^0100^0° OSRfA P.P.^6 6f>001 K(,Pt:'‘v KNJ l iNlC-A Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupo«. DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 31 (9639) TRST, četrtek, 10. februarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POMIRLJIVA ZAGOTOVILA PREDSEDNIKA VLADE NAPREDNIM SILAM Vlada bo sklepala o Višjih plačah javnih uslužbencev ANDREOTTI: VLADA PRISTAJA NA SPREMEMBO SVOJIH UKREPOV MED RAZPRAVO V ZBORNICAH KPI in PSI ostro zavrnili Zaccagninijevo izsiljevanje s predčasnimi volitvami RIM, 9. — Vlada misli, da njen ®6kret o fiskalizaciji socialnih bremen «ni nedotakljiv*. To izjavo , je **4l sam predsednik vlade Giulio Andreotti v razgovoru z urednikom dhevnika «La Repubblica*: «Parla-•nent obstaja zato, da se v njem razpravlja in po potrebi spreminja sklepe. Tudi to ni bistveno. Če pa Priznavamo, da so določeni ukrepi nuini in cilji, ki jih hočemo doseči Pomembni, predlagajmo namesto na-sProtovanega sklepa drugega, ki bo obrodi) enake sadove. Če nam bodo Predložili druge izbire bomo prvi, *! se bomo z njim strinjali. Nikoli rosein skrbel za osebni prestiž, ko * Slo za tako važne probleme.* Očitno skuša Andreotti zmanjšati bspetost, ki je dosegla svoj višek s,.'edi dneva, v znaku intervjuja taj-®!ka KD Zaccagninija istemu časo-P'su. V tem intervjuju postavlja namreč Zaccagnini pravi «ullimat»: se sprijaznite s to vlado, ali gre-b10 na predčasne volitve. Zdelo se da se bo polemika zaostrila do r*>ba razbitja, ko je Andreotti ven-?ar odprl špranjo upanja. Ne bo "•hko premestiti sedanje stanje, ven-je izražena pripravljenost za a>alog vsaj psihološko* pomembna in v teni smislu dober začetek. .. Politična razprava se torej nada-huje v r?h|o spremenjenih tonih. *Y'munisi Napolitano vztraja, da je *ladne ukrepe potrebno spremeniti ^ nekaterih »ključnih točkah*. Pri ^m dodaja, da kdor «sprejema te ®Pronr'mbe dokazuje, da se zaveda F^hosM položaja in ima čut odgovornosti*. Predstavnik KPI pove tu-?’• kako jo mogoče doseči ta cilj [spremembo vladnih odlokov); z ,®jim dialogom in sporazumeva h|cm med KD in strankami, ki pod- V čigavo korist? .•V čigavo korist? Tako se sprašuje™ mnogi gospodarstveniki, ko sku-®1® razumeti, zakaj je vlada skup-0 * zakonskim odlokom o fiskali-va*'lji socialnih dajatev v prc.dclo-,B ni industriji, sprejela tudi ne-J"**e zakonske ukrepe, ki dejan-omejujejo avtonomna prgajanja z1 [‘d sindikati in delodajalci v p«d-,f l'l> tor skuša zahrbtno razkrojiti Sir°j draginjske doklade. 2 dog vorom med ,s!ndikalno fe-,-racijo in Cmifindustrio so se de-®Vl'i obvezali, da bodo skupno z Pravo podjetja skušali odpraviti i®*Pe slabosti v delovnem postop-3 da se poveča proizvodnja brez 'sjih delovnih strrškov; obenem ^ *c obvezali, da bodo na lastno Pobudo skušali zmanjšali na naj-*jo raven prlt!sk dopolnilnih po-*, nb v podjetjih na delovne stro-jKe ■ Indnstrijei so priznali, da bo-v° lc delavske obvezmisti prispe-i?e k zmanjšanju delovnih stro-)K.®V. da bodo njihovi proizvodi II.k® bolj poceni tudi na tujih tr-sčih. s f’skalizacijo socialnih da-*n .V P* se bo cena dela še bolj Sin 1® iu vse to> skupno z bolj ,kiilrnim upravljanjem industrij-b podjetij, lahko odločilno pH-v ®v» k večjemu Izvozu in uravno-oo.hi plačilne bilance. , v,ada je nenadoma vse te pogo-Prestavila na glavo. S svojimi ePredviden'm« ukrepi* je celot-* j. Vprašanje «ecne dela* postalo Pra i nn' Delavci, ki so bili pri-, ',vljeni omejiti socialne spore v ponovno stavkajo, proiz-ll 0nJa zaostaja, hkrati pa sindika-(< bodo podpisali dogovora s n, ’! mlustrio, če vlada ne bo u-ukrepov, ki omejujejo sin-a olno svobodo. Težko je verjeti, Aoh 6 Andreotti, ki se je izkazal za »krmarja*, naivno nasedel odgovornim svetovalcem*. "•'o je torej sedaj vrgel kamen Andreotti pirajo vlado z vzdržanimi glasovi, kakor predlaga La Malfa. Andreotti v svojem intervjuju pomenljivo poudarja, da se »še nikoli ni zgodilo, v zadnjih 30 letih, da bi sc , tajnik KD in predsednik vlade strinjala v taki meri*, Časi se torej spreminjajo in ne samo zaradi spremenjenih osebnih odnosov med Andreottijem in Zaccagninijem. In vendar je prav Zaccagnini navidezno spravil v zadrego, ko je vrgel opazovalce s stola s svojim stavkom: «Kriza bi sedaj privedla do naglega razpusta zbornic. Nihče tega noče, vendar bi se lahko znašli pred podobno perspektivo tudi zaradi napake, storjene med potjo.* Med raznimi -«ključi» za razumevanje tega stavka v okviru izjav, ki niso vzbudile negativnih ocen, je vsekakor prevladalo mnenje, da gre tu za «ultimat». Predvsem med socialisti, kjer so na Zaccagninijeve izjave reagirali ostro. Načelnik posl. skupine PSI Balzamo, ki je popoldne bil sprejet tudi pri predsedniku republike Leoncju, je med dragim poudaril, da ga izjave tajnika KD »presenečajo in zaskrbljajo*, posebno še zato, ker «je znana Zaccagninijeva previdnost v izražanju*. Pri tem Ralzamo poudarja, da so to očitno želje močnih skupin demokristjanov. Balzamo je nato obtožil An-dreottijevo vlado, da je -»nelojalna* do strank, ki ji omogočajo obstoj, Glasilo PSI «Avanti» komentira zadnje dogodke tako: «Nihče ne sprejema zaprtih oči to, kar KD vsiljuje vladi samo zato, ker sedaj gro-s predčasnimi volitvami.* Komunistični načelnik skupine Nat-ta pa je demokristjane pozval, naj sc ne šalijo z ultimati («Mi bi se ne bali volitev*), pač pa naj se raje usedejo za skupno mizo in se «začno resno pogovarjati o tem, kaj storiti*. Na sedežu KD so ostri odmevi na Zaccagninijeve izjave prileteli kot «bumerang» v prvih popoldanskih urah. Nekaj minut posvetovanj, ta- RIM, 9. — V palači Chigi so sporočili, da se bo vlada skoraj gotovo sestala v petek. Na dnevnem redu bi moral biti tudi ukrep o ratifikaciji sporazuma s sindikati državnih u-službencev, ki so ga dosegli preteklega januarja na predsedstvu vlade. Vlada bi morala •/. zakonskim osnutkom določiti denarno kritje povišanja plač državnih uslužbencev, ki jih predvideva sporazum. Od 1. januarja lanskega leta bi morali vsi ministrski uslužbenci dobiti 10.000 lir mesečno več. To povišanje je bilo raztegnjeno tudi na vse vojaško osebje in na policijske zbore. Od 1. maja lanskega leta dalje, pa bi morali dobiti 10.000 lir več na mesec vsi uslužbenci pošte ih telegrafa. S 1. junijem pa je bilo določeno enako povišanje za vse učno in neučno šolsko osebje, medtem, ko je bilo za železničarje in uslužbence državnega monopola odobreno povišanje od 1. julija dalje, Poleg lega sporazumi določajo nadaljnje povišanje 15.000 lir na mesec dslužbencem vseh omenjenih državnih strok od 1. februarja letos. Končno pa so se dogovorili, da bodo vsi omenjeni uslužbenci dobili 30.000 lir kot dopolnilo 13. plače ob koncu leta 1976 in 15.000 lir kot dopolnilo 13. plače v letošnjem letu. To pomeni, da bo morala vlada najti denar, ki ga letošnji državni proračun ne predvideva. NiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiimiiiiiniiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiHimiiiOimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiuitiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiimiiiiimra MOBILIZACIJA DELAVCEV PROTI VLADNIM UKREPOM Nape v e dane skupščine in kratke stavke na vseh delovnih mestih Confindustria o sporazumu s sindikati in o vladnih ukrepih Napolitano koj nato pa uradno sporočilo, ki zmanjšuje pomen izjav: «Zaccagnini je vodil neformalen razgovor pred dobrim tednom dni.* Češ da vsa stvar ni več aktualna. Takoj zatem pa se je zganil Andreotti, ki je istemu časopisu, ponudil svoj intervju. In trpnutno\pomiril vode. Glasilo KD «11 Popolo* na kritike z levice odgovarja z obtožbo, da ni Zaccagnini, ki bi se zavzemal za Balzamo razpust zbornic, pač pa tiste stranke (predvsem socialisti), ki da »rinejo v krizo* in s tem skušajo »prisiliti KD, naj sprejme najprej 'vrhunske sestanke strank’, nato maskirano 'programsko večino’ in, končno, še 'zasilno vlado demokratične enotnosti’, česar pa demokristjani ne marajo*. CANDIDA CURZI RIM, 9. — Po včerajšnji odločitvi tajništva sindikalne federacije o skli. canju delavskih skupščin na delovnih mestih, na katerih bodo protestirali proti vladnim ukrepom, ki o-mejujejo 'sindikalno svobodo in spreminjajo ustroj draginjske doklade, so' sindikalne organizacije posameznih strok napovedale nove pobude, med katerimi tudi dveurne stavke. Včeraj smo že poročali, da bodo kovinarji stavkali dve uri v petek. Med stavko bodo imeli skupščine, v nekaterih krajih pa bodo priredili sprevode in sindikalne shode. Tudi druge sindikalne stroke se odločajo za ostrejši boj. Kemijski delavci zahtevajo primerne sindikalne pobude s stavko, ki bi morala zajeti vse delavsko gibanje. Za določitev ostrejših oblik boja so sklicali za 11. in 12, februarja sejo izvršnega odbora federacije kemijskih delavcev. Poleg V SENATNI KOMISIJI ZA VSTAVKE ZADEVE Potrjen zakonski odlok o ukinitvi petih praznikov •sršenovo gnezdo* in zakaj? Ali h0i? hlordii ponovno na delu tiste n„nWne sile. ki bi hotele, spored-»tt *aostr'tvijo strategije napeto-•kn 8le' fašistični napad na rim-Univerzo in atentat na vlak pri ). povzročiti čelni spopad v zaostrenem socialnem |L|**Ju s silo znižati delavcem V ‘lunjsko raven z odpravo naj-doseženih gospodarskih, Ah ®*nih in političnih pridobitev? Id Pa gre za širšo politično zaroto, bi pripeljala do zaostritve 0>*ga političnega položaja v drla^ do razbitja sedanjega rav-o v,esia v parlamentu? Razprava n|,.| rtnih ukrepih v senatu in zboruj v prihodnjih dneh bi morala H odgovor na ta vprašanja, (sl) RIM, 9. — Senatna komisija za u-slavne zadeve je danes na posvetovalni ravni odobrila zakon, s katerim bodo v letošnjem letu odpravljeni nekateri državni in cerkveni prazniki. Zakon bo stopil v veljavo dan po objavi v Uradnem listu, dokončno pa ga mora odobriti še senat v avli. Komisija je sprejela vladni osnutek z nekaterimi popravki. -Na osnovi tega Dodo sledeči prazniki postali delovni dnevi: sveti Jožef, vnebohod, sveto resnje telo, sveti Peter in Pavel in sveti trije ^ kralji. Sprememba zakona, ki so ga odobrili, se je nanašala na zamenjavo 1. novembra s 6. januarjem. To pomeni, da bo 1. november praznik. 6 januar pa delovni dan. Zakon predvideva tudi, da se praznik republike 2. junija in praznik »zmage* 4. novembra preneseta na prvo nedeljo v mesecu po prazniku. Tudi ta dva praznika, ko padeta med tednom, postaneta delovna dneva. Zelo važen je tudi popravek, ki ga je vnesla komisija in ki ukinja dosedanji člen 3 zakonskega osnutka, člen je predvideval, da se da delavcem v zameno ukinjenih paznikov enako število prostih delovnih dni hkrati. S črtanjem tega člena je komisija v bistvu prepustila sindikatom ir delodajalcem, da se dogovorijo, kako je treba rešiti vprašanje ukinjenih praznikov. čani, da je v resnici dioksin poškodoval njena jetra. RIM, 9. — Tajništvo federacije kovinarskih sindikatov je sporočilo, da bodo imeli 7., 8. in 9. marca v Firencah konferenco delegatov sindikalne federacije kovinarjev, na kateri bodo proučili in po možnosti določili enotno linijo federacije, s katero bodo nastopili na kongresih, CGIL, CISL in UIL. tega je federacija gradbincev danes sporočila, da se bodo delavci udeležili vseh napovedanih sindikalnih pobud vsedržavne sindikalne federacije. Tudi sindikati živilske industrije odločno obsojajo vladne ukrepe in sporočajo, da se bodo udeležili m-b pobud v okviru vsedržavnega boja, ki ga je napovedala sindikalna federacija. V zvezi z odporom levih strank proti vladnim ukrepom, ki se nanašajo na omejitev draginjske do-klgde in sindikalne svobode, je i-mel danes' demokristjanski poslanec Ferrari Agradi, po naročilu tajništva krščanske demokracije, sestanke z voditelji odsekov za gospodarstvo strank, ki posredno ali neposredno podpirajo Andreottijevo vlado. Na današnjem srečanju s posameznimi predstavniki je Ferrari Agradi predlagal, naj bi skupaj preučili vladne ukrepe, preden se bo začela o njih razprava v parlamentu. Zdi se torej, da je krščanska demokracija pripravljena na spremembe, ki jih zahtevajo sindikati«in levica, videli pa bomo, v kolikšni meri. V tej zvezi je vodstvo KD sklicalo sejo gospodarske konzulte stranke, ki bo v petek. Confindustria pa je danes na seji izvršnega odbora proučila sporazum, ki je bil dosežen s sindikalno federacijo in vladne ukrepe v okviru znižanja delovnih stroškov. Medtem ko so ocenili sporazum s sindikati ugodno, so ugotovili, da bodo imeli vladni ukrepi skromni učinek na povišanje delovnih stroškov v bližnji prihodnosti. Zato so sklenili, da bodo obvestili javnost o celotnem vprašanju cene dela, kakor tudi o položaju v tovarnah in o odnosih industrijcev z deželnimi in državno upravo, da se poišče izhod iz sedanje 1 krize, (sl) POTEM KO JE KP ŠPANIJE UMAKNILA SVOJ »VETO* Sovjetska zveza in Španija navezali diplomatske odnose Madridski listi ugodno ocenjujejo napoved evrokomunističnega vrha Španski kralj Juan Carlos Burbonski danes na obisku pri papežu Dolanc sprejel delegacijo KP Avstrije BEOGRAD, 9.— Tajnik izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je sprejel danes delegacijo Komunistične partije Avstrije, ki jo na obisku v Beogradu vodi tajniji in član politbiroja partije Erkin Scharf. Dolanc se je z avstrijskimi komunisti pogovarjal o mednarodnih vprašanjih in zadevah iz mednarodnega delavskega gibanja, seznanil pa jih je tudi s prizadevanji Zveze komunistov v jugoslovanskem rlružbeno-političnem in gospodarskem življenju ter s pripravami na 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo sredi prihodnjega leta. V. B. hude MADRID, 9. — Po skoraj štiridesetih letih sta Španija in Sovjetska zveza ponovno navezali diplomatske odnose. V sporočilu o vzajemnem priznanju je poudarjeno, da to odpira pot tudi gospodarskemu sodelovanju. Doslej je namreč Španija uvozila iz SZ blaga za 0,87 odst. celotnega španskega uvoza ter izvozila v SZ za 0,17 odst. Istočasno je Španija navezala diplomatske stike tudi z Madžarsko in Češkoslovaško. Politični pomen novih odnosov s SZ ni majhen, saj je SZ neposredno sodelovala v državljanski vojni, v zadnjih letih pa skupaj z ostalimi socialističnimi državami in Mehiko ni imela z madridsko vlado političnih odnosov, ker je tako zahtevala španska komunistična partija. San-tiago Carrillo je pred nekaj meseci preklical svoj «veto» z javno izjavo, da se »KPŠ ne upira več navezovanju diplomatskih stikov socialističnih držav in Mehike s Španijo*. Mehika je doslej edina, ki še ni priznala nove španske ureditve. V Madridu medtem komentirajo sporočilo o skorajšnjem »vrhu* med Carrillom, Berlinguerjem in Marchai-som. Razen filofrankisiičnega lista »ABC*, za katerega bi morala vlada sporočiti, da sta tajnika KPI in KPF «nezaželena na španskem ozenv lju», ostali dnevniki ugodno komentirajo vest in izražajo prepričanje, da bodo trije «evrokomunistični» tajniki še enkrat poudarili neodvisna gledišča do Moskve. Javnost se obenem zanima tudi za razvoj odnosov med španskim re žimom in katoliško cerkvijo, ki je dolg.« leta bil eden izmed najtrdnejših stebrov fašizma, zadnje čase pa se je prilagodila časom. Znak teh novih pogojev so razgovori o novem konkordatu, ki se še niso zaključili. Verjetno bo odločilno prispeval k temu uradni obisk španskega vladarja Juana Carlosa Burbonskega pri papežu. Juan Carlos je prispel v Rim, v spremstvu žene Sofije in zunanjega ministra Marcelina Ore ja. Sprejel ga je kardinal Bepeili, s katerim se je pogovarjal že na letališču. Po sprejemu pri papežu Pavlu VI. bo mladi španski vladar večerjal s predsednikom Leonejem. Obisk španskega kralja v Vatika nu pozitivno ocenjujejo. Vatikanski radio je izrecno poudaril, da Pavel VI. želi »navdihniti kralja v trenutku, ko vodi španski narod v kritičnem trenutku njegove zgodovine*. Ob prihodu španskega vladarja v Rim je odbor »Italija - Španija* izdal Juanu Carlosu Burbonskemu poziv, naj vendar proglasi splošno amnestijo, ki je «temfeljni pogoj za resnično demokratični preobrat Španiji*, (st.s.) Prihod španskega kralja na rimsko letališče iiiiiiinHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiMMiiamitHiiitta PREISKAVA O BOMBI NA BRZCU «701» Sodnik bo soočil Moxedano z Grengom Polemike o vladnem načrtu za zatiranje «gnezd» prevratnikov RIM, 9. — Zasliševanja Maria Gren-ga in Rite Moxedane, zaprtih v zvezi z neuspelim bombnim atentatom na brzec «701» niso privedla nikamor. Vsak se namreč drži svoje verzije. Kita Moxedana (o kateri se je go- giblje v neverjetnih okvirih teze. da so atentat pripravili v krogu nepridipravov in lahkoživk. Medtem pa se opazovalci zanimajo za polenjke v zvezi z ukrepi za zaščito javnega reda, ki naj bi jih vorito#>4a je poskusil« samomor in dtf- -pripravljal minister Cossiga. Ta se je se boji, da jo bodo ubili, če bi jo izpu stili na svobodo sedaj, ko je znana njena vloga informatorja državne varnosti) zatrjuje, da je policiji naredi la uslugo in ji omogočila odkritje bombe, obenem pa prisega, da ne pozna a-tentatorjev. Mario Grenga pa trdi, da Rite Moxedane sploh ne pozna, čeprav je slednja vodila policiste do njegove hiše na podeželju in je natančno vedela, kje ima skrito razstrelivo. Preiskovalni sodnik dr. Destro je zato sklenil, da ju sooči in skuša tako odkriti, kakšni so bili njuni odnosi. Preiskava se vsekakor še vedno IllHiilllliiiiiiifmiliillltllHliiiliimiiiiiMmiiiiiimtiilmitiiiliiiliHiililimmliiMnijitiiiiiiiiiiiiliiiiiiililitiimiiimiiMiiitMmitiiiuliiiiitiHiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ZAKLJUČENO ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV EGS 1 Spor s Sovjetsko zvezo o ribolovu v «teritorialnih» vodah deveterice BRUSELJ, 9. — Po dolgi nočni seji se je svet zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti razšel, ne da bi dosegel sporazum o ukrepih za dokončno ureditev vprašanja ribolova v teritorialnih vodah držav gospodarske skupnosti, v okviru 200 milj od obale, kot so to svoj čas določili in bi moralo veljati od 1. januarja letos. VZNEMIRJENJE NA RENU Spominska knjiga buri politične duhove i.Joradl stavkovnega gibanja ®karjev na pokrajinski ravni j® rtanašnjc mednarodne in kra-vhe vesti morda pomanjklji-,*• čitatelje prosimo za razu-"•»vanje. Desio: smrtna žrtev dioksina MILAN, 9. — V bolnišnici v Dcsiu je izdihnila 56-letna Genoveffa Tur-chetto, Senno, babica deklic, ki ju je dioksin iz tovarne »Icrnesa* najbolj prizadel, ženska je živela v stanovanju le nekaj desetin metrov od tovarne, iz • katere . je puhnil oblak strupenega plina. Zdravniki zatrjujejo, da je umrla zaradi rakastega tvora, vendar so v bolnišnici mnogi prepri- (Posebej za Primorski dnevnik od dopisnika Tanjuga) BONN, 9. — Da se obiskovalci kulturno umetniških prireditev vpisujejo V knjigo vtisov je lepa in stara navada. Tisti, ki je pred svoje goste prvi postavil lepo uvezano knjigo, gotovo ni računal s tem, da lahko, polna hvale ali graje, postane nekoč in nekje povod za žolčne polemike in meddržavne razprtije. Nemci na obeh straneh meje, ki loči njihovi državi, dokazujejo, da ima lahko podpis navdušenega obiskovalca ali prizadetega kritika tudi vse drugačen pomen in uporabno vrednost, kot si je to predstavljal njegov avtor. Stari bonski tbundestag» na obali je danes do vlažnih temeljev pretresla razprava o tem, zakaj je stalno predstavništvo ZR Nemčije v vzhodnem Berlinu, ki v sedanjem obdobju «polovičnega» priznavanja državne suverenosti NDR igra vlogo zahodnonemške ambasade v drugi nemški državi, izročilo «kulturni zvezi Nemške demokratične republike» spominsko knjigo_ v katero so se vpisovali obiskovalci neke razstave Jo tografij. Seveda, takoj dodajajo v Bonnu, ni šlo za navadno razstavo, ampak za pčvo podobno kulturno dejanje v novejši zgodovini, za prvo manifestacijo zahodnonemške kulturi v vzhodnem Berlinu. Obiskovalci in občudovalci sicer dovršerie tehnične fotografije, gotovo pa ne prvorazrednega kulturnega dogodka, so bili skorajda tako številni kot Japonci, ko jim je pred leti Francija poslala na vpogled slovito Mono Lizo. Dogodek torej, ki so mu tako v političnih krogih v Bonnu, v tisku, radiu in televiziji, kakor tudi v javnosti vzhodnonemškega glavnega mesta takoj pripisali pomen političnega dogodka. V sedanjem trenutku, ko so politični odnosi med Bonnom in vzhodnim Berlinom blizu točke zmrzovanja, si seveda ni bilo mogoče predstavljati, da bi se ta pravcati «kul-turni praznik» končal brez dodatnih zapletljajev. Da v mednemški politiki takšnih izjem ni, se je pokazalo, ko so začasni lastniki knjige vtisov — zahodnonemški razstavljavci — zbirko vtisov obiskovalcev predali organizatorju, ker so se tako dogo- vorili že pred odprtjem razstave. Za demokrščansko opozicijo, Springerjev tisk in senzacionalistično radio-tele-vizijo v ZR Nemčiji je bilo to znamenje za splošen preplah. «Kaj neki bo politična policija nemške demokratične republike, ki je znana kot zatiralec človečanskih pravic» počela s tistimi, ki so ob komplimente na račun razstave same pripisali še kakšno željo po.boljših odnosih med sosedi? Nekateri poslanci demokr-ščanske unije Helmuta Kohla in kr-ščansko-socialne unije Franza Joseja Straussa so šli tako daleč, da zahtevajo odstop šefa bonskega predstavništva v vzhodnem Berlinu. V trenutku, ko so vsaj nekateri začeli verjeti, da sta se Bonn in vzhodni Berlin v pripravah na beograjsko srečanje držav udeleženk konference o evropski varnosti in 'sodelovanju iz Helsinkov umaknila na realnejše izhodne pozicije in zmanjšala temperaturo medsebojnim obtoževanjem, je torej spominska knjiga spet dobrodošel razlog, da se pokličejo pod orožje stari vojščaki iz časov hladne vojne. VAJGLJ Medtem, ko so včeraj večji del zasedanja posvetili odnosom z Lizbo. no in odložili sprejem Portugalske v EGS, so preteklo noč govorili izključno o mednarodnih zapletljajih okrog vprašanja ribolova. Ugotovili so. da ni lahko enostransko določiti ribolovnih teritorialnih voda, zlasti v pogledu do držav, ki niso članice skupnosti. Tako je občasni predsednik sveta Crosland včeraj sporočil, da okrog 70 sovjetskih ribiških ladij še vedno »nezakonito* ribari v mejah 200 milj od obale držav gospodarske skupnosti. Spor s Sovjetsko zvezo še ni bil poravnan, čeprav je Moskva že izjavila, da je pripravljena na pogajanja o pravici ribolova v omenjenih vodah. Sicer pa so ugotovili, da do sedaj Sovjeti ne nameravajo spoštovati sklepov gospodarske skupnosti. 