85). Prvenstvo v štafeti 4x100 m sj si osvojile tekmovalke iz Bergama (50"). Slovensko dijaško društvo (.Simon Gregorčič« v Gorici priredi v nedeljo 10. oktobra t. 1. -ob 10. uri dopoldne namiznoteniški turnir, katerega se lahko udeležijo srednješolci, akademiki in drugi. Na razpolago bodo razne nagrade. Vpisovanje in pojasnila, vsak večer na sedežu društva v Ul. Ascoli 1/L. od 20. do 21. ure. Odbor. SAICI IVlati/;iri in Švicarji za nedelja!«) telimo BUDIMPEŠTA, 5. — Gustav Sebes, tehnični komisar ter obenem madžarski minister za šport, je objavil imena 16 igralcev, iz katerih bo izbrana enajstorica za nedeljsko tekmo proti Švici. Ti igralci so: vratarja: Grosics, Farango; branilci: Buzanski. Lorant, Lan-tos, Karpati; krilci: Bozsik, PRO GOR1ZIA 1-1 (0-1) V nedeljo je Pro Gorizia igrala svojo prvo prvenstveno tekmo na domačem igrišču. Čeprav je dosegla svojo prvo točko letošnjega prvenstva v tekmi z ekipo, s katero se je pričakoval poraz, moramo reči. da je goriška enajstorica razočarala. Na žalost se vsako leto ponavlja ista pesem. Obramba je precej dobra, v napadu imamo kakšnega dobrega posameznika. kateremu pa tovariši ne pomagajo. In zaradi tega je napad neuspešen. Gostje so dosegli svoj edini gol v prvih minutah igre in to ie razbilo domačine, ki se niso nato mogli znajti. Izenačenje je prišlo komaj v prvih minutah drugega polčasa, ko je Co-muzzi izenačil s kazenskim strelom. Po tem golu se Goričani vendarle zbudijo, a trčijo ob trdno obrambno steno gostov. Kljub petim kotnim strelom, kljub številnim strelom v vrata in kljub vidni nad- moči, ostane rezultat izenačen. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Guida; Della Libera. Giacomincich; Comuz-zi, Da Corte, Pischi; Zorzin, Mazzero. Rigonat, Meret, An-tonutti. Prihodnjo nedeljo bo Pro Gorizia igrala v Trstu proti moštvu San Giovanni, ki ima po dveh tekmah prav tako eno točko. KOŠARKA GORIZIANA — BASSANO 62-46 V nedeljo je Goriziana odigrala še eno prijateljsko tekmo. Tokrat z moštvom iz Bas-sano del Grappa. Goričani so imeli pred seboj popolnoma manjvredno in manj učinkovito ekipo in so z lahkoto prešli takoj v vodstvo in tudi zmagali. Tu smo imeli priliko opaziti izurjenost Koršiča, Kocijančiča, Punterija, Sterna in Bense, ki so igrali v preteklih prvenstvih z odličnimi moštvi. Z druge strani pa je trener poslal na igrišče še nekaj mladih moči, ki v tekmi proti Trie-stini niso nastopile. Nekateri izmed teh mladih bodo lahko s časom postali dobri igralci, za sedaj jim pa manjka še potrebna rutina. To se jim pozna, ker igrajo preveč mehanično, pieveč zšolsko«, ne znajo pa izrabiti stranskih priložnosti, ki jim lahko nudijo uspeh. Goriziana je nastopila v sledeči postavi: Koršič 4), Pun teri (6), Štren (9), Tommasini (4), Collia (8), Kocijančič (4>. Bensa (3), Giacoppo (6), Gre-gorig (2), Brancati, Picek (16). Z rešitvijo tržaškega vprašanja se je ustvarila atmosfera, v kateri bi bilo mogoče postaviti nove temelje sodelovanja med Jugoslavijo m Italijo v korist tržaškega prebivalstva. Čeprav pa v sporazumu ni omenjeno slovensko prebivalstvo na Goriškem in Videmskem. ker so bila pogajanja take narave, da so izključila razprave o ozemljih, ki so bila že z mirovno pogodbo leta 1947 priključena Italiji, se vendar more sklepati, da bo imelo izvajanje sporazuma o Trstu, ki je odvisno od italijanskih oblasti, določen odmev tudi na slovensko prebivalstvo v Italiji. Pri tem ne mislimo na postavitev jugoslovanskega