Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-Čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova !Doba Cena 1 Din. RedaKcija in upjava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopitii se ne vračajo. Oglasi po tarilu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva cbjave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 52. Celje, torek I. julija 1930. Leto XII. Celjski občinski svet Inozemsko posojilo občini. — Banovinska podpora za cesie. — Novi pro- račun odobren. — Gradbeno gibnnje. — Premoženje mestne občine. — Uvedba javnih vodnjakov. — Izvoz fekalij. — Razširjenje vodovoda. — Govedorejska razstava v Celju. — Vprašanje nove stanovanjske akcije. — Seja ob koncu nesklepčna. V petek 27. junija od 18.20 do 21.30 je imel celjski občinski svet redno sejo pod predsedstvom gosp. podžu- pana dr. Ogrizka. K seji je prišlo 23 občinsk. odbornikov.. Finančni re- ferent dr. V r e č k o je zahteval v po- ročilu o obračunih v zadnjem sej- nem zapisniku nekatera dopolnila. Nato je poročal občinski odbornik dr. V o r š i č v tajni seji o neki per- sonal iii zadevi. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. V r e č k o). Kakor znano, je po- nudil osiješki odvetnik dr. Mosim Klein celjski mestni občini inozem- sko posojilo po nizki obrestni meri. Na prošnjo mestne občine, naj spo- roči podrobne pogoje, je odgovoril, da ne more dati v tej zadevi obvez- nih izjav, zahteva pa za posojilo 2- odstotno nagrado. Občinski svet je sklenil, da je občina pripravljena na- jeti to posojilo po obrostni meri do največ 7%, a se nikakor noče vczati in ne bo dovolila za posojilo nikake nagrade. — Stanovalci v hiši me- ščansko - oskrbovalnega fonda v Vr- varski ulici 1 so zaprosili, da bi ob- Cina ne prodala te hiše. Nedavno se je vršila v Celju komisija banske uprave glede prostorov za policijo. Ta komisija je odklonila prostore, ki jih je hotela občina prepustiti poli- ciji v starem traktu ria magistrat- nem dvorišču. Banska uprava zahtc- va za policijo prostore v pritličju hi- še v Vrvarski uliei 1. Občinski svet je sklenil, da se prodaja te hiše za enkrat odloži, občina pa se bo prito- žila proti odloku banske uprave gle- de prepustitve prostorov v tej hiši za policijo. — Mestna občina se bo po- služila banovinske podpore za javna dela. V Celju pride ta podpora v po- štev za ceste in zlasti za novi most v podaljšku Aškerčeve ulice. — Ob- čina bo nabavila vodno črpalko in jo narnestila v novi hiši pri »Kroni«, kjer primanjkuje vode zlasti v III. nadstropju. Crpalka bo stala približ- no 14.000 Din. — Prošnja kavarnar- ke ge. H. Krušičeve za pavšaliranje občinske takse za podaljšanjc poli- cijske ure je bila odklonjena. — Ob- činski svet je sklenil v zadnji seji, da bo prispevala mestna občina k stroškom za premestitev vojaškega municijskegai skladišča četrtino ma- ksimalnega zneska 600.000 Din in da- la brezplačno na razpolago svet v Gabrovki. Ta prispevek naj bi se od- pisal od vsote, ki jo dolguje vojaški erar mestni občini na najemninah. Ta dolg vojaškega erarja znaša do 1. januarja 1930 že okrog ,600.000 Din, letos bo pa ta vsota narasla na 800 tisoč dinarjev. Komanda mesta Celja zahtcva sedaj od občine plačilo tret- jine skupnih stroškov za premestitev municijskega skladišča in trdi, da občina po nekem avstrijskem zakonu nima pravice do najemnine za vo- jaške objekte. Mestna občina je pred meseci vložila proti vojaškemu erar- ju tožbo za plačilo dela najemnine. Okrožno sodišče v Celje je obsodilo vojaški erar na plačilo najemnine, je pa dotični znesek nekoliko znižalo. Občinski svet bo vztrajal pri sklepu glede prispevka za premestitev mii- nicijskega skladišča. — Javna bol- nica je predlagala, da bi se kanalizi- rala Benjamina Ipavca ulica. Stroš- ki bi znašali okrog 100.000 Din. Ker je kanalizaeija te ulice v zvezi z na- pravo skupnega nabiralnika in z re- gulacijo Savinje, je bila izvedba ka- nalizacije odložena. — Finančno mi- nistrstvo je potrdilo korigirani mest- ni proi'acun za leto 1930. v celoti, odobrilo pa ni diferenciranja občin- ske doklade na družbeni davek, ki je bil prvotno določen s 320, pozneje pa. s 150%, marveč je določilo za to doklado 30%, torej isto višino kakor za ostale doklade. Na ta način se bo zmanjšal dohodek iz te doklade za približno 100.000 Din. Finančno mi- nistrstvo pa je dovolilo občini zviša- nje doklade na vino od 1.25 na 1.50 dinarjev od litra. S tern se bodo do- hodki poveCali za nad 100.000 Din. —¦ Banska uprava je dovolila najetje posojila 000.000 Din za obratni kapi- tal Mestne elektrarne in 300.000 Din za nabavo drobilca za gramoz in cest- nega valjarja. — Občina po zakonu ni dolžna plačevati stanarine učite- Ijem, ki so dodeljeni šolskemu nad- zorniku. — Glede vprašanja otvorit- ve nove ceste na južni strani vojaš- nice kralja Aleksandra se bo vršila komisija s sodelovanjem finančnega in gospodarsk. in stavbnega in vod- ncregulacijskega odseka, v kateri bodo kot zastopniki mestne občine obč. odb. prof. Mravljak, dr. Vrečko in ravn. Brinar. — Na prošnjo celj- ske ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev bo mestna ob- čina ponudila OUZD brezplačno stavbišče med novo stavbo pri »Kro- ni« in gledališčem na Vrazovem tr- gu. Stavbišče meri 800 