PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „A Abb. postale I gruppo * LiCDa 9(J lir Leto XXIX. Št. 10 (8412) TRST, petek, 12. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VELIK ODMEV_ NA POZIV VSEDRŽAVNIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Danes splošna stavka milijonov delavcev za reforme ter proti desnosredinski vladi Resoluciji vsedržavnih vodstev KPI in PSI izražata solidarnost obeh strank s stavkajočimi delavci - Zahteve sindikalnih organizacij so odraz teženj vsega delovnega ljudstva Pomen današnje splošne stavke Moti se kdor misli, da segajo sindikalne organizacije z iah-tem srcem po orožju splošne stavke. Ne gre samo za ogrom-ho škodo narodnemu gospodarstvu. temveč v prvi vrsti za težko gospodarsko žrtev, ki jo ha lastni koži občuti trinajst milijonov delavcev po vsej državi. Zato je priprava nanjo trajala toliko časa in terjala resnih in poglobljenih razprav. Sindikati, in z njimi italijanski delavci, se zavedajo svoje odgovornosti, saj s svojimi nastopi uveljavljajo pomembno funkcijo v nakazovanju rešitev iz trenutne in splošne gospodarske krize, opozarjajo na smer-nice v gospodarstvu, ki ustrezajo ne samo koristim proizva-jalskih slojev, temveč predvsem narodnega gospodarstva v celoti. V tem se delavske organizacije, vse sindikalno gibanje, spopadajo s kratkovidnostjo industrijskih magnatov in njihovo kapitalistično logiko, pa tudi z vlado desne sredine, ki slednje interese tako dosledno te vsiljivo zastopa na vseh ravneh. Dovolj je, da pomislimo, kako je do te splošne stavke prišlo in se vprašamo, kaj hočejo sindikalne organizacije doseči. ®e pred začetkom lanske jeseni so sindikalne organizacije dale vedeti, da so danes glavna vprašanja reform, demokratizacija družbe in sprememba osnovnih smernic gospodarskega razvoja in da je treba zahteve Po spremembah delovnih pogodb obravnavata samo v tem °kviru. Odgovor delodajalcev m političnih oblasti pa je šel v popolnoma nasprotno stran. Poskuse razbijanja akcij sike e-notnosti sindikalnih organizacij ,so spremljali napadi na že pra-dorjeno in uveljavljeno pravico stedikainih organov do »participacije« v nekaterih izbirah, ■teko se je zgodilo, da je vlada zavrnila zahtevo kovinarskih zvez, naj bi na skupnem sveten ju obravnavali politiko investicij državnega kapitala v nerazvitih področjih in še po-tebej na Jugu. Logika Andreot-djeve vlade desnega centra se le spremenila v grob napad na te priborjene reforme, slišati le bilo zahteve po spremembi zakona o stanovanjskih gradnjah, reforme kmetijskih na-lettmin in šolske reforme. Vse te poskuse pa je spremljala teočna tiskovna in televizijska tempanja o »krivdah« za gospodarsko krizo. _ Italijanska buržoazija, ki jo še vedno označujeta parazitarna tehta in nezaupanje do mož-hnsti razširitve notranjega trga te osnovi večanja družbene Potrošnje, je iskala rešitve iz sedanje krize z reorganizacijo Proizvodnega sistema. Zato je hotela imeti proste roke v to-ternah, pri odpuščanju osebja te uvajanju novih metod dela, ter pa so ji v veliki meri one-teogočale' nove sindikalne struk-tere na delovnih mestih, povečana zavest delavstva in pridobljene pravice, ki jih delavci niso nameravali in tudi nočejo zamenjati za «skledo le-Ce», v tem primeru za večje dohodke kot nadomestilo za Pravico do nadzorstva in so-hdločanja na delovnem mestu. Zavezništvo med rimsko vlado desnega centra in industrij- l|,|iiiiiiiiiiiiiii:ee::!!!iiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiii Poziv ANPI BOLOGNA, ll. — Vsedržavni odbor ANPI se je sestal na izredni soji v Bologni, da bi proučil — fot je rečeno v uradnem sporočite _— politični položaj, ki ga označuje nevarno poslabšanje zaradi delovanja vlade, katere politika objektivno nudi prostor reakcionarnim te fašističnim silam. ANPI opozar-te, da italijanski fašizem s kongresom MSI zbira svoje sile za protiustavno in prevratniško poličko ter navezuje stike z mednarodnimi silami in skupinami. Zaradi tega ANPI kot izraz antifašistič-ne _ ljudske in nacionalne zavesti Poziva vse demokratične, ljudske, sindikalne in mladinske site. naj se združijo v skupnem hote jproti fašizmu in njegovim pajdašem, v boju, ki je istočasno tudi boj za omikan in družbeni napredek države. skim ter finančnim kapitalom se je v Italiji taKO okr-puo, da so sindikalne organtzacije morale nujno razširita fronto spopada in postaviti na dnevni red ključna vprašanja gospodarskega razvoja, reform in političnih izbir oblasti. Od tod današnja splošna stavka in njen pomen. Zdi se nam, da je bistvene važnosti, da se večina prebivalstva zave, kako tesna je medsebojna povezava vprašanj našega vsakdanjega življenja (draginja, davki, delovne možnosti, pomanjkanje socialnih storitev, zdravje, onesnaževanje okolja) in splošnega družbenega in gospodarskega razvoja. Morda je v tem primeru najbolj zgovoren primer tega, kar se te dni dogaja v Porto Margheri pri Mestrah, kjer so 50 tisoč delavcem vsilili plinske maske. («Na delo, kakor v vojno«, so pisali nekoč). Vsakomur je danes jasno, da so plinske maske samo dokaz kapitulacije javnih oblasti pred roparskimi interesi kapitala, ki se ne ozira za človekovo okolje in življenje, ko gre za dobiček. Prav tako pa je danes vsakomur jasno, da je treba spremeniti sistem gospodarjenja, ne pa delavčevih pljuč. To pa je zahteva današnje splošne stavke: v interesu italijanskega gospodarstva, vsega naroda je, da se uresničijo reforme zdravstva, šole, prevozov in stanovanjskega sistema, da se z močnimi socialnimi investicijami požene konjunktur-no kodo in z načrtnimi industrijskimi in agrarnimi naložbami na nerazvitih področjih premešča zgodovinska protislovja italijanske družbe, obenem pa razširi notranji trg in torej pogoje za reorganizacijo ekonomskega sistema. Današnja splošna stavka pa postavlja tudi krajevnim in deželnim oblastem jasna vprašanja. Tržaški sindikati so že opozorili, da velja poldnevna (ponekod celodnevna) stavka tudii vsem dejavnikom, ki so se pregrešili nad tržašic-m gospodarstvom. Naj omenimo samo «blokado» tržaškega pristanišča, ki je res tretje v Evropi, a samo po zaslugi nafte, ki se brezbrižno pretaka skozi cevi naftovoda? Ali krizo mornariškega gospodarstva, ladjedelnic, srednje in male industrije? Sindikati opozarjajo vladne in deželne oblasti na sprejete obveznosti in nujnost, da se takoj uresničijo. V nasprotnem primeru bomo zares le «suha veja« v vsedržavnem okviru, mesto upokojencev, birokracije in maloobmejne trgovine. Cilji italijanskega sindikalnega gibanja pa ne zanimajo samo tržaškega prebivalstva. V naši deželi je položaj tak, da je nujno vsa skupnost zainteresirana pri razgovorih o družbenih investicijah na nerazvitih področjih. Furlanija - Julijska krajina se po izseljenskem toku zares lahko kosa z italijanskim Jugom. Dovolj zgovoren je bridek primer Beneške Slovenije, kjer se je preostala polovica prebivalstva v zadnjih desetih letih spet skrčila za eno tretjino. 