konzulata v Gorici, zaradi česar je včerajšnji sGiornale di Triestes iz bojazni pred njim pokazal svoje nezadovoljstvo, čeprav je tudi na Goriškem precej stvari, ki bi zahtevale bližino jugoslovanskega konzulata, pač pa mislimo na ju-ridične strani številnih vprašanj, ki se že od prihoda italijanske administracije vlečejo nerešena in povzročajo našemu prebivalstvu veliko škode in krivice. V prvi vrsti bodo morale oblasti misliti na uzakonitev slovenskih šol, do katere lahko pride z neposrednim priznanjem v Rimu ali pa posredno s priznanjem slovenskih šol v Trstu. Nemogoče si je namreč predstavljati, kako bi mogla neka oblast uporabljati dvojno mero v ravnanju do slovenskih šol samo zaradi tega, ker so ene na področju, ki je bilo leta 1947 priključeno k Italiji, druge pa na področju, ki je s sporazumom prišlo pod italijansko administracijo, medtem kb bistvene razlike ni, saj so ene kot dru. ge pod italijansko oblastjo. Se prav posebej pa naši ljudje upajo, da se bo po sporazumu o Trstu razvilo gospodarsko sodelovanje med obema sosednima državama in da se bodo posledice tega sodelovanja poznale na goričkem gospodarstvu. Doslej so se namreč čestokrat postavljale pri trgovanju vsakovrstne zapreke, ki so zmanjševale obseg trgovanja, in sicer tako v okviru videmskega sporazuma o malem obmejnem trgovanju, kakor tudi v zasebni trgovini. Odstranitev teh ovir bi mogla sprostiti trgovanje, ki bi lahko v marsičem koristilo, saj je to v svojih člankih priznal tudi goriški poslanec Baresi. Vse te možnosti prav gotovo dopušča pravilno in razumno izvajanje sporazuma med obema državama o Trstu; pri tem pa sploh ne omenjamo vseh klavzul glede tržaškega pristanišča in njegove funkcije do zaledja, kakor tudi klavzul o slouenskem šolstvu in našem prebivalstvu v Trstu, ker se nas neposredno ne tičejo. Do izdelave tega sporazuma je prišlo v enoletnih pogajanjih. In prav zaradi teh pogajanj in zaradi klavzul sporazuma je ta akt nekaj bistveno različnega od lanskega diktata od 8. oktobra, ki sta ga podpisali Amerika in Anglija in s katerim sta hoteli potisniti Jugoslavijo ob zid na njeno škodo in v korist Italije. Sporazum predstavlja, če ga bodo italijanske oblasti izvajale, podlago za mirno in plodno sodelovanje med dvema državama, ki bo pripomoglo k ublažitvi napetosti v tem delu Evrope in obenem k utrjevanju miru v svetu. Goričanka izgubila avto v Vidmu Sele proti večeru je izvedela, da so ga oblasti spravile h kraju V Ul. Caterina Percoto v Vidmu so v ponedeljek zjutraj našli avto znamke «Ardea» z evidenčno tablico GO 4746. Avto je bil zaklenjen in so ga s poti spravili gasilci s pomočjo žerjavov. Po celodnevnem iskanju lastnika avta, se je ta komaj zvečer okrog 18. ure zglasil pri oblasteh. Lastnik je Elizabeta Gaspardo, por. Gasparini iz Gorice, Ul. Mazzini štev. 17, ki se je javila na pristojnem uradu ter vpraševala ; po izgubljenem avtu. Zaradi vztrajne borbe gradbenih delavcev so morala podjetja pristati na izplačilo praznično doklado za 15. avgust, kot to predvideva sporazum. Toda čeprav je Zveza indu-strijcev že 14. t. m. sporočila podjetjem, da je bil dosežen tozadevni sporazum, gradbena podjetja še vedno niso izplača le priznane vsote. Gradbeni delavci so zaradi ravnanja delodajalcev vznemirjeni. O tem je razpravljalo tudi pokrajinsko vodstvo sindikata. ki je delodajalce še enkrat pozvalo, naj delavcem izplačajo. kar jim pripada za 15. avgust. V nasprotnem primeru bodo podvzeli