ms. OUZD na- merava zgraditi v Celju novo urad- no poslopje. Stavba mora biti tri- nadstropna in mora biti zgrajena do konca leta 1932. V poslopju morajo biti javnosti dostopne čistilne ko- peli vsaj v dvakratnem obsegu se- danjega mestnega parnega in kad- nega kopališCa. Cene kopelim ne bo- do smele biti višje nego v sličnih kcpališčih v Ljubljani in Mariboru. Mestna obCina si bo izgovorila ev. predkupno pravico za obe hiši OUZD v Vodnikovi ulici, ki bi jih uporabi- la v stanovanjske svrhe. — Obč. odb. dr. Kalan, dr. Voršič in Cepin so vložili predlog, naj bi mestna obči- na skusila najeti pri Osrednjem ura- du za zavarovanje delavcev (SUZOR) V Zagrebu posojilo v znesku 3 mili- jonov Dili za gradnjo 50 do 00 inalih stanovanj za najpotrebnejše prebi- valce. Občina se bo obrnila do SUZOR-ja glede posojila, šele po ev. najetju posojila bo občinski svet po- drobno sklepal o tej akciji. — Ob- ??.na ho začela eksploatirati kamno- lorn pri »Gozdni restavraciji« in bo kupila drobilnik za giamoz za 119 tioč dinarjev. Tvrdka Akermann v Mnlmöju zahteva za motorni valjar 228.000 Din. Ako bi ta tvrdka ne bila pripravljena znižati ceno za 10%, bo kupila občina drobilnik in valjar pri tvrdki Haelble, ki, zahteva 343.000 dinarjev. Presežek nad 300.000 Din naj bi se kril v proračunu za 1. 1931. — Po izkazu mestnega knjigovod- stva je premoženjsko stanje mestne občine celjske po odbitku aktiv in pasiv naslednje: mestni zaklad 22,852.156.94 Din, meščansko oskrbo- valni zaklad. ubožni in nadarbinski zaklad 5,128.006.03 Din in mestna podjetja 6,741.285.36 Din, skupno pre- moženje je torej cenjeno na 34 mili- jonov 722.048.33 Din. Obč. odb. dr. J. Hrašovec in dr. Skoberne sta izjavi- la, da ta izkaz ni povsem točen in da ga j'e treba vrniti odseku v popra- vilo, kar se je tudi zgodilo. — Obči- na bo zgradila do 15. julija pred ko- lodvorom, na Dečkovem trgu, na Glavnem trgu in na križišču Kralja Petra in Cankarjeve ceste štiri jav- ne vodnjake s pitno vodo iz vodovo- da. — Kakor znano, se je mestna ob- čina pritožila na Državni svet zara- di zahteve notranjega ministrstva, da je občina dolžna prispevati za vz- drževanje poslopja sreskega načel- stva v Celju. Notranje ministrstvo je sporočilo, da ta pritožba nima odlo- žilne moči in da mora občina prispe- vati. Občijia bo zaenkrat plačala del prispevka v znesku 48.000 Din, tako da bo odpisala to vsoto od zneska, ki ga dolguje vojaški erar občini na najemnini. — Zasebniku gosp. Fr. Bacchotu je bila dovoljena za čas od 1. junija do 31. avguta iz meščansko oskrbovalnega fonda mesečna pod- pora po 500 Din. Gospodarski odsek (referent občin- ski odbornik prof. Mravljak). Go- spodu Ivanu Gombaču, ki opravlja posle hišnika v poslopju pri »Kroni«5 je bila dovoljen od 1. februarja t. 1. daljc mesečna nagrada po 300 Din. — Prošnja trgovca g. Nikolaja Erni- ja za ])rodajo zemljišča na severni strani vojašnice kralja Aleksandra, kjer je sedaj lesno skladišče, in proš- nja posestnika gosp. Josipa Kolška iz Creta za prodajo stavbišča pod mestnim pokopališčem sta bili od- klonjeni. — Ena stavbna parcela na hribu sv. Jožefa, ki je postala prosta, je bila dodeljcna pod običajnimi po- goji g. Mihi Borku. — Občinski svet je odobril kupno pogodbo mestne ob- c'ine s poslovodjo g. Ivanom Risch- i'orjem za prodajo stavbišča ob Be- njamina Ipavca ulici v industrijske svrhe. — Del letne košnje je bil iz- dražban za 8.220 Din. Ker za ostanok ni bilo interesentov, je mestno oskrb- ništvo pokosilo neprodano travo za lastno uporabo. — Občina bo zgra- dila veliko pokrito greznico za odla- ganje fckalij. V prihodnji proračun bo vstavljena potrebna vsota za to greznico in za ureditev izvoza feka- lij. Zaenkrat bo uredilo mestno oskrbništvo to zadevo po lastncm preudarku. — Prošnja ge. Viktorije Stösslove, da bi ji občina prodala v Razlagovi ulici še del stavbišča v ši- rini 1 metra, je bila odklonjena. Odsek za podjetja. Mestni vo- do v o d (referent obč. odb. mag. P o - Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 81 In ko je Pepica povedala, da ni- kamor ne pojde, je pogledala Vejva- ro, kateremu se je zazdelo, da ni imela njegova žena še nikdar tako velikih, govorečih oči, kakor v tern trenutku. Gospa Kondelikova se je po hčeri- .nih besedah ozrla na Pepico z izra- zom velike hvaložnosti. Sedaj hsii ne beži več pred njo, in to jo je veselilo. Bilo je nekaj neprijetnih tednov tarn na deželi, žalostnih, toda bilo je tre- ba oddaljenosti, da se je nekaj med njima poravnalo. Zgodilo se je tako in to je bila najslajša nagrada za prestane težave. Ko je Pepica pred polnočjo z Vej- varo odhajala, jo je prijela gospa Kondelikova z obema rokama nežno za glavo, iskreno jo poljubila in re- kla: »Prav imaš, dete, da tu ostaneš. Ako sodim po sebi, bi se ti zelo to- žilo in že bolj bi se tožilo Vejvari, in vidiš, tega on ne zasluži. Kako živ- ijenje brez gospodinje! Komaj te ima nekoliko mesecev, pa bi mu že užla. Niti ne veš, kako bi ti ta čas manj- kal. Veruj mi, punca, sedaj sta v najkrasnejšem — pozneje mi boš pritrdila. In škoda, da se ne da to podaljšati . .« . Tudi Vejvara se ni jezil nad spre- membo svoje ženice, toda vendar je smatral za dolžnost povedati ji, naj se premisli, da ji ne bi bilo pozneje žal. Tesno se je privil k nji, ko sta ko- rakala domov in je rekel skoro šepe- taje: »Pepica, dobro vse premisli, da ti ne bo pozneje žal.