3rav zato, ker je materialna osnova našega življenja tako intimno povezana z našim narodnim obstojem, smo Slovenci prisotni v tem stavkovnem gibanju. Zavedamo se, da se skupaj z italijanskimi delovnimi tovariši borimo tudi za svojo bodočnost, za svoj družbeni položaj. Skozi razpoke, ki jih ustvarja neharmonični družbenogospodarski razvoj je že večkrat zapihal hladni veter asimilacije ali izseljevanja. Kot manjšina pa si želimo nemotenega razvoja na trdnih temeljih. To pa ne velja samo slovenskemu delavcu ali kmetu. Koristi, ki jih brani sindikalno gibanje z današnjo splošno stavko, v enaki meri zadevajo vso slovensko narodno skupnost, brez izjem. Iz tega je namreč izhajal poziv vsem Slovencem, delavcem, trgovcem, obrtnikom, kmetom in intelektualcem naj se stavki pridni-žijo in dokažejo stvarno sold darnost s tem bojem. STOJAN SPETIČ RIM, 11. — Neposredno pred jutrišnjo splošno vsedržavno stavko, je še nekaj sindikalnih organizacij objavilo svoje stališče v zvezi s to veliko manifestacijo. Za stavko so se izrekli sodnijski funkcionarji včlanjeni v CISL ki bodo stavkali od 8. do 12. ure. V Rimu in rimski pokrajini pa bo trajala stavka kar 24 ur. V Rimu so sindikalne organizacije proglasile 24-urno splošno stavko, ki bo zajela tudi področje mestnih prevozov. K stavki se bodo pridružile tudi se sindikalne organizacije pilotov in letalskega pomožnega osebja: stavka bo na tem področju trajala od 9. do 11. ure. Vodstvo socialistične stranke, ki se je sestalo danes zjutraj je izglasovalo resolucijo v zvezi z jutrišnjo stavko, v kateri je rečeno, da se PSI pridružuje političnim in družbenim vzrokom, zaradi katerih so sindikalne organizacije proglasile stavko, ki je naperjena proti gospodarski in družbeni politiki vlade ter za reforme, ohranitev zaposlitvene ravni, za gospodarsko obnovitev ita lijanskega Juga in za utrditev j-stavnih jamstev. Kriza, v kateri se nahaja Italija, nadaljuje resolucija, ki jo je izglasovalo vodstvo PSI, poudarja vprašanja, ki jih je treba čim-prej rešiti, kot so predlagale sindikalne organizacije, z dosledno politiko reform, kar pa predpostavlja novo politično ozračje in drugačen politični ustroj vlade. Predlogi, ki sp jih dale sindikalne organizacije in ki jih je Andreottijeva vlada dosledno zavračala, nakazujejo po trebo po temeljiti preosnovi razvojnih modelov, po katerih se je Italija zgledovala po drugi svetovni vojni. Kriza, v katero so ti modeli zašli terja temeljito spremenite v razvojne smeri. To je področje, na katerem PSI tesno sodeluje s sindikalnimi organizacijami. V okviru skupnega boja je dozorelo prepričanje o potrebi takojšnje spremembe sedanjega političnega ustroja, kar je predpogoj za spremembo gospodarsko - političnih smernic. V zvezi s stavko je izglasovalo resolucijo tudi vodstvo KPI, ki izraža svojo solidarnost z milijoni delavcev, ki stavkajo proti vladi desnega centra ter proti politiki, ki je zavrnila vse temeljne zahteve sindikalnih organizacij. Sindikalne organizacije s0 nakazale nove smernice, po katerih se mora razvijati vladna politika, da bii zadostila zahtevam množic, ki so bile do sedaj na robu razvoja še zlasti na italijanskem Jugu. Vprašanja šole, stanovanj, kmetijstva in zdravstva se iz dneva v dan zaostrujejo, njihova rešitev pa bi odprla nove možnosti zaposlitve in industrijskega razvoja, v trenutku, ko je italijanska industrija zaradi svojega zastarelega ustroja v popolnem zastoju. Zahteve sindikalnih organizacij po reformah, nadaljuje dokument partijskega vodstva, izražajo torej zahteve vse države, ki ji grozi zapostavljenost, tako na gospodarskem kot na demokratičnem področju. Komunisti se borimo, pravi resolucija, za novo gospodarsko politiko, pri tem pa se zavedamo, da je to nemogpče, če se prej ne spremeni politični okvir v državi in pa odnosi med velikimi ljudskimi strankami. Cilj komunistov je ustvariti vlado, ki bo zmožna uresničiti spremembo političnega ustroja Italije. Avstrija odgovorila na noto SFRJ BEOGRAD, 11. nega tajništva Zastopnik zvez-zunan.je zadeve . | Milan Zupan je na današnji tiskov- ni konferenci obvestil časnikarje, dla je avstrijski veleposlanik v , UL. „„ Beogradu dr. Aleksander Otto izro- I ka Izraela cil sinoči pomočniku zveznega tajnika za zunanje zadeve Iliji Topa-'ovskemu odgovor avstrijske vlade na jugoslovansko noto pd. 18. avgusta lanskega leta o vdoru teroristične skupine iz ozemlja Avstrije v Jugoslavijo ter da je danes avstrijski zunanji minister Kirch-schlager izročil jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju Mitji Voš-njaku odgovor avstrijske vlade na noto jugoslovanske vlade od 8. novembra lani v zvezi z protislovensko in protijugoslovansko gonjo na Koroškem. Odgovora bosta, po zagotovilu Zupana .pozorno proučena. Najnovejši napad Izraela na Sirijo Jugoslavija najostreje obsoja. Teroristične akcije Izraela proti sosednim državam imajo po besedah Zupana namen, da onemogočijo vsako pobudo za rešitev krize na Bližnjem vzhodu, in ponovno opozarjajo na potrebo, d)a se sprožijo ukrepi. da se ustavi napadalna politi- NA POVABILO IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE Delegacija koroških Slovencev na uradnem obisku v Ljubljani Predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Zvvitter in dr. Tišler, sta orisala stanje slovenske manjšine po šovinistični gonji - Predsednik IS Marinc: Uresničitev pravic manjšine je pogoj za razvijanje dobrih odnosov z Avstrijo Tišler in Zwitter. sta prikazala stanje v katerem je danes slovenski