odločne korake, da bodo delavci prišli do uresničitve svojih zahtev Ce se bodo delodajalci pokazali neizprosne tudi po intervenciji sindikata pri oblasteh, bodo delavci verjetno progla sili protestno stavko. GOSPODARSKI NAPREDEK SVOBODNE GOgI§0 Proizvodnja krede pri Srpenici se bo povečala za 100 odstotkov Odkrili so nova ležišča krede, ki jih cenijo na okoli 9 milij°n°v ton PROMETNA NEZGODA NA KORZU Motor v avlo DAROVI Za Dijaško Matico so darovali: Vogrič Amalija 10.200 lir. Jarc Franc - Doberdob 1.000. N. N. - Peč 1.000. N. N. - Poljane- 1.000, Makarovič V. 5.000. Gregorič B. 2.000, N. N. - Šte-verjan 2.000. Brezigar V. 3.000. na izletu nabrali 8.300, N. N. -Poljane 1.000, namesto cvetja na grob pokojnega Alojza Cuka, osebje Zveze slovenskih prosvetnih društev 2.000, Ko-mjanc V. 2000, Ribarič G. 1.000, za dobljeno stavo N. N. 3.000 lir. Za Dijaško Matico so nadalje darovali: Kogoj D. 3.000 lir; Na križišču Korza Italia se je v ponedeljek popoldne dogodila prometna nesreča, pri kateri se je laže poškodoval 23-letni Giacomo Romano iz Ul. S. Chiara. Romano, ki je od južne postaje privozil na motoscooterju proti središču mesta, se je namreč zaletel v avto. ki ga je vozil 30-letni Massimo Armellini iz Padove. Avto je s križišča Korza hotel zaviti proti levi. Pri tem je napravil tudi potrebno znamenje, ki ga pa Romano ni videl in prišlo je do nesreče. Motociklist je zletel z motorja na tla. Na pomoč mu je prišel neki zasebni avto, ki ga je takoj odpeljal v bolnišnico Bri- Marušič Vekoslav 4.000 lir; | gata Pavia, kjer so mu obve-Gergolet A. 2.000 lir; N. N. - zali rano na bradi. Po mnenju Trst 10.000 lir; Marinič D. 1.000 lir; Sošol 1.000 lir; Simčič F. iz Pevme 5.000 lir. — Vsem darovalcem najlepša hvala. zdravnikov do ozdravel v 10 dneh. Šofer avta je ostal nepoškodovan, prav tako tudi vozili. ZIMSKI VOZNI RED RIBIJEVIH AVTOBUSOV Sl. oktobrom je stopil v veljavo zimski avtobusni vozni red podjetja Ribi. Gorica - Videm - Milan: odhod vsak dan iz Gorice ob 7.40, iz Milana ob 8. uri. Gorica - Benetke - Bologna: odhod iz Gorice vsak dan ob 7.15, iz Bologne ob 8.30. Gorica - Trst: med tednom odhod iz Gorice ob 7.15 m 13.30, iz Trsta pa ob 13. in 19. uri; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 7.30 in ob 13. uri. iz Trsta ob 12.30 in ob 19.30. Gorica - -Krmin - Videm: odhod iz Gorice med tednom ob 7.30, 12.30, 13.30 in 18.15. iz Vidma pa ob 7.30, 12.15, 14.30 ir, 18. uri; ob nedeljah in praznikih avtobus ne vozi. Gorica • Gradiška: med tednom odhod iz Gorice ob 6.45, 7.00, 7.15, 8.00, 11.30, 12.15, 12.45. 13.30, 14.30, 16.00. 17.30, 18.30 in 19.10, iz Gradiške ob 7.25, 7.30, 7 35, 8.00, 9.20, 13.30, 13.40, 14.00, 14.20, 16.15, 17.40, 18.00, 18.40 in 20.05; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.00, 8.15, 12.30, 13.00, 18.19, 19.30; iz Gradiške ob 8.15, 9.20, 13.00, 13.25. 13.50. 18.45, 20.30. Gorica • Gradež: med ted- nom odhod iz Gorice ob 7.15, 13.30, 18.30; iz Gradeža ob 6.50, 13.15, 17.15; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.15, 13.00, 19.30: iz Gradeža pa ob 7.30, 12.15 in 18.00 Gorica - Gradiška - Tržič: ob delavnikih odhod iz Gorice ob 6.45, 7.00, 11.30, 12.45, 16.00, 18.30, iz Tržiča pa ob 7.40, 9.00, 14.00. 