1 ■Veliko zanimanje vlada v Bruslju tudi za zasedanje sveta finančnih ministrov, ki se bo začelo 14. februarja, o tem so danes razpravljali na seji izvršne komisije EGS v Luksemburgu. Govorili so predvsem o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali finančni ministri in ki se nanašajp v prvi vrsti na srednjeročni gospodarski načrt EGS. Sporočajo tudi, da na prihodnjem zasedanju sveta finančnih ministrov ne bodo govorili o posojilu 500 milijonov dolarjev Italiji, ki je bilo načelng že odobreno preteklega novembra. Izvršna komisija bo poročala finančnim ministrom o denarnih vprašanjih, ki so povezana s predlogom o povišanju cen kmetijskih pridelkov za prihodnjo letino, (sl) Fanfani sprejel s predsednika RAI RIM. 9. — Predsednik senata je prejel v vojem uradu novega pied sednika RAI socialista Grassija ter novega ravnatelja radijske ustanove Glisentija. Zatem je Fanfani sprejel predsednika vsedržavne zveze malih industfijcev Modiana, k' ga je seznanil s problemi njegove stroke. Mo-diano js nadalje seznanil Fanfanija s problemi malih industrijcev v Trstu in Furlaniji - Julijski krajini. Sina! odobril malo reforma avtomobilskega zavarovanja RIM. 9. — V senatu je bil danes odobren zakonski odlok o mali reformi plačevanja avtomobilskega zavarovanja. Po včerajšnjih težavah. ki so nastale zaradi odobritve spremljevalnega predloga sociali stov, ki bi lahko popolnoma spremenil vsebino zakonskega odloka in onemogočil njegovo izvajanje v obliki vladnega predloga, so se da nes sestali predstavniki senatnih skupin krščanske demokracije, komunistov in socialistov Dogovorili so se o premostitvi težav, na katere so naleteli pri členu 14. To je omogočilo, da je senat z glasovi demokristjanov in republikancev potrdil zakonski odlok. Komunisti, socialisti in neodvisna levica so se vzdržali. O zakonskem odlcku mora sedaj odločati še poslanska zbornica. Mala reforma avtomobilskega zavarovanja predvideva povišanje zavarovalnine. Gre predvsem za to, da bodo zavarovalne družbe lahko izterjevale premije v letošnjem letu na osnovi višjih poslovnih stroškov v lanskem letu. sestal s predstavniki KD. ki so mu orisalj, svoje zahteve. Veliko se govori o tem, naj bi vlada z zakonskim od- 9 točk draginjske doklade za trimesečje februar-april RIM, 9. — Posebna komisija, ki izračunava draginjsko doklado, je danes določila, da se bo draginjska doklada za trimesečje februar - april povišala za 9 točk. To je najvišje povišanje, odkar obstaja draginjska doklada. Poleg tega pa je treba dodati, da so sedanje točke Visoke in znaša vsaka točka, po dogovoru med Confin-dustrio in sindikati pred dvema letoma, 2.398 lir za vse uslužbence v industriji, trgoviui, kmetijstvu in bančništvu. To pomeni, da bo vsak uslužbenec že v tem mesecu dobil 21.500 lir več. Obenem bodo delodajalci plačali vsak mesec 300 milijard lir več, kot doslej, za plače 11 milijonov delavcev. Treba je tudi povedati, da vsi uslužbenci ne bedo dobili s februarsko plačo višje draginjske doklade. Na osnovi vladnega odloka o zamrznitvi premične lestvice, ki ga je parlament potrdil, bodo polno povišanje v tem mesecu dobili delavci in uradniki, ki imajo manj kot 6 milijonov lir letnega dohodka. Delavci in uradniki, ki imajn letni dohodek med 6 in 8 milijoni lir, bodo dobili poTnvieo povišane draginjske doklade, u-služhenci, ki pa imajo več kot 8 milijonov letnih dohodkov, ne bodo dobili nobenrga povišanja. V zameno za zamrznjeno dra-giujsko doklado od 1. novembra preteklega leta dalje, bodo prizadeti dobili državne blagajniške zapise (huoni del tesoro), ki jih ne bodo mogli vnovčiti v prihodnjih petih letih. Zamrznitev draginjske doklade za višje dohodke velja do aprila leta 1978. lokom dopustila zaprtje »gnezd*, kjer se zbirajo domnevni ali restiični prevratniki. Ni še jasno, kaj mislijo s temi «gnezdi», verjetno pa je. da naj bi šlo za nekatere študentske domove. sedeže avtonomnih skupin itd. V polemiko o namenih Vlade na tem področju je z vso ostrino posegel poslanec Mellini, pristaš radikalne stranke, ki je dejal, da bi vlada morala zapreti «edino priznano gne-,zdo prevratnikov, se pravi SID* V zvezi z vprašanji, kako to, da organi državne varnosti ne povedo imen atentatorjev, katere Rita Mo-xedana gotovo pozna, je SDS dal razumeti, da so žensko večkrat silili, naj jih pove, a kaj, ko tega noče. TRŽAŠKI DNEVNIK > PO PONEDELJKOVIH SPOPADIH V POKRAJINSKEM SVETU POSVETOVANJA MED STRANKAMI V DOKAJ SPROŠČENEM OZRAČJU Včeraj se je novoizvoljeni predsednik pokrajine Ghersi sestal s predstavniki KD, PSOI in SSk Posvetovanja, ki jih vodi novoizvoljeni predsednik tržaške pokrajine, socialist Lucio Ghersi, za sestavo novega pokrajinskega odbora, so v polnem teku. V spremstvu socialistične delegacije je Ghersi najprej sprejel številno odposlanstvo KD s pokrajinskim tajnikom Rinaldi-jem na čelu, nato pa sta bili na vrsti Slovenska skupnosti in socialdemokrati. Posvetovanja z ostalimi strankami bodo danes, za jutri ali najkasneje v soboto pa je predvideno kolegialno srečanje Vseh strank, ki naj bi sestavljale novo večino na pokrajini ali ki bi s svojim vzdržanjem omogočile sestavo novega odbora. O včerajšnjih srečanjih niso objavili uradnih poročil, tudi zaradi tega ne, ker dokončnih sklepov za sedaj ni bilo, ampak" je šlo le za boJjše pojasnjevanje posameznih sta. liš{. Tako je bilo srečanje s krščansko demokracijo po ponedeljkovi napeti seji na pokrajini zelo umirjeno in omikano, pa čeprav se stališča socialistov in KD niso zbližala ter je KD napovedala, da bo ostala v opoziciji, če bo Ghersiju uspelo sestaviti odbor. Na srečanju pa je prišla istočasno do izraza tudi potreba, da se v tej delikatni fazi začetka izvajanja osimskih sporazumov in ofenzive nacionalističnih in reakcionarnih sil ne razbije fronta demokratičnih strank. Govor je bil tudi o položaju na občini, glede katere so socialisti spet ponovili zamisel o »uravnovešenih odborih* in dali razumeti; da ne bi šli v frontalni spopad z morebitnim demokrščanskim odborom na občini. Glede občine naj še omenimo, da se bodo jutri sestali načelniki svetovalskih skupin, da bi se dogovorili o datumu sklicanja občinskega sveta, na katerem naj bi vzeli na znanje Spaccinijev odstop in izvolili novega žuDana. , Na srečanju med Ghersijem in PSI na eni strani ter Slovensko 'skupnostjo na drugi, so predstavniki SSk obrazložili svoje stališče in pripravljenost, da bi vstopili v »laični* odbor, medtem ko bi se v primeru odbora KPI - PSI vzdržali. Proučili bo tudi program, ki ga je pripravila socialistična stranka in ki se bistveno ne oddaljuje od programa, ki so ga vse stranke ustavnega loka, razen Slovenske skupnosti, odobrile a-prila lani. Glavne novosti v primerjavi s tistim programom pa se tičejo prav vprašanj slovenske naimdnost-ne skupnosti ter seveda izvajanja IZLETNIKE ki so se prijavili za izlet s ^PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO JUGOSLAVIJI. - prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer: jutri, 11.. in v soboto, 12. t.m., od 9. do 12.30 ter od 15. do 18. ure, v Ul. Montecchi 6, 2. nadstropje, soba št. 22. osimskih sporazumov ter še posebno njihovega gospodarskega dela. In končno sestanek s PSDI: socialdemokrati so orisali uradno stališče stranke, ki nasprotuje udeležbi v odboru, v katerem bi bili zastopani tudi komunisti, po drugi strani pa niso izključili konstruktivnega odnosa z morebitnim levičarskim odborom. Deželni mt SSk o Osimu in obisku Sloveniji 4. t. m., se je v Jamljah sestal deželni svet Slovenske skupnosti in razpravljal med drugim o sedanjem j političnem položaju s posebnim ozirom na skorajšnji ratifikaciji osimskega sporazuma tudi v senatu ter o izglasovanju enotnega dokumenta o obnovi potresnega področja v deželni zbornici. V zvezi s tem je bil med razpravo, ki jo je vodil predsednik Špacapan in v kateri so glavna poročila imeli deželni tajnik Štoka, pokrajinski goriški tajnik Ter-pin in drugi, poudarjen prispevek, ki ga je skladno s svojim stališčem od vsega začetka dala SSk dokončni izdelavi tega dokumenta, da omenja tudi obnovo področja Beneške Slo- venije, Rezije in Kanalske doline ter ohranitev etnično kulturnih vrednot prebivalstva. Glede poteka razprave o ratifikacijskem postopku osimskega sporazuma v senatu je svet moral ugotoviti ponovno diskriminacijo do slovenske manjšine, ker jo je zadevna senatna komisija popolnoma prezrla pri posvetovanju s predstavniki naše dežele, kakor da je osimski sporazum ne zadeva. Zato odločno protestira prot; temu očitnemu omalovaževanju ter poziva vse demokratične stranke, da se zavzamejo za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA 6. MARCA OBČNI ZBOR SKGZ Podrobna razprava o predvideni industrijski prosti coni na Krasu. Koncept programa za smotrno izobraževanje in usmerjanje. Pohvala SLORI za izvedbo simpozija o socioekonomskih in prostorskih problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji V nadaljnjem poteku seje je delegacija SSk izčrpno poročala o svojem obisku pri SZDLS. v Ljubljani dne 3. februarja. Deželni svet je pozitivno ocenil obisk in njegove zaključke ter ob tem izrazil prepričanje, da bo lahko prispeval k stvar-nejšemu poznavanju in plodnemu reševanju življenjskih problemov slovenske na,-:odne skupnosti in novem položaju po Osimu. Končno je deželni svet razpravljal o organizacijskih pripravah za deželni kongres, ki je sklican za soboto, 12. marca, v Števerjanu ter razporedil delo med komisije. ■ Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze, ki se je sestal na svoji redni seji v torek, 8. t.m., je določi} nedeljo, 6. marca, za dan občnega zbora naše osrednje organizacije. Prediskutiral je tudi razna vprašanja, ki so povezana z delom občnega zbora, upoštevajoč predvsem, da sovpada letošnji občni zbor z izredno važnim obdobjem pristopanja k realizaciji osimskih sporazumov, ki odpirajo tudi za našo narodnostno skupnost v deželi nove možnosti in seveda tudi probleme. Prav enemu od teh problemov, namreč predvideni industrijski prosti coni na Krasu, je bila potem posvečena daljša razprava na osnovi poročila načelnika gospodarske komisije pri SKGZ, dr. Vita Svetine. V fazi uresničevanja predvidene cone po ratifikaciji osimskega sporazuma v rimskem parlamentu, bo morala biti vsa skrb celotne slovenske narodne skupnosti usmerjena v napore, da bo uresničitev te pobude v našo korist, ne pa v našo škodo, kar bi se utegnilo zgoditi, če ne bomo pri njej aktivno soudeleženi in če ne bi bili zaščiteni slovenski narodni interesi tako posameznikov, kot skupnosti v celoti. SKGZ kot osrednja organizacija in njene gospodarske članice ter SLORI se zato s temi vprašanji zavzeto ukvarjajo. Izpeljale so že vr- iiitiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiitiiiiiniuiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiimiiiiMiiiiiiiimiiimiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMi VČERAJ ZJUTRAJ V MESTNEM SREDIŠČU Mogočen sprevod delavcev in študentov za obrambo delovnih mest in svojih pravic Solidarnost s tržaškimi industrijami v krizi Enotni pokrajinski sindikat CGIL -CISL . CCdL/UIL je proglasil vče-raj zjutraj od 10. do 11. ure enourno stavko delavcev industrijske stro. ke iz solidarnosti s tržaškimi obrati, ki se nahajajo v hudi krizi. To solidarnost so izpričali tudi z mogočno manifestacijo po mestnih ulicah. Veliki rdeči napisi, zvočniki in skrajna odločnost v glasu manifestantov so dajali sprevodu katerega še je udeležilo več kot 2.000 delavcev in študentov, svoj pečat. Ob 9. uri so se na Trgu Goldoni zbrali delavci tržaških tovarn, ki so v hudi krizi, ali pa so že odnehale obratovati. Te tovarne so Calza Bloch, katerih S38 delavcev sp že odpustili iz službe, predvideni sprejem njenih predstavnikov na ministrstvu za industrijo, ki bi moral biti danes, pa so odložili. Sto deset delavcev tovarne CMI se nahaja v brezizhodnem položaju, saj se proizvodnja stalno manjša, prav tako pa tudi število delavcev. Približno sto nameščencev tovarne motornega o-lja Gaslini je v dopolnilni blagajni. podjetju pa grozi zaprtje. Delavci bivše pivovarne Dreher, katerih je 127, pa še vedno čakajo, da bodo oblasti izpolnile obljube in tako omogo. čili podjetju preusmeritev proizvodnje. Isto velja tudi za tovarno Sirt (bivša Vetrobel), ki zaposluje 530 delavcev, ki so trenutno v dopolnilni blagajni. Vsi ti delavci so se v izredno dolgem sprevodu ter z velikimi rdečimi transparenti podali po tržaških ulicah, da bi vsemu prebivalstvu izkazali svoj protest in svojo jezo, predvsem pa, da bi ljudi informirali o obupnem stanju, v katerem se nahaja tržaška industrija. Sprevodu so se sproti pridruževali novi ljudje, tako da ge je živa kača stalno večala. V sprevodu smo opazili tudi transparente vseh tržaških industrij, kot so Grandi Moto-ri, miljska ladjedelnica Cantieri Alto Adriatico, tovarna VM in še cela vrsta drugih. Čeprav so te industrije ustavile s(voje delo le za eno uro, so s tem hotele izkazati svojo solidarnost s tistimi delavci, katerim je bilo delo odvzete V Ul. Carducci se je delavskemu sprevodu priključila še množica štu dentov. ki so se v jutranjih urah zbrali [Med glavno stavbo tržaške u-niverze. Stavki delavcev industrijskega obrata se je namreč iz solidarnosti pridružil tudi enotni sihd® kat univerzitetnega učnega in neuč-nega osebja CGIL - CISL - UTL -CISAPUNI, ki je stavkal cel dan. Študenti so se tako pridružili mestni manifestaciji ter s tem opozorili javnost, da so problemi, ki jih je sprožil Malfattijev zakonski osnutek o univerzitetni reformi, ki odkrito napada študentsko ■ zaposlitev in pravico do študija, tesno povezani z delavskimi v okviru ^gospodarske krize. Sprevoda se je udeležila tudi večja skupina študentov tržaških višjih srednjih šol. Na Trgu Garibaldi, kjer so se delavci in študentje ustavili, je v imenu sindikata CGIL spregovoril sindikalist Mauro Gialuz ter predstavniki univerzitetnih študentov in tržaškega feminističnega gibanja. Nazadnje bi omenili še to, da so se včeraj v nekaterih tržaških to-varneh sestali tovarniški sveti, ki so izrazili svojo solidarnost 7 delavci, katerim grozi brezposelnost, in študenti, (d.j.) / sto pobud z namenom, da v najširšem sodelovanju z vsemi ostalimi strukturami naše skupnosti, posebej še z onimi na neposredno zainteresiranem predvidenem področju, razpravljajo in podrobno preučijo vsa ta vprašanja. Izvršni odbor je na osnovi izvajanj tajnika in poverjenika za usmerjanje in izobraževanje, dr. Darija Cupina, razpravljal nato o konceptu programa za smotrnejšo politiko na tem področju, izhajajoč ne le iz današnjih, marveč prvenstveno iz bodočih potreb naše narodne skupnosti pri vključevanju v delo tako v naših manjšinskih, kot še zlasti v gospodarskih in drugih družbenih strukturah. V izdelanem konceptu gre prvenstveno za sistemski pristop, začenši pri šoli in usmerjanju študija in z nadaljevanjem pri pošol-skem izobraževanju in seminarjih gospodarske in humanistične smeri. Končno je izvršni odbor po poročilu ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) dr. Karla šiškoviča in po besedah predsednika Borisa Raceta, zelo pozitivno ocenil nedavni simpozij SLORI o socioekonomskih in prostorskih problemih Slovencev v Italiji. Ugotovil je, da so bili podani referati vsi in vsak na svoj način izjemno kvaliteten prispevek k znanstvenemu preučevanju zastavljene tematike in da je simpozij zgovorno pokazal, da je naša skupnost občasno spodobna, kljub skromnim sredstvom, tudi izjemnih naporov in dosežkov iz lastnih sil, obenem pa. da je bil simpozij izredno dragocen za pridobivanje izkušenj za nadaljnje delo na znanstveno - raziskovalnem področju. Sedaj je treba težiti za tem, da bodo vloženi napori rodili tu-ti praktične sadove. Izvršni odbor je zaradi tega izrekel vse priznanje in pohvalo organizatorjem simpozija in vsem, ki so pri njegovi izvedbi sodelovali. Obenem je razpravljal tudi o možnosti, da bi na podoben način obravnavali v Gorici vrsto perečih goriških socioekonomskih in prostorskih vprašanj, ki pereče zadevajo Slovence. Na koncu je izvršni odbor pregledal še nekaj tekočih vprašanj v zvezi s pristopom na tržaški radijski postaji, šolskimi okraji itd. O GOTSKI ARHITEKTURI V sredo drugo predavanje NSK Narodna in študijska knjižnica v Trstu priredi v sredo, 16. februarja 1977, drugo predavanje iz ciklusa razvoju slovenske arhitekture. Predaval bo dr. Ivan Komeli na temo: GOTSKA /ARHITEKTURA. Predavanje bo ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Pe-ironio 4. Vstop prost. Teiaj za fotoamaterje V Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa bo danes, ob 20.30, tečaj za fotoamaterje, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza. Predaval bo znani mojster fotografije Jože Kološa -Kološ. • Krožek ZKMI za mestno središče prireja danes popoldfie na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 pred vaj ar,je Vi-scontijevega filma »Bellissima*. Sledila bo razprava. SESTANEK ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes, 10. t.m., bo ob 18. uri sestanek odbora v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu bodo neizčrpana vprašanja s prejšnje seje. • Gibanje za osvoboditev žensk je ostro obsodilo posilstvo mlade ženske konec prejšnjega tedna v Trstu. Ob tem pripominja, da se javnost spomni na težek položaj ženske samo ob podobnih dogodkih, ki kažejo na globoko zakoreninjeno omalovaževanje ženske vloge v današnji družbi. Prosvetno društvo IVAN GRBEC vabi k PROSLAVI SLOVENSKE KULTURE (PREŠERNOV DAN) ki bo jutri, 11. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. Na sporedu je govor Maria Čuka, nastop otroškega pevskega zbora Lonjer—Katinara in tria Kjuder—Kalc ter predavanje filmske priredbe Prešernovega »Povodnega moža*. Včeraj-danes Gledališča ROSSETTl Danes, 10. t.m., ob 20.30, bo na sporedu delo «Mahagonny» Bertoltg Brechta in Kurta Weilla. Režija Virginio Puecher. Predstavo je pripravila zadruga «Atto». Predstava je izven-abonmajska. Popusti za abonente: danes in jutri 30 odst., v soboto in nedeljo 20 odst. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. študentje parter 2.000 lir, galerija 1.200 lir za vse predstave. Danes, ČETRTEK, 10. februarja DUŠAN Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.24. — Dolžina dneva 10.08. — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.21. Jutri, PETEK, 11. februarja RADO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,8 stopinje, najnižja 6,6, ob 19. uri 7,7 stopinje, zračni pritisk 1010,6 mb rahlo narašča, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, brezvetrje, vlaga 91-odstotna, morje mimo, temperatura morja 9,2 stopinje. ^ Na pobude ženske komisije KPI bo irčvi drčivi ob 20. uri v Ul. Capitolina 3 srečanje o enoletr^m izvajanju np; vega družinskega prava. • Drevi ob 20.30 se bo v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto, ki bo razpravljala o podrobnostnem načrtu zgodovinskega središča. UMETNOSTNE GALERIJE Znani tržaški likovnik Marino Cas-setti vabi za jutri zvečer, ob 18. uri v prostore tržaškega novinarskega krožka na Korzu 12 v 1. nadstropju na srečanje z vsemi, ki se ukvarjajo z likovnostjo. Tu bo umetnostni kritik Carlo Milic predstavil zbirko Cas. settijevih grafičnih listov raznih tehnik, sam Cassetti bo ob pomoči Elia Grillija pokazal, kako se serigrafije delajo, sledila pa bo diskusija. Glasbene prireditve za ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. februarja se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 75-letni Abelardo Ni-colino, 63-letna Gemma Mauro vd. Giradi, 77-letni Giuseppe Petretto, 78-letni Carlo Cossutta, 55-letni Emil Starec, 57-letna Carmela Terrana por. Piazza, 84-letna Narcisa Bar-zaghi, 85-letni Steno Pimetti, 69-letni Romeo Cuppo, 72-letna Rina Lugnani, 75-letni Romano Poggiolini, 89-letna Anna Cafagna vd. Rutiglia-no, 82-letna Maria Daneu vd. Ličen, 58-letna Attilia Ronchi por. Taddeo, 73-letna Ana Švara vd. Žafran, 53-letni Antonio Derin, 71-letni Fran-cesco De Giosa, 76-letna Pierina Ber-tocchi vd. Loredan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) 1 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. Miramarski drevored 117, Ul. Com bi 19. (od 8.30 do 13. In od 16, do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. SUPER ELEGANTNI MODEL] VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TKI. 196-301 Viale XX Settembre St 16/111 SESTANEK UČITELJIC V OTROŠKIH VRTCIH Tajništvo Sindikata slovensko šole sklicuje danes, 10. t/m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 sestanek učiteljic na slovenskih otroških vrtcih. Na dnevnem redu bo razgovor o najvažnejši problematiki slovenskih otroških vrtcev. Sestanka se lahko udeležijo vsi tisti, ki jih zanima problematika otroških vrtcev. Ravnateljstvo gledališča Verdi je dotočilo spored predstav za dijake rainih šol. Program bo skušal približati mladini klasično glasbo. Nastopil bo baletni ansambel gledališča Verdi pod vodstvom Flavia Benna-tia. Izvedli bodo plese iz Donizettijevih, Mahlerijevih in Murphgjevih del. Prvi ciklus prireditev bo v Avditoriju od 16. do 22. februarja (ob 11.30), drugi pa v gledališču v Ul. Petronio od 8. do 14. marca. • V dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2, bo jutri, ob 19. uri, srečanje z izvajalci Sa-lierijeve opere Falstaff, ki jo v teh dneh uprizarjajo v gledališču Verdi.' Z včerajšnje manifestacije po mestnih ulicah ........................................................imiiiiiiuiii.miiumniiiHiii.................................m....iiiiimiiminmimnniiiiiiimiimimiiiiiii.mm...iiiummi....... MOLOTOVKI PRED GLEDALIŠČEM ROSSETTl VABILA ZA 17. NOVINARSKI PLES ki bo v soboto, 19. t.m., v Kulturnem domu, so na razpolago v našem uredništvu. Ul. Montecchi 6/n. soba 12, vsak dan od 16. do 19. ure Ob prevzemu vabil bo tudi rezervacija miz. Porazdelitev funkcij miijskih odbornikov Miljski občinski svet si je na svoji zadnji seji porazdelil posebne pristojnosti med odborniki. Za proračun in gospodarsko načrtovanje bo odgovoren Ezio Ciacchi, za javne službe in prevoze Luciane Tremul, za higieno, družbeno varnost, šolstvo in ženska Vprašanja Luisa Balbi, za šport Elvio Russignan. za turizem, kulturne dejavnosti, decentralizacijo in mladinska vprašanja Diego Apostoli ter za urbanistična vprašanja Walter Berač. Pismo uredništvu Drugo odprto pismo v zadevi Gruber-Benco Povsem soglašam s Pregarcem. Moj očitek gre drugam, kamor Pregare morda ni mogel in niti smel poseči. Kolikor je meni znano, je Grudber - Bencova še vedno pripadnica neke levičarske politične stranke, v tem primeru gre torej za kršitev strankine discipline, kajti znano je, da se je njena stranka potegovala za brezpogojno uzakonitev osimskega sporazuma. To bi seveda maralo imeti za posledico, da bi v zadevi razpravljalo strankino razsodišče. Ni vseeno, da stranka zastopa neko določeno pozitivno stališče, njeni člani, in dokler so člani, izbirajo nasprotno pot. Nam Slovencem je neprijetno, ko skupno z Italijani rešujemo socialne in politične probleme za skupne interese vsega tržaškega občinstva, pa ugotavljamo, da imamo ljudi i-ste stranke, ki mislijo povsem dru gače. Z odličnim spoštovanjem dr. Slavko Tuta 0 Na sedežu pri Rotondi del Bo-schetto 3/F se bo drevi ob 20. uri sestala svetoivanska rajonska konzulta. Samo protest zaradi predragih vstopnic? X , Oster protest federacije KPI in upravnega sveta Teatra Stabile V torek zvečer je bilo v Trstu zelo napeto ozračje. Ustvarili so ga neznani provokatorji, ki skušajo z molotovkami ustrahovati ljudi. O dveh, ki na srečo niso povzročile žrtev, smo že poročali in sicer o napadu na italijanski dnevnik «Picco-io* in na avtomobil mladega komunističnega aktivista, o tretjem pa se je zvedelo šele naslednje jutro. Pred glavni vhod gledališča Rossetti so neznanci vrgli dve molotovki, od katerih se ena ni vnela, druga, ki so jo odvrgli v notranjost, pa je poškodovala moquette pri vhodu. V letaku, ki je podpisan «Mescaleros», ime indijanskega plemena, in ki so ga tudi našli pred vhodom, piše, da se bodo podobni napadi še ponovili, če ne bo uprava znižala cene vstopnic na 1.000 lir in tako omogočila vsem mladim ogled predstav. Pred včerajšnji večer je namreč v nabito polnem gledališču, koncerta se je udeležilo približno 1.200 mladih, ki so vsi plačali enotno vstopnico po 2,500 lir, nastopila italijanska »pop* skupina «Le Orme*. Mnenje, da bi napad izvedle skupine mladih, ki zahtevajo samodoločanje cene vstopnicam, tako imenovani «autoridutto-ri», je podkrepil letak, ki so ga na večer prireditve delili med dijaki in študenti in ki je podpisan ? imeni indijanskih plemen «Apache*, «Sioux» in «Cheyenne». Torkov dogodek pred »Rossettijem* nas pa po drugi strani spominja na podobne, ki so se v še hujši obliki dogodili med gostovanji rdznjh drugih skupin moderne glasbe, kar vzporeja Trst z vsemi večjb mi italijanskimi mesti. V zvezi z atentatom sta upravni svet in uslužbenci Teatra stabile ter avtonomna tržaška federacija KPI izdala sporočilo, v katerem ostro obsojata dogodke. Komunisti posebej poudarjajo, da lahko te provokator-ske akcije uokvirimo v delovanje neofašistične tolpe Fronte della gioventu in sicer prav v času, ko Trst pričakuje dokončno ratifikacijo 0-simskega sporazuma. Komunisti nazadnje pozivajo italijanske in sloven. ske demokrate k večji budnosti proti takim podlim dejanjem. Preiskave o bombnih atentatih se nadaljujejo. Predstavniki policije menijo, da so vse te atentate izvedli eni in isti ljudje, ki pa so trenutno pravici še neznani. Včeraj so med drugim neznanci telefonirali na policijsko postajo ter izjavili, da bo na sedežu skrajno-desničarske organizacije Fronte della gioventu počila bomba. Policisti so nemudoma prihiteli na sedež v Ul. Paduina ter odredili preiskavo, vendar pa ni bilo o bombi ne duha ne sluha. Vedno v duhu ustrahovanja moramo omeniti še provokatorske žaljivke, ki so jih pristaši «Fronte della gioventu* napisali na vhodna vrata sedeža anarhistične skupine »Germi-nal* v Ul. Mazzini 11. banca' pu črtEDiro ni trieste T R 2 A S K A K R E D (E N A (I A N K A ■ . j-A TRfij - *LA.lOAPlL2) 1C3 '152 61-44G TEČAJI VALUT V MILANU • DNE 9. 2.1977 Ameriški dolar:' debeli' 883.- drobni 843.- Funt šterling 1513.— Švicarski frank 350.50 Francoski frank 177,25 Belgijski frank 23,60 Nemška marka 365,50 Avstrijski šiling 51,40 Kanadski dolar 845,— Holandski florint 349.— Danska krona 146.— Švedska krona 203,— Norveška krona 164.— Drahma: debeli 20.— drobni 20,- Dinar: debeli 43.- drobni 43.- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi NA KRASU najamem hišico ah kmečko poslopje z enoletnim predujmom. Tudi kupim. Tel. 755926. PODJETJE import-export išče uradnico. Ponudbe na poštni predal 164. CARLI VIRGILIO vas vabi, da obiščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi Rabljene 500 68, 70. 850 . coupe 69, 127 71. 75, 128 71, 72, 0-pel 1000 71. 1300 66, 1?4 69, simca 1000 70, mercedes 220 D 69, capri 1500 71, 124 coupe 69. Obiščite nas v Ul. Giulia 10. DKUGE VESTI NA ZADNJI STKANI STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANONIMO VENEZ1ANO BEN ECANKA (La Venexiana) Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij Cej Glasba Ivan Mignozzi Kostumi Marija Vidau Režija MARIO URŠIČ Danes, 10. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H V občinskem gledališču v Boljuncu V soboto, 12. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri TRST GLASBENA MATICA — s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane MARJAN KOZINA EKVINOKCIJ opera v 4 dejanjih Baritonist Samo Smerkolj Dirigent Ciril Cvetko, scenograf Niko Matul, koreograf Alenka Bartl, vodja zbora Jože Hanc Orkester in zbor ljubljanske Opere Kulturni dom v Trstu: V soboto, 12. 2. 1977, ob 20.30 — predstava v sezoni Glasbene matice V nedeljo, 13. 2. 1977. ob 16. uri — vstopnice s popustom za abo- nente SSG Rezervacije in prodaja vstopnic od danes, 10. 2., pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734269) od 11. do 13. ure in eno uro pred pričetkom predstave. PD VESNA KRIŽ priredi danes, 10. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu okroglo mizo na temo Osimski sporazum in slovenska narodnostna skupnost v Italiji Sodelovali bodo predstavnik SKGZ Vito Svetina, predstavnik KPI Boris Iskra, predstavnik PSI Branko Pahor in predstavnik Slovenske skupnosti Antek Terčon. VABLJENI! PD LONJER KATINARA priredi danes, 10. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjer-ju razgovor na temo Osimski sporazum In slovenska narodnostna skupnost v Italiji Razgovor bo vodil predsednik SKGZ BORIS RACE Šolske vesti Dijaki srednjo šole Fran Erjavec vabijo starše in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 13. t.m., ob 17. uri v Marijinem domu V Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Krožek za družbene in politične vede »PINKO TOMAŽIČ* v Trstu V ponedeljek, 14. februarja 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4 JAVNA RAZPRAVA z naslovom: Reforma v italijanskem šolstvu in njen odraz na slovensko šolo Uvodno besedo bo imel poslanec MARINO RAICICH vodja komunistične skupine v parlamentarni komisiji za vzgojo in umetnost Vljudno vabimo k udeležbi I' Odbor Kino La Cappella Underground 19.00—21-30 «La grande abbuffata*. Ugo Tognaz* zi, Marcello Mastroianni, M. Piccoli-Barvni film. Prepovedan mladi® pod 18. letom. Movie Club 77 Danes v kinu Radi« (Ul. Rotonda 4). Ob 16.00 in 20.00 Marka Robsona «La valle del® bambole* s Sharon Tate. Ob 18-” in 22.00 Franciosa Truffauta renheit 451». Julie Christie in Oska* Wemer. Ariston 16.30-21.30 «11 flauto magi; co». Ingmarja Bergmana. Barv® film. Mignon 15.30 «La scarpetta e 1> ^ sa». Barvni film. Nazionalc 16.00 »La gang della SP‘ der rossa*. David Niven, Darre McGavin, Barbara Feldon. Grattacielo 16.00—22.15 «Sturmtruppw R. Pozzetto, L. Toffolo. Barvni fd® Fenice 16.00—22.15 »Suspiria*. Stefa* nia Casini. Jcssica Harper. Ban® film D. Argenta. Prepovedan m® dini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «Gli ultifni fuochi* \ Robert De Niro, Jeanne Moreau-Jack Nicholson, Tony Curtis. Pter povedan mladini pod 14 letom. Eden 16.00 «France societč anonyme»; Michel Bouquet, Francis Blanco®; Barvni film. Prepovedan mladi pod 18. letom. Ritz 16.00 »Nerone*. Enrico Montes* no, Grazia Bucceila, Pippo Fran®0’ Aurora 16.30 «Cheyenne». M. Us® in V. Strode. Bafvni film. Prem®'. Capitol 17.00 «L'innocente». G. Gia®1' ni in L. Antonelli. Barvni film. fr povedan mladini pod 14. letom-Cristallo 15.30 »Leredita Ferrart«®0 Fabio Testi. Barvni film. PreP°v dan mladini' pod 14. letom. ' Moderno 16.30 «Le deportate del® s* zione speciale SS». Prepovedan ® dini pod 18. letom. Barvni film-Fiiodrammatico 16.00 »Voglia di ® ‘ Prepovedan mladini pori 18. let® ‘ Ideale 16.00 »Paolo il freddo*. Ffa co Franchi. Barvni Film. Viltorio Veneto 16.30 »San Pas spevki so namenjeni za dograditvi doma handikapiran® Opčinah. V soboto, 12. t.m., ob 16. ^ seja glavnega odbora TPPZ v v ^ viškem domu v Bazovici, Prosim0 -j, bornike, da se gotovo udeležijo 88 Učenci srednje šole Simon Greg0 ^ iz Doline, ki so ta teden na Ji ^ zimovanju v Auronzu blizu sporočajo, da sd dobro prispel ^ cilj, da se počutijo dobro ,in «a ^ vsi navdušeni za prelepe <®ie.ve'vs« jih tu preživljajo. Pozdravljaj® ^ starše in znance ter sporočajo. ®a ,j. bodo vrnili v Dolino prihodnjo 0 ljo približno ob 13. uri. Prispevki V počastitev spomina dr. K daruje družina A. Sandalj za Slovensko dobrodelno društvo- Zapustila nas je naša draga mama in nona ANA ŠVARA vd. ŽAFRAN Pogreb drage pokojnice bo danes, 10. t.m„ ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinari. Žalostno vest sporočajo: hčere Ž®*®’ Vida in Zdenka z možem, vnuki * družinami ter drugo sorodstvo. Katinara, 10. februarja 1977 OBVESTILO SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Poviški IVA in olajšave delodajalcev Doberdobski občinski svet za ukrepe ™adomaEnavili1 cene v prid globalni zaščiti Slovencev Na torkovi sefi soglasno sprejeta resolatija • Obsodba nasilja v državi , Kot je vsem znano, je vlada sprejela splošno oporekan dekret, s katerim je skušala delodajalce delno razbremeniti Vedno bolj rastočih stroškov za delovno silo. To breme bo zaradi stalnih poviškov cen in inflacije letos resnično hudo, saj statistiki predvidevajo prave skoke na premični lestvici. Da bi te skoke vsaj delno ublažili, je za delodajalce predviden odbitek na vsotah, ki jih morajo slednji plačati za socialno skrbstvo uslužbencev. Od 1.2.77 do 30.4.77 znaša ta odbitek 14.000 lir mesečno za vsakega u-službenca (izjeme so vajenci in u-službenci gradbeniške stroke, za katere ni predviden noben odbitek). Od 1.5.1977 do 31.12.1978 pa znaša odbitek 24.500 lir mesečno. Ta znesek bo socialnemu skrbstvu plačata država, delodajalec pa bo nanj oproščen tudi vsakega dohodninskega davka. Vladni dekret, ki je stopil v veljavo 8.2.1977 predvideva še nekatere norme v katere se ne bomo spuščali. pove pa, kje bo država dobila potrebni denar za socialno skrbstvo. V ta namen je namreč vlada povišala davek na nekatere Petrolejske proizvode kot plinsko o-lje. tako za pogonsko silo, kot za o-Brevanje, pa na metan, tako v jeklenkah kot v mestnem omrežju, ter še na nekatere druge proizvode. Povišala je pa tudi davek na dodatno vrednost TV A na večino blaga v prometu in sicer 6 odst na tekstilne proizvode (splošno vse °bieke itd.) je povišan na 9 odst.; J2 odst. davek na vse tehnične pro-'zvode, orodje, gradbeni material, Večino obrtniških uslug, itd. je po-višan na 14 odst. 30 odst. 'davek na nekatere luksuzne predmete Uike-*7i' krzna) je povišan na 35 odst. Odbitna vrednost (scorporo), ki je 2a 12 odst. davek znašala 10,70 znaša pa 14 odst. - 12,25 odst. Poviški IVA so stopili v veljavo ”• februarja. To se pravi, da so do 7.2.1977 vsi posli podvrženi start a1 odstotnim meram, od 8.2. dalja pa novim. Kdor je po 8.2. izdal faturo po starih odstotnih mejah. mora čimprej izdati dopolnilno fakturo po novih. V zvezi'z IVA opozarja Slovensko Rospodarsko združenje svoje člane 1n vse tise. ki se poslužujejo ura-d°v združenja, da je letošnja kontna letna prijava zapletena zaradi ®nagrafske priloge in plačila v bankah. Zato priporoča vsem, da fe za nasvete ali sestavo prijav o-bnhejo na SGZ najkasneje do 15. 2.1977. K. V. PITTONI MINISTRU ZA DELO Urediti pokojnine Povratnikom iz Avstralije Predsednik deželnega sveta Pittoni le. Poslal ministru za delo T. Ansel-te' Posebno noto, v kateri jo opozarja na položaj italijanskih državljanov, ki so se v zadnjem času vrnili 12 Avstralije in ki ne uživajo nobe-de pravice kar zadeva upoštevanje V tujini opravljenega dela pri dolo-.?dju pokojnine. Tem bivšim -izse-‘Jencem se priznava le pravica, da *°dkupijo» delovno dobo, opravljeno V Avstraliji, s tem da sami vplača-0 50% ustreznih socialnih dajatev. , V takem položaju se je v zadnjem £asu znašlo tudi okrog 4.000 Trža-danov, ki pa v veliki večini nimajo r°l'ko denarnih sredstev, da bi vplačil omenjene zneske zavodu INPS. Julijanska vlada se mora zato čim ”?j dogovoriti s pristojnimi avstral. pIrr>i oblastmi, da bo omogočen Jansfer socialnih dajatev, vplačanih Avstraliji, v Italijo. Pittoni v noti uozarja ministrico Anselmijevo na korajžen sestanek z avstralskim ”uuistrom Mc Kellerjem, na katerem PD RDEČA ZVEZDA Priredi danes, 10. t.m., ob 20.20 v kleti gospe Vere v Briščikih Predvajanje celovečernega filma »CVETJE V JESENI* VABLJENI! bi lahko načeli in po možnosti tudi rešili to vprašanje. Nasa dežela namerava sicer prevzeti nase ustrezna bremena, kolikor bi avstralske oblasti ne pristale na omenjeni transfer, vendar bi bilo prav. — zaključuje predsednik Pittoni v noti — ko bi se vprašanje ugodno rešilo z enkratnim posegom za vso Italijo in torej tudi za deželo Furlanijo -Julijsko krajino. Javne skupščine v miljski občini Miljska občinska uprava prireja v okviru svoje decentralizacijske polivke, oziroma demokratizacije upravnega življenja, vrsto javnih skupščin v raznih predelih občine. Prebivalstvo bo tokrat skupno z občinskimi upravitelji javno obravnavalo proračun za leto 1977 ter vprašanje novih tarif. Danes bosta takšni skupščini ob 20. uri v kinodvorani »Roma* v Miljah ter v ljudskem domu na Čamporah. Na prvem zborovanju bodo prisotni župan Bordon ter odbornika Tremul in Apostoli, na drugem pa podžupan Ciacchi ter odbornika Balbi in Russignan. Jutri pa bosta na vrsti območji Zndisa in Žavelj. Zborovanji bosta namreč ob 20. uri v prostorih osnovnih šjbl v obeh krajih. V Zindisu bo- sta na zborovanju prisotna Ciacchi in Apostoli, v Žavljah pa župan ter odbornika Beme in Balbi. V miljski občinski dvorani »Lo Squero» bo v soboto, 12. februarja, ob 16. uri, zasedanje na temo »športna dejavnost v šoli — pobuda dežele*. Zasedanje bo vodil miljski občinski odbornik za šport Elvio Russignan, udeležili pa se ga bodo med drugimi deželni odbornik za šport prof. Renato Bertoli, predstavnik de-želpega inšt/tuta fizične medicine za rehabilitacijo iz Vidma prof. Frar.cesco Mariotto in deželni svetovalec Galliano Donadel. Tečaji slovenščine L'Ente Italiano per la Conoscen-za del la lingua e della cultura slo-vena Obvešča, da se nadaljuje vpisovanje v štirimesečne tečaje slovenščine. Pouk za otroke je v popoldanskih urah. Interesenti se lahko vpišejo v začetri, nadaljevalni ali izpopolnjevalni tečaj. Poseben tečaj za tiste, ki jezik že kolikor toliko obvladajo. Informacije in vpisovanje v tajništvu v Ul. Valdirivo 30/11. nadstropje vsak delavnik (razen ob sredah in sobotah) od 17.30 do 19.30. Telefon 64459. iiimiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiifiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiimiimiiii TOV. EMILU STARCU V TRAJEN SPOMIN Zdi se. kot da je danes nastopil čas številnejšega odhajanja nekdanjih partizanskih borcev. Od takrat, ko so bili nekje sredi svoje življenjske pomladi, ko jim ie bilo morda osemnajst, dvajset ali trideset let, je poteklo nadaljnjih trideset in več let. Njihova pomlad pa je poganjala sredi najsrditejšega viharja, kar jih je kdaj divjalo nad našim kontinentom. Tako, da so tudi njihova povojna zrela leta, kakor so tekla, vse bolj o-čitno kazala pečat nekdanjega velikega žrtvovanja, naporov in tegob. Ljudje pred petdesetim ali šestdesetim letom so ponavadi na vrhu svojih ustvarjalnih ^ zmogljivosti. Nekdanji partizanski bočci pri tej starosti že nekaj časa trumoma odhajajo. Tako pravijo statistike. Zakaj prav nemogoče je, da bi materialno in duhovno breme, ki so ga bili primorani nositi, ne pustilo nobenih posledic. Zdaj je nenadoma za vedno odšel tovariš Emil Starc, v rodnih Barkovljah bolj znan pod vzdevkom Biondo. Kakor po prstih nas je zapustil, skromno in tiho. da bi se nihče zaradi njega ne vznemirjal. Popolnoma v skladu s svojim življenjem, ki, je bilo prav tako tiho in skromno in nikogar vznemirjajoče. Rodil se je v Barkovljah 30. oktobra 1921, v preprosti, zavedni slovenski družini, kakršnih je takrat bilo mnogo v tem tržaškem predmestju. In ni treba posebej omenjati — ker je bilo to nekako mno žično sojeno našim ljudem — da tudi njegova življenjska pot ni bila postlana z rožcami. Kot številni drugi je bil žrtev takratnih razmer, plen takratnega divjega nasilja, razrvanega časa vobče, nacionalnega sovraštva in socialne brezpravnosti majhnih in tlačenih še posebej. Toda v sebi je nosil nekaj, kar se mu je zdelo nadvse dragoceno - ljubezen do slovenskega materinega jezika in lastnega rodu, globoko sovraštvo do vseh tlačiteljev in izkoriščevalcev. Zato je kmalu našel pot med partizanske borce, ko se je bil začel veliki boj proti nasilnemu, izkoriščevalskemu fašizmu. Bil je predan borec, po osebni hrabrosti še danes znan po vseh Barkovljah, zgleden partizan, južnoprimorskega odreda in drugih enot, ki jim je pripadal v Beli krajini, na Notranjskem in drugje. Bil je odlikovan za hrabrost in izredne zasluge za narod. Po osvoboditvi je bil nekaj časa zaposlen v Kopru, potem v nekaterih naših ustanovah v Trstu, živel pa je v svojih Barkovljah, kjer so ga malone vsi poznali zaradi njegove nezahtevnosti in širokosrč-nosti. Iznenada je zbolel, odšel v bolnišnico in se za vedno poslovil. A kadarkoli se ga bonto spominjali, nam bo stopil pJed oči kot postaven slovenski partizanski borec, dober, prisrčen ,in preprost. Naj počiva v miru. Antifašistični odbor javlja, da bo pogreb danes ob 12.30 iz kapele bar-kovljanskega pokopališča. f. Obvestilo KZ kmetovalcem Lanska pomladansko - poletna suša je nedvomno prizadela domačemu kmetijstvu veliko škodo. Ministrstvo za kmetijstvo je zato izdalo poseben dekret, s katerim priznava tudi za tržaško pokrajino izredno stanje zaradi vremenskih neprilik. Na podlagi tega dekreta in v skladu s členom 7 zakona št. 364 z dne 25. 5. 1970, lahko vsi kmetovalci vložijo prošnjo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu za petletno posojilo po nizki obrestni meri (4,5 odst.). Posojilo jv. sorazmerno z obdelano površino in škodo, ki jo je posameznik utrpel. Rok za predložitev prošenj zapade 17. 3. 1977. Za vsa nadaljnja pojasnila in za izpolnjevanje prošenj se prizadeti lahko zglasijo v uradih Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/b s točnimi podatki posameznih obdelanih povr šin. (V poštev pridejo tudi jusarska zemljišča in zemljišča v najemu.) Tajništvo Kmečke zveze k"""iH,llll,llliililiiiMliili,llliIMlIIIII)ltmllllllllllliil>lll„ll„ll„i„l»liiMlliinillMilimi|lliiillllliilillil„liMniitliniiiiimtiiiiiiliii»iniiitniMMM"lll"iiil""mi" Zgled delavstva tržiške ladjedelnice (Opri nos delavstva pri pomoči kra-Pfe/ . * jih je opustošil lanski po-^ ’ je bil v prvi fazi dokaj obču-fžnsi • ga- kar so delavci raznih š in dru£'h podjetij naredili ..C^eto prebivalstvo, se ne da 5io -' ^azne pobude pa se nadalju-ot Se danes. V nekaterih krajih, -anta°' ^eme- Torlan, Ramandol, * in Moggio Udinese rastejo v teh dneh montažne hišice, ki jih gradijo delavci tržiške ladjedelnice. V prvih treh krajih gradijo 63 montažnih poslopij, za dve družini vsako, od katerih so 47 že izročili prizadetim družinam. V Moggio Udinese bodo v'kratkem dogradili 25 montažnih hišic, v Čenti pa 44. Delavstvo s tem svojim zgledom dokazuje, da je mogoče s trdim in nesebičnim delom premostiti marsikatero težavo, obenem pa želijo opo zoriti pristojne oblasti, da je bilo za porušene kraje Furlanije in Beneške Slovenije še vse premalo štor jenega in da je zato skrajni čas, da pospešijo svojo akcijo za zagotovitev strehe vsem ljudem, v drugi fazi pa za dejansko obnovo prizadetih krajev. UPOŠTEVAJOČ DUHA IN DOLOČILA OSIMSKEGA SPORAZUMA NOV UDAREC ZA DRUŽINSKI PRORAČUN V torek se je občinski svet v Doberdobu sestal na izredni sej1, da bi sprejel resolucijo o osimskih dogovorih med Italijo in Jugoslavijo. Na seji, ki je bila pod predsedstvom župana Andreja Jarca, sta o tem vprašanju spregovorila svetovalca Jože Jarc za večino in Marija Fcr-letč za opozicijo in orisala skupno resolucijo. Tekst resolucije, ki so odobrili soglasno vsi svetovalci, je naslednji: Dobo dobski občinski svet, zbran na seji dne 7. februarja, sklicujoč se na diskusijo, ki je bila v dober-dobskem obenskem svetu ' potrjuje svojo pozitivno oceno v zvezi z osimskim sporazumom med Italijo.in Jugoslavijo; z zadovoljstvom pozdravlja ratifikacijo meddržavnega sporazuma v sklopu poslanske zbornice, zahteva, da tudi senat v kratkem sprejme omenjeno obveznost. Prizna, da končna določitev stalnih meja prispeva k popuščanju napetosti v svetu in h okrepitvi pozitivnih odnosov vzajemnega spoštovanja in sodelovanja med sosednima državama. Pričakuje, da bo gospodarski podvig, ki je predviden z ozirom na finančna sredstva, nakazan v ratifikacijskem zakonu, služil predvsem k odpravi emigracije, krvaveče rane v deželi Furlaniji - Julijski kra-, ini, zlasti v Beneški Sloveniji. Odločno zahteva, da z eventuelno uresničitvijo zamisli o prosti industrijski coni ob meji ne pride do o-grožanja življenjskih interesov slovenskega prebivalstva in do spremembe etničnih značilnosti, upoštevajoč potrebe po ohranitvi slehernega naselja, celovitosti slovenskega ozemlja in gospodarskega razvoja slovenskega prebivalstva ter ekplo-škegh ravnotežja bodisi v notranjosti kakor izven proste cone. Izraža nujnost, da' se zagotovi u-pravam in krajevnim ustanovam ter političnim, sindikalnim, socialnim in kulturnim organizacijam, družbenim silam in proizvajalnim kategorijam aktivna vloga pri izvajanju dogovora. Zahteva, da pri izdelavi raznih študij, načrtov, predlogov se predhodno posvetujejo z navedenimi katekorija-mi in krajevnimi ustanovami, ki bodo morale skupno z deželnimi organi Furlanije - Julijske krajine odigrati najvažnejšo vlogo v vsaki odločitvi, zlasti glede urbanističnega načrtovanja, varstva značilnosti zainteresiranih področij in zaščite Krasa ter ekologije. Opozarja pa, da se ne mowveč mimo 6. člena Ustave in 3. člena posebnega statuta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Zato zahteva zakonske ukrepe za globalno zaščito in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji ob upoštevanju zahtev in predlogov njenih zastopnikov. Zatem so svetovalci Slovenske skupnosti predlagali še eno resolucijo v znak protesta proti novemu političnemu in drugemu nasilju v državi. Tudi to resolucijo so svetovalci soglasno sprejeli. Pred novim valom nasilja, ki o-graža življenje ne samo ljudi, katerima je zaupana javna varnost, marveč tudi širših skupin, nedolžnih ljudi in celo mladine in otrok, doberdobski občinski svet zbran na seji dne 7. februarja 1977, odločno obsoja brutalno usmrtitev dveh orožnikov v trenutku, ko sta izvrševala svojo službeno dolžnost, aten. tat na vlak v Rimu in številne u- grabitve, katerim smo skoraj vsakdan priča; izraža svojo solidarnost uslužbencem javnega reda; pričakuje, da bo vlada podvzela vse ukrepe, ki so potrebni za večjo gotovost ljudi, katerim je poverjena težka naloga za ohranitev varnosti in javnega reda; zahteva ne samo, da se avtorji odkrijejo in ustrezno kaznujejo, ampak tudi, da se resno in odgovorno p-everijo in učinkovito odstranijo vzroki nasilja, ki se javljajo v vedno bolj ostri in pogosti meri in na katere demokratični in pošteni državljani gledamo z globoko zaskrbljenostjo in zagrenjenostjo. Sergio Semola tajnik PSD1 Sergio Semola je novi tajnik socialdemokratske stranke za Tržiško. Se-molo, ki je pred letom dni prestopil iz vrst PSI v PSDI, so izvolili na zadnji seji tajništva stranke. Doslej je tajniško mesto pripadalo Francu Espositu. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi jutri, v petek. 11. februarja. ob 20.30 v Prosvetni dvorani, na Verdijevem korzu 13 v Gorici OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu so priložnostni govor. podelitev priznanj zaslužnim prosvetnim delavcem in nastop moškega zbora »Valentin Vodnik* iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Sindikati zahtevajo, da oblast določi najvišje mašne cene in prepreči nenadzorovano dviganje • Kako se bodo ravnali potrošniki ? Kruh se je prejšnji teden spet podražil. Tako. čisto na tiho, kakor pravijo sindikati v tiskovnem poročilu. Peki so zadnji dan januarja kar čez noč popravili (seveda navzgor) za okroglih sto lir cene boljših vrst kruha, medtem ko prodajajo navadnega še vedno po 450 lir za kg. «Francoski» kruh stane zdaj 700 lir, žemljice 800, maslen pa 900 lir za kg. Ukrep je seveda najbolj in najprej prizadel gospodinje, ki so v ponedeljek naročile običajno količino tega osnovnega živila, plačale pa precej več. Bilo je precej slabe volje, razburjenja, ponekod pa je prišlo ce'o do prerekanja. Žal so se potrošniki v večini znesli nad nedolžnimi prodajalkami, ki z zadnjim poviškom nimajo ničesar opraviti. Lastniki pekarn se prve dni prejšnjega tedna rajši niso preveč kazali. To seveda ne velja za tiste, zlasti manjše pekarne. kjer so zaposleni samo družinski člani. Po dobrem tednu kaže, da se je razburjenje že precej poleglo in so se gospodinje že sprijaznile^ višjimi cenami. Vse pač po logiki, ki jo vsiljujejo današnje raz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiftiiiiiiiiiimiimiitiiuiiiiiifintiiiiiumiimiiiiiiiiMMMiiiiMiiiiiitiiiiiimiiMiiiiitiiiiiiiiiiiimuiiiiitiiitiHimftiiiimiiiiiiiiiniu MLADINSKI CENTER POČASTIL PREŠERNA Dan slovenske kulture posvečen mladinski dejavnosti na Goriškem Izražena potreba po večjem sodelovanju z Novo Gorico Kulturni spored obsegal glasbene in recitacijske točke V okviru proslav ob dnevu slovenske kulture, je bila v torek zvečer v Dijaškem domu Prešernova proslava, ki jo je pripravil goriški Mladinski center ob sodelovanju novogoriške občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Letošnja proslava je bila v celoti posvečena mladini, njenemu delovanju na Goriškem ter stikom, ki so jih mladi s te strani meje vzpostavili z mladinci iz Nove Gorice. Govornica, Adrijana Bukovec, je prisotne seznanila z dejavnostjo Mladinskega centra, ki združuje vse mladinske organizacije v Gorici. Povedala je, da smo v zadnjih mesecih priča oživitvi iri okrepitvi mladinske dejavnosti, čeprav je pc* za dosego postavljenih ciljev še dolga. Bukovec je nato poudarila pomen, ki ga center 'ima v stvarnosti našega manjšinskega življenja na Goriškem ter še posebno v mestu, kjer je dejavnosti sorazmeroma manj. Adrijana »Bukovec je zadnji del svojega govora posvetila sodelovanju z Novo Gorico. Ugotovila je, da je bilo v tem pogledu premalo storjenega in da dosedanja srečanja so amiiiuiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniimniiiiimiiiimiiiiiniiiiiiiniiiiiiininiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiHHMŠHMliiiiMOfMMMliiilMifiiMiiiiiiiiiMiiiHiiiimtiMimmmimmi« Pismo uredništvu »SLOVENSKIH IMENIH V ITALIJANŠČINI Pojasnilo Cenjeno uredništvo! V Vašem dnevniku sem bil dne 5. februarja letos na goriški strani pod naslovom »Kultura pa taka...* deležen neupravičene kritike. Uredništvo mi očita, da sem v članku o Prešernu, objavljenem v goriškem škofijskem tedniku »Vo-ce Isontina*, nič manj kot poitalijančil imena slovenskih in drugih kulturnih mož: Bartolomeo Kopitar, Mattia čop, Giuseppe Stritar, A-lessandro Puškin, Pietro Njegoš. Članek o Prešernu je bil objavljen o priliki slovenskega kulturnega praznika. Očita se mi nadalje, da je bil omenjeni članek v »Voce Isontina* podpisan z imenom Giuseppe Šavle in da s tem podpisani prestopam na drugi breg. Sodim, da glede osebnih stvari ne dolgujem kakega pojasnila. Da pa bo zadeva za bralce Vašega lista bolj jasna, naj povem, da se je Vaš goriški sodelavec pri navajanju podpisa pod člankom v »Voce Isontina* pomotil. Gre za podpis Giuseppe šauli (ne Šavle), ki ga je pod moj članek pridalo samo uredništvo goriškega škofijskega tednika. Zato je očitanje o kakršnem koli prestopanju popolnoma samovoljno. In končno, gre za ime oziroma obliko, kot se nahaja v matični knjigi na goriškem tribunalu in ni bilo nikoli poitalijančeno. Vaš goriški sodelavec bi rav nal dosledno, če bi z enako ostrino nastopal v primerih, ko se mnoge naše vidne osebnosti kljub olajšanemu postopku za povrnitev priimka v izvirno slovensko obliko, le-tega vse do danes niso poslužile. V mojem primeru pa je taka kritika brez podlage. Kar zadeva dozdevno poitalijan čena (osebna) imena kulturnih mož, naj pojasnim, da so bila s podatki vred povzeta iz italijanskega prevoda Prešerna, izdanega pod naslovom »Poesie* lansko leto v založbi dr. Rudolf Trofenik (Mun-chen) in Založništva Tržaškega tiska, ki izdaja tudi Primorski dnevnik. Zato me preseneča, da Vaš goriški sodelavec, ali sodelavci, z njo niso seznanjeni. V tej izdaji se v uvodniku na strani 5 do 14 nahajajo prevedena osebna imena naših kulturnih mož: Mattia čop, Bartolomeo Kopitar in Giuseppe Stritar. Uvodnik nosi podpis: Anton Slodnjak. Prevajalec, Franc oz. Francesco Husu, pa v sestavku, namenjenem italijanske mu bralcu, navaja na strani 227 tudi imena Alessandro Puških in Pietro Njegoš. Vsi sestavki so pisani — da ne bo pomote — v ita lijanskem jeziku, ker gre za italijansko izdajo. Vse omenjene oblike imen ie vzelo na znanje in objavilo tudi uredništvo tednika »Voce Isontina*. za katerega sodim, da dovolj pozna italijanščino. V upanju, da bodo stvari poslej VABILA ZA 17. NOVINARSKI •■•••»•••••••• Ml m "K | Lkw ki bo v soboto, 19. t.m., v Kulturnem domu v Trstu, so na razpolago v našem uredništvu, Ul. XXJV Maggio, I. nadstropje. vsak dan od 16. do J9. uro Ob prevzemu vabil' bo tudi rezervacija miz. bolj jasne, se Vašemu listu, čigar vlogo v zamejskem obveščanju cenim, zahvaljujem za razumevanje in za objavo in Vas pozdravljam. Jožef Šavli Gorica, 5. svečana 1977 Po gornjem pojasnilu je zadeva nedvomno bolj jasna kar zadeva vir, na katerega se je prizadeti pisec članka v «Voce Isontina* osla-njal pri navajanju imen slovenskih kulturnih mož. Ostaja pa Se vedno načelno vprašanje nedopustnosti prestavljanja izvirnih krstnih imen v tujo oblika. Našega goriškega sodelavca je očitno prav to pripravilo do tolikšne ogorčenosti. Po naši sodbi je bila napaka storjena te v omenjenem viru, pri katerem je imelo ZTT, kot založnik v Munch-m tiskane knjige, le marginalno vlogo. Da se razumemo, gre za načelno stališče, ki zadeva prav vsakogar in ne le velike kulturne može. Razumljivo pa je. da take dopustnosti motijo še toliko bolj prav pri velikih kulturnih možeh naše narodne literature, kakot bi gotovo motilo Italijane, če bi njihovega Giuseppa Verdija v slovenščini naredili za Jožeta ali Josipa Verdi ja itd. Zlasti slovenski pisci, ki tudi samo občasno z najboljšimi nameni, kot je to naredil nedvomno tudi gospod J. Šavli (v rVoce Isontina* krivično spremenjen v • Giusepv dopisujejo v italijanske liste ali publikacije, bi morali paziti na te stvari. Želeli bi. da bi gospod J. Š tako razumel tudi kritiko našega goriškega sodelavca. Gospodu J. š. se obenem opravičujemo, če je v njej občutil «neupravičeno kritiko* oziroma rkritiko brez podlage*. bila le. priložnostna. »Zavedati se moramo*, je dejala, »da meja, ki ločuje dve državi, ne more ločiti pripadnikov iste narodnosti*. Kulturni spored, ki je obsegal glasbene in recitacijske točke, se je pričel z Gershvinovim preludijem, ki ga je na klavirju zaigrala Dorela Cingerli. Sledil je nastop Erike Zavadlav. ki je. vedno na klavirju, predstavila Mendelssohnov lov. Gojenci Dijaškega doma so nastopili z recitalom, v katerem so predstavili literarno ustvarjalnost v zamejstvu. Poleg tega. da so prebrali nekaj najpomembnejših del nekaterih zamejskih pesnikov in pisateljev, so ocenili in vključili v razne literarne tokove njihovo literarno u-stvarjalnost. Spored je sklenila dramska skupina novogoriške gimnazij^, ki je dovršeno in svojevrstno predstavila Prešerna in njegovo literarno ustvarjalnost. (Na sliki: pogled na občinstvo med nastopom dijakov iz Nove Gorice). V Tržiču odprta razstava Ferfoljeve Ob veliki udeležbi prijateljev In ljubiteljev umetnosti ter umetnikov je slikarka Noriš Bevilacgua - Per foljeva odprla v tdrek zvečer v tržiški galeriji *Il Sagittario* svojo razstavo. Kot je poudaril ob otvoritvi kritik in slikar Milko Bambič, je opaziti v zadnjih letih lep razvoj v slikarstvu Ferjoljeve. Na otvoritvi je bil prisoten tudi konzul SFRJ Lojze Kantč. Razstava bo odprta petnajst dni. Prešernova proslava v soboto v Števerjanu Na sedežu prosvetnega društva «Briški grič* v Števerjanu bo v soboto. 12. februarja, ob 20 30 Prešernova proslava. Na sporedu imajo priložnostni govor, recitacije domače mladine in nastop podgorskega moškega zbora *Andrej Paglavec*. Na proslavo vabijo vse vaščane. IZLETNIKE ki so se prijavili za izlet s PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO JUGOSLAVIJI, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer: jutri, 11. in v soboto, 12. t.m. od 9. do 12.30 ter od 15. do 18. ure, v Ul. XXIV maggio, 1. nadstropje. mere: vse je iz dneva v dan dražje, pa naj bo še kruh! Proti taki odločitvi so ostro nastopili sindikati. Predvčerajšnjim »o se zbrali na skupščini pekarski delavci. da bi ocenili potek dosedanjih pogajanj za obnovitev kolektivne delovne pogodbe. Kakor je znano, so pogajanja trenutno na mrtvi točki zaradi nepoštenega, skoraj bi rekli izsiljevalnega, zadržanja predstavnikov lastnikov pekam. Na skupščini so posvetili veliko pozornosti tudi nedavnemu tihemu dogovoru go-riških pekov o povišku cen kruha. Da je bil dogovor zares tih, priča dejstvo, da je večina Uslužbencev v pekarskih podjetjih izvedela za nove cene šele. ko so bile že izpostavljene potrošnikom. Poviški naj bi šli. tako opravičujejo nedavni sklep goriški peki. na račun bodočih mezdnih in drugih izboljšav, ki jih terjajo delavci zaposleni na tem področju v pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe. V resnici pa gre za golo izsiljevanje, če upoštevamo tudi dejstvo, da so pogovori v Rimu trenutno na mrtvi točki. V tiskovnem poročilu, ki so gm sindikati objavili ob koncu zaseda-na. je tudi rečeno, da so nekajkratni poviški cen v zadnjem času tako podražili kruh, da je postal za večino prebivalstva skorajda že nedosegljiv. Zato je nujno, da oblasti z določitvijo najvišjih možnih cen preprečijo njihovo nadaljnje nenadzorovano naraščanje. Na skupščini so tudi ocenili uspeh oziroma neuspeh vsedržavne stavke pekarskih delavcev 23. januarja letos, ki pa ni imela pravega učinka. Stavkajoče delavce so v glavnem nadomestili lastniki pekam ali njihovi družinski člani. Oskrba s kruhom je bila zato skoraj povsem običajna, zato je stavka šla neopazno mimo. Pekarski delavci pa so odločeni nadaljevati boj, da pride čimprej do obnovitve delovne pogodbe. Zaenkrat izgloda da se ne bodo posluževali novih stavk, da bi pritisnili na delodajalce. Odločili so se, za drugo rešitev: vse družbene sile bodo seznanili z odprtimi vprašanji in jih prosili za pomoč. Že prihodnji teden, 16. t.m. se bodo spet zbrali na skupščini, tokrat v Tržiču, na sedežu enotne delavske zbornice. Pa še to. Zanimivo bi bilo vsekakor slediti, kako bodo višje cene kruha vplivale na njegovo potrošnjo. Tega osnovnega živiia cospravimo v Gorici vsak dan približno 4 tone. Najbrž bo treba porabo nekoliko zmanjšati. Iz pozabe pa bo treba spet povleči besedo varčevanje.1 Skratka kruh bomo morali- na~ neki način nadomestiti. Za ženske verjet, no ne bo težko, saj se ga že zdaj izogibajo. Pravijo, da redi____(pe- ke seveda)! 