« »Česa?« je vprašala Pepica, kakor bi ne slutila za kaj gre. »No, o letovišču, Pepica. Zakaj pa bi — —« »Sem se že premislila, Fran. »Da, Pepica, preniislila«, je govoril Vejvara, »toda tako naglo — in takih naglih sklepov je pozneje Clo- veku žal.« »Ali ti ni všeč, Fran, ker hočem ostati v Pragi?« je vprašala Pepica hitro. »Pepica, Pepica!« je zaklical Vej- vara karajoče. »Zopet ti ni prav. Ka- ko naj bi mi ne bilo všeč! Toda ti si sc spremenila med materinim govo- rojjn v petih minutah, potern bodo krasni, dolgi, poletni dnevi in naen- krat boš zahrepenela po zelenih trav- nikih, po gozdu, po poljskih spreho- dih, po oiiih krasnih jutrih ob solnč- nem vzhodu, po svežem zraku, po rosi na ti'avi in po evetlicah v vrtu in po ognjeni večerni zarji----------« »In pastir bo trobil in bo gnal Pre- do domov«, se je vmeša.la Pepica v Vejvarov govor, »in ta pojde po cesti, Fran, in jaz bom moral a skakati čez jarke. Fran, da me ne bi pobodla, in pri tem born padla v mlako, da, ker mi bo to skakanje vedno bolj nerod- no, in ne born vedela, kako naj pri- dem ven iz blata, ker tarn ne bo mo- jega Franceta, da bi me potegnil ven, in čeveljčke bom imela polne vo- de — — in sploh, Fran, ne govori, ker tega ne razumeš in me ne spraviš z vratu, čeprav želiš, in jaz ostanem doma, born hodila k mamici, mami- ca k nam in če bomo hoteli, pojdemo v nedeljo ali na praznik kam ven — in nič več se ne mešaj v naše stvari! In če ti je všeC, pojdi tja sam in rada bi vedela, koliko teh solnCnih vzho- dov boš videl. Ali hočeš še kaj?« Bila je npč in nikjer ni bilo videti žive duše. In ni se bilo treba Vejvari sramovati. Obstal je, prijel Pepico, pritisnil jo k sebi in jo poljubil. »Saj jaz sem vesel, sree zlato, da ostaneš pri meni. Saj to nama ne odide! Saj jaz bi brez tebe tu zblaz- nel in tebijbi se tudi morda malo to- žilo po meni------« »Daj mir, Fran, takole na ulici!« se je branila Pepica. »Tožilo! Kdo pa ti je to povedal!« »Tožilo, sree zlato, tožilo!« je pri- trjeval Vejvara. »To vein prav goto- vo, čeprav tajiš. Toda k letu, veš, pa se boš že lahko s čim igrala-------« »Molči, Fran!« je zapretila Pepica. »In Ce ne k letu, torej čez dve, Cez tri leta, Pepica, tačas nas bo sploh veC------« »Ali boš molčal, Fran, ali ne!« je posvarila Pepica strogo. »Potem born imel morda tudi jaz več prostosti v uradu in born lahko s teboj — cela rodbina nas bo tarn ~- ti, jaz in vsi ostali — eden, dva, trije, štirje — —« Za oglom so se oglasili težki kora- ki, iz teme se je pojavila stražniška patrulja. Pepica je prijela Vejvaro za ramo in ga vlekla naprej. »Vidiš, ti, neumnež!« ga je ošteva- Stran 2. »Nova Doba« 1. VII. 1930. Štev. 52. s a v e c). Občina bo v svrlio razšir- jerija mestnega vodovoda pozvala strokovnjake, ki naj poiščejo izdatno lalno vodo. — Sprejet je bil tudi sa- mostojni predlog referenta, naj ob- čina urgira pri banski upravi glede irnenovanja naslednikov petim ob- činskim odbornikom, ki so položili mandate. Stavbni odsek (referent obč. odb. dr. W o 1 f). Prekoračenje stroškov adaptacij v Grofiji za 1318.45 Din je bilo odobreno. — Gradnja Oblakove ulice mde Zrinjskega in Benjamina Ipavca ulico je bila odložena do pri- hodnjega leta. — Takozvano Iligers- bergerjevo posestvo nad parkom se ne bo pogozdilo. Razvaline obeh hišic na tern posestvu bodo ostale, v koli- kor ne bo mogoče porabiti materija- la. — Zaprošena preureditev ene so- be v stari gimnaziji v dve je bila od- ložena do pribodnjega leta. Obrtni odsek (referent obč. odb. Dobovičnik). Rešitev prošnje sekcije za pospeševanje obrta pri sreskem načelstvu za Maribor levi breg za podporo je bila odložena do prihodnjega leta, ker v letošnjem proračunu ni zadevnega kritja. Tržni odsek (referent obč. odbornik Ravnika r). Za govedorejsko raz- stavo, ki se bo vršila 9. septembra na Glaziji, bo prepustila občina 500 kvadratnih metrov zemljišča in na- klonila podporo v znesku 2.000 Din. — Pri uvoznih vratib shrambe za stojnice Na okopih bodo položeni hrastovi pragovi in napravljen po- krov na jami za smeti. Zaprošena postavitev stranišča je bila odklo- njena in se naj vstavi zadevna po- stavka v proračun prihodnjega leta. Socijalno-politični odsek (referent obč. odb. dr. V o r š i č). Društvo sta- novanjskih najemnikov je prosilo mestno občino, naj podpre njegovo spomenieo za razširjenje stanovanj- ske zaščite tudi na kraje z manj kot 10.000 prebivalci. Prošnja je bila od- klonjena, ker je stanovanjska zaščita prenehala že 1. maja in bi po mnenju odseka ponovna zaščita sarno ovira- la stavbno gibanje. — V okviru obeh mestnih stanovanjskih akcij je bilo doslej zgrajenih 22 his. Ker se zani- ma za izčrpano splošno gradbeno ak- cijo še mnogo reflektantov, je pred- lagal referent, naj občina najme no- vo posojilo v znesku 600.000 Din za nadaljevanje stavbne akcije. Intere- senti bi morali plačati takoj četrtino stavbne vrednosti, t. j. 24.000 Din in stavbišče po 15 Din m2. Finančni re- ferent dr. Vročko je izjavil, da ne smatra te zadeve kot nujne. Opozar- jal je na dejstvo, da ministrstvo za socijalno politiko še vedno ni izpla- čalo občini prispevka za delavsko