17.20, 19.45; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.00, 12.30 in 19.00. i/ Tržiča pa ob 9.00, 13.30 in 20.10. Gorica - Doberdob - Tržič: vozi samo ob delavnikih, in sicer iz Gorice ob 7. uri, iz Tržiča pa ob 17.20. Gorica - Krmin - Čedad: ob delavnikih odhod iz Gorice ob 8. in ob 17. uri; ob sobotah pa tudi ob 12.30; iz Čedada ob 8.00, ,13.45; ob sobotah pa tudi ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 18.00, iz Čedada 12.45. Gorica - Steverjan: ob delavnikih odhod iz Gorice ob 7.00, 12.30. 13.30, 18.00; iz Šte-verjana ob 7.30, 13.00, 14.15, 18.30; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 14.00 in 18.30, iz Števerjana ob 14.30 in 19. uri. Podjetje «Kredo», ki koplje na ležiščih bele čiste gorske krede v bližini Srpenice v Gornjem Posočju, so doslej poznali v glavnem le tisti, ki imajo s tem podjetjem trgovske stike. Ze pred prvo svetovno vojno so tod kopali kredo, vendar so jo tedaj iz grape nosili na plečih v koših. Tudi med italijansko o-kupacijo so jo kopali. Po osvoboditvi je bilo ustanovljeno današnje podjetje, ki pa je ves čas obstoja zaposlovalo le nekaj delavcev in več ali manj životarilo. Nihče ni mislil na to, da bi se iz tega majhnega podjetja lahko razvila pomembna industrija. Sele lansko jesen je prvi posvetil temu podjetju več pozornosti okrajni ljudski odbor v Tolminu z namenom, da bi se pričelo z večjim izkoriščanjem tega nahajališča krede. Od tedaj pa do danes se je povečala proizvodnja v «Kredi» za 100 odstotkov, saj so lani izkopali in prodali 1188 ton mlete krede in krede v kosih, letos pa računajo, da bo do konca leta dosežena proizvodnja 2300 do 2400 ton. Okrajni ljudski odbor Tolmin je dodelil podjetju 20 milijonov posojila iz sklada za nerazvite kraje. S temi sredstvi si bo podjetje nabavilo najnujnejšo mehanizacijo za izkop, za dovoz in mletje krede. ter s tem proizvodnjo še povečalo kajt; sedanje izkoriščanje je dokaj primitivno. Raziskovanja ležišč krede v neposredni okolici vodi inštitut za raziskavo gradbenega materiala iz Ljubljane. S pomočjo Geološkega zavoda je ihštittit ugotovil, da se nahajajo tu ogromne gmote gorske krede, plast krede, ki je tik pod zemeljsko površino, je debela 30 ni. Ovira je cesta Bovec—Kobarid, ki je speljana čez to področje in ki onemogoča izkop šestih milijonov ton krede, medtem ko ostale količine treh milijonov ton lahko nemoteno odkopavajo. Z novimi odkopnimi napravami nameravajo povečati proizvodnjo za štiil do petkrat. Zato bo treba odpreti nov dnevni kop, položiti 1000 metrov industrijskih tračnic ter nabaviti dva izvaževalna stroja za prevoz krede iz novega dnevnega kopa do mlina in sušilnic. Nabaviti pa bo treba tudi nove stroje in r.aprave za sušenje in mletje krede ter prevozna sredstva. problem je predvsem v prevozu, kajti podjetje je od- daljeno 36 km od železnice, tako da porabijo za prevoz več milijonov na leto. Za vse te naprave in stroje pa omenjenih 20 milijonov ne zadošča in bodo podjetju še potrebna sredstva v kaki drugi obliki, kajti večjega posojila zaenkrat najeti ne more. Kolektiva rudnikov Trbovlje in Zagorje sta dala lep primer: obljuba sta pomoč pri gradnjah. Vendar to še ni vse. Zaradi pasivnosti v. bi bilo treba resno P „ ti in pomagati tem ^ da se razširi i«l « ko bi zgradili tudi ^ delovalni obrat z barve, kit, lake 1 • pl- za raziskavo gradben^, teriala v Ljubija111 vil nasvete proizvodnjo vode. bo in ■ nZ°'v oziroma (Iz nrni^Ci' eSlovenskoga P° f Juite na MSIS# DANES 6. t. ra. z začetkom ob 18. w film, ki je žel velik uspeh na festivalu v (I (Surovež in lepotic Igralci: Lana Turner Kirk Douglas • Walter la fiestiW del>elc Proda i a ur in pribora Trat - Ut. Battlati, 1* ' 10' ZASTOPSTVO UR: «Lobjw» ‘Aurj^’, ^ «Lonco» «Lemonio» l,inll,l>l>l Sestavljena u najboljšega Izdelana po najnovejših tehnik izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za S let Zahtevajte jo pri *v r (IKENNED ^ -- ii «Pri bogu. gospodar,« je spregovoril prvi izmed črno-oblečenih ljudi. «Kaj delate vi tu?