785 milijonov lir za tržiško pristanišče Tržiška občina je zaprosila pri goriški trgovinski zbornici za posojilo 785 milijonov lir iz goriškega sklada za posodobitev pristaniških naprav, u-reditev in razširitev operativne obale, gradnjo nekaterih infrastruktur, železniško povezavo in gradnjo nekaterih objektov, ki so nujno potrebni za poslovanje carinske in špediterske »lužbe. Vabimo na «DIJAŠKI PLES* v soboto, 12. t.m., v Domu Andrej Budal v štandrežu. Igra ansambel THE LOWERS. Kino Gorivu VERDI 17.15—22.00 »D maratoneta*. D. Hoffman in S. 01ivyer. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.45—22.00 »Sturmtruppen*. R. Pozzetto in L. Toffolo. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 »n fra-tello piu furbo di S. Holmes*. G. Wilder in M. Fredman. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «11 elan dei siciliani*. A. Delon in J. Gabin. Barvni film. V1TTORIA 17.00-22.00 »La clinica dell amore*. M. Colli in P. De Simone. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR’l6.30—22.00 «Quelle atra-ne occasioni*. Barvni film. TRINCIPE 17.30-22.00 «Royal flasch*. Barvni film. Nom Goriva in okolivu SOČA »Pomagajte šerifu*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Črni ščit Falwortha», a-meriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Tommy», ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči Je Tržiču dežurna lekarna Centrale. T republike, tel. 72-341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Go. rici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38. tel. 2268. Skupna Prešernova proslava v Boljuncu .f 7 ! r * « . mr rv (lf I!«' 1» »I!* j ___________ Na sobotni skupni Prešernovi proslavi v Boljuncu sta nastopila tudi /bor slov. šole iz Ricmanj in od Domja. ki ga vodi Drago Žerjal, ter zbor PD »Slavec* iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros. KAKO PESNICA MARIČKA ŽNIDARŠIČ OPEVA NOTRANJSKO IN PRIMORSKO V 25 letih je na našo knjižno polico položila kar pet svojih zbirk Že leta 1941 je začela peti uporno pesem, ki jo je pela do zmage Tako spremlja pesnica partizane .._ ___i- . -trt_ i_l. .. __ Prfid dnevi mi je pismonoša, skupaj z drugo pošto, prinesel tudi večje priporočeno pismo. Ko sem odlepil ovojnico, sem iz nje vzel knjigo z naslovom: Ko je prihajal dan. Priloženo je bilo pismo, v katerem sem med drugim prebral: *To knjigo Ti pošiljam zato, ker so pesmi povezane z mojo Notranjsko in Primorsko in so nastajale med 1041 - 1945, in vem, da so Ti pesmi včasih ugajale. Marička Žnidaršiča Res je tako. Ne samo pesmi Maričke Žnidaršič, tudi druge pe-smLcm Kajuhove, Borove. Minatti.) eve, Levčeve, Kosmačeve. Ra-doševe, Ostrovrharjeve — in še drugih pesnikov iz NOB —‘ šfe vedno rad berem v trenutkih, ko na ramenih začutim leta in posledice borbe. Pesmi mi v življenju veliko pgiriemjo. Marička Žnidaršič me je s svojo najnovejšo zbirko še posebno razveselila, ker sem jo prejel le nekaj dni pred mojim 70. življenjskim jubilejem. Ko se človek v takih letih že razgleduje nazaj po prehojeni življenjski poti. mu partizanske pesmi prijetno pozvanjajo v snominu. Lajšajo mu že nekako težak korak, ki ni več lahak in prožen, kot je bil med NOB. * » * Pet knjig je v letih 1950 - 1975 dozorelo na pesniškem drevesu Maričke Žnidaršič. Že sama je omenita. da so niene' pesmi nastajate vred 1941 - 1945: v knjigah pa so ' izšle v zadnjih petindvajsetih le-t'h. Naj jih tu naštejem: Pesmi izpod Snežnika - 1950, človek in zem-tia - 1952, Nalomljena veja - 1957. Uhasla luč - 1965, Ko je prihajal UlIMmiMlIMHMMMIIIMHMMMinmilllllllllllMlAioUM* Duiz in Bressanntti v obnovljenem lokalu ; Tam. kjer Ulica sv: Justa, prihajajoč iz Ul. Bvamanle, nanaglo zavije na levo proti ploščadi sv. Justa, je zelo stara gostilna »Al Castellg*>. Gospa Antonia Cimadori pravi, da se z gostinstvom ukvarja že 40 let. Njena hčerka Maria Luisa pa se ni več zadovoljevala s «staro» gostilno in jo je pred meseci zaprla, da bi jo nato — preteklo nedeljo — ponovno odprla gostom, starim in novim. Toda mi se ne ustavljamo pri tem gostišču zaradi gostiščp samega, pač pa bi radi opozorili ljubitelje umetnosti, da sta se tu ob odprtju obnovljenega lokala predstavila, s svojimi deli znana tržaška likovnika Aldo Bressanvtti in Gio-vanni Duiz. ki sta tqko rekoč napolnila vse še prazne stene lokala t večjim številom svojih del. . Tako je Bressanutti razobesil na Siene nekaj svojih akvarelov, olj in grafičnih listov, prav tako je tudi Duiz razobesil nekaj črnobe-lih in barvnih grafik. Značilnost razstavljenih del obeh likovnikov pa je, da prikazujejo v glavnem so’colje» Sv. Justa. Res je. da je razstavljenih tudi nekaj tihožitij, toda v glavnem gre za motive, ki prikazujejo okolico tržaškega gradu. pa tudi sam Sv. Just v razmh inačicah, nadalje tudi staro mesto, ki ga na primer Bressanutti prikazuje v akvarelni tehniki. Kot je značilno za tega tržaškega likovni ka, prikazuje tudi notranjosti hiš tržaškega siarega mesta. Giovanni Duiz pa se ustavlja prvenstveno okoli gradu, tako da vidimo tipični stolp sv. Justa v več verzijah. Lepe so tudi njegove strehe starega dela mesta. dan - 1975. (Nalomljena veja je leta 1967 v celoti izšla v grškem prevodu). Naše knjižne police so se tako. obogatile za pet pesniških zbirk, ki predstavljajo borbeno poezijo iz u-porno - revolucionarnega časa in hkrati zgodovinsko pričevanje iz narodnoosvobodilne borbe. Ta zapis naj velja Zadnji pesniški zbirki: «Ko je prihajal dani. Vse od dne, ko je tzemljelačni tujec» leta 1941 prestopil nekdanjo mejo onstran Snežnika in Blegoša, se je z verzi unrla tudi pesnica Marička Žnidaršič,. Tako je zapisala v pesmi Pogovor s smrtjo: Joj. na Ulaki zrasle krvave so rože, lam padli so Janez, France in Jože. Smrt! ‘ Kaj si plašno se vame zazrla? Morda, ker sem tudi jaz se uprla? Kako močno je občutila odločitev naših mož in fantov, ki so odšli v gozdove kot partizani: Partizan se ji dvignil proti .. [sovražniku in se odločil: V boj grem, da bo mojim otrokom čas svobode napočil! V pesmi Spomin ji privrejo na dan tile značilni verzi: Na Bički gori kraj barake pojo fašisti svoje pesmi, kot v gozdu bi vreščale srake. Ko sliši tako petje, se v njej nabira gnev, stud in obup in čuti, kot da ji je v sire kanila kaplja’ strupa. Spomin ji poleti na Primorsko: Pogled mi zdrsne tja h Gorici, mehko Solkan. Tolmin objame, ustavi se na Bazovici. To so zgodovinska imena, ki spominjajo na veliki tolminski punt leta 1713, na obglavljene in razčetverjene voditelje punta na Travniku v Gorici leta 1714 in na štiri mlade primorske fante, ki so bili ustreljeni pri Bazovici leta 1930. Ti so spadali med prve žrtve fašizma na Primorskem, katerim pa so sledile še druge v narodnoosvobodilni borbi. Začetek drugega leta osvobodilne borbe je pesnica pozdravila s temi besedami: V srebrno razcvetele hruške so skoz pomlad trdo, grozeče zavpile pariizanske puške. V tretjem letu borbe obiskuje njen pesniški duh partizanske bolnišnice. Na pogradih vidi ranjene borce ki: Na nizkih, ozkih posteljah ležijo neznatni, majhni kot pomladne [rože — Bogo, Mile, Tine, Miha, Jože — in o svobodi, o svobodi govorijo. in narodnoosvobodilno borbo vse do maja 1945 ko: Zdaj nas povsod pozdravljajo [zastave in vse, Se zdi, je belo, modro, [rdeče. V teh barvah vsak je našel [košček sreče, z njih zbrisane so vse sledi krvave. Pri vsem tem veselju in sreči nad pridobljeno svobodo pa jo obide tesnoba in skrb, ko se spomne na košček slovenske zemlje onstran Matajurja: Tam čez od Matajurja ip nad dolino Soče oblak se črn sprehaja. Takratni politični dogodki in špekulacije zaveznikov so v globino srca vznemirile pesnico, da je vprašala: Bo jutri sonce vstalo tam čez za Matajurjem, svetleje bo sijalo naproti vsem neurjem * * * Pesnica Marička Žnidaršič je rojena v jeseni leta 1914 v Starem trgu pri Ložu na Notranjskem. O-če ji je že prvo leto padel na ruski fronti, ko jo je njena mati šele šesti mesec nosila pod srcem. Z vsem bitjem se je kot otrok o-prijela starega očeta, ki ji je pripovedoval pravljice in zgodbe iz Andrej Pagon - Ogarev NOVOST NA SLOVENSKI KNJIŽNI POLICI Izšla je tudi tretja knjiga Male splošne enciklopedije Ne gre za prevod podobne enciklopedije beograjske Prosvete, pač pa za predelano in rekli bi poslovenjeno izdajo, ki je vsestransko uporabna (Nadaljevanje na zadnji strani) Državna založba je v času, ko se je naenkrat močno povečalo zanimanje za enciklopedične izdaje, pripravila Malo splošno enciklopedijo, katere prvi zvezek je izšel že leta 1973. Prva knjiga, pripravljena po originalni izdaji istoimenske enciklopedije beograjske založbe Prosveta, je bila u-godno sprejela. Žal so bili nato mnogi naročniki razočarani, ker druga knjiga nikakor ni hotela priti na knjižni trg. Očitno je. da se je založba lotila dela, ki je presegalo moči njenih sodelavcev, kajti zamuda je bila že tako huda, da so se javno oglašali protesti nestrpnih naročnikov. Septembra 1975 pa je vendarle izšla druga knjiga, ki je nekoliko pomirila nestrpne naročnike. Založba se je opravičila in svojo zamudo pojasnila s tem, da je bolje delo temeljito opraviti kot pa izdati pomanjkljivo delo. Razumevanje pa naj bi založba nagradila z večjo tehtnostjo, obsežnostjo in poglobljenostjo izdaje, da bi knjiga postala nepogrešljiv enciklopedični priročnik. Naročniki in uporabniki enciklopedije so bili zadovoljni, ker so se lahko prepričali, da gre v resnici za dobro in kvalitetno izdajo. Zdaj, ko je prišla na trg tretja knjiga in je enciklopedija zaključena, pa bodo vse še bolj zadovoljni. Čeprav je tudi pri izdaji tretje knjige prišlo do nekajmesečne zamude, pa bodo zda j vsi očitki pozabljeni. Mala splošna enciklopedija je zaključena, nahaja se v rokah naročnikov in bralcev in prepričani smo. da so zdaj vsi zadovoljni. Tako založba kot tisti, katerim je delo namenjeno. Knjiga, ki je zdaj izšla, obsega črke od p do Ž. Nimamo na razpolago podatkov, koliko gesel je obdelanih v tretji knjigi enciklopedije. Vsebuje pa kar 765 strani velikega, leksikalnega formata, s trikolonskim drobnim tiskom, vse to pa kaže na njeno obsežnost. Sicer pa lahko pojasnimo, da je enciklopedijo pripravljalo več kot 200 jugoslovanskih strokovnjakov in znanstvenikov vseh panog in z vseh področij človekove ustvarjalnosti, da so sodelavci obdelali ves svetovni in jugoslovanski prostor in pripravili enciklopedijo, ki ustreza potrebam poprečnega Jugoslovana. Za slovenske bralce je uredništvo slovenske izdaje (Franček Šafar, Jože Snoj in Vida K a.širini poskrbelo za dopolnitev Prošveti-ne enciklopedije in prilagodil«* slovenskim potrebam. Večina tekstov je bila prevedena oz. dopolnjena s kratkimi izboljšavami. Kakih deset odstotkov prispevkov pa je bilo napisanih docela na novo. Ti prinašajo predvsem podatke o slovenskih znanstvenih in umetniških ustvarjalcih in drugih pomembnih ljudeh iz slovenskega političnega in kulturnega življenja, opise slovenskih krajev, podatke o njih, prikaze zgodovinskih dogodkov, povezanih z našim ozemljem ali ljudmi in drugo. Slovenska redakcija je torej poskrbela za bistveno dopolnitev izdaje in približanje dela slovenskim potrebam, že (e preberemo seznam avtorjev, ki so napisali nova gesla in seznam svetovalcev, vidimo, koliko novih sodelavcev je bilo pritegnjenih k slovenski izdaji enciklopedije in kako pomembnem je bil njihov delež. Ne gre torej le za prestavitev srbske izdaje, temveč za vse- stransko slovesnitev, ki je bila u-spešna. Mala splošna enciklopedija, ki pa seveda ni majhna, saj že format knjige in njen obseg kažeta, da gre za pravo enciklopedično izdajo, je torej slovensko nacionalno obarnava, je pa tudi jugoslovanska in navsezadnje tudi splošna, svetovna enciklopedija. Tako bo nedvomno koristna za naše ljudi in bo zadovoljila njihove potrebe. Vsak, ki bo iskal informacije o najrazličnejših ljudeh, o pojavih, zgodovinske, zemljepisne in druge podatke, bo našel vsaj kratko informacijo če že ne obširnejše razlage in obsežnejših podatkov. Izdaja torej popolnoma ustreza svojemu namenu. In če dodamo še sorazmeroma obširne ilustracije, lepo opremo, ki jo je oskrbela Nadja Furlan, dober papir in lep tisk, potem'ni dvoma, da je bila izdaja uspešna in da bodo knjige koristile vsem tistim, ki jih potrebujejo in iščejo v takih leksikalnih izdajah potrebno informacijo. Ker je takih knjig na slovenskem trgu malo, in imamo le dve enciklopediji v slovenščini, bo izdaja Male splošng enciklopedije ocenjena kot koristno kulturno dejanje, knjiga pa bo nepogrešljiv priročnik. Sl. Ru. Skupina delavcev italijanske TV v Vietnamu HANOI, 9. — Danes je prispela iz Rima preko Ranguna in Vien-tiana v glavno mesto Demokratične republike Vietnam skupina delavcev italijanske televizije drugega programa. Skupino sestavljajo časnikar Antonello Marescalchi, snemalec Gianfranco Filippini ter strokovnjak za glas oziroma ozvočenje Renzo D’Alfonso. Skupina bo ostala v Vietnamu več tednov ir. bo posnela čelo vrsto reportaž in dokumentarcev. Vse, kar bo posnela, bo v barvah. V času svojega bivanja v Vietnamu bo skupina italijanskih časnikarjev oziroma tehnikov obšla večji del severnega Vietnama pa tudi ves južni Vietnam, čeprav danes ni več govor o dveh Viet-namili, ki ju je do pred poldrugim letom delil 17. vzporednik, saj sta se oba Vietnama v decembru združila v enotno državo. Italijanski časnikarji in tehniki imajo v programu vrsto intervjujev s pomembnimi vietnamskimi osebnostmi. ŠVEDSKI ZDRAVNIKI ZAGOTAVLJAJO SPET NOVO SREDSTVO ZA BOJ PROTI RAKU? Neka kislina «mkapsulira» rakasto obolenje, da se ne razvija 12.30 13.30 17.00 18.15 18.45 19,20 20.00 20.40 21.45 22.00 22.30 13.00 13.30 15.00 17.00 17.30 18.00 18.25 18.45 STOCKHOLM, 9. — Sicer je res, da je bil človek doslej pogosto razočaran. Velikokrat so obetali čudeže, ki pa jih ni bilo. Hkrati je res, da tudi vsa dobra volja medicinske znanosti često odpove v boju proti trenutno, še najhujši bolezni, proti raku. Sicer je res, da je rakastili obolenj zelo veliko in da so nekatere oblike ozdravljive z zdravili, obsevanji ali s kirurškim posegom, vendar je v glavnem pogoj, da bolezen zgodaj odkrijemo in se je pravočasno lotimo. Kljub temu ž§ Ijesgda i;ak vzbuja strah, kar negativno vpliva na počutje pmačletega in tudi na uspehe morebitnega zdravljenja. Sedaj pa prihaja iz švedskih zdravstvenih krogov novo upanje, za katerega je pričakovati, da ne bo človeka ponovno razočaralo. Skupina švedskih zdravnikov je napravila korak naprej. ,Po tem, kar zatrjuje neki švedski ginekolog, je švedskim zdravnikom uspelo ustaviti razvijanje rakastih obolenj v pacientih že v zelo razvitem stadiju bolezni. To jim je u-spelo z uporabo neke snovi, ki jo sicer uporabljajo v zdravstvu kot sredstvo proti močnim krvavitvam. Zdravnik, ki prihaja s temi novostmi na dan, je dr. Birger A-stedt, ki poučuje na ginekološkem in babiškem oddelku splošne bolnišnice v Malmoeu. V nekem intervjuju je dr. Birger Astedt rekel, da gre za traneksanično kislina, ki jo uporabljajo po navadi, pri hudih krvavitvah, pri kirurških posegih in tudi' pri ženskih menah. V zadnjih treh letih, kot je rekel švedski ginekolog, so o- Patronat KZ - INAC svetuje Za priznanje delovne dobe opravljene v bivši coni B Vpr.: »Po rodu sem Tržačanka in sem večji del delovne dobe odslužila v Italiji. Takoj po vojni (junija 1945) sva vse do jeseni 194H mož in jaz bivala v Koptu, kjer sva bila tudi zaposlena. V' bistvu gre za dpbra tri leta zaposlitve in ko sem se pred nekaj leti, ko sem začela zbirati dokumente o svoji delovni dobi, obrnila na zavarovalni zavod, so mi odgovorili, da so tista leta zame izgubljena, ker je potekel rok za priznanje. V preteklih dneh pa sem nekje slišala, da so baje odorli ta rok. Ko bom čez dobro leto dni dopolnila 55 let in bom šla v pokoj, bi rada do tedaj uredila v So potrebno dokumentacijo/ Katerega zakona 6-ziroma postopka naj se poslu-Um?*. Jožica P. . V prvi vrsti naj pojdsnim, da sc ponovno šestmesečno odprtje roka za ureditev zavarovalnega položaja po 1. maju 1945 glede na zaposlitev v bivši coni B nanaša izključno na politične pribe-žnike (profughi giuliani), ki imajo v tem smislu tudi uradno priznan status. To določa namreč zakon št. 14 z drie 24. januarja 1977, ki osvaja določila žc zapadlega zakona št. 226 z dne 30. marca 1965. Vendar pa imate v, vašem primeru možnost, da izberete drugo pot. ki bo imela isti učinek. Na podlagi kakršnekoli dokumentacije lahko vložite na koprsko ptv družnico Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja zahtevek. da izdajo odločbo, ki potrjuje vašo zavarovalno dobo. Zatem bo osredpji urad SPIZ v Ljubljani izdal pregled vaše pokojninske dobe, kar lahko primerjamo osebni knjižici, ki jo izstavlja INPS Ros je, da so bili doslej nekateri zavarovanci oškodovani, ker jim po itali jansko -jugoslovanski konvenciji niso priznavali delovne dobe med 1945 in 1954 (seveda v bivši coni B), vendar pa bo ta pereča zadeva dobila v najkrajšem času dokončno rešitev, saj bo posebna mešana komisija takoj po ratifikaciji osimskih sporazumov izdelala posebne zakonske osnutke, da se vendarle zadovoljivo uredi zavarovalni status vseh prizadetih delavcev. Najbrž bo obveljalo načelo. da bodo delovno dobo v bivši coni B italijanskim državljanom avtomatično prištfeli k »italijanski* pokojninski dobi. ne da bi bil potreben kakršenkoli odkup ali kaj podobnega. Zato je potrebno, da si čimprej uredite dokumente v Sloveniji, da se boste ob upokojitvi okoristili s celotno pokojninsko dobo. Za izva janje tega postopka se lahko o brnete na naš Patronat Kmečke zveze INAC. NOVE MERE RAZNIH MINIMALNIH POKOJNIN Vpr.: rimam kmečko pokojnino, ki so jo v tem letu zvišal i za W tisoč lir, moj kolega pa, ki je lani prejemal isto vsoto kot jaz, je prejel 13.000 lir več. Je to pomota ali gre za manjvrednost kmetov? Da bi lahko primerjal posamezne minimalne pokojnine, mi lahko navedete poviške v letu 1977?» F. K. Kot smo že večkrat obširno poročali, je z 31.12.1976 prenehal ve-, Ijati zakon, ki je določal, da so enake minimalne pokojnine podrejenih in samostojnih delavcev. V letu 1977 so aplicirali za odmero poviška pokojnin dvojni kriterij življenjskih stroškov in prilagoditve dinamiki mezd. Kmetje, obrtniki in trgovci prejemajo zato nižje minimalne pbkojrnne (3 tisoč 400 lir manj) kot podrejeni delavci. Pregled posameznih minimalnih pokojnin za leto 1977: J. podrejeni delavci - povišek 19,01 odst. (12.720 lir), pokojnina se je povišala od 66.950 lir na 79.650 lir; 2. samostojni delavci - povišek 13,9 odst. (9.306 lir), pokojnina od 66.950 lir na 76.250 lir; 3. socialne pokojnine - povišek 13,9 odst. (6.505 lir), pokojnina od 46.815 lir na 53.300 lir. 4. popolni slepci, ki so doma -povišek 13,9 odst. (8.541 'ir), po kojnina od 61.455 lir na 70.000 lir: 5. popolni slepci, ki so v posebnih zavodih - povišek 13.9 odst (3.961 lir), pokojnina od 34.345 lir na 38.400 lir; 6. popolni civilni invalidi ih alu honemi - povišek 13,9 odst (6 366 lir), pokojnina od 45.790 lir na 52.150 lir; 7. nesposobni civilni invalidi (2/3) - povišek 13,9 odst (5.859 lir), pokojnina od 42.175 lir na 48.000 lir. ČETRTEK, 10.FEBRUARJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Argumenti: Vzgojna TV v Veliki Britaniji DNEVNIK in Danes v parlamentu Program za najmlajše , Argumenti: Vzgojna TV v Veliki Britaniji Simfonični koncert Rimski