živelj na Koroškem po vsesplošni gonji, ki so jo lani proti njemu uprizorile združene desničarske sile. Zahvalila sta se za zavzeto pomoč, ki sta jo v vsem minulem obdobju Slovenija in Jugoslavija dajali boju koroških Slovencev Ugotovila sta, da pomeni za koroške Slovence uresničitev vseh določil 7. člena avstrijske državne pogodbe o-srednji smoter njihovih prizadevanj. Dejansko sodi v ta sklop vrsta nerešenih vprašanj, od pravic do slovenskega šolstva do pravice slovenščine kot uradnega jezika na jezikovno mešanem ozemlju in pravice Slovencev do enakopravnega položaja. Predsednika sta obširno govorila o vseh oblikah načrtnega potujčevanja zlasti na južnem Koroškem. Proces razslojevanja kmeč-nrebivalstva gre v škodo slovenske narodnostne skupnosti, kajti s tem postajajo Slovenci gospodarsko odvisni od nemških lastnikov raznih podjetij, ki načrtno zapostav- mini m m m m im iii ii mi miiimij m m n n m iiiiii ii,.i>iiiiiiiui n iiiiiiiiiin uh iiniJiiiiiiiHiiiiiiiiiMijMiiiiiiniiiiiiiiuiiii, mm, minimumu, u, immmmimmimmmiiumiiiimimnmii, ininini imiiiiimmiiiiuimiiiii IZ PROTESTA ZARADI SPREMEMB V UPRAVNEM SVETU USTANOVE Po soglasnem sklepu direkcije PSI Paolicchi izstopil iz vodstva RAI-TV Za odstop so se izirekle vise struje - Socialisti bodo sprožili parlamentarno razpravo o reformi radiotelevizije - Seja poslanske skupine KD (Od našega dopisnika) LJUBLJANA. 11. — Na povabilo izvršnega sveta Slovenije je danes prispela na uradni obisk v Ljubljano delegacija koroških Slovencev, ki jo sestavljajo predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev pod vodstvom predsednika Jožka Tišler.ja, in Zveze slovenskih organizacij pod vodstvom njenega predsednika dr. Francija Zwittra. V delegaciji so še predstavniki narodnega sveta dr. Vospenik. Wa-rasch in dr. Grilc, kot predstavniki ZSO pa dr. Apovnik, ing. Einspieler in Janežič. Delegacija koroških Slovencev je imela dopoldne pogovore s predstavniki izvršnega sveta Slovenije. Na pogovorih so sodelovali predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc, podpredsednik Rudi Čačinovič, član izvršnega sveta Franc Razdevšek, vodja urada za zunanje zadeve Marko Kosin ter jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej. Predsednika obeh organizacij, RIM, 11. — Na soglasen sklep socialističnega vodstva, ki se je sestalo danes v Rimu, je Luciano Paolicchi odstopil s položaja pooblaščenega upravitelja radiotelevizijske ustanove. Paolicchi je v preteklih dneh prepustil stranki, kateri pripada, sklep o morebitnem odstopu po sklepu vlade, da izključi iz upravnega odbora RAI-TV socialista Fichero, na njegovo mesto pa imenuje — na predlog liberalcev — skrajno desničarskega časnikarja Enrica Matteia. Po dolgi in izčrpni razpravi, ki------------------------- je trajala skoraj ves dan, je vodstvo PSI soglasno odobrilo dokument, v katerem uvodoma ugotavlja, da pomeni vladni sklep o vodilnih organih RAI-TV hudo kršitev obveznosti, ki jih je sam predsednik vlade sprejel med nedavno nariamentar-na razpravo in ki resno kompromitirajo perspektive organske reforme ustanove, ki naj bi ustrezala zahtevam najširših demokratičnih sil. Na ta način je bila tudi onemogočena ohranitev političnega ravnovesja v upravljanju ustanove. V takem položaju je vodstvo PSI mnenja, da ni več mogoča socialistična prisotnost na vrhu RAI-TV. Dokument poudarja, da to nikakor ne pomeni spremembe politične linije ki je izšla iz genovskega kongresa, niti ne zaostritev odnosov s KD, pač pa je namen sklepa socialističnega vodstva odločno nasprotovati vladnim dejanjem, ki so v nasprotju z obnovitvijo dialoga med socialisti in demokristjani. Vodstvo je mnenja — nadaljuje dokument — da mora vlada zaradi političnega značaja celotnega vprašanja odgovarjati pred parlamentom zaradi svojih dejanj, ter naroča parlamentarnim skupinam, naj sprožijo takojšnjo debato, na kateri naj prevzamejo svoje odgovornosti vse politične sile, predvsem pa tiste, ki so že izrazile kritike o sedanjem položaju v RAI-TV, tudi v notranjosti vladne večine. Taka debata mora zajeti vsebino reforme radiotelevizije, časovne roke ter jamstva, ki jih je treba ustvariti še posebno po zadnjih vladnih izbirah, tako da bi dejansko položaj ne zašel v taka nasprotja, ki bi onemogočala reformo. Vodstvo obvezuje dalje strankine organe, naj sprožijo široko akcijo javne demokratične mobilizacije o problemih informacije. Končno izreka dokument zahvalo in priznanje vodstva PSI tovarišema Paolicchiju in Fi-cheri. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiHiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiil PRVI POGOVOR BREŽNJEV-POMPIDOU Med razpravo na. seji vodstva so predstavniki prav vseh socialističnih struj ostro polemizirali z ravnanjem vlade v zvezi z upravnimi organi RAI-TV ter podprli predlog, naj pooblaščeni upravitelj Paolicchi izstopi iz radiotelevizijskega vodstva. Sam tajnik De Martino je v svojem uvodnem poročilu poudaril, da nikakor ne gre za vprašanje enega mesta več ali manj, pač pa je to politični problem, saj zadnja imenovanja kažejo na namen, da bi v reformi in upravljanju RAI-TV dali več prostora desničarskim ali celo skrajnim desničarskim stališčem. De Martino je tudi poudaril, da Paolicchi jev odstop ne sme pomeniti razbitja s KD, in predvsem s tistimi strujami, ki na vedno bolj odprt način kažejo željo, da bi obnovili dialog s PSI. Nasprotno je treba nadaljevati akcijo, da bi dialog postal bolj intenziven in kon kreten, zato pa se je treba toliko bolj odločno boriti proti vsem dejanjem, ki to preprečujejo. Za De Martinov predlog so se izrekli tudi predstavniki avtonomistične struje, ki so v zadnjih dneh gojili nekatere pomisleke o orimernosti Pao-licchijevega odstopa. Pač pa je avtonomistični predstavnik Craxi na seji vodstva prerito val. naj bi Paolicchi vsekakor ostal v upravnem svetu RAI-TV, da bi tu o-pravljal nadzorno funkcijo. Po zaključku seje vodstva pa je preds. socialistične skupine v nos1, zbornici povedal, da bo č’rm-rej sklical vodstvo skupine, da bi pripravili resolucijo o RAI-TV, o kateri naj bi raizpravljala poslanska zbornica. V prvem delu seje socialističnega vodstva so imenovali odgovorne za posamezne delovne sekcije. Od 25 sekcij je šlo 8 struji «riscossa», 4 avtonomistom, 11 kartelu levice, ena bivšemu PSIUP im ena bivšemu MPL. O vprašanju RAI-TV so danes govorili tudi na seji vodstva de-mokrščanske skupine v poslanski zbornici, na kateri je podal poročilo predsednik skupine Piccoli. V razpravi so številni poslanci, predvsem iz levičarskih struj KD, izrazili zaskrbljenost zaradi načina delovanja vlade, ki je pokazala določen prezir do parlamenta, kot najbolj jasno dokazujeta primera RAI-TV in Montedisona. Pod predsedstvom političnega tajnika Forlamija se je danes sestal tudi osrednji izvršni odbor KD, ki je razpravljal o politično, nizativmih vprašanjih. orga- Kreditno-moiietarna politika v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 100. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji sprejel načrt kreditno - monetarne politike v letošnjem letu, ki predvideva povečanje denarne mase za okrog 17 odstotkov in skupnih bančnih kreditov za 13 odstotkov, v primeru z lanskim letom. Pri tem-se bo nadaljevala lanskoletna pozitivna tendenca povečanja denarnih sredstev gospodarskih organizacij. Predvideva se namreč, da se bodo denarna sredstva gospodarskih organizacij povečala za 24 odstotkov. Zvezni izvršni svet je poleg tega sprejel predlog, da se po posveto-vaniu i republikam' m rv>' r jjinama ustanovi jugoslovanski sklad solidarnosti za morebitne elementarne nesreče večjega obsega in predlog sklepov o sodelovanju Jugoslavije z evropskimi gospodarskimi organizacijami. Predloženi sklepi bodo dani v nrnučitev skupščini. B. B. ljajo slovenskega človeka. Obsodila sta tudi poskus delitve Slovencev na prave Slovence in vindišarje, kakor tudi nakane o tako imenovanem ugotavljanju pripadnikov manjšine. Prav zato je treba boj za pravice slovenske manjšine nadaljevati in je zato potrebna vsa podpora matične države. Predsednik izvršnega sveta Andrej Marinc je koroškim gostom orisal sedanji notranji in mednarodni položaj Jugoslavije in pri tem poudaril, da gre za utrjevanje in poglabljanje temeljne usmeritve Jugoslavije, ki slej ko prej ostaja neuvrščenost navzven, na znotraj pa samoupravno organizirana socialistična družba. Glede podpore boju koroških Slovencev je Marinc poudaril, da vprašanje koroških Slovencev ni zgolj stvar same Slovenije, marveč vse Jugoslavije, kar so vidno izpričali tudi vsi protesti po vsej Jugoslaviji konec minulega leta proti preganjanju koroških Slovencev. Nočemo se vmešavati v notranje zadeve Avstrije, toda Jugoslavija ima kot matična domovina in kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe, pravico zahtevati, da Avstrija v celoti izpolni vse svoje obveznosti, ki jih je ta pogodba nalagala. Marinc je poudaril, kako se boj za pravice koroški n Slovencev vplete v splošne ‘■.emokratične tokove sedanjega časa v Evropi, kar je tudi sprožilo odpore desničarskih sil. Predsednik izvršnega sveta je obljubil vso nadaljnjo podporo noju koroških Slovencev za njihove pravice, rekoč, da je uresničitev teh pravic pogoj za razvijanje dobrih odnosov z Avstrijo. Pogovori so zajeli tudi mnoga konkretna vprašanja iz življenja ko-riških Slovencev in odnosov med matično domovino in manjšino. Popoldne je delegacijo sprejel na pogovor rektor ljubljanske univerze prof. dr. inž. IV|irjan Gruden, zvečer pa so si koroški gostje ogledali predstavo v Narodnem gledališču. DRAGO KOŠMRLJ V ZRN zvišali eskomptno mero FRANKFURT, 11 _ Zahodno- nemška zvezna banka je sklenila zvišati eskomptno mero od 4,5 na 5 odlstotkov. Ukrep stopi v veljavo jutri. TOKIO, 11. — Japonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bodo po 36 letih odprli japonsko veleposlaništvo v Pekingu. Japonsko veleposlaništvo v Nankinu so zaprli 1937. leta, ko se je pričela kitajsko - japonska vojna. Med Japonsko in Kitajsko so lanskega sep tembra podpisali sporazum o ob novitvi diplomatskih odnosov. RIM, 11. — Predsednik vlade An dreotti je sprejel obrambnega mi nistra Tanassija, ki mu je poročal o svojem obisku prebivalstvu Kalabrije in Sicilije, ki so ga priza dele nedavne poplave. iiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiHiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||,|||lriii||||||||l|,,|lllii||u PO VČERAJŠNJEM SREČANJU Popuščanje napetosti na pariških pogovorih? V Pnom Penhu partizani napadli sedež ljudske skupščine PARIZ, 11. — Dejstvo, da sta si J denci na svojih sestankih. Srečanje Kissinger in Le Duc Tho prvič v je trajalo štiri ure in pet minut, ob koncu tem novem krogu pogajanj po zločinskih bombnih napadih ZDA na ozemlje Demokratične republike Vietnama, spet segla v roko, je sprožilo v francoskem glavnem mestu val optimizma. Oba pogajalca sta se danes sestala na seji, ki so ji prisostvovali tudi izvedenci z obeh strani. To je verjetno nekoliko pripomoglo k popuščanju napetosti med Kissin-gerjem in Thojem, saj je bil govor zelo verjetno o obrobnih vprašanjih, o katerih MOSKVA, 11. — Sovjetski predsednik Pompidou je dospel v Minsk na pogovore s tajnikom KP SZ Brežnje-vom. Pompidoujev obisk nima uradnega značaja, vendar o njegovi važnosti priča že samo dejstvo, da je prihod francoskega gosta neposredno oddajala sovjetska televizija. Pogovori potekajo v Zaslavlu, nedaleč od glavnega mesta Bele Rusije, ob navzočnosti obeh zunanjih ministrov, Schumanna in Gromika. ter veleposlanikov SZ v Parizu in Francije v Moskvi. O poteku današnjega pogovora je agencija TASS objavila samo kratko sporočilo, v katerem pravi, da sta Pompidou in Brežnjev razpravljala o glavnih problemih odnosov med Fran daja, da so bili v središču »konkretnega in prijateljskega« pogovora predvsem problemi okrepitve evropske varnosti. Francoski glasnik pa je povedal, da je Brežnjev med pogovori sporočil, da se bo SZ udeležila 31. januarja v Ženevi odprtja preliminarnih razgovorov za recipročno in uravnovešeno zmanjšanje oboroženih sil v Evropi. Pompidou in Brežnjev sta po besedah glasnika ugodno ocenila začetne faze evropske konference o varnosti in sodelovanju ter podčrtala, da je treba strogo ločiti to konferenco od zmanj šanja oboroženih sil. Na sliki: francoska in sovjetska de legacija med včerajšnjimi pogovori. cijo in SZ in o mednarodnih vpraša-1 Na skrajni levi je Pompidou, na desni njih skupnega