stanovanjsko akcijo v znesku 500 ti- soC dinarjev. Dr. Vrecko je izjavil, da ne razume, kako more predložiti socijalno-politični odsek to zadevo v plenum, ne da bi se bil o tern posve- toval s finančnim odsekom. Referent dr. Voršič je odvrnil, da ne razume, zakaj bi morali biti vsi odseki od- visni od finančnega odseka. Izjavil je, da bo odložil svoje mesto, če ne bo sprejet odsekov predlog, ker sma- tra, da v tern slučaju socijalno-poli- tični odsek ni })oti"eben in se naj uki- no, finančni odsek naj pa dela potem sam. Kritično situacijo je rešil občin- ski odbornik Rebeuschegg, ki je pro- sil podžupana, naj ugotovi, ali je ob- činski svet sklepčen, ker je to važno z ozirom na zadevo, ki se obravnava. Ker sta med sejo odšla 2 odbornika od 23, je postal a seja n e s k 1 e p č n a in jo je moral podžupan zaključiti. ČRNEJ IVAN: Zgodovina deške meščan- ske sole v Celju (Ob scstdesetletnici njene ustanovitve) B. Od leta 1919. dalje. (Konec.) Višji šolski svet v Ljubljani je z odlokom od 12. februarja 1919, Štev. 1873. odredil, da se »Deželna meščan- ska sola v Celju« spremeni v »Deško meščansko šolo« s temeljnimi slo- venskimi razredi in z nemškimi vz- porednicami. Nemški uCitelji se od- puste iz službe s 15. februarjem 1919, slovenski pa namestijo s 1. marc em 1919, kar se je tudi zgodilo. V dru- gem nadstropju mestne osnovne sole je ostal zavod do konca šol. leta 1918- 19, s šolskim letom 1919/20 pa se je premestil v poslopje dekliške me- ščanske sole (Vodnikova ulica St. 4), kjer je Še danes. V šol. letu 1918/19 se je sola še uradno nazivala »Deželna meščanska sola«. Višji šolski svet v Ljubljani je nato z razpisom od 12. decembra 1919, štev. 14.909 odločil, da se v uradnem nazivu ne uporablja več >/deželna«, temveč samo »Deška me- ščanska sola«. Ministrstvo prosvete je pod S. N. br. 5493 od 20. marca 1925 odredilo, da morajo vse javne sole odslej uporabljati žig »Državna« in od tedaj se sola službeno zove »Državna deška meščanska sola«. Od šol. leta 1918/19 pa do konca šol. leta 1924/25 je bil v veljavi še sta- ri avstrijski učni načrt za štajerske deželne meščanske sole, ki je pa bil prikrojen že novim razmeram (odl. viš. šol. sveta štev. 12.834 od 30. av- gusta 1919). V prvem semestru šol- skega leta 1925/26 je ministrstvo uve- dlo za I. in II. razred nov enoten uč- ni načrt za vse meščanske sole v dr- žavi (P. br. 7824 z dne 27. junija 1925), a ga je z drugim semestrom zopet ukinilo (P. br. 16508 od 18. decembra 1925) in veljal je prejžnji učni načrt. S Sol. letom 1926/27 je bil uveden z O. N. br. 8122 od 9. avgusta 1926 za vse razrede vseh meščanskih šol v državi sedanji učni načrt. Bivše štajerske deželne meščanske sole so imele svoj poseben disciplin- ski red za učence, ki je veljal do uvedbe enotnega disciplinskega reda za vse meščanske šo*le. (O. N. br. 48.532 od 6. novembra 1925). Z na- redbo ministrstva prosvete O. N. br. 10.657 od 9. februarja 1928 so bila uvedena sedanja disciplinska pravi- lala. Öolsko leto je bilo poprej razdelje- no v dva semestra. S šol. lctom 1926- 27 je pa ministrstvo z O. N. br. 3.037 od 8. septembra 1926 predpisalo za meščanske šole tromesečja in »Di- jaške knjižice«; te so se uvedle šele s šolskim letom 1928/29. Število razredov in vzporednic je bilo v posameznih šolskih letih na- slednje: 1918/19: v I. tečaju 3, v dru- gem tečaju 3 temeljni razredi in 3 nemške vzporednice, skupno 122 učeneev; 1919/20: 3 temeljni razredi in 1 vzporednica, 108 učencev; 1920- 21: 3 temeljni razredi, 1 vzporednica, 110 uCencev; 1921/22: 4 temeljni raz- redi, 1 vzporednica, 163 uCencev; 1922/23: 4 temeljni razredi, 1 vzpo- rednica, 205 učencev; 1923/24 4 te- meljni razredi, 2 vzporednici, 248 učencev; 1924/25: 4 temeljni razredi, 3 vzporednice, 267 učencev; 1925/26: 4 temeljni razredi, 3 vzporednice, 279 učencev; 1926/27: 4 temeljni razredi, 3 vzporednice, 305 učencev; 1927/28: 4 temeljni razredi, 3 vzporednice, 224 učencev; 1928/29: 4 temeljni razredi, 2 vzporednici, 179 licencev; 1929/30 4 temeljni razredi, 2 vzporednici, 174 učencev. Dekliška meščanska sola je s Sol. letom 1929/30 osnovala pod okriljem »Podmladka Rdečega križa« za one učenke, ki čakajo čez poldan na po- poldanske ure ali pa na odhod vla- kov, šolsko kuhinjo, kjer dobivajo proti minimalnemu plačilu primer- no kosilo. K tej dobrodelni ustanovi je pristopila tudi deška meščanska sola in tako so te ugodnosti deležni razen učenk tudi učenci, • Na šoli so po prevratu službovale naslednje nioči: A) Ravnatelji: 1. Serajnik Beno (1919—1926). 2. C.rnej Ivan (od 1. 1926.). B) Strokovni učitelji: 1. Cilenšek Franc (1925—). 2. Crnej Ivan (1919—1926). 3. Gerlanc Bogomil (1924—1928). 4. Godicl Rudolf (1928—). 5. Graser Josip (1922-). 6. Hribernik Franc (1919—1920). 7. Jaušovec Franc (1927—). 8. Klier Gvidon (1919—1920). 9. Krajnc Franc (1919). 10. Kovač Mirko (1920-). 11. Likar Franc (1919—). 12. Lončarič Marija (1924—1928). 13. Lukinan Franc (1919—). 14. MlaCnik Ignacij (1927—). 15. Osterc Slavko (1922—1927). 16. Paul Anton (1919). 17. Poljšak Alojzij (1919—1929). 18. Reichnian Josip (1928—). 19. Rom Viktor (1925—1928). 20. Sabukoscheg Ludvi'k (1919). 21. Strmšek Alojzij (1924—1925). 22. Šegula Josip (1925—). 23. Sentjurc Ferdo (1919—1920). 