simfonični orkester bo pod vodstvom Ferruccia Scaglie izvajal dve skladbi FURIA: Iščemo Joeya DNEVNIK STAVIMO? Nagradno tekmovanje z Mikom Bongiornom Dolly — Sestanek s filmom Takšen je naslov nove rubrike, ki bo na sporedu ob četrtkih med nagradnim tekmovanjem, ki ga vodi Mike Bongiomo, ter Politično tribuno. Rubrika bo na sporedu vsakih 15 dni in bo trajala le kakih 10 minut. Tisti, ki pripravljajo rubriko, nameravajo prikazati TV gledalcem strnjeno vsebino- filma, ki pride v kratkem pred italijansko publiko v kinematografih. Gre za kritični prikaz posameznega dela. Hkrati bodo vrteli tudi nekaj posebnih kadrov istega filma. V prvi oddaji pride na vrsto film <»Dersu Uzzala», ki ga je napravil japonski režiser Akira Kurosava Politična tribuna Srečanje med predstavniki tiska in KPI HIŠA ZLOČINA — TV film Ob koncu DNEVNIK in Danes v parlamentu Drugi kanal DNEVNIK 2 — OB 13. URI Vzgoja in dežele: Otroci v industrijskem mestu Nogomet: LAZIO — INTER Mednarodno srečanje za pustni pokal Program za mladino Strah pred strelo Po zgodbi, ki jo je napisal Mark Twain Politehnika: Slikarske podobe Dnevnik 2: Parlament, Šport Delo se spreminja: IGRALEC Kaj pomenj biti danes umetnik? Lahko še verujemo v igralca, kakršen je bil Kean, ki je bil poln dom:šljije in ustvarjalnosti, ali pa moramo gledati na igralca kot strogo poklicnega človeka. Na to in podobna vprašanja bo skušalo odgovoriti tretje, zaključno nadaljevanje oddaje, ki govori o spreminjanju poklicev v umetniškem življenju Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO ŠKANDAL V RIMSKI BANKI Siže in scenarij je pripravil Roberto Mazzucco, režijo je prevzel Luigi Perelli, nastopa pa dolga vrsta več ali manj znanih italijanskih igralcev. »Škandal v rimski banki* je originalno delo, ki ga bo italijanska TV prikazala v treh nadaljevanjih. Prikazuje ključni moment v zgodovini Italije, ki predstavlja prvo fazo prehoda iz Crispijeve v Giolittijevo dobo, to se pravi iz dobe, ko so se za vsako ceno ščitili interesi privilegiranega razreda, v dobo, ko se politično dodajanje začenja odpirati širšim množicam, ko so volilno pravico razširili na vse prebivalce PRVA STRAN Vsakodnevne informacije in kako do njih prihajamo, kako jih posamezni časopisi pripravijo. Danes pridejo na vrsto prve strani glasila sovjetske partije »Pravde* ter sovjetskega tednika »Literaturnaja gazeta* Baleti Florie Torrigiani Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.00, 9.00, 9.30, 10.00, 14.00 TV. ŠOLA Amerika, čedo Priča, Sodobna elektronika, Francoščina, Risanka itd. 17.10 Mala čebelica 17.40 KAKO ZAKURITI OGENJ 18.35 E. Mo sta Ud: -CVRANO DE BERGERAC zaključno nadaljevanje 19.30 DNEVNIK 20.00 v- RONNIE PRIHAJA - humoristična oddana Gre za angleško humoristično nanizanko, ki govori o na videz povsem nepomembnem, rekli bi neopaznem 'junaku, o komiku Ronrteju Corbettu. Mož je majhen, staromodno oblečen, nos' očala in je zvrhano poln kompleksov. Seveda je tudi nerode" in vedno ga polomi. Tako tudi mera biti, kajti'sicer hi ne bil komik. In vendar je sicer zelo simpatičen . . . 20.25 Pogovor o kakovostnih dejavnikih v slovenskem gospodarstvu letos Oddaja bo skušala odgovoriti na vprašanja, kolikšna je Sposobnost in pripravljenost slovenskega gospodarstva odgovorit' na dinamični razvoj 21.15 Včeraj, danes, jutri: MUSSOLINIJEVA REPUBLIKA 22.05 Antonio Vivaldi: štirje letni časi (Jesen) 22.20 DNEVNIK I 19.45 20.40 21.55 22.45 menjeno kislino dajali desetim ženskam, ki so bolehale za rakom na dojki, ali na jajčniku in to v že zelo razviti fazi rakastega obolenja. In ta rakasta obolenja, kot zatrjuje skandinavski zdravnik, «je inkapsulirala, rekli bi vklenila tista netopljiva beljakovina, ki se formira v procesu strjevanja krvi in ki ji strokovno pravimo fi-brin*. Ta «inkapsulacija» rakastega obolenja onemogoča bolezni, da bi se razvijala, tako, da «človek more živeti tudi z rakastim obolenjem*, kot je rek,el, dobesedno dr. Birger Aštedt.. . • Dr. Astedt je povedal še, da rakasto obolenje .pia-ujših dimenzij, ki ga blokira že omenjena kislina, moremo odstraniti tudi s kirurškim posegom, vendar pa to ni nujno, kajti »pacient lahko živi z rakom, ne da bi zaradi tega trpel*. Hkrati je švedski zdravnik tudi dodal, da «teoretično bi mogli isto sredstvo uporabljati tudi v boju proti drugim oblikam rakastih obolenj. Rezultati, ki smo jih doslej dosegli, nam dajejo veliko upati, kajti rezultate smo dosegli tako na že omenjenih parien-tih, kot tudi na poskusnih živalih Ena izmed prednosti zdravljenja rakastega obolenja s tem sredstvom, poudarja d". Birger Astedj, je tudi v tčm, da »ta terapija nima dejansko nobenega stranskega učinka*, seveda negativnega. Švedski specialist je tudi podčrtal, da on in njegovi sodelavci razpolagajo doslej le s podatki in rezultati, ki se nanašajo na sama tri leta neposrednega zbiranja podatkov in opazovanj. Zato je po njegovem možno, da bi moglo priti tudi do kakih manj navdušujočih rezultatov. Vendar pa je k temu pripomnil, da iz tega. kar se je doslej ugotovilo, daje upati, da' «rakasta obolenja bodo ostala pod kontrolo* dokler bodo ostala v sedanjem stadiju, to se pravi, dokler se ne bi to ali ono rakasto obolenje ponovno razvilo, ko bi morda prebilo že omenjeni «o-klep» inkapsulačije. Prfetežno število pacientov, katerim so dajali že-omenjeno kislino, so bolehali za rakom že v razpršeni obliki, to se pravi v močno razviti fazi. Ekipa strokovnjakov, ki jo vodi dr. Birger Astedt je začela proučevati omenjeno kislino pred približno osmimi leti, ko je delala poskuse «in vitro*, to se pravi na kulturah tkiva. Rezultati teh poskusov so strokovnjake opogumili, da so poskus nadaljevali «ln vi-vo», to se pravi na človeku in o rezultatih teh poskusov so podrob nejša poročila objavili v lanskoletni junijski številki britanske strokovne revije «Nature*. Vendar je vse to ostalo v ozkem krogu strokovnjakov, dokler ni sedaj dr. Birger Astedt spregovoril v inter vjuju in pri tem dodal, da se po skus nadaljuje na živalih tudi v New Yorku, kjer to sredstvo pro ti raku preverja prof. E. Reich z univerze Rockefeller. X (j ....... ...............................................Htiilll11 19.55 20.15 20.35 22.10 22.40 20.50 22,05 Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK LETO 2118 — celovečerni film Onesnaževanje morja - dokumentarna oddaja Zabavno - glasbena oddaja Zaareb V REGISTRATURI — nadaljevanka Ivan Zajc: NIKOLA ŠUBIC - ZRINJSKI, opera TRST A Edith Piaf; 13.30 Italijanske * 7.00, 8.00, 10.00, 12.45 15 30 tuič,plošče: 14.30 Radiografija nf 17.(H). 18.00 19.15 Poročila- 7 20 - kc osebnosti: Marina • 'Cicog»a: 12.45 Dobro jutro, Kramljanje, Iz . R°vija »Grand Hotel*: 15A5 deželne folklore. Koncert, Popev- m 17/10 p*'vi NIP: 18.35 Glasben0 ke, Radijska šola. Glasba po že- g0)'?rni spored: 20.00 Zborovsko petje. 21.40 Glasbena ikebana: Ijah; 13.00 15.30 Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu- časa, Glasba na našem valu; 15.15-19,00 Koncert, Delavska gibanja v našem stoletju, Pevski zbori. Lahka glasba. KOPER 22.20 Jazz. SLOVENIJA 7.00, 8,00. 9.00, 13.00. 15.00 in 19.00 Poročila; G.20 Rekreacija’ 6.50 Dobro jutro, oroci!; 7 20 današnji dan: 7 30 Iz naših -T0' 7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 16.00, Gla8,be*li\ .30 18 30. 20 30 Poročilo- rt •« ", 5 RadM-ska š°la; 9.35 -DorOV ska glasba; 10.45 Turistični na potki, 11.03 Uganite, pa vam ?a’ igramo: 12.10 Zvoki znanih melodij: 12.30 Kmetijski nasveti l2A\-Od vasi do vasi; 13.30 Priporo cajo vam.. ; 14.05 Kaj radi posl" najsta šola,; 15.45 le' zikovni pogovori prof. Franc*-Novak; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 rftu dio ob 17. uri; 18.05 Iz operne«* arhiva; 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Večer domačih pesmi- ?1 . Prešeren in' njegovi sodobniki; 17.30. 18.30, 20.30 Poročita; "35 Klavirske skladbe; 10.10 Oddaja za otroke: 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 12.05 Glasba po željah: 14 15 Pevski spored; 14.35 Knjižne novosti; 15.00 Program za o- troke; 15.30 Plošče; 16.45 F Liszt: ,VVn U' ’“”1 ‘"I" fr Dve madžarski rapsodiji. 17.00 tiknfni °J.a„V Tribuna mladih; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi glasbeniki; 19.30 Lahka glasba: 20.00 Glasbena fantazija; 21.00 Skladbe slovenskih mojstrov. RADIO 1 7 00, 8.00, 13.00, 15.00 in 19 00 21.40 Lepe melodije; 22.20"Na? Poročila; 7.30 Kronike in glasba; umetniki; 23 05 A. Gradnik- l,r'-9 00 in 10.35 Vi in jaz; lp.00 Po- morski soneti; 23.15 Paleta o0' sebna reportaža: 11.00 Opera v pevk; 0.05 Lahka kri, 0.30 P(,P 30 minutah: «Turandot»: 12 10 rock. beat; 103 Koncert in ep® Glasbeno - govorni spored 12.30 ra; 2.03 Vaš gost. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pomanjkanje odločnosti vas utegne potisniti v hudo stisko. Ne navdušujte se za vsako stvar. BIK (cd 21.4. do 20.5.) Kljub nesporazumu vam bo posel pri ne sel precejšen dobiček. Več harr monije v družini ne bi škodovalo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Skušajte opraviti delo brez vsake tuje pomoči. V čustvenih zadevah vam bo spodletelo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Bodite energični nasproti tistim, ki bi vas hoteli spodnesti. V družini neprijetne motnje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Težko Horoskop boste spravili pod streho pasel, ki ste ga omalovaževali. V ljubezni nekaj ne bo prav. DEVICA '(od 23.8. do 22.9.) Od lične ideje, toda vseeno jih ne boste znali uveljaviti. Preveč ste navezani na neko osebo. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Delo vam bo šlo od rok in svojo nalogo boste opravili. Nekaj nepričakovanega v ljubezni. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22.11.) Ugodna priložnost, da se izvlečete iz neprijetne situacije. Živčnost slabo vpliva na razpoloženje. , STRELEC (od 23.11 do 20.12-1 Ostro nastopite proti svojim lavcem, ki ne kažejo volje do de la. Prijetno presenečenje doi"a' KOZOROG (od 21.12. 'do 20.1 1 Posvečajte se svojemu običfli1’® mu delu in pustite drugo ob st,a ni. Manjši družinski spor. A. VODNAR (od 21.1. do 19,2.) u' gibajte se diskusijam poslovne«^ značaja. Do ljubljene osebe bo"1' te bolj odkritosrčni. RIBI (od 20.2. do 20.3 ) V teklosti opravljeni napori se var° bodo danes obrestovali. Stvgr*1 presojajte .svoje početje. ŠPORT ŠPORT ŠPORT smučanje Na državnem prvenstvu MLADA WANDA BIELER PRESENETILA V SMUKU Dosedanja prvakinja Plankova je bila šele četrta SONDRIO, 9. ~r Na italijanskem javnem sfnučarskem prvenstvu je vpri° t*anes v ženskem smuku do „!^ga presenečenja. Povsem ne-Pueakovano je namreč zmagala šestnajstletna Wanda Bieler, ki je .. , -spravila ob zmago vse favori-.Zanimivo je, da je imela Bie-^ rjeya šele tretji najboljši vmesni vepdar je z odlično vožnjo na-■ sv°j zaostanek nadomestila. lestvica današnjega ■ smuka: i' Wanda Bieler 1'32”73 *• Cristina Gravina 1’33”32 f Giuliana Campiglia 1’33”92 \ Jolanda Plank 1’34”02 *• Maddalena Silvestri 1'34”36 S- JVilma Gatta 1’34”43 i* Maria Rosa Quario 1’34”64 *■ Ciftzia Valt 1'34”65 Danes so opravili tudi prve uradih Poskusne vožnje za moški smuk, 81 oo na sporedu v petek. V prvi ?‘nii je bil najhitrejši Corvi, v dru-51 Pa Gros, ki je s tem dosežkom pansko presenetil, saj ni »strokov-Jakl za smuk. Nogomet VvTEKMI EKIP »UNDER 21» Štirje zadetki Italije proti Luksemburgu _£0Mo, 9. — Italjja je v okviru f^0Pskega nogometnega prvenstva Cornf^HtaPC . ' ' Gol Gabrijela Ftrfelje med tekmo Mladost — Medeuzza 3 iiiiiiiiMiliiiiintiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiMiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V TRETJI AMATERSKI LIGI NA TRŽAŠKEM BO TREBA ODIGRATI CELO VRSTO ZAOSTALIH SREČANJ Primorec in Gaja sta trenutno k vedno na vrhu lestvice v svoji skupini Deževno vreme je tudi v nedeljo oviralo reden potek nogometnega prvenstva 3. amaterske lige. Na sporedu je bilo nekaj zaostalih tekem, vendar so zaradi blatnih igrišč od 12 napovedanih tekem odigrali le šest. S tem se je že itak kritična situacija prvenstva znatno poslabšala, saj morajo ob koncu zimskega dela na Tržaškem v dveh skupinah odigrati kar 42 zaostalih tekem; 18 v skupini O, 24 pa v skupini N, kar predstavlja pravi rekord in obenem povzreča nevarnost, da bodo morali v tem prvenstvu, kolikor ne bodo našli rešitve, odigrati zaostale tekme med tednom, v večernih urah, Boj za žogo med košarkarsko tekmo Inter — Bor SKUPINA N IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Baxter - Barcola 3:2 GMT - Čampi Elisl odgodena Campanelle - Giarizzole 1:0 Don Bosco - Artigiani odgodena Esperia SA - Rabuiese odgodena Virtus - Ginnastica 1:0 LESTVICA Campanelle 21, Virtus 18, Čampi Elisi in Domio 16, Baxter 15, Esperia SA 14, GMT 13, CGS 11, Giarizzole 10, Modiano in Rabuiese 8, Artigiani 7, Ginnastica 3, Don Bosco 0. Rupel Bruno KOŠARKA TURNIR NAJMLAJŠIH V zadnji tekmi Brežani zmagali Breg — Ferroviario 16:12 BREG: G. Štrajn, M. Štrajn 12, P. Žerjal, B. Žerjal, Piras, Šot lak, ta, S. Canciani. SODNIKA: Barut in Pertot. Bregovi najmlajši košarkarji so prav v zadnjem kolu iztržili prvo prvenstveno zmago na turnirju mi-nibasl^eta za košarkarje letnika 1967 in mlajše. Za prvo zmago moramo pohvaliti vse moštvo, ki se je požrtvovalno borilo vseh 40 minut igre. V mednarodni prijateljski trening tekmi je avstrijska državna reprezentanca v Lucci premagala Luc-chese s -510 (1:0). SMUČANJE kar bo prvenstvo precej zavleklo. | Boneta, Slavec 4, Canciani, Bone- V skupini O; kjer igrajo naše e- ° r.ajsterice, je v nedeljo trebenski Primorec z gladko zmago nad S. Vitom ohranil vodstvo na lestvici s štirimi točkami prednosti pred Ga-jo, ki ima sicer tekmo manj. Gajevci so prav tako v. derbiju prepričljivo odpravili šibko enajsterico Krasa, ki je z 11. prvenstvenim porazom ostala osamljena na repu lestvice. Omenili bi še pičlo zmago ekipe S. Andrea nad Chiarbolo, s katero je moštvo S. Andrea ohranilo tretje mešto na lestvici. V skupini N je vodeča enajsterica Campanell spet zmagala in s tem ohranila tri točke prednosti nad Vir-tusom, ki je s pičlim golom premagal Ginnastico, medtem ko se vrhu lestvice (po nedeljski zmagi nad Barcolo) približuje tudi solidni Bax-ter. SKUPINA O IZIDI ZAOSTALIH TEKEM S. Vito - Primorec 1:3 Inter SS - Donatori odgodena Union - Duino odgodena Kras - Gaja 1:3 Esperia Pio XII - Roianese odg. S. Andrea - Chiarbola 2:1 LESTVICA Primorec 24, Gaja 20, S. Andrea 17, Roianese in Rozzol 15, S. Anna 14, Duino in S. Vito 11, Chiarbola 10, Esperia Pio Xn 9, Inter SS 8, Upion 6, Donatori in Valpadana Ca-ve 5, Kras 3. PRIHODNJE KOLO (13. 2.) S. Anna - S. ■ Vito Rozzol - Union Gaja - Esperia Pio XII S. Andrea - Roianese Donatori - Valpadana Cave v KOŠARKA KOBAČEV POKAL Sarajevčani zmagali Videmčani popustili Bosnin košarkar Varajic jc dosegel kar 43 točk V nadaljevanju evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal Ra-divoja Korača ni prišlo do večjih presenečenj. Odpovedali so, žal, le Videmčani, ki so nerodno izgubili s francosko peterko Berck. Ta spodrsljaj bi jih lahko izredno drago stal, saj bo nadaljnji spored videmske peterke izredno zahteven. SKUPINA A IZID 3. KOLA Snaidero Videm (Italija) — Berck (Francija) 90:92 Videmčani so bili vseskozi v vodstvu. Popustili pa so prav v ključnih minutah, tako da so jih gostje dohiteli, nakar so* še dosegli zmagoviti koš. Najboljši strelci: Snaidero: Giomo 22, Melchioni 20, Milani 21; Berck; Billinghi 34, Smith 28 in Sallj 23. , LESTVICA Berck 4, Dinamo Moskva in Snaidero 2. SKUPINA B IZID 3. KOLA Bosna Sarajevo (Jugoslavija) — Ha-poel Tel Aviv (Izrael) 108:102 Sarajevčani se niso preveč naprezali, da so strli odpor gostov. Deli-bašič in tovariši so namreč že v gosteh premagali Izraelce, tako da so v Sarajevu izključno igrali za zmago in »zabavo«. Najboljši strelci: Bosna: Varajič 43, Delibašič 23, Radovanovič 12;. Hapoel: David 27, Hughes 20. LESTVICA Bosna 6, Alco Bologna 2, Hapoel Tel Aviv 0. SKUPINA C IZID 3. KOLA Hapoel Ramat Gan (Izrael) — Caen (Francija) 87:93 V tem kolu je počival rimski IBP. LESTVICA IBP Rim in Caen 4, Hapoel 0., SKUPINA D IZID 3. KOLA Canon Benetke (Italija) — Standard Liege (Belgija) 82:72 Benečani so praktično izločili Belgijce iz tega tekmovanja. Belgijci so bili večji del srečanja v vodstvu, nakar pa so Benečani le zaigrali, kot znajo, in so tako zanesljivo zmagali. Najboljši strelci: Canon: Suttle 27, Pieric 18, Carraro 12; Standard: Dinkins 32, Gannt 20, Geerts. 14. LESTVICA Jugoplastika Split 4, Canon in Standard 2. CERVINIA, .9, — V Cervinii so se začele poskusne vožnje za evropsko mladinsko prvenstvo v dvosedežnem bobu, ki bo na sporedu v soboto in nedeljo. Prijavilo se je 26 posadk. Najboljši čas je dosegla Italija 4, pred Italijo 5. Iz planinskega sveta Po občnem zboru SPDT Občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu je mimo, sedaj pa se začenja nova delovna sezona s starimi in novimi težavami ter problemi. Občni zbor je soglasno izvolil za novega predsednika inž. Pina Rudeža ter nov odbor, ki je letos še kar pomlajen. Na prvi seji SPDT, ki, je bila točno teden zini po občnem zboru, so si novi odborniki porazdelili funkcije v notranjosti društva. Za podpredsednika je bil izvoljen Ugo Margon, ki tako nado-mestuje dolgoletnega planinca in odbornika Stanka Perouika. 