« Čarovnik in ostali dostojanstveniki, oblečeni v satinaste kute. so zlezli iz svojih jam. «Pn bogu!« je vzkliknil čuvaj v črni kuti. «Carovnik in vsa njegova uradna družina!« «Vas bom že jaz navadil, zakaj ne poslušate mojih ukazov!« je besnel Čarovnik, ko se mu je hrabrost povrnila. Skočil je k čuvaju in ga s pestjo udaril po licu. V tem pa so se drugi čuvaji umaknili v temo. »Jaz sem vam čuvajem dal strog ukaz, da ne smete streljati, pa naj bi se pojavilo v grmovju kar koli, ampak da najprej pogledate, kam streljate! Ali misl te zadeti mene?« «Veličanstvo, poskušali smo videti, pa ni nam uspelo.« «Cliff, tu ste vi odgovorni!« je rekel Čarovnik in se obrnil k Nočnemu sokolu. «ce ne morete ohraniti discipline med svojimi ljudmi, vas bom kaznoval!« »Veličanstvo, stalno jim to zabičujem, toda to so tepci!« se je opravičeval Nočni sokol. Crne pojave so tiho izgmile in mi smo nadaljevali pot v hrib, kamor nas je vodil čuvaj s svetilko. Nenadoma smo se znašli na široki, odprti ravnini, neposredno pod velikim ognjenim knžem. V središču polja je bilo tisoč belo oblečenih klanovcev. Bili so v treh vrstah, imeli so sklenjene roke in tvorili neprestopno oviro okoli vsega tega širokega prostora. To je bilo največje zborovanje klanovcev, ki sem ga kdaj koli videl in tu sem dobil pravo sliko njihove moči. PRED OLTARJEM SOVRAŠTVA Na drugem koncu polja je bila druga skupina ljudi. Bilo jih je okoli tisoč. Bili pa so v navadnih meščanskih oblekah. Spoznal sem, da so to, kakor tudi jaz, kandidati za naturalizacijo v državljanstvu Klanov nevidnega cesarstva. Eni so sedeli na kamenju in kadili, drugi pa so se prestopali z noge na nogo. Ko smo se pojavili, se Je v vrstah klanovcev in kandidatov že čulo mrmranje. Klanovci so razklenili roke in skozi ta prehod je prišel nekdo s plavo kuto ih krenil proti nam. «Hvala bogu, da ste končno tu. Veličanstvo.« je vzkliknil. »Oltarji so pripravljeni. Upam. da vam ne bo zmanjkalo goriva.« «Zvestj Kludd, dobro sl pripravil!« je rekel Čarovnik In ukazal; «Slavnost naj se prične!« «Pridi z menoj!« mi je ukazal Nočni^ sokol in me odvedel k skupini kandidatov. Ko sem gledal čez ramo, sem videl, kako so dostojanstveniki v satinastih kutah odšli v sredino polja, medtem ko so trije klanovci v belih kutah, ki so bili z menoj v avtomobilu, stopili v vrsto svojih bratov. Stopil sem v skupino kandidatov in začel hoditi sem ter tja med njimi in jih podrobno opazoval. Po njihovi obleki sodeč, so bili povečini obrtniki in plantažniki ter uradniki in ljudje svobodnih poklicev. Mnofil med njimi so bili v policijskih uniformah in sicer mestne, državne in občinske policije. Zelo me je iznenadilo, ko sem med kandidati videl toliko ljudi mojih let. Vsa skupina je bila razdeljena na približno enake skupine mladih ljudi, ljudi srednjih let ta starih. Upal sem, da na mojo generacijo, ki je bila vzgojena v sistemu javnih sol in si pridobila toliko izkušenj v drugi svetovni vojni, Ku Klux Klan ne bo imel tolikega vpliva, kot ga je imel pri naših očetih in dedih. In vendar ni bilo tako. Med mlajšimi kandidati so mnogi nosili dele uniform ameriške vojske, kar je pomenilo, da so odsluženi vojaki. Zavedel sem se. da Je to žalosten dokaz neuspeha vojaških kultumo-prosvetnih tečajev. Ko sem stopil k starejšemu človeku, sem rekel: «Dosl’j nisem vedel, da nosijo veliki voditelji kute lakih barv.