24. Turk Fortunat (1923—1925). C) Služitelji: 1. Mihelič Andrej (1919—1925). 2. Janžekovič Vekoslav (1925—). DOMACE VESTI d Triumf Sokolstva. Beograd še ni doživel tako veličastnih dni, kakor sta bila sobota in nedelja. Iz vseh delov Jugoslavije, iz Češkoslovaške, Poljske in lužiškosrbskega ozemlja so prihi- teli v jugoslovansko prestolnico deset- tisoči Sokolov in civilnih gostov, da prisostvujejo glavnim zletnim dnem. Na Vidov dan dopoldne se je vršila v saborni cerkvi svečana zadušnica za padle junake, katere so se udeležili Nj. Vel. kralj in kraljica, vsi člani vlade, diplomatski zbor, delegacije češkoslo- vaške in francoske vlade, češkoslova- ške in rumunske vojske, generaliteta in admiraliteta, zastopstva slovanskega in jugoslovenskega sokolskega saveza itd. Nj. Vel. kralja in kraljico, ki sta krenila v impozantnem sprevodu v cer- kev, je ogromna množica 250 000 ljudi, ki se je zbrala na ulicah, pozdravljala z nepopisnim navdušenjem. Popoldne se je vršila na velikem zletišču velika javna telovadba, ki je sijajno uspela. Telovadbi so prisostvovaÜ poleg 70.000 ljudi tudi Nj. Vel. kralj in kraljica ter stareSina SKJ prestolonaslednik Peter v sokolskem kroju, ki so bili ves fas la. »Straža mora priti nad naju. Kaj ko bi naju sedaj aretirali!« »Cemu pa?« »Zato, ker tako nespametno go- voriš, Fran! In če ne boš pri miru, bom vendarle odšla!« Koraki stražniške patrulje so utih- nili samo za trenutek, ko je pustila Vejvaro zadaj, potem pa so šli od- merjeno doli proti Karlovemu trgu. Vejvara in Pepica sta izginila v nočni temi gori na Vinogradih. XXXVI. In vendar letovišče. Prišel je mesec julij in kakor da bi hotel doteči in popraviti, kar je hladni in deževni junij zanemaril, se je zasmejal svetu vseokrog. Niti oblaCek se ni pojavil na mo- drem nebu, solnce je pripekalo od ju- tra do večera, zrak nad suhimi stre- hami in vročimi dimniki je kar drhtel, kakor bi se kuhal, in doli med hišami se je parilo. Bil je ravno tako vroč julij, kakor oni prod dvema letoma, ko se je Vej- vara s Pepico natančneje seznanil, in ta vročina je oživila v mladi gospej spomine na začetek njenega znanja in na vse prve poletne sprehode in izlete pod Vejvarovim vodstvom, ki so se vedno tako neprijetno končali, ki pa so bili vendarle zelo lepi, zla- sti sedaj v zrcalu sponiinov. Pepica je toliko na to mislila, da se ji je o tern sanjalo in da so se njene sanje, ki so se izlivale že v polzavest, čudno in vselej enako končale. Pepici se je vedno zdelo, da se je prebudila ne- deljskega jutra in ker je nedelja, pri- de popoldne gospod Vejvara, potem pa pojdejo vsi kam ven iz mesta. To- (ia ko so se Pepičine oči popolnoma odprlc in ko je zapazila poleg t-ebc Vejvaro, se je zavedla resnice in je skoro ^.alostno vzdihnila, ker so bilo to le sanje. Ta varljivi ])ovrat.ok v preteklost je bil ta'ko prijetcn. Videla je zopct zaljubljeno, hrepenečo de- klico, v sanjah ji je bilo tako lahko, zdelo se ji je, da je zračno bitje — in ko se je popolnoma zbudila, je vi- dela, kak razloček je med pretek- lostjo in sedanjostjo. Zakaj sedaj ji ni bilo tako lahko in na kake dolge izlete še misliti ni bilo treba. Da, ma- mica ji je vedno pravila: Pepica, ho- diti moraš, veliko hoditi, da se malo utrdiš — to je zelo zdravo. Da, zdra- vo! Toda Pepica je bila sedaj zelo Intro utrujena, posebno, kadar je šla doli v Prago k mamici, v Ječno uli- co, in ko je vstoplia, se je že ozrla po stolu in je sedla na najbližjega, vču- sih tudi takoj v kuhinji pri vratih. Toda še hujši nego pot v Prago je bil povratek domov, gori na Vinograde. »Samo da ne bi bilo tega klanca, mamica«, je rekla, kadar se je od- pi-avljala proti domu. To je slišal enkrat mojster Konde- lik in je rekel s škodoželjnim nasme- hom: »Le stopajte v klanec, puncc: To je zdravo! Doktorji pravijo, da so ti klanci v Pragi in tretja nadstropja in mostovi naša sreča. To narn baje jači duha.« Foto r-port je zelo lep, loda potrc- l>no jc, da iniitc dobrr a p a r a t . Obrnitf se lahoj na ve- Icln.'.ovino STEKMT.CKI kjer se Vam !:ofie vo^lrc- lilosskdvči- nii aparuli: Nmična kamrrn G'h x9 cm Din cty, žvpna fo- tokumera C'l? x 9 cm Din J'.W, f)x 12cm Din 3i5, s l-olar A asiigmatom Din 730, Agfa Standard 61 2 xD cm Din Jllii, novasl Agfa „hilly" kanv- ra za filmski zvitrk H x kim ukazom rojak iz Ponikve j g. inž. Anton Ošlak pri vojnem mini- strstvu. d 40 U'tnlca Ijubljanskega vodo- Vodrt. 29. junifa je poteklo 40 let, od- kar je b.\ slovesno otvorjen mestni vodovod v Ljubljani. d Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vs^kdanjo uporabo pol kozarcanaravne Tranc Jožefove vode'. i Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvaüjo ,Pranc Jožefovo vodo*, ker poživlja delovanie želodca in čre- vesa, odpravi oteklino jeter, zviša iz- ločevanje žtlodca, stopnjuje izločeva- nje seči, pokrepi presnavljanje in po- sveži kri. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za sredo 2. julija: Na vzhodu §e dalje lepo vreme, na zapadu morda Se oblačno, | ohlajenje. Stov. 52. »Nova Doba« 1. VII. 1930. Stran 3. :;;:.::1ZVECEI?M::;':/; namakanja ^ ZJUTPA3 za izkuhavanje Lchichtovo TERPENTINOVO MILO pa je pranje gofovo / Iz Celja in okolice c V petek 4. julija zvečer Ciril-Me- todov kres na Starem gradn. c Vidovdanska proslava v Celju. V soboto se je odelo niesto v številne državne zastave. Ob 8. zjutraj se je vršil v župni cerkvi slovesni rekvi- jem za padle junake, ki so rau priso- stvovali predstavniki uradov, vojske, korporacij in društev. Ob 9. dopoldne se je vršila spominska svečanst na Glaziji. Molitve sta opravila g. opat Jurak in g. prota Čudič. Po svetfa- nosti je ves 39. pešpolk defiliral pred poveljnikom g. polkovnikom Kosti- čem. Na Vidov dan so vse celjske so- le zaključile Solsko leto s Solskimi proslavami in razdelitvijo izpričeval. c Na praznik sv. Cirila in Metoda v soboto b. t. in. bo uvedena na cclj- ski pošti in na železniški postaji ne- deljska služba. c Umrljivost v celjski bolnici jo v zadnjem času padla na ničlo. V bol- nici že od 22. junija ni bilo smrtnega slučaja, kar je za Celje gotovo tudi mal rokord. c Slovensko lovsko društvo, po- üruznica Celje iina v petek 4. t. m. ob pol 7. zvečer v hotelu »Balkan« izredni občni zbor. Na dnevnem re- du je poročilo odbora, volitev v sivri- slu novili pravil in slučajnosti. c Sestanek absolventov drž, trgov- ske Sole v Celju iz solskega leLa 1924.- 25. se bo vrSil v Celju 4. in 5. julija. c Zborovanje srednješolske omladi- ne. V pondeljek 30. junija dopoldne se je vršil v Narodnem domu občni zbor Saveza jugoslovenskih srednje- šolskih udruženj, župe za Slovenijo. Delegati so se zvečer odpeljali na vse- slovanski sredniešolski kongres v Beo- grad. Zaradi obilice gradiva smo morali odložiti podrobno poročilo o občnem zboru do pribodnje številke. c Osebna vest. Gospod dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča v Celju, je bil izbran za honorarnega profesorja za upravno pravo na ljub- ljanski univerzi. Odličnemu upravnemu strokovnjaku iskreno čestitamo k ime- novanju ! c Celjski Sokoii in SokoHce so se vrnili včeraj in danes iz Beograda v Celje. c Važno za mladfno! Strelska dru- žina v Celju bo uvedla v kratkem teoretični strelski tečaj za mladino. Prijave sprejema g. Kranjc v Kmetski posojilnici v Prešernovi ulici. Vabimo mladino, da se v čim večjem številu priglasi za ta koristni tečaj. c Nesreče 41 l»-tna deftvka M*mja Smehova iz Št. Petra na Mccivedovem selu ie oadla na P^trovo z drevesi in si zlomila levo nadlehtnico. — Cev- Ijarju I'ranju Vršiču, stanujočemu v Gosposki ulici v Celju, je 27. junija eksplodirala v levi roki patrona in mu razmesarila palec in kazalec. — 10 Jetni Martin Gačner iz Zabukovce si je pri padeu s čreSnje zlomil levo nogo pod kolcnom. — 45 letnemu delavcu Francu Cnoku se ie vsula 26. jun. v šamotni tovarni v Štorah opeka na desno nogo in ga moČno poSkodovala na gležniu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c PredstojnlŠtvo mestne policije ima od danes naprej telefonsko šte- vilko 100. in ne več" 23. c Dve tatvini. Na Petrovo je bil | aretiran v Celju 28 letni delavec Alojz i Mlinarič iz Okoslavcev pri Ljutomeru ( zaradi splošnega suma. Zvečer se je ! na podlagi dveh prijav ugotovilo, da je Mlinarič ukradel z nove stavbe g. Rischnerja pri Sp. Lanovžu dvema de- lavcema jopič, denarnico, uro in druge stvari, iz ute na tenis-igrišču na »otoku« pa jopič, uro, tri srajce, robee in no- gavice. MlinariČ je priznal tatvini. Ve- čino ukradenih stvari so na?l' pri njem. c Kdo je lastnlk ? Franjo Oto repec, ki je okradel učitelja g. Srabot- nika in g. Veluščeka, je prodal 22. ju- nija v Cretü sledeče, neznanernu last- niku ukradene predrnete: rnodne hlač>, srajco, jopič, klobuk, jumper, dve obri- sači in ovratnik; Te predmete je poli- cija zaplenila. ZAHTEVAJTE oranžado y IJ|l\lf liraonado POVSOD! c Zadnjl čas |e že bil, da smo do bili oranžado in limonado znarnke »Vero«, ki je edina naravna, iz soka žlahtnega južnega sadja in brez škod ljivih kemičnih primesi pripravljena pij?,ča. Vsepovsod že zahtevajo »Vero«, kajti kdor to pije, ostane svež, zdrav in trezen. Fabrikacija Bezalin k. d. — Vlado Batič & Co., Celje, Benjamina Ipavca ulica 3. 456 c Proti solnčnim žarkom, ki ško- dujejo očesu, potrebujete solnčna očala, ki jib dobite najceneje pri tvrdki Anton Lečnik, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. 343 c SJSU, župa za Slovenijo v Ct:lju se zahvaljuje g. vlad. svetniku E. Lileku v Celju za darovane knjige in denar, s katerim je podprl naš pokret. c Di|a§k! kithlf»)* i« naklonila lov- ska dnižba L'sc^- Košnica namtvsr.o venca na krsfo g. Antonu Zdol*ku, učtelju v Celiu. 500 D'n. I.kivm hv/alw ! c Povratek češkoslovaških Soko- lov. Danes ob pol one popoldnc se je peljal skozi Celje prvi vlak češkoslo- | vaških Sokolov in Sokolic, ki se vra- Čajo v, vsesokolske.ga zleta v domo- vino. Prill od ostalih sokolskih vla- kov ob sklopu redakcije še ni znan. c Malinovec, oranžada in citrona- da so najbolj priporočljive osvežu- joče pijače. V prvovrstni kvalitcti jib dobite v trgovini Anton Fazarinc, Celje. 383 Učenec ki je 7. dobrim uspeliom dovržil 2 razreda meščanskc šolc, se sprejira1 v manusaktumo in modno trgovino Tranc Kolbczen, Cclje. (Iz okolicc Cclja imajo prednost). Občni zbor Strelske družine v Celju V pon^cliek 30. juniia zvočer se je vršil v klubo»'i sobi Celjskega doma r«.'dni občni zbor StreUke družine v Celju, ki je bii raznrieromadohro ob'skjsn. P»ecJiCCJ;:ik p;. polkovnik Ko-;tič je uvo- dom.a pozdravil navzoi^e in tudi zasiop- nike m'lanine, želeč, da bi se mladina v velik(jm fttovilu prikJjucila Strelski družitM. V svfjern poročilu jt* omenial, da je bila celi-ka Strelska družiua usta- novliena 1. 