interesa. Agencija do-1 pa Brežnjev. o katerih razpravljajo izve ............................................i..m.....u...................................................... Danes bo vsedržavna splošna stavka, ki so jo proglasile sindikalne organizacije za reforme in proti politiki Andreottijeve vlade, ki dosledno zavrača vse trezne in upravičene predloge predstavnikov delavcev za ohranitev zaposlitvene ravni in za novo politiko na italijanskem Jugu. Stavke se bo udeležilo ver milijonov italijanskih delavcev. Pooblaščeni upravitelj RAI-TV Paolicchi je izstopil iz vodstva radiotelevizijske ustanove na sklep direkcije PSI, ki je na včerajšnji seji soglasno sklenila, da na ta način protestira proti sklepu vlade, da izključi iz upravnega sveta RAI-TV socialista Fi- chero in ga nadomesti z desničarjem Matteiem. PSI bo sprožila v parlamentu razpravo o položaju v radiotelevizijski ustanovi. V okviru današnje splošne stavke bo ob 10. uri sindikalno zborovanje v kinu Grattacielo. Na zborovanje bodo delavci prišli v sprevodih. Pridružili se jim bodo tudi študentje raznih šol. Ob stavki je Sindikat slovenske šole v Trstu sprejel resolucijo, v ka- teri se pridružuje stavki in našteva poleg splošnih zahtev za reformo šolstva v državi še specifične zahteve slivenskega šolstva, v prvi vrsti takojšen sprejem zakonov Belci - Škerk in u-stanovitev slovenskih šol vseh vrst in stopenj na vsem področju dežele, kjer živijo Slovenci. Novi tržaški občinski svet se bo danes sestal na svoji prvi seji, na kateri bo moral izvoliti župana in posamezne odbornike na osnovi že doseženega sporazuma med strankami leve sredine. Nobenega dvoma ni, da bo za župana ponovno izvoljen inž. Spae-cini. pa so sporočili, da bosta jutri dve ločeni seji. Na prvi se bosta sestala ponovno oba «super-pogajalea» in bo v vili Gif-sur-Yvet-te, na drugi pa se bodo srečali ameriški in sevemovietnamski izvedenci. Danes je bilo tudi zasedanje pariške konference o Vietnamu. Odsotni so bili vsi voditelji delegacij, saj je Thi Binhova v Hanoiu, Xuan Thuy je bil na srečanju med Kis-singerjem in Le Duc Thojem, Por-terja so itak odpoklicali v ZDA, kjer bo nastopil službo v državnem departmaju. Edini, ki bi bil lahko prisoten, je bil saigonski predstavnik, ki pa je našel izgovor, tako da ga je nadomestil njegov namestnik. Nihče od prisotnih diplomatov ni dal omembe vredne izjave. V Pnom Penhu so partizani napadli z raketnimi izstrelki sedež ljudske skupščine, v kateri je bila pravkar seja parlamenta. Po prvih dveh raketah so se poslanci podali na vrt pred palačo, ko je eksplodirala še tretja. Pri napadu ni bilo smrtnih žrtev, je pa ponoven dokaz, da delujejo osvobodilne sile v samem središču kamboške prestolnice, kljub terorju, ki ga izvaja Lon Nolov režim. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK NA POZIV SINDIKATOV IN DRUGIH STROKOVNIH ORGANIZACIJ Splošna stavka in delavski sprevodi za reforme in obnovo gospodarstva Delavcem se bodo pridružili tudi študentje ■ Poziv obrtniške organizacije ■ Enotno zborovanje v kinodvorani «Grattacielo» - Resolucija mladinskih organizacij KPI, PSI, KD in ACLI S splošno stavko, ki bo danes dopoldne s sprevodi po mestnih ulicah in z enotnim zborovanjem v kinu «Grattacielo» bodo tržaški delavci, z njimi pa tudi drugi sloji prebivalstva, zahtevali uresničitev reform, spremembo gospodarskega sistema v državi in spoštovanje vladnih obveznosti za okrepitev tržaškega gospodarstva, ki ga dlanes pretresa globoka kriza v vseh sektorjih. V ta namen je sindikalna federacija izdala poziv vsemu prebivalstvu naj se združi v tej stavkovni akciji, ki je le začetek širšega nastopa za pereča gospodarska vprašanja našega mesta in dežele. Za industrijske delavce, uslužbence trgovskega sektorja, pomorščake, uradnike in delavce špedi-terskih družb, občinske in državne uslužbence, bančne uradnike in šolnike bo stavka trajala ves dopoldan. Od 9.30 do 11.30 bo ustavljen javni promet, medtem ko bodo železničarji stavkali od 10. do 10.30 na vlakih, od 10. do 12. pri fiksnih napravah in od 12. do 14. ure v uradih. Pristaniščniki bodo stavkali do 10.30 (jutranja izmena) in do IV. ure (popoldanska izmena). Ves dan pa bodo stavkali zidarji, kamnarji, mizarji, tesarji, opekar-narji in cementarni. Delavci kovinarskih podjetij industrijskega področja v žavljah bodo v sprevodu šli s Senenega trga proti Trgu Garibaldi. Pridružili se jim bodo srednješolci in študentje izvenparlamentamih skupin. Na Trgu Garibaldi se bo delavski in študentski sprevod srečal z drugim sprevodom, ki bo krenil izpred ladjedelnice Sv. Marka in šel preko Sv. Jakoba. S tem sprevodom bodo tudi univerzitetni študentje ki se bodo ob 9. uri zbrali v stari univerzi. S Trga Garibaldi bo delavska kolona šla po mestnih ulicah do kinodvorane «Grattacielo» kjer bo okoli 10. ure sindikalno zborovanje. Govoril bo član vsedržavnega tajništva sindikalne federacije Idolo Marcone, pred njim pa tajnik delavske zbornice Livio Sa-ranz in predstavnik UIL dr. Fab-bricci. Množijo se tudi politični pozivi, v katerih se izraža solidarnost s splošno stavko. Mladinske organizacije KPI, PSI, KD in ACLI so pozvale vso mladino ,naj se udeležijo manifestacij in s tem izpričajo svoje nasprotovanje Andreottijevi vladi. V tem okviru menijo mladinske organizacije da bo pomembna prisotnost mladih ljudi in di-jaštva v skupnem boju z delavci. Tržaška federacija KPI je v lepaku pozvala k solidarnosti in udeležbi v splošni stavki vse zainteresirane kategorije. To niso samo delavci, temveč tudi gospodinje upokojenci, mladina. Kajti osnovna zahteva splošne stavke je, po mnenju KPI, prav korenita sprememba v političnem vodstvu države in dežele. K splošni stavki je pozvalo tudi združenje obrtnikov v Trstu (UP TA), ki vabi vse samostojne obrtnike. naj se pridružijo splošni stavki in zaprejo svoje trgovine oz. delavnice do poldne. UPTA poudarja v svojem poročilu, da so problemi obrtnikov enaki delavskim, saj so oboji zainteresirani za korenite socialne reforme (posebno še za zdravstveno, pokojninsko in davčno). Zborovanje (lijakov «F. Prešeren» Najprej so se dotaknili vprašanja pomanjkanja učilnic. Zaradi naraščanja števila dijakov so že letos nekateri razredi nameščeni v neprimernih