'Za tajnico je bila potrjena Zdenka Trampuž . Sancin, novi blagajnik pa je Peter Fakin, ki je prevzel že več časa prazno mesto. Novi gospodar je Isa Arbun, odgovoren za t’sk in propagando pa je Dušan Jelinčič. Navi odgovorni odbornik za izlete je Ervin Gombač, vendar pa mu bodo pri tej funkciji pomagali še drugi odgovornosti- pa so- seveda zelo e-lastične, saj bo moralo vseh trinajst odbornikov sodelovati pri vseh akcijah in pobudah. f Bodoče delovanje SPDT Ngjbližja akcija, ki jo bo izpeljalo SPDT, bo že tradicionalni postni ponedelfek, ki bo 21. februarjtv v Gregorčičevi dvorani v Trstu. . ’■ Kar se pa tiče zimskih športnih iger, bodo te verjetno prvo ali drugo nedelip v marcu, morda pri Trbižu. Izpeljava iger je odvisna oa št e-p:lnih faktorjev, talfo organiictfrij-S kih, kat tudi vremenskih, sat* j« sneg v zadnjih letih zelo pop&jetkil reden potek teh iger. Točnem podatke b Z; odseka je Selma Micheluzzj, ki vodi j ob/skolHeZ te izredno priljubi ient ta odsek že od njegove ustanovitve. | ž(? tretjj{ „amreč pr)ftel:g. Za načelnika alpinističnega odsekaj ^ prz,„nh in d;plome ti_ pa je bil potrjen Janko Furlan. Te , m„innm ki so xe ie „tokmt fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiaiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMHitim . (• ■ ^ TW1rZp€l? 7l(^ tti VTh. NdfJTfldO 19 rreleh 12 'darvnesv, med katerimi MINIBASKET IGRALCI LETNIKA * PET NAŠIH PETERK NA TURNIRJU «BIASI> Rekordna udeležba: kar dvajset moštev Da je košarka v Trstu izredno popularna, nam priča tudi * letošnja rekordna udeležba na turnirju «Bia'-si», kjer bodo igrali košarkarji letnika 1965 in mlajši. Skupno se je zg turnir vpisalo točno 20 ekip, od teh pa je kar pet slovenskih in sicer: Bor, Breg, Kon-tovel, Polet in Sokol. , Prireditelj je moštva razdelil v štiri skupine po pet ekip. SKUPINA A Don Bosco A, Breg, Libertas Trst, Ricreatori comunali, Saba. Breg bo svojo prvo tekmo igral v sredo, 16. t.m., ob 17.15 v Dolini proti IJkm Boscu A. fmiiHiitiiiMiiiiiiiiiiiniiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiulfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii NA ZADNJIH TEKMOVANJIH LEPI USPEHI TEKMOVALCEV SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN Najboljšo uvrstitev je dosegla Roberta Sardoč, ki je zmajala na mladinskih igrah Čeprav je letošnji februar muhast glede vremena in snežne odeje, so kljub temu vsi smučarski tekmovalci naše dežele vsak konec tedna na raznih smučarskih tekmovanjih. Velik delež pri tem imajo seveda tisti tekmovalci, ki imajo sneg pred hišnimi vrati in le malokdaj se tekmovalci meščani uveljavljajo . na conskih tekmah. Tudi smučarski klub Devin pošilja na razna tekmovanja svoje tekmovalce, tako so preteklo nedeljo nastopili na treh različnih tekmovanjih. Najlepše presenečenje je pripravila s prvim mestom mala Roberta Sardoč iz Slivnega, ki je postala pri šolskih mladinskih igrah tržaška prvakinja. Tudi Maura Spanghero, ki si je priborila odlično tretje mesto, bo i-mela pravico nastopiti še na deželnem prvenstvu na Piancavallu 20. t.m. Pri cicibanih se je (kot že v preteklosti) dobro odrezal Elio lori, ki je zasedel zaradi padca tretje mesto in si tudi zagotovil pravico do nastopa na deželnem prvenstvu. Za tilafejo Melin so nastopili pionirji iz Trsta in Pordenoha. Po predvidevanju s z lahkoto zmagali tekmovalci iz Pordenona. Njihovo popolno zmago je preprečil Aleš Gruden (ŠK Devin), ki se je vrinil na četrto mesto. Dobro sta tekmovala še Gianni Legiša (7.) ter Boris Gruden (10.); pri teh dveh se pozna dobre napredovanje v smučarski tekmovalni tehniki. člani in mlajši mladinci so tekmovali za trofejo Aquini v Ovčji vasi. Tekmovanje je bilo deželno, zato tudi ni bilo pričakovati velikih uspehov. Žarko Fučka v kategoriji članov je obtičal na sredini lestvice, Pavel Antonič pa je obstal na 31. mestu. Prihodnjo soboto bodo tekmovalci ŠK Devin branili svoje barve v alpskih disciplinah, v nedeljo pa bodo ponovno nastopili nekateri v smučarskih tekih. Sicer pa je prihodnja nedelja vsa posvečena treningu za maraton v Črnem vrhu nad Idrijo, katerega se bo udeležila deseterica članov ŠK Devin. Pozzuola, ker sta med nekim srečanjem 2. amaterske lige napadla in udarila sodnika. NOGOMET V TRSTU Huda kazen za napad na sodnika TRST, 9. — Deželni odbor italijanske nogometne zveze v Trstu je dosmrtno diskvalificiral igralca Vi-sintina od Torriane in Campiella od V PRIJATELJSKI TEKMI Nizozemska gladko premagala Anglijo V mednarodnem prijateljskem nogometnem srečanju na Wemleyu v Londonu je sinoči Nizozemska gladko premagala Anglijo z 2:0 (2:0). Oba zadetka je dosegel Peters (v 28. in 37. minuta). Srečanje je potrdilo, da je angleška reprezentančna enajsterica trenutno v hudi krizi. Nizozemci so namreč v tej tekmi krepko prevladovali na igrišču ter so s svojo igro povsem zasenčili otoško vrsto LOKOSTRELSTVO CANBERRA, 9. — Danes se je v Canberri začelo svetovno lokostrelsko prvenstvo. Med ekipami že po prvem dnevu vodi Italija SKUPINA B Inter Milje, Ferroviario, Polet, Servolana B, Servolana C. V 1. kolu bo Polet igral v tržaški športni palači in to že v soboto (1?. t.m.), ob 16.30 s Servolano -B. SKUPINA C Ginnastica Triestina, Bor, CAMB A, CAMB B, Sokol. Sokol bo prvo tekmo igral v četrtek, 17. t.m., ob 17. uri v Nabrežini proti ekipi CAMB B. Bor pa bo zaposlen šele v torek, 22. Lm., ob 18. uri, na stadionu «1. maj» z moštvom (JAMB B. SKUPINA D Visintini, Don Bosco B, Inter 1904 in Kontovel. V prvem srečanju bodo Kontovel-ci zaposleni doma, na Kontovelu, v torek, 15. t.m., ob 18.30 z Interjem 1904. GENOVA, 9. — Jutri bodo v Genovi odigrali mednarodno prijateljsko trening tekmo Genoa - Finska. Finska reprezentanca je pred krat kim odigrala prijateljsko tekmo tudi s Fiorentiaa - jn je »rečanje izgubila s 3:6. i \ -----— OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da bo skupščina društva jutri,1 11. t.m., ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. < I tudi i kakeka -in iz Trsta. Slednji j dokazuje, da je tudi med tržaškimi planinci Nanos izredno priljubljena izletna točka. Tradicionalni v zimski pohod na Stol , Letošnji tradicionalni zimski. pohod na Stol bo v Soboto 19. in nedeljo 20. februarja. Ta manifestacija bo že dvanajsta, saj je bil prvi pohod že daljnega 25. februarja 1902. Skupno se je teh pohodov doslej u-deležilo več kot 10.000 ljudi vseh starosti. Samo lani se je te 'manifestacije udeležilo več kot 3.000 planincev, ki so tako dostojno počastili spomin na veliko bitko štiridesetih borcev jeseniške Cankarjeve čete na Stolu z več kot dna tisoč Nemci in domačini 'izdajalci, ki je bila 20. februarja 1912. Tehnično vodstvo pohoda so organizatorji zalivali alpinistom štirih gorenjskih občin ter postajam Gorske reševalne službe. Slednji pa že sedaj ovazarjajo vse, ki se nameravajo u-deležiti pohoda, na dobro psihično in fizično kondicijo ter ustrezno o-premo. V primeru slabega vremena ali neugodnih snežnih razmer bo pohod y lažji varianti, tako kot že lansko leto. Številčno stanje članov SPZ Planinska društva v Sloveniji so v lanskem letu pomnožila svoje vrste. Število vseh članov ie z S9 ,,n5 v letu 1975 poraslo na 90.732 v lanskem letu. Najbolj se je zovet povečalo število mladincev, in sicer za 828, tako da iih je sedaj ie 17.762. Število pionirjev je naravo za 811 (lani so jih našteli 25.272), skrčilo pa se je število članov in sicer od 47.911 na 47.898. Dušan Jelinčič Prispevajte za DIJAŠKO MATICO NOGOMET Turnir v Viareggiu VIAREGGIO, 9. — V otvoritvenem srečanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu je praška Dukla dosegla proti Napo-liju neodločen izid 1:1. KOŠARKA V tekmi za pokal pokalnih zmagovalcev je včeraj beograjski Rad-nički premagal češkoslovaško ekipo Spartak Brno s 85:80. Predsedstvo občnega zbora slovenskega pomorskega kluba Čupa SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj “rimorcev in Istranov 27. Ja Sardiniji, _ Korziki in v južni Franciji NOV POLOŽAJ NA OTOKU fašizma je sprožil v Italiji pravi plaz ljudskih he bj^jracij, na Sardiniji pa je ostalo vse mirno, kot se |akatj dogodilo nič važnega. Vzroke tega stanja je treba hojjta^f^ara v tem, da so bili tisoči Sardincev zdoma (na %t3). nadalje v tem, da je bil otok natrpan z vojaškimi lett> n ’ k* še niso- okusile prave vojne in končno še v tol# je bilo tu sorazmerno veliko državnih uradnikov 5a’ kaznilnice) ter oboroženih sil državne varnosti. °Stale « čudno- če so v javnih lokalih Mussolinijeve slike še nadalje na svojih starih mestih.* frej s .Pa je bd vendar le navidezen. Bolj kot kdajkoli ^ tem6 (!e.zdaj na otoku razpravljalo o vprašanju vojne in kaj naj bi prinesla bližnja prihodnost. Med našimi farc’. pa ta razprava ni smela biti preveč glasna, kajti bilo >gls.tičnih oficirjih ni bilo zapažati znakov, da bi se °tolt kaj spremenilo. Novi pregnanci so prihajali na ^ep^di po padcu fašizma, kar pa je v oficirjih utrjevalo da so prepotrebni organizatorji reda, toda tudi med njimi ni bilo več nekdanje sloge. Med seboj so se začeli prepirati in si očitati prilaščanje državne imovine. Se nekaj je bilo zdaj Značilno zanje: postali so sila občutljivi in začeli svojo nejevoljo zaradi slabega poteka vojne stresati nad našimi pregnanci. Zgledalo je, da niso mogli verjeti v padec fašizma. V posebnih delavskih četah je padec fašizma zbudil nove upe,‘vendar pa se je tu in tam zgodilo, da je šel ta dogodek skoraj neopazno mimo njih. To velja vsekakor za nekatere čete v odročnih krajih, kjer sta jih lakota in bolezen vrgli popolnoma ob tla. Sploh pa je bilo opaziti, da se je protifašistična akcija na otoku začenjala dokaj plaho, morda z izjemo rudarskih revirjev in v nekaterih večjih mestih. Prav posebno zanimivo je, da so bili v mestu Sassa-ri in okolici nekateri' Primorci in Istrani najbolj vneti razširjevalci letakov, v katerih je ljudstvo zahtevalo, da se otok očisti fašistov. Nova Badoglieva vlada je imela Sardinijo za svojo prvorazredno postojanko. Zato tudi ni naključje, da so interniranega Mussolinija poslali najprej na Sardinijo (Mad-dalerta). Ko so. po 8. septembru i943 Nemci stisnili obroč okoli Rima, se je nova vlada nameravala preseliti na ta o-tok, a se je morala temu načrtu odreči, ker so Nemci presekali poti, ki so vodile tja. JTik pred vojaško kapitulacijo Italije so bile na Sardiniji naslednje vojaške sile: 13. korpus z divizijo «Sabauda» ter 203. in 205. obalno divizijo; 30. korpus z divizijo «Cala-bria» in 204. obalno divizijo; padalska divizija «Nembo» (10 tisoč mož) in divizija «Bari», ki je bila delno motorizirana, in Že oklepni odred. 1) Ce upoštevamo nadalje še vojno mornarico (Cagliari, Maddalena) ter letalske enote, tedaj lahko rečemo, da je general Antonio Basso, komandant italijanske vojske na otoku, razpolagal z vojsko, ki je štela najmanj 150.000 mož. Nemci so imeli na otoku 90. motorizirano divizijo (okrog 20.000 mož) pod komando generala Lungerhausena, nadalje eno trdnjavsko brigado in aelo močne letalske enote. Iz tega podatka vidimo, da je bila italijanska vojska na otoku sedemkrat močnejša od nemške. Razvoj dogodkov po vojaški kapitulaciji Italije >je potekal na Sardiniji precej drugače kot v južni Italiji. Glavni štab italijanske vojske, ki je predvideval vojaško kapitulacijo, je postal 2. septembra 1943 generalu BassU povelje «Memoria 44 OP», v katerem je bilo rečeno; «Poveljstvo vojske na Sardiniji mora takoj uničiti motorizirano divizijo.« 2) General Basso pa ni izpolnil ukaza, marveč celo pomagal Nemcem, da so se začeli nemoteno umikati z otoka. Nemci očitno niso imeli namena, da ga branijo. General Basso jim je celo dal na razpolago vozila in izročil vse baterije nemškega izvora. Med umikom so Nemci v mestecu Maddalena- zajeli štab tamkajšnje italijanske mornariške^ enote skupaj z admiralom Brivonesijem na čelu. V krvavem spopadu z Nemci (ti so imeli 350 mrtvih!) so italijanski mornarji osvobodili Brivonesija in ostale oficirje. 3) Tako so torej na Maddaleni reagirali na nemško nasilje 1 General Basso pa se ni niti tedaj zganil. 12. septembra 1943 je prejel naslednji telegram: «Nujno je, da dosledno in * odločno uresničite ukaz 'Memoria 44 OP’ in uničite nemško poveljstvo skupaj z enotami, kj so kjerkoli na Sardiniji ali Korziki. Zato je treba tudi preprečiti, da se 90. motorizirana nemška divizija premesti z enega na drug otok, Roatta.»4) General Roatta, ki je bil tedaj- načelnik glavnega štaba italijanske vojske, se je po Badoglievih navodilih domislil zvijače, s katero naj bi hkrati uresniči! dva cilja: dosegel, da italijanska vojska na Sardiniji lahko zadrži orožje, in prepreči spopad z Nemci, ki bi imel lahko za posledico, da se ljudstvo na otoku polasti oblasti. Manever se je nadaljeval. General Basso je glavnemu štabu odgovoril, da pred 16. septembrom ne more napasti Nemcev. 14. septembra je zatem prejel nov ukaz, naj napade Nemce. Končno je 17. septembra izdal divizijam ukaz, naj napadejo Nemce, toda tega dne j ib ie ni bjJo vež na otok«, 5) Nekaj tednov po tem izdajstvu na Sardiniji je maršal Badoglio slavil generala Bassa kot junaka, ki se je odliko* val v odločnem boju proti nemškim hordam. Ivo Pirkovič je v tej zvezi napisal: «0 izdaji na Sardiniji in Badoglievi jvijačhbo treba nekoč spregovoriti posebej, ker je bilo žrtev te zvijače 20.000 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so jih Italijani v mesecih primorskega množičnega upora konfinirali v tako imenovanih 'specialnih bataljonih' na Sardiniji. Ko je namreč maršal Badoglio zagotavljal, da se je general Basso 'posebno odlikoval z velikimi uspehi v obupni obrambi sardinskega otoka proti nemškim hordam’ in da je z lastnimi silami otok osvobodil od Nemcev, mu je ta sardinski mit služil le za to, da zavezniki za priznanje niso zasedli Sardinije in tudi njene vojske ne razorožili.« 6) Tako so se fašistični oficirji, priganjači posebnih delavskih bataljonov, tako rekoč preko noči prelevili v anglod-meriške zaveznike. V imenu zavezništva in v smislu fašističnih predpisov so še naprej gonili na težaško delo od lakote in bolezni popolnoma obnemogle posebne delavske čete. * Bilo je več primerov, da so pripadniki posebnih delavskih čet v gostilnah in drugih lokalih odstranjevali Mussolinijeve slike. V castiad-ski kaznilnici je slovenski politični obsojenec razbil Mussolinijev kip (VI. Čepar, Iz mojih spominov na sardinske zapore, str. 10). 1) Secchia Pietro . Frassati Filippo: Storia della Resistenza. Roma 1985. vol. I„ str. 163. 2) Prav tam, str. 164. 3) Prav tam, str. 163-164. 4) Prav tam, str. 164. 5) Prav tam, str. 164. 6) Ivo Pirkovič: Po sledovih rimske volkulje. Ljubljana 1953. ste. T6. , y * (AMaljeVMJ* si64(J / Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montocchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna-25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din,-za .zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poitni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubil«* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višin« 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško jn goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drug' pokrajin Italije pri SPI. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 10. februarja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska f iz TT Vrs* založnikov FIEG^ PO KRVAVIH NEREDIH PREJŠNJIH DNI NA RIMSKI UNIVERZI Delegacija rimskih vseučiliščnikov pri predsedniku vlade Andreottiju Pogovor je tekel predvsem o izpopolnitvi struktur in ustanovitvi nove univerze RIM, 9. — Delegacija univerzitetnega senata, ki jo je vodil rektor Ruberti, se je sestala danes s predsednikom vlade Andreottijem, s katerim je razpravljala o perečih vprašanjih rimskega vseučilišča. Ob koncu pogovora, ki je trajal približno eno ura. je prof. Ruberti dejal, da je delegacija zahtevala od Andreottija razširitev univerze, ki je vse preveč utesnjena v sedanjih nezadostnih strukturah. Poleg tega so zahtevali čimprejšnjo uresničitev drugega vseučilišča, ki naj bi razbremenil že obstoječe visokošolske inštitute. Predsednik vlade je priznal, da je nujno čimprej rešiti to vprašanje FURLANOM IN BENEČANOM V VEDNOST Skoraj 70 let po potresu, ki je 1908. leta opustošil Mesino in Reggio Calabrio so včeraj v sicilskem mestu ustanovili združene žrtev mesinskepa potresa. Do sedaj je v združenju včlanjenih nad 800 družin na okrog 30.000 ljudi, ki še vedno živi p mračnih in vlažnih stanovanjih ali celo » leseniačah, ki so jih postavili kmalu po potresu. Ustanovitev združenja prizadetih po potresu časovno sovpada s posegi javnih ustanov. ki imajo v načrtu gradnjo številnih ljudskih stanovanj v predmestnih četrtih Santa Lu-cia in Camaro Inferiore. Tisoč od načrtovanih stanovanj bodo izročili žrtvam potresa. Glavna skrb združenja prizadetih je izključiti iz seznamov upravičencev vse lažne prizadete. ki so si v teh dneh zgradili lesenjačo v uvanju, da se bodo tako dokopali do stanovanja. Dobro smo vedeli, da italijanska vlada in drugi pristojni državni organi niso vzor za hitro in učinkovito odpravljanje posledic naravnih katastrof. Doslej smo kot primer te nezaslišane počasnosti vselej navajali primer BeTiceja, nesrečne sicilske doline, kjer ljudje devet let po potresu še vedno živijo v barakah. Vendar kaže. da smo navzlic svoji kritičnosti, bili pa le preveliki optimisti, (vt) Claudiom Widmannom obtožen poskusa pokola in sodelovanja pri bombnih atentatih v Trentu? Da bi dobila odgovor na to vprašanje, ki je ključni problem preiskave, sta preiskovalni sodnik Crea in javni tožilec Simeoni davi soočila mladega Zanija s karabinjerskim polkovnikom Santorom. Rezultat soočenja pa ni kdo ve kako obetaven, kot sta poudarila tudi sodnika. Žani, ki je že med zasliševanjem prejšnjega tedna vztrajno molčal, češ da bo le tako odnesel celo kožo, tudi danes ni črhnil besedice, pa čeprav je bil govor le o obrobnih okoliščinah. Tridentinska sodnika. ki pa menita, da je soočanje s Santorom edini način s katerim bosta lahko prebila ta zid molčečnosti. bosta nadaljevala po tej poti. Za jutri je predvideno ponovno soočenje med Žani jem in Santorom. Spet neredi v Južni Afriki JOHANNESBURG. 9. — Južnoafriška policija je danes zelo ostro nastopila proti večtisočglavi študentov- ski množici, ki je v predmestju So-'veto demonstrirala proti sedanjemu šolskemu sistemu, črnopolti študentje zahtevajo šolski sistem, ki ne bi temeljil na plemenski diskriminaciji. Poročajo, da so študentje skušali preprečiti potek izpitov, ki bi se na nekaterih šolah morali začeti prav danes. V raznih šolah so se dijaki zbrali na skupščinah, nakar so se podali na ulice, kjer so javno zažgali svoje učbenike. Rasistična policija je kot po navadi zelo ostro nastopila ter skušala razpršiti študente s solzilni-mi plini. Položaj je v vsem predmestju zelo napet. Soweto je bil lani, kot tudi .nekatera druga južnoafriška mesta, v ospredju krvavih rasnih neredov, v katerih je po uradnih podatkih zgubilo življenje kar 500 oseb. Jutri bo stopila v veljavo v vsem Sowetu »šolska policijska ura*. 200 tisoč študentov se namreč ne bo smelo zganiti z doma od 8. do 15. ure. šef policije je napovedal, da bodo proti kršiteljem nastopili zelo strogo. Danes je prispel v Capetovvn predsednik rodezijske rasistične vlade lan Smith, ki se bo sestal z južnoafriškim premieram Vorsterjem. O vsebini pogovorov ni nobene uradne napovedi. IIIIIIMIIIIIIflllllfllllimiimilMIMIIIIIIIIItlllllllKlltlllumilUfinillllllllllllllHHIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII 32 LET PO STRAHOTAH V BEGUNJSKEM TABORIŠČU Nacistični zločinec Druschke končno odkrit v Heidelbergu Glavna obtežilna pričuje bivši na smrt obsojeni partizanski borec Franc Koritnik, kije sedaj gostinec pri Leccu DUNAJ, 9. — Slovenski gostinec! le: «Po nekaj mirnejših dneh sta Franc Koritnik, ki pa živi in dela ! me prišla zasliševat znana jeseniška NA ZATOŽNI KLOPI BO SEDELO 8 USLUŽBENCEV Prihodnji mesec obravnava zaradi trčenja letal nad zagrebškim letališčem Nesreča je terjala 176 življenj - Materialna škoda znaša 17 milijonov dolarjev pri Leccu, kjer ima motel «Nauti-lus», je glavna obremenilna priča proti nacističnemu zločincu, odgovornemu za vrsto pokolov in grozodejstev na Jesenicah. Koritnik, ki je bil tedaj v partizanih, je bil tudi sam . aretiran in obsojen na smrt, vendar se' je rešil s pobegom iz ter se je obvezal, da si bo za to prizadeval. Delegacija vseučiliščni-kov je Andreottija seznanila z dej stVom, da trenutno še niso nakazali sredstev za drugo univerzo. Petletni načrt o univerzitetnih grad njah namreč ne predvideva finansiranja za izgraditev drugega vseučilišča. Kar zadeva današnji položaj. je dejal rektor Ruberti, pa smo zahtevali od predsednika vlade. naj se ustvari vzdušje, ki naj oin 'ša rešitev sedanjega stanja. V zvezi z vprašanjem javnega reda na univerzi pa je eden od vzrokov, tako trdi Ruberti tudi načrt o reformi, ki ga je izdelal Malfatti. Tudi o tem je danes tekel pogovor med delegacijo rimske u-niverze in Andreottijem, ki naj bi olajšal sestavo takega zakona o u-njverzitetni reformi, ki bi upošteval zahteve političnih in sindikalnih sil tor študentov in profesorjev. V prvi vrsti bi bilo pri tem treba rešiti problem tistih, ki so sedaj le začasno vključeni v univerzitetne strukture, kot so asistenti in tisti ki imajo razne postštudijske štipendije, in ki v bistvu omogočajo delovanje univerze. Rešiti jr treba tudi vprašanje zaposlitve tistih, ki dokončajo univerzitetni študij. Tajniki rimske federaciis CGIL CISL in UIL Vettraino. Di Napoti in Poma, ki so se kot člani delega cije udeležili razgovora s predsednikom Andreottijem, so op koncu sestanka izjavili, da so »odčitali nujnost in potrebo pogajanj med sindikalnimi organizacijami in ministrom. Nujno je tudi. da se čim prej zaključijo. V tem okviru srne thdi poudarili, so izjavili trije sindikalisti. da je treba sprejeti ukrepe. ki naj rešijo vprašanje univerzitetnih gradenj. Prav tako so pre-doiili Andreottiju vprašanje uslužbencev. ki niso v stalnem delavnem odnosu. To vprašanje je se veda treba rešiti ne z občasnimi ukrepi, temveč z organskim in doslednim načrtom. Prihodnji teden se bodo prvič se stali minister za javno šolstvo zastopniki strank ustavnega loka navzoča pa bosta tudi predsednika komisij za šolstvo, senata in po slanske zbornice. Sestanek naj bi omogočil globalno proučitev vprašanja šolske reforme. Predsednik senatne komisije Spadolini je pou daril, da bo pogovor posvečen pred vsem položaju na univerzi. Clcment Druschke »bunkerja štev. 1» v Begunjah. Nacistični zločinec je 61-letni «un-tersturmiuhrer (podporočnik) element Druschke, po rodu sicer Avstrijec, živi pa v Heidelbergu in je po čudnem naključju po poklicu gostinec. Med soočenjem na državnem pravdništvu v Heidelbergu je slovenski gostinec brez oklevanja spoznal krvnika. »Tudi on me je spoznal — je izjavil pozneje — vendar pa ni niti trenil z očesom.