1926. Pravila, ki so bila poslana v Bi/ograd,.. so bila odobrona I. 1927. in so ležala nri Iiubljanski Strelski družini do 1. 1929., ko je prev- zela delosedonj« uprava. Seianja uprava je n.3let('l* pri svojery delu na velike težkoče zla^tr v zadevi stroliSča. Povsod je iskala prjrneren nrostor, a brez u^peha. V poštev prihaia edinöle vo- jfi^ko streliSčc, kjer se bodo vr^ile strelske vaje. Društvo bo naprosllo rne^tiio obfino, da uvede ob nedeljah avtobusoi promet po ni/.ki ceni od kolo- dvora do str«liLča. Naloga nove nprave bo pre'vsem nabiranie novih »"lanov in uvedbt» mladinskega tečaja. Oficirji bodo s!orili vse, kar bo v njihovi moči, da po^peSiio r^zvoj tega sn»rta. Blagnjnik g. Krajnc je poročal, da Steje Strelska drtižma okrog 100 čla- nov in da ztv^-r» n•'(¦•"a i^ntiivina D n 1.775—. Na prediog kan.io-c ijsk. ročno in strojno delo izvršuie M. Š r i b a r, C e 1 j c, Aleks-'nclrova ill. ki so ga tvorili gg. prof. Mravljak, dr. Vičar, Prekoršek in kapetan Križ, je bila zopet izvoljena dos^dania uprava, v kateri so naslednji gg.: predsednik polkovnik Kostič podpredsednik sreski nnčflnik dr. Htibad, tajnik poručnik Zečevič, blagajnik Krainc, odborniki dr. Vicar, prof. Mravljak, dr. Rebernik in majnr Bojič. G. dr. Rebernik je iz- javil. da bo pozneje prepustil svoje mesto zavtopniku rnladine. Stari odbor, ki je b'n delfžen polnega priznanja za svoje dos;edanje delo, je bil ponovno iogla^no izvoljen. Pr-dsfdnik g. polkovnik Kostič je po vohtvi označil nekatere smernice za drlovanje odbora- Ob nedeljah bodo cfcirji na s relišču prostovoljno po- luVvaü Clane v streljanju. Treba bo o?.novati mladinski odsek, v katerem se bo mladina seznaniia z ustrojem pu>ke in učila streljanja, ker je to za državo zelo velike važnosti. Pozneje ho treb;i tudi uslanoviti odsek za dame. Pri slučajnostih so bili stavljeni pred- logi, nai se skini priregniti v organi- zacijo srednicš Ice, Sokole in lovce. Razvila se je živahna debata o vpra- Sanju, kako naj se nudi]O rnladini ugoünosli Dri članarini in pri taksi za patrone. Debate so se udeležili gg. polk. Kostič, urof. Mravijak, Prekorštk, načelnik dr. Hi"bad, dr. Vičar, kapetan Križ, poručnik Miletič in drugi. Končno je bil spreir-t predlog gg. prof. Mravljaka in PrekorSka, da se prepusti to vpra- šanje odboru, ki bo tudi poiskal gmotnih sredsttiv, s katerimi bo tnogel nuditi rnladini čimvečje ugodnosti. S tem je bil zaključen iepo uspeli občni zbor. Sport t Velike mednarodne rokoborbe. Po pri/.adnvanju sportnih krogov in M. O. v Celju ss je s precejšnjirni fi- nančniHii žrtvami pcsrečilo pridobtti svetovno7.nar»e rokoborce za par gosto- van) v Celju. M. O. je razpisa! za te borbe, v ka?erih bodo nastopili roko- borci iz Sestih držav, 3 nagrade v zne- sku 10.000 Din. Borbe, ki bodo zelo trde in polne napetih momentov, se bodo pričcle v sredo 2. tm. ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma. Pari, ki bodo nastopali, bodo javljeni vsak flan z letaki. t Nedeljskl nogomet. V nedeljo 29. tm. popoldne sta se vršili na igri§ču pri »Skalni kleti« dve zanimivi nogo- motni tekrni: tekma med reprezentan- cama Celja in Trbovelj je končala s 6:1 v korist Celja, druga, glavna tek- ma med reprezentancama Celja in Ma- ri oora pa z 2:1 (l :1) istotako v korist Celia. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniöka glavnica Din 50,000.^00"— Rcxerwni zaklad okoli Din I0900O.00O<— i Centrala: Ljubljana, Dunajskac. I>OORXJŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, M«tkovičf Novi Sad, Novo mesto, P*uj, Rakek, Sarajevo, Slovenj- ------ gradec, Split, Šibenik, Zagreb. — — Brzo]»vni naslov : Banka Ljubfljana Telefon st. 268, 4<3,5C2,503n504 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. _________________________^__________________.____________ —____———^^^^^^^— Stran 4. »Nova Doha« 1. VII. 1930.________ Štev. 52. Po svetu s Ali sta Mars in Venera obljude- na? O starem spornem vprasanju, ali tudi na drugih planetih razen na zemlji bivajo živa bitja, se je te dni zopet izrazil ameriški učt :ijak dr. Charles Olivier, profesor zvezdoznan- stva na vseučilišču v Pennsilvaniji. Oliver je mnenja, da tako na Maryu kakor na Veneri bivajo živa bitja, da pa ima Venera več predpogojev za to. Na Marsu znaša toplota do 1G sto- pinj Celzija tudi poleti, ponoči pa je vedno rnrzlo. Iz toga se sicer ne da sklepati, da na Marsu ni živih bilij, vendar pa tarn skoro gotovo ne žive druga živa bitja kakor kvečjemu pla- zilci, ptiči in ribe. Ugodnejše so po mnenju Oliviera klimatične razmere na Veneri, ki dobiva od solnca več svetlobe in toplote kakor zemlja. Ce je na Veneri kisik in vodna para, ima izredno ugodne pogoje za življe- nje tudi višjih vrst živih bitij. s Ljubosumen pes. Kcr je Edward Thilgic, lastnik nekega hotela v Chi- kagu dal jesti nekemu tujemu p^u, ki je slučajno prišel v lokal, je do- mačega psa to tako ujezilo, da je skočil na svojega gospodarja in ga resno obgrizel, predno so mu mogli navzoči prihiteti na pomoč. Domače- ga psa je ta ljubosumnost stala živ- Ijenje, kajti neki došli policist, ki je opazil nemir v liotelu, je prihitel in psa ustrelil. Gospodarja so odpeljali v bolnico. Anekdote Slavni francoski pisatelj Aleksan- der Dumas je bil neprestano v de- narnih stiskah. Nekoč je bil tako za- dolžen, da je radi svojih upnikov vsak mesec menjal svoje stanovanje. Eden od njih ap je kljub teniu iztak- nil njegovo skrivališče. Predložil je prestrašenemu pisatelju že kolkova- no in izpolnjeno menico. Dumas je podpisal menico in rekel potem rav- nodušno: »Poglejte, dragi, pred nekaj minu- tami je bil ta papir še vreden G sto- tink, sedaj pa, ko je na njem moje ime, ni vreden niti pare!