prostorih, ki niso bili prvotno namenjeni za pouk ali v šolski risalnid, tako da se morajo seliti vsakokrat, ko potrebujejo drugi razredi ta prostor. Zato so sklenili. da stopijo predstavniki dijakov v najkrajšem času v stik s šolniki in z društvom staršev, da bi preučili možnost skupnega nastopa pri pristojnih oblasteh. Glavan točka dnevnega reda je bila razprava o vsedržavni splošni stavki. Dijaki so se najprej seznanili z vzroki in nameni stavke same: vprašanje brezposelnosti, naraščanje cen, socialne reforme in še zlasti reforma šolstva, ki prizadeva tudi srednješolce. Dijaki so še posebej poudarili važnost antifašističnega boja za demokracijo tako v šoli kot v družbi, za priznanje pravic slovenske šole in narodnostnih pravic celotne slovenske manjšine. Zato poudarjajo nujnost boja proti brezbrižnosti in avtoritativnim posegam sedanje vlade do šolskega vprašanja in do drugih družbenih vprašanj. Slovenski dijaki so se že 6. decembra 1972 množično udeležili manifestacije ob stavki šolnikov, na včerajšnjem zborovanju pa so izpričali voljo, da nadaljujejo po tej poti. Zato so z glasovanjem sklenili, da se pridružijo stavkovnemu gibanju in se danes udeležijo enotne delavske in dijaške manifestacije. HUDA NESREČA Nfl DELU V MflVHINJAH Stiskalnica za plastiko zmečkala delavcu roko Nesreča se je zgodila v podjetju «lniectioplast» Na zmečkani roki je tudi izgubil tri prste V RESOLUCIJI OB DANAŠNJI SPLOSNI STAVKI Splošne in specifične zahteve Sindikata slovenske šole v Trstu Sindikat v svoji prvi točki zahteva, da se takoj izglasujeta v zakonska osnutka Belci-Skerk, v drugi pa, da se ustanovijo slovenske šole vseh vrst in stopenj povsod, kjer živijo Slovenci Sindikat slovenske šole v Trstu se pridružuje vsedržavni splošni stavki, ki so jo proglasili za danes, 12. januarja t.l. zvezni sindikati CGIL, CISL, UIL in v celoti podpira njihove upravičene zahteve. Prav tako osvaja splošne zahteve šolskih sindikatov SINASCEL - CI SL, SISM - CISL, SNS - CGIL, FAS - UIL in avtonomnih šolskih sindikatov, in sicer: da se do 1. januarja 1974 ustanovita dve edini kategoriji šolnikov in to s srednješolsko in z visokošolsko izobrazbo ter da se izboljša gmotni položaj pomožnega osebja; da se vsi začasni dodatki takoj vključijo v osnovno plačo, ki pride v poštev za pokojnino; da se jamči svobodno poučevanje skladno z določilom ustave; da se odpravi «ocena» za vse šolsko osebje; da se uvede sistem voljenega predsednika zbornih šolskih organov; da se uzakoni pravica do sindikalnega zborovanja v delovnem času in na delovnem mestu; da se uzakoni maksimum števila učencev v razredu na 25: da se povrnejo stroški za učbenike in šolske potrebščine učencev obvezne šole; da se omogoči brezplačen prevoz v šole za vse dijake. Še posebej zahteva Sindikat slovenske šole: naj se takoj izglasujeta zakonska osnutka Belci . Škerk; naj se ustanovijo slovenske šole vseh vrst in stopenj v deželi, kjer živijo Slovenci, zlasti še v Beneški Sloveniji. Ustanovi naj se industrijski - tehnični zavod v Trstu in izpopolni strokovna šola prav tako v Trstu; naj se uveljavi popolna enakopravnost slovenske šole in osebja z italijansko šolo in osebjem; naj se podržavijo otroški vrtci; naj se ustanavljajo razredi in oddelki v osnovnih šolah in vrtcih ustrezno potrebam slovenske šole; naj se vsebinsko in oblikovno dvojezičnost izvaja dosledno v vsem šolskem uradovanju; naj se dosledno spoštujejo zakonitosti v odnosih uprave do šalni-kov, posebej še pri podeljevanju stalnih mest brez kakršnih koli privilegijev, ki spravljajo slovensko šolo v polkolonialni položaj; naj se uredi stalež vsega osebja na osnovnih in srednjih šolah retroaktivno od leta 1945; naj se odpravi dveletna preizkusna doba za šolnike, ki so poučevali na slovenskih šolah vsaj tri leta; naj se podelijo posebne nagrade za znanje obeh jezikov: naj se izplača tudi letnim suplen-tom ob upokojitvi zakonita odpravnina; naj se ustanovi samostojen deželni urad za slovenske šole. Deželni svetovalci obiskali umobolnico Tretja posvetovalna komisija deželnega sveta si je včeraj pod vodstvom svetovalca Zanina ogledala pokrajinsko psihiatrično bolnišnico pri Sv. Ivanu v Trstu. Svetovalce so sprejeli predsednik pokrajinske uprave Zanetti, odbornik Foschi in ravnatelj ustanove prof. Basaglia. Obiska se je udeležil tudi deželni odbornik za higie-in zdravstvo Devetag. Prof. Basaglia je gostom obrazložil nove terapevtske prijeme, ki jih je deloma uvedel tudi v tržaško bolnišnico po zgledu naprednejših tovrstnih ustanov v ZDA. Svetovalska skupina bo ponovno obiskala umobolnico v februarju. Še ena ladja iz Trsta v Genovo V Genovi so te dni vknjižili novo pomorsko družbo «Cameh di Na-vigazione», ki je last znanega ladjarja Camelija in ki je prevzela tržaško pomorsko družbo «Geroli-mich» (glavnica 210 milijonov lir, 28 milijonov lir zgube v zadnji poslovni dobi, ena sama petrolejska ladja). Cameli namerava povečati glavnico nove družbe in doseči, da bi njene delnice kotirale na genovski borzi. Delnice «Gerolimich» so doslej kotirale na tržaški borzi, pod vplivom vesti, da bo družba prešla v močnejše roke, pa je njihova vrednost v zadnjih dneh močno poskočila: tako so se ko-tacije dvignile od 6.900 lir konec decembra lani na 60-61.000 lir v zadnjih dneh. Tatvina v uradih v Ul. sv. Frančiška 14 Tatovi so prejšnjo noč obiskali urade v prvem in drugem nadstropju poslopja v Ul. sv. Frančiška 14. Tatvino je odkril včeraj zjutraj vratar Giovanni Zucchini, ki je opazil priprta vrata uradov. Neznanci so vlomili v urade gradbenega podjeta inž. Nataleja Ermago- liceja Dijaki znanstvenega liceja «F Prešeren* so imeli včeraj na šoli zborovanje, da bi izrazili svoje stališče dio današnje vsedržavne splošne stavke. ....................... NA DNEVNCM RCDU IIVOUTCV ŽUPANA IN ODBORNIKOV Danes prva seja novega tržaškega občinskega sveta Dogovorjeni program občinske uprave bo župan prečital po izvolitvi Šele danes dokončna odločitev o demokristjanskih odbornikih re iz Ul. Camber 8, trgovskega podjetja «Trading Company» last Giovannija Zalakarja iz furlanske ceste 23, gradbenega podjetja Giu-liana Štolfe s Furlanske ceste 124 in podjetja inž. Guida Puie iz Ul. De Amicis. Vse urade so tatovi