* Druschke — trdi Koritnik — je odgovoren za po kol v Hrušici, kjer so 27. julija 1942 nacisti pobili 42 ljudi. »Videl sem ga — je poudaril bivši partizan — kako je kolovratil po vasici s samo kresom v roki in brzostrelko pod pazduho in iz cevi se je še kadilo.* Pri pokolu je sodeloval tudi Drusch-kejev namestnik Filip Zwich, ki naj bi si leta 1945 vzel življenje, tor prav tako žalostno znani jeseniški gestapovec Heinz Lincke, ki kot njegov nekdanji predstavnik, živi v Heidelbergu. Med žrtvami fašističnega na silja je bil tudi Edvaird Hojak iz Trsta. Druschke, Lincke in Zwich so več krat omenjeni v knjigi dr. Janeza Goričarja «Begunje*. Znana »Valvazorjeva partizanska mati* Kristina Pečar je o njih pripovedovala tako krvnika Lir.ke in Druschke, ki je prihajal v Begunje le v važnejših primerih. Druschke je hvalil mojo u-pornost, češ da bi tudi rajhu prav prišla. Obetal mi je hotel na Koroškem in varno spremstvo zame in za hčerki, če le povem, kdo so poveljniki partizanov pod Stolom in kje tabore. Ko sem mu odgovorila, da ničesar ne vem, mi je rekel: «še žal vam bo. Ali veste za koncentracijsko taborišče Auschvvitz? Ali se vam otroka ne smilita? Kakšna mati pa ste?* Tedaj mi je kar ušlo iz ust: »Saj mi vedno pravite, da sem banditka.* Končno so spoznali, da ne bodo ničesar izvedeli. Odšli so.» Koritnik, ki se je 1952. leta preselil v Italijo, pravi, da čeprav je več let partizanih se ni nikoli ukvarjal s politiko, »vendar pa sem si od konca vojne prizadeval, da bi izsledil krvnika, ki si je okrvavil roke s tolikimi zločini zlasti proti civilistom.* Pred tremi leti : e je obrnil na znanega »lovca na naciste* Simona Wiesenthala, ki je vendarle izsledil zloglasnega jeseniškega gestapovca. Gradivo, ki ga je Wiesen-thal zb-,al o zločinski dejavnosti Druschkeja in Linckeja je Koritnik izročil avstrijskemu notranjemu ministrstvu. Ko smo zvedeli za Koritnikovo pobudo smo poskušali stopiti po telefonu v stik z njim. Vendar se nam je iz motela »Nautilus* pri Bellagiu oglasil le uslužbenec, ki nam je povedal, da sta Koritnik in žena še na Dunaju, da bi osebno sledila razpletu preiskave, in se bosta vrnila šele čez nekaj dni. (vt) Bombni atentati v Trentu: Žani soočen s Santorom TRENTO, 9. — Kdo je za Sergiom Zanijem. mladim informatorjem obveščevalno •tožbe. ki jc skupaj s (Od našega dopisnika) BEOCRAD, 9. — Pred zagrebškim sodiščem se bo verjetno čez mesec dni začel sodni razplet hude letalske nesreče nad Zagrebom, kjer sta 10. septembra lani trčila DC 9 ljubljanskega podjetja lnex Adria Aviopromet in trident britanske letalske družbe in jc izgubilo življenje 176 potnikov in čla nov posadk. Te hude nesreče ni preživel nihče, na zatožno klop pa bo sedlo osem uslužbencev kontrole poletov iz Zagreba, proti katerim je tamkajšnje okrožno javno tožil stvo že vložilo obtožnico. Glavni obtoženec je 28-letni kontrolor poletov Gradimir Tasič, ki ga obtožnica med drugim bremeni, da je ravnal v nasprotju s pravili kontrole poletov, čeprav je bil preobremenjen, je prevzel koordinacijo s sektorjem srednjega zračnega prostora in med letaloma, ki sta. pozneje trčili ni 'zagotovil predpisane razdalje. Ko se je zavedel nevarnosti, ni takoj ukrepal, da bi' preprečil trčenje, pač pa jc nadaljeval normalno radijsko zvezo s pilotom ljubljanskega letala in to v srbohrvaščini, čeprav bi se moral po predpisih pogovarjati v angleščini. Drugi obtoženec je načelnik službe kontrole poletov na zagrebškem letališču 51-letni Ante Delič, tretji ob- j I toženec pa načelnik področne kon- j j trole poletov 44-letni Milan Munias. Zanju obtožnica pravi, da kot od-I govorni osebi za zračni promet ni | sta razbremenila zares preobreme-| njenega Tasiča in nista storila u-j strežnih ukrepov, da bi utrdila di-j sciplino za zanesljivo vodenje letal. Kontrolorji poletov v Zagrebu so bili namreč disciplinsko .-že kaznovani. Tako na primer je imel prvo-obtožen.i Tasič opomin. Kaznovani pa so bili zato, ker so dopuščali, da sc letala srečujejo na manjši razdalji, kot je dovoljeno po predpisih. Obtožnica pravi, da je pr,voobto-ženi Tasič ogrožal zračni promet in s tem življenja ljudi in premoženje večjega obsega, zaradi česar je u-mrlo več ljudi, dejanje pa je povzročilo zelo hude posledice. Za tri odgovorne osebe obtožnica navaja, da so iz malomarnosti z nevestnim opravljanjem dolžnosti ' povzročili nevarnost in katastrofo. Za ostale štiri kontrolorje poletov pa javno tožilstvo ugotavlja, da so iz malomarnosti ogrožali zračni promet in s tem življenje ljudi in premoženje večjega obsega. V obtožnici so tudi prvič objavlje ni podatki o materialni škodi, ki je nastala v letalski tragediji nad Zagrebom .Skupna škoda na jugoslovanskem letalu, z zavarovanjem letala, potnikov in prtljage, znaša nad 8 in pol milijona dolarjev, škoda na britanskem letalu nrav tako vštevši zavarovanje potnikov in prtljage, pa je nekaj manjša, a vendar skupna materialna škoda presega 17 milijonov dolarjev. VLADO BARABAŠ spominu očeta. V eni izmed takih pesmi je zapisala: Minilo je šliriindvajset let odkar je sovražni strel življenje očetu za vekomaj in meni vso srečo vzel. Prisluškovala je skrivnostnim «besedam» ki so priplavale po zraku sem od Snežnika, prisluškovala «besedam», ki so jih šepetale njipe, polja, gozdovi. Zato je zapisala tudi tele lepe verze: Vtopljena sem v razkošno pesem [host, /ci jim jc dobro ob nogah Snežnika, čim dalj poslušam jo, tem bolj [me mika. In ni mogla mimo domače zemlje, da ji je zapela: V naročju divjih, naših divjih. s [trdih skal sem se še jaz trdno prirasla nanje, v njih sem dosanjala uporne [sanje... TRŽAŠKI DNEVNIK Pristne domače jedi v openskih gostilnah Pustno razpoloženje po Krasu se veča, ko se bližamo dnevu, ko se bo na Opčinah zvrstil tradicionalni sprevod pustnih vozov. Vasi gornjega Krasa se živahno pripravljajo na ta dan s pripravo mask, vozov in vse, kar je potrebno, cia bo pustni sprevod vreden ljudi, ki jo pripravljajo. Sama vas Opčine daje vse od sebe, da bi se dobro pripravila na ta dan in dostojno in veličastno sprejela sprevod kraškega pusta 1977. Zato bodo kot vsako leto tudi letos openske gostilne sodelovale, da se ustvari pustno razpoloženje Kraševcev. Vsaka gostilna bo nudila vsakovrstno tradicionalno domačo hrano, joto, ajdovo polento, zelje ali repo in klobase, štruklje, fanclje in vina pa takega, da bo vse veselo. V nedeljo, 13. februarja, bo »»kazala svojo sposobnost gostilna Mirel-la (ex Kette), druge gostilne se bodo zvrstile po sledečem dnevnem redu: ponedeljek gostilna Sosič-Vremec (Šklavs), torek gostilna Simonič (Nešto), sreda Društvena gostilna (Anica in Silva), četrtek gostilna Valena in petek gostilna Veto. V DEŽELNI KOMISIJI ZA ZDRA VSTVO ODOBREN PREDLOG 0 UVEDBI DRUŽINSKIH POSVETOVALNIC Predstavniki vseh strank napovedali predložitev vrste s p re in i nje vatni It predlogov Po izredno dolgotrajni vrsti posvetov, sestankov in študij je komisija deželnega sveta za higieno in zdravstvo, ki ji predseduje demokristjan Masutto, končno z večino glasov odobrila zakonski osnutek o uvedbi družinskih posvetovalnic. O-snutek je sad združitve kar petih zakonskih predlogov, ki so jih svoj čas pripravile KPI, PSI, KD, PLI in MSI. Razumljivo je, da je bilo delo za združitev zelo težavno: največje težave so nastale ob problemih samega namena in nalog posvetovalnic, njihovega upravljanja, konvencije z javnimi in zasebnimi ustanovami, letnih deželnih programov in financiranja te službe. V razpravi pred zaključnim glasovanjem je demokristjan Persello kritiziral osnutek, ker ne predvideva deželnih prispevkov za zasebne in nekonvencionirane posvetovalnice, ter napovedal, da bo glasoval proti osnutku. Komunist Bergomas je izrazil nemalo pomislekov glede zakona, napovedal pa je, da bo glasoval v korist osnutka, ki bi v nasprotnem primeru sploh ne prišel v razpravo v deželnem svetu. Sicer pa je sam Bergomas napovedal vrsto spremi- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiJimiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiimiimmmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMm ZAVIDLJIV USPEH PRI ZATIRANJU MEDNARODNEGA KRIMINALA Dve mednarodni tihotapski tolpi v rokah jugoslovanskih miličnikov V Beogradu so odkrili del skupine, ki je tihotapila avte na Bližnji vzhod, v Sloveniji pa so zaplenili 719 kg hašiša, od katerih 89 pri Fernetičih Marička v rw • i v • v Žnidaršiči (Nadaljevanje s 4. strani) okolja Snežnika in Cerkniškega jezera. Zelo zgodaj je začela pisati pesmice, največ je bilo posvečenih Jugoslovanska milica, kriminalisti in drugi organi za notranje zadeve so t,e dni dosegli dva zavidljiva uspeha pri zatiranju mednarodnega kriminala. V Beogradu šo zaprli skupino mednarodnih ponarejevalcev in tatov dragih avtomobilov, v Ljubljani pa so odkrili mednarodni tihotapski kanal, in zaplenili doslej največjo količino mamil v Jugoslaviji 719 kg hašiša. V beograjskem preiskovalnem zaporu se je znašel vodja skupine avtomobilskih tihotapcev ■ 30-ietni Sleiman Seman iz Bejruta, skupaj z njim pa še .peterica pajdašev, trije po rodu iz arabskega sveta in dva zahodnonemška državljana, med njimi tudi ena ženska. Dva tihotapca iz te skupine, oba doma iz Bejruta pa sta še na svobodi. Centrale te mednarodne tolpe, ki je tihotapila drage luksuzne avtomobile iz Zahodne Evrope na Bližnji vzhod so bile v Amanu, Bejrutu, Milanu in Berlinu, ena od točk za zvezo pa tudi v Beogradu. Kaže. da je ta skupina s pomočjo pajdašev, ki so »delovali* v Italiji in Zvezni republiki Nemčiji pretihotapila na Bližnji vzhod približno 100 avtomobilov znamke mercedes in BMW, od katerih je vsak vreden približno 40 tisoč zahodno-nemških mark. Naloga vsakega člana skupine je bila razčlenjena skoraj z matematično natančnostjo, to tatinsko početje pa so finansirali za zdaj neznani gangsterji iz Bejruta in Amana. Člani tolpe v beograjski zvezi so bili dobro preskrbljeni s ponarejenimi prometnimi dovoljenji, lažnimi iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiitimiiiMiiiiiiiHmimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiir JiiiiiMiMitiiiiiiiiiiiiiiimiviiiiiuiiiiiM ŽE 220 TOVRSTNIH ZAVAROVALNIH POLIC V ITALIJI ZAVAROVANJE ZOPER UGRABITVE Desetčlanska družina, ki bi se hotela zavarovati proti ugrabitvi za odkupnino do 3 milijard Ur, bi morala odšteti zavarovalnici «samo» 110 milijonov registrskimi tablicami in celo z žigi policijskih postaj. Iz Berlina do Beograda je ukradene avtomobile za »nagrado* tisoč mark ponavadi vozila Helga Griegel, v Beogradu (o-bičajno na letališču ah v okolici hotelov) pa je ključe izročila drugim tihotapcem in se z letalom vrnila v Berlin. Pri ujetih tatovih so našli 10 tisoč ameriških dolarjev in prav toliko zahodnonemških mark ter ponarejene dokumente. Z uspehom se je končala tudi skupna akcija republiških tajništev notranje zadeve Slovenije in Hrvatske, saj so presekali kanal za tihotapljenje mamil z Bližnjega vzhoda v zahodno Evropo. Četverico, ki je sedaj v zaporu v Ljubljani, je 'vodil 26-letni Grk Manogia pakis, ki je sicer živel v Amsterdamu, z njim pa so sodelovali 23-letni Jan Wudstro in njegova 22 letna žena Antonelle iz Nizozem ske in še 23 letni Nizozemec Jan Brasser. Grk je prispel s furgo-nom znamke ford v Ljubljano, za njim pa so nekaj dni pozneje dopotovali še ostali trije. Del mamila so preložili v drug avtomobil, s katerim sta hotela mlada holandska zakonca z 89 kg hašiša skozi Fernetiče, kjer so ju zasačili, v Italijo, večina pa je ostala v fiir gonu. Po uspešni in široko zastavljeni akciji pa se je ves nevarni hašiš znašel v rokah miličnikov in kriminalistov, ki, so. tako zasegli doslej največjo količino mamil v Jugo slaviji. Tihotapski kanal je zdaj prekinjen, vendar pristojni organi menijo, da .je zaprta četverica le del večje mednarodne organizacije tihotapcev mamil. Heinz. Lincke MILAN, 9. — Imenujejo jo «kid-nape randsome*, gre pa v bistvu za zavarovalno polico proti ugrabitvam. V Italiji se je za tp.ko polico odločilo že približno 220 oseb (skupaj s člani družine), treba pa je reči, da so varnostni organi še kar zaskrbljeni zaradi čedalje večjega števila takih zavarovalnih pogodb. Ker zavarovalnice plačujejo odkupnine v primeru, da pride do ugrabitve, v tujini, se preiskovalci bojijo, da jim bo zmanjkala edina sled, po kateri so doslej prihajali do ugrabiteljev: denar, katerega serijske številke so v bankah vestno zapisovali. Denar od odkupnin je edino sredstvo, ki omogoča policiji in karabinjerjem, da iztaknejo u-grabitelje: v primeru, da zavarovalne družbe ta denar naložijo v .tuje banke, ta dragocena sled iz-I gine: od tod zaskrbljenost preisko i valcev. I Za zavarovalnice pa je najpomembnejše dejstvo, da so za premije za to vrsto police doslej vnovčile kar 40 milijard lir. Pojasnila o polici zoper ugrabitve prihajajo iz Londona. Tamkajšnji agent znane zavarovalnice je pojasnil, kako I jc mogoče podpisati in skloniti Ui- I je mogoče poupistiu in tMomi «<-| vrstno pogodbo, kljub temu, da je po italijanskem zakonu prepovedana. V Italiji je mogoče zavarovati se proti nesrečam, kot so n.pr. zlom noge ali roke. Tudi zavarovati se proti morebitni odsotnosti dela zaradi bolezni ali kake druge nezgode (razen ugrabitve) je mogoče. In ‘ tovrstne police so na dnevnem redu. podpisujejo jih igralci, profesionisti. industrijci' ki s tem. da ne morejo' delati, tvegajo, da izgubijo mnogo denarja. Maksimalne premije v teh primerih sežejo tudi v milijarde. .Ko se je začel v Italiji val ugrabitev so se zavarovalne družbe spomnile, da bi jim polica proti ugrabitvam vrgla lep denar. Prvotno so tako zavarovanje imenovali «Sardinija» ker je prav na Sardiniji bilo včasih največ ugra bitev. Seveda je za italijanski zakon to bilo protizakonito. Zato so se zavarovalnice nečesa domislile. Polica, ki jo podpiše njihov klient je popolnoma zakonita, zavarovalnica pa se sama zavaruje pri tuji družbi, n.pr. v Veliki Britaniji in v tem primeru vnese v polico tudi klavzulo o kritju tudi za primer ugrabitvp. Tudi v tem primeru je vse v skladu z obstoječimi zakoni. Italijanske družbe se Aako zavarit- čne oskrbe v Trstu*, ki jo ,je v mali dvorani Kulturnega doma priredil krožek za družbene in politične vede »Finko Tomažič*. Ukinitev bolnišnice seveda odp”-a kopico nov!’1 vprašanj, vzpostaviti bo namreč treba decentralizirano oskrbo, pri kateri pa bi morali sodelovati vsi. Skrb za umsko zdravljenje bi tako prevzela družba v najširšem pomenu besede, kar je tudi glavni cilj te pomembne odločitve. jejo pri tuji zavarovalnici, ker pa je zelo malo verjetno, da vse njihove zavarovance ugrabijo, se to tako italijanskim kot tuji zavarovalnici splača. •Do težav utegne priti samo pri izplačevanju odkupnine, gre pa za te žave, ki smo jih v glavnem odpravili, pravijo v veliki londonski za varovalnici, pri kateri so se zavarovale italijanske zavarovalne družbe. Naš predstavnik pomaga zastopniku prizadete družine, ki se pogaja z ugrabitelji in jamči do maksimalne vsote, ki jo predvideva polica. Ko se pogajanja zaključijo, obvesti zavarovalnico, ki poskrbi za izplačilo. Prišlo je tudi do primerov, da 50 odkupnino plačali v dveh oblikah: en del je plačala družina v Italiji drugega večjega pa zavarovalnica v tujini, v švicarskih ali francoskih bankah. Koliko pa znaša zavarovalnina za tako polico? Zavarovalnice trdijo, da so zelo zmerne: seveda mnogo je odvisno od števila družinskili članov, ki jih hočemo zavarovati pred ugrabitvijo. Vendar za 'maksimalno vsoto t”eh milijard lir za deset članov družine, je treba plačati zavarovalnici samo 110 milijonov lir. v bistvu 3 ali 4 od sto premije, (if). Brazilska vladna funkcionarja v Trstu Flavio Aguiar in Mauricio Magal liaes, visoka funkcionarja Interbras. brazilske vladne ifstanove za razvoj trgovine s tujino, se mudita na obisku v našem mestu, kjer ju je včeraj sprejel deželni odbornik za industrijo in trgovino Stopper. Brazilska gosta, ki proučujeta možnost krepitve brazilske prisotnosti v našem mestu v okviru splošnega načrta za razširitev blagovne in druge izmenjave med Brazilijo in ostalim svetom, sta si ogledala tudi prista niške naprave in šped'tersko hišo Parisi ter imela razgovor s predsed nikom Trgovinske zbornice Caidas-sijem in s tržaškim županom Spac-cinijem. Predavanje v krožku «P. Tomažič* Novosti v tržaški psihiatrični oskrbi Primer tržaške psihiatrične bolnišnice, ki bo v teku leta prenehala obstajati, je dvakrat pomemben: prvič, ker dokazuje, da se lahko tudi kratkih časovnih razdobjih marsikaj spremeni, po drugi strani, da je lah ko 300 tisoč prebivalcev brez tradicionalne isihiatrP-- bolnišnice kar kaže na to. da jih je lahko milijon, deset milijonov in tako dalje. Ti temeljni ugotovitvi je podal dr. Pavel Fonda med svojim uvodom v razpravo o »Kakovostnem skoku psihiatri- Prosveta PD Rdeča zvezda priredi danes, 10. t.m.. ob 20.30 v kleti gospe Vere v Briščikih predvajanje celovečernega filma »Cvetje v jeseni*. H OGLASNI I2OTTT ODDELEK Tel. 76-14-70 iht. 30 SPREJEMA oglase osmrtnice in zahvale male oglase razne objave prispevke vsak delovnik od 9 do 12.30 in 15.30 do 18. ure. V nujnih primerih osmrtnice do 23. ure na tel. 79-38 08. njevalnih predlogov, ki naj izboljšajo besedilo zakona ob upoštevanji) izkušenj drugih dežel, kot sta Lacij in Lombardija. Tudi socialist Z*n' fagnini je pojasnil, da je treba g1®' PSI v korist tolmačiti le kot tehnic; ni instrument, ki naj omogoči, da ® med razpravo v deželnem svetu **' konski osnutek bistveno izboljšal1-Tudi liberalec Trauner je napoved®1-da bo glasoval za zakon, pa tudi, o bo predložil v deželnem svetu ne-katere spreminjevalne predloge. konski osnutek je bil nato odobren glasovi predstavnikov KPI, j-?)’ PSDI, PLI in predsednika komisij. Masutta (KD), ostali dfemokrščans* člani komisije pa so se vzdržali g>* sovanja. KPI: Dežela naj izbere člane mešanega odbora za vojaške služnosti Komunistična svetovalska skuo*®* v deželnem svetu je pismeno zalit®! vala, naj bi deželni svet čim P); ' izvolil šest predstavnikov v mesa, nem odboru, ki ga predvideva Pr® nedavnim odobreni zakon o ret# mi vojaških služnosti. Zahteva 3 vsebovana v pismu načelnika s* pine KPI Collija predsedniku dež® nega sveta Pittoniju. Novi zakon o reformi voj®®* služnosti predvideva, da se v v*. ki deželi sestavijo • paritetni °" bori, v katerih naj bodo zastop ni predstavniki dežele na eni str ni in vojaških oblasti na drugi-odborf naj bi usklajevali načrte teritorialno ureditev dežele z v. jaškimi potrebami in progr® Prav tako naj bi ti odbori razpr“ Ijali o načinu in kraju izvaja J vojaških vaj ter o izbiri krajev postavitev vojaških objektov. Pismo komunistične svetovat skupine poudarja, cia bi imenov® ^ šestih članov mešanega odbor® . mogočilo popolno izvajanje zak o .reformi vojaških služnosti v Si deželi, kar bi bilo v interesu P* bivalstva in splošnega razvoja 1 lanije - Julijske krajine. Javni shod o boju proti onesnaženju Jutri popoldne ob 17,30 bo v Liu^ skem domu na Stari istrski ccs javna razprava p temi: «Proti snaženju: demokratični boj za -gačen razvoj*, ki ga prirejajo s^v cije KPI za Valmauro, Naselje -Sergija, industrijsko cono m “j. denj. Uvodno poročilo bo iu161 čelnik skupine KPI v rajonski zulti za Valmauro - Naselje sv- t. gija Luciana Muggia, zaključke c , prave pa bo povzel Giuseppe .»a ciolo, občinski odbornik za ekološki higieno v Benetkah. Z ape v drog »seK in Križem, malo pred križišče”1 Božjem polju se je včeraj p0^°|etiii ,do<** ga je namreč obšel spanec in l* vozil s ceste ter trčil v drog ' ej trične napeljave. Ker se je P j*-ranil nad levim očesom so g® . jeli na okulističnem oddelku g v bolnišnice s prognozo okrevanj dveh tednih. Na pokrajinski cesti med T’y°^'’pfl ponesrečil s furgonom ape Emil čuk s Proseka 193. Nena® drog ^