« FR. KOCBEK: Od Sušaka do Cetinja in Sarajeva (Dalje.) Otok ttvar je velik 324- km2. V ka- meni dobi so otočani stanovali v mnogih votlinah. Najdbe dokazuje- jo, da je bjl otok tudi za dobe brona in železa obljuden. L. 385. pred Kr. r. so Grki z otoka Pharosa ustanovili kolonijo z imenom Pharos. Za Grki so vladali na otoku Rimljani, potem Bizantinci, okoli 1. 1000. Beneeani, pozneje Hi^vati in Ogri. Jugozahodno leži otok Vis in me- stece z enakim imenom, 'ki ima eno do I go ulico ob obali, zgoraj stare utrdbe, na pokopališču pa stoji veli- kanski kameniti lev, ki čuva grob junaških mornarjev, med temi pač največ Jugoslovenov, ko je leta 18GG. premagal viceadmiral Tegetthoff, ro- jen Mariborčan, italijansko brodovje. Pokrajina Visa je lepa, najvišja go- ra je Hum. Dolga je še vožnja do otoka Kor- čule, ki ima staro mesto z enakim imenom. Otok ,ima 270 km2, mesto ]);i 2.000 prebivalcev. Lega je zelo ljul>- ka in romanticna, v mestu je polno srednjeveških in tudi novejših umet- niških zgradb: katedrala iz 13. do 15. veka, Loža, trdnjave in hiše nek- danjih patricijev. Od Korčule pripeljejo parobrodi kmalu na odprto morje, ki je ob ve- tru »široku« zelo razburkano. Šele v Dubrovniku sem zvedel od sopotni- kov, da so na povelje kapetana bili mornarji v pripravljenosti. Zjutraj smo prijadrali v krasno luko Gruž ali Dubrovnik II. Dubrovnik, najlepše mesto Dalmacije, ki ga Nemci nazivajo kraljico Jadrana, je z ogromnim ob- zidjem opasano in leži na velikem pomolu v morje. Proti severu varuje mesto hrib Srgj ,(412) in proti zahodu gora Petka pred ostrimi severnimi vetrovi, zato je podnebje med vserni drugim jadranskimi zdravilišči naj- milejše, rastlinstvo pa subtropično (palme, ciprese, opuncije. glicineje, oleandri, bganinvillieri in velikan- ske agave z 1XA m visokimi cvetnimi steblii). Ponosno mesto patricijev ima ideal no krasno lego in srednjeveško romantiko. Mesto so ustanovili 1. 590. pred Kr. rojstvom begunci iz korintske kolo- nije Epidauros nekoliko južneje pii- bližno na današnjem Cavtatu. Ko so pa Obri naselbino popolnoma uničili, je ostanek prebivalcev zbežal v da- našnji Dubrovnik. V 7. veku je po- stalo že mesto, ki se je kmalu raz- vilo iz političnih in gospodarskih ozirov v znainenito trgovsko repu- bliko aristokratov. Vsled izborne di- plomacije v najtežjih borbah si je re- publika oh rani! a svoj obstoj skozi dolga stoletja do Napoleonove dobe. V 10. veku se je lepo razvila srbo- hrvatska književnost (Gundulič, Pal- motič itd.), tako da je dobil Dubrov- nik častno ime »slovanske Atene«. Lepo ohranjene umetniške zgradbe pričajo o visoki kulturni stopnji me- sta. To so: krasna rektorjeva palat'a (zdaj knežev dvor;, sponca, cerkev sv. Vlaha in votivna cerkev Spasa. (Dalje prih.) Pletilje izuriene, sprejmem takoj. Ponudbe na B. PuŠnik, Vojnik. 3-1 Poziv! V vsakem mestu se ustanavlja po- družnica. V to svrho se išče zanesljiva oseba (poklic postranska stvar) kot poslovodja (-kinja) Mesečni dohodek 150—200 dularjev. Dopisovanie nemSko in francosko. Po- nudbe z označbo *Novelry 133-A« od- premija o^Iasni zavodl interreklam d.d., Zagreb, Marovska ul. 28. Potenje rok, nog itd. preprečuje in za- nesliivo odstranjuie : SUDO js * JOL at Is: CELJE, KRÄLJÄ PETRA C, 32 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga UetstxiLi> ppažarna kave IVIlin ffist dišave kleparstvo, vodovodne inStalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-49 f*ohi$fw& dobro ohranjeno, iz trdega lesa (pri- pravno za samsko osebo), nekaj slik, posode in drugih malenkosti se proda. Vprašati v Razlagovi ul. 7, pri hišnici. Dve lepi prazni sobi na ulico v Aleksandrovi.ul. 7, I. nadstr., zelo pripravni za pi-.arno, se oddata s 1. avgustom. — Pojasnila v modnem 1 salonu Staudinger. 2 Oglašujte! Rezan hrastov les suh, raznih dimenzij, za mizarska in stavbarska dela, se ugodno proda. Skladišče : Celje, Benjamina Ipavca 3. Preklic. PreklicLijem besede, ki sem jih iz- rekel napram g. Franju Frajletu ml. dne 29. VI. v Mestnem kinu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe» Beno Kudisz» Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki ie obstoja 64 let Celjska meslna hranilnica V CELJU, KReKOV TRG (v lasia^i palači pt>i koloclvopu) Prihrankom rojakou u fimeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveüa posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnizji obrestni merl. Use prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg Xq mQcf ft TuElO z VSGm prcmoženjem premoženja hranilnice 36 lilCJlU VwlJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — öba v Celju.