skrbno pregledali, razmetali so vse, kar jim je prišlo pod roko, imeli pa so malo uspeha: boren plen vloma v štiri urade je komaj 40 tisoč lir in dve čekovni knjižici. Prosveta PD Slovenec - Boršt vabi na večer diapozitivov Jamarskega kluba «DIM-NICE» iz Kozine, ki bo v soboto, 13. t. m. ob 20.30 v srenjski hiši. Včeraj se je pripetila v Mav-hinjah zelo huda nesreča na delu, pri kateri je 35-letni domačin Lucijan Legiša skoro popolnoma izgubil desno roko. Delal je v podjetju «Iniectionplast», ki je v poslopju, označenim s številko 49. Upravljal je stiskalnico, v kateri sta kalupa za odtiskovanje plastičnih predmetov. Ni še znano kako in zakaj je prišlo do nesreče: morda zaradi nepazljivosti ali pa zaradi slabega delovanja stroja mu je roka ostala v stiskalnici. Ko so mu delovni tovariši priskočili na pomoč je bilo že prepozno. Z vso hitrostjo so ga prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so mu ugotovili, da mu je zmečkalo vso roko in da je izgubil tri prste. Okreval bo v mesecu dni, roka pa mu bo ostala trajno poškodovana. Desno roko si je ranil tudi 46-Iet-ni mizar Sergio Milocchi iz Ul. Della Guardia 52. Poškodbe pa so mnogo lažje, saj bo okreval v 20 dneh. Delal je na gradbišču podjetja Cividin in Rosenwasser v Vicolo Scaglioni, ko se je med upravljanjem električne žage globoko urezal v prste desne roke. skem dopustu do 15% delavcev in do 10% šoloobveznih otrok. Nova naročila pri «Italcantieri» Pomorska družba «S. N. .Alta Ita-lia» je naročila pri «Italeantieri» v Trstu gradnjo dveh 253.000-ton-skih petrolejskih ladij, ki bosta opremljeni s pogonskim strojem vrste Fiat z močjo 38.600 KM. Obe ladji naj bi bili dograjeni v drugi polovici leta 1975. Delo bo stalo 51 milijard lir. Ista družba je novembra lani naročila «Italcantieri» že dve ladji enakih razsežnosti ter ju že vnaprej oddala v najem za dobo petih let. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE SNG iz Maribora ROGER VITRAC VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI prevod BRUNO HARTMAN dramaturško in jezikovno vodstvo BRUNO HARTMAN scena DRAGO TURINA kostumi VLASTA HEGEDUŠI Č glasba ALBERT KRAMER ;i režija DINO RADOJEVIČ Kako je z «angleško gripo» v naši deželi V zvezi z epidemijo «angleške» gripe, ki je v zadr>jem času zajela tudi nekatera področja severne Italije, je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag včeraj naglasil, da je sedanji položaj v Furlaniji-Julijski krajini skoraj povsem normalen in da so zdravstvene strukture pripravljene nastopiti, če bi se epidemija raztegnila tudi na naše področje. V tržaški, videmski in pordenon-ski pokrajini je v zadnjem času zbolelo za gripo približno enako število ljudi, kolikor jih zboli po- j čez noč v omenjeni ulici. Dokaz Vandalska početja proti avtomobilom Prejšnji večer ob 19. uri je 56-letni potujoči trgovec iz Trevisa parkiral svoj avto v Ul. Rismondo pred poslopjem štev. 9. Ko se je nekaj minut pozneje vrnil, je opazil na strehi avta tri vdolbine, ki so jih povzročili izstrelki. Medtem sta tudi dva druga mimoidoča avtomobilista — 28-letni Ermino Stok iz Ul. Flavia 74 in 50-letni Otto Betz Guttner iz Ul. Girardi 3 — imela neprijetno presenečenje, da sta bila njuna avtomobila zadeta od izstrelkov, ki so preluknjali karoserijo. Po mnenju agentov znanstvenega oddelka je nekdo streljal z zračno puško vrste flobert iz poslopja štev. 12 v UL Rismondo, kljub natančnemu pregledu stanovanj pa niso mogli zaslediti krivca. Neznanci so se preteklo noč lotili avtomobilov, ki so bili parkirani v Ul. Navali. Vandali, saj jim ni mogoče pripisati drugih lastnosti, so odtrgali brisalce s prednjih stekel ducata avtov različnih znamk in vrst, ki so jih lastniki parkirali da gre za zgolj huliganska dejanja je tudi dejstvo, da so večji del brisalcev odvrgli na vrt vile v Ul. Navali 26. prečno vsako leto v tem času. Število bolnikov pa se je nekoliko povečalo v gorski pokrajini, kjer je v nekaterih primerih na bolezen- ...........................................................imirtiiiimiiiimiiiiiimmiiimiimiiiiriiiiiiiiiiimiimiiu PO «BL0KAD1» ODPREMLJENIH 700 VAGONOV Pritisk poslovnih krogov na Rim za rešitev vprašanj pristanišča Včeraj ob pomolih 22 ladij ■ izjave Zveze industrijcev in «Junior chamber» ■ Stališče sindikalnih organizacij pristaniških delavcev Danes ob 18.30 oo prva seja tržaškega občinskega sveta, ki je bil izvoljen na lanskih občinskih volitvah Včeraj so se sestali načelniki skupin, ki so se dogovorili za dnevni red seje, na kateri bodo najprej potrdili izvolitev šestdesetih občinskih svetovalcev in tudi izvolitev Rosolinija na mesto med tem preminulega demokristjanskega svetovalca dr. Romana Nato bo občinski svet izvolil župana in pet najst odbornikov, župan pa bo prečital program, ki ga je podpisalo pet strank leve sredine in o katerem smo že včeraj objavili nekatere podrobnosti, ki predvsem zanimajo nas Slovence. Sejo bo vodil inž. Spaccini, vendar ne v svojstvu župana temveč «najstarejšega odbornika*, za kar je proglašen občinski svetovalec, ki je prejel največje število preferenčnih glasov. Za izvolitev župana in odbornikov je pri prvem glasovanju potrebna večina glasov, prisotnih pa mora biti dve tretjini svetovalcev. Pri naslednjih glasovanjih je potrebna relativna ve- čina glasov. Po predvidevanjih ne bo težav zlasti pri izvolitvi inž. Spaccinija za župana, ker so na njegovo kandidaturo pristale vse stranke levega centra, ki imajo v novem občinskem svetu 34 od skupno 60 svetovalcev. Vseh pet strank leve sredine je do včeraj odobrilo program občinske uprave. Zadnja je odobrila program Krščanska demokracija na seji pokrajinskega vodstva, ki je bila včeraj popoldne. Program so odobrili soglasno. Zavlekla pa se je večerna seja pokrajinskega vodstva glede imenovanja demokri-stjanskih odbornikov, ker je prišlo do različnih stališč glede odnosa med strujami in tudi do različnih osebnih zahtev. Do sedaj objavljene indiskrecije o možnih odbornikih niso bile povsem točne in bo končna odločitev sprejeta šele danes dopoldne, ko se bo sestala demo-kristjanska svetovalska skupina, v katere pristojnosti je dokončno sklepanje o imenovanju odbornikov. Socialisti so odobrili program na seji pokrajinskega