« »To je način, da se prepoznajo voditelji.« je odgovoril. »Vsak izmed klanovskih častnikov ima obleko druge barve.« »V škrlatni barvi je Čarovnik. Om, ki ima rdečo kuto, le Nočni sokol. Oni v plavi pa se imenuje Kludd — to je vse, kar vem,« sem rekel. «Tako je,« je pritrdil stari mož.'»Kludd je kaplan Klana. Oni v zlati kuti je Klaliff ali podpredsednik; oni v zeleni je Klokard ali predavatelj; oni v rdeči pa je Kladd Klana, odnosno voditelj.« «Od kod veste vse to?« sem ga spoštljivo vprašal. «Povedal vam bom,« mi je zašepetal v uho. «V svojem življenju sem pomagal pri celem nizu klanovskih sprejemov. Za nocojšnjo svečanost m bilo dovolj kancIida P115!']# \ Čarovnik ukazal skupini nas starih članov. z uje doma in naj prisostvujemo svečanosti &Prenirlpži a‘ J nim, da želi s tem pokazati, da se Klan je to res.« . f rdečet Naš razgovor se je prenehal, čim Je Pf!|?e prj.^,11 ? Kladd. «Vsak. kdor ima kakršno koli .or . vzk'1 ^ izstopi m ga za čas slovesnosti izroči,« > skupini kandidatov. moKh*6 J Nekaj ljudi je izstopilo in mu izročilo sa .\{C ^ matične pištole. n0liciJsK' »Kaj tudi mi?« je vprašal kandidat v po£ltflo J «Vsak!» se je zadrl Kladd in pri teta tem, da sme razoroževatj policijske častni sap j P *is ■o «či jske easwu^oje s^1 > ' P Mala procesija policistov je odpenjala j;^el w pasove z naboji ter jih izročala Kladdu.^ ^ ^j>“. Kmalu so bde klanovčeve roke polne in^je. v. $ preskočil Nočni sokol. Ko so vsi i*roC!lLet’ P^rV’ imela polne roke. Naštel sem sedemintrioe zd t? pume rose. idil ocunu1*1* ■ , - rjj*' t in Nočni sokol sta pod tečo orožja, ki s )u vr vj# hodila. Stopila sta h klanovcem in se k vJ.ste 'ajiH1' *t-»Pozor!« je zakričal Kladd. »Stopite_v pred p položi desno roko na ramo človeka, ki s _ a čel, jili ^ vii Hi, Ve, S t*' 'o, »K «la to »ti Us "it Ker sem menil, da bo bolje, če (#*$jJ sem stopil v začetek vrste. Medtem ko so dV,g™ je pjv rete in se prestopali z noge na n°8°. sf,n-.nj s0LjčiJ9;3 v čega ilovnateea Drahu in nas dušil. J* k . kak j* se vrsti gor in dol in pri tem preklinjal * vrsta se je razvila po planini kot kača. s^.ai ■ . postavil na čelo vrste, Nočni sokol pa ,„,,/19^ (NadM oagovoiiu u>edink STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St *> Ul. nad - Telefon Številka Š.I-8U8 m <4-638, - eoStm predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. KKANCISKA St. 20 — Telefonska JfeVtlka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 — Tel. 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v Si nul l stolpe« trgovski 60 finančno up-avnl 100, ustnrtrvice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stoip: a ra vse vrsl« oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod 7.TT — Pndrntn Goric« Ul. S. Pelliro 1-11 Tet 33-82 — Rokopisi se ii* vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800 polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed. IJud. repub Jugoslaviji*: Uvod poJtnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.537« — za FLRJ; Agencija demokratičnega možem, tisk tuje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1.. tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 60« T 375 — Izdata Založništvo tržaške«3 ta, cii 'a k P* ij