odbora v sredo soglasno, nato pa so izglasovali i-menovan.je Hreščaka in Del Tutta za odbornika ter Giuricina za načelnika svetovalske skupine PSI. Niso pa še razpravljali o tajniku stranke in o drugih zadolžitvah v tajništvu. To vprašanje bo na dnevnem redu pokrajinskega odbora PSI proti koncu prihodnjega tedna. Nepazljivost priletne upokojenke Nepazljivost je drago stala 79-letno upokojenko Ido Predan por. Borsani iz Ul. Trionfo 3. Predvčerajšnjim se je odpravila po nakupe v bližnjo Ul. F. Venezian. Vstopila je tudi v tobakamo, da bi si kupila časopis. Plačala je z bankovcem, ki ga je vzela iz listnice. Drobiž je spravila v denarnico in odšla iz tobakame. Čez nekaj minut se je zavedela, da nima več listnice, v kateri je hranila 240.000 lir. Vse iskanje je bilo zaman: ne v tobakami ne na cesti ni bilo poštenjaka, ki bi videl njeno listnico z velikim delom njenega imetja. V tržaškem pristanišču tudi včeraj ni prišlo do posebnih premikov: položaj je še vedno težaven: kljub blokadi se prenatrpanost z železniškimi vagoni le počasi odmotava. V tem pogledu pa so se stvari včeraj nekoliko izboljšale, ker je bilo tako dopoldne, kakor tudi in še zlasti popoldne na razpolago dovolj delovne sile, tako da so ladje v luki redno opravljale manipulacijo blaga. Hkrati s tem pa so se začeli hitreie prazniti tudi železniški vagoni na pomolih. Ob pomolih je bilo včeraj 22 ladij, od tega devet v stari luki, ena v carinski luki (javna hladilnica), enajst v novi luki pri Sv. Andreiu in ena v lesnem skladišču. Na prostor ob pomolih je včeraj čakala ena sama ladja. V prvi (dopoldanski) delovni izmeni je na pomolih delalo 26 delovnih enot (te so po navadi sestavljene iz štirih delavcev), v drugi (popoldanski) izmeni pa se je njihovo število povečalo na 36 Hkrati s tem je dopoldne pri železniških vagonih delalo 48 delovnih enot, njihovo število pa se je v drugi izmeni zmanjšalo na 40. Za danes pričakujejo prihod dveh ladij in pristop ladje, ki je že včeraj čakala na prostor ob pomolih. Pritisk železniških vagonov se je v zadnjih dneh nekoliko zmanjšal, saj so delavci od dneva zapore dalje spraznili skoraj 700 vozov. Kakor znano, je uprava državnih železnic odredila, naj bi zapora trajala do 20. januarja. Če se bo delo v luki odvijalo s sedanjim tempom, ni izključena možnost, da bi prišlo do normalizacije dovoza še pred tem datumom. Vprašanje dotrajanosti tehničnih nanrav v luki in pomanjkanja pri-I staniškega osebja pa bo ostalo kljub temu še nadalje odprto. Za njegovo rešitev se zavzemajo predstavniki oblasti in poslovnih organizacij, sindikati ter nekateri politiki. Združenje špediterjev iz tržaške pokrajine namerava nastopiti pri pristojnih organih v Rimu, da bi slednji poslali v Trst posebno komisijo, ki naj bi na kraju samem proučila navedene težave in s tem pripravila pristojna ministrstva, da bi sprejela ukrepe, potrebne za ureditev problema našega pristanišča. Tudi prefekt Mi-ceJi je nastopil pri pristojnih ministrskih organih da bi izdali dovoljenje za sprejem večjega števila novih delavcev v službo pri pristaniški ustanovi. V sredo se je sestal odsek za pristanišče ki deluje v okviru tržaške «Junior Chamber*. Prisotni so razpravljali o na.jnovgjših težavah tržaške luke. V zvezi s tem je «Juniors Chamber* izdala poročilo, v katerem naglaša, da bi moralo vodstvo luke imeti vrsto načrtov za razvoj luškega prometa na krajši, srednji in daljši rok, pri čemer naj bi upoštevali zlasti redno se po- navljajoče konice v luškem prometu. Poleg tega bi si morala luška ustanova priboriti znatno večje samostojnosti, pri čemer naj bi ji stale ob strani predvsem politične sile, ki jim je pri srcu bodočnost Trsta kot obmorskega mesta. Končno je «Junior Chamber* mnenja, da bi se položaj v pristanišču lahko občutno izboljšal, če bi luka redno obratovala tudi ob prazničnih dneh. Svojo zaskrbljenost z dogajanjem je izrazilo tudi Združenje industrijcev. ki v svojem poročilu ugotavlja. da je «zaostalost tržaškega pristanišča lebdela nad nami že dalj časa. Vzrok za to je kronična nesposobnost vladnih oblasti, da bi razumele pomembni položaj tržaške luke v tranzitu s tujino*. Med dokazi za to navajajo industrijci skromno avtonomijo pristaniške ustanove, pomanjkljiva finančna sredstva, dotrajane naprave in končno negativno stališče pristaniške ustanove do vprašanja zaposlitve novih delavcev. Zato je združenje industrijcev v svojem pismu zahtevalo pri pristojnih ministrstvih, naj takoj in učin kovito ukrepajo preden bo Trst izgubil še preostale tuje kliente. Polemično izjavo o položaju v luki so dali tudi pristaniški sindikati CGIL, CISL in UIL. V poročilu, ki so ga podpisali Boris Gombač (CGIL), Carlo Prevosti (CISL) in Renato Corsi (UIL), kritizirajo določene kroge ki bi radi sprevrgli na delavce krivdo za zastoj del v pristanišču. To kar ve vsa tržaška javnost, ni nič novega. Sindikati pristaniških delavcev so že leta 1966 in 1967 o-pozorili oblasti na nevzdržni položaj in dotrajane naprave. Tedaj so v pristojnih ministrstvih pripravljali ustanovitev pristaniške ustanove. Sindikati pristaniščnikov so od vsega začetka opozarjali na nujnost finansiranja del, odpravo birokratskih sistemov in racionalizacijo luškega dela. Žal 50 vsa opozorila naletela na kratkovidnost pristojnih organov, težave so se kopičile do trenutka, ko je nastal sedanji zastoj. Zato pa sindikalne organizacije pristaniščnikov sumijo, da gre za nameren bojkot vseh tržaških gospodarskih dejavnosti, ki je koordiniran na vsedržavni ravni. Drugače, trdi sindikalno sporočilo, ne moremo tolmačiti preusmerjanja ladij samega Tržaškega Lloy-da v druga pristanišča in doklade k tarifam za tržaško pristanišče, ki so jo sklenili brodarji, kakor tudi «blokado» ki jo je določila železniška uprava. Dva dni po padcu je podlegla poškodbam V včerajšnjih zgodnjih urah je umrla v glavni bolnišnici 93-letna upokojenka Francesca Taucer vd. Bernetti iz Ul. Šalita Trenovia 48. V ortopedski oddelek so jo sprejeli dva dni prej, ker si je pri padcu iz postelje zlomila levo stegnenico. Zdravniki so takrat izrekli prognozo okrevanja v treh mesecih. OBČINA TRST XII. oddelek - Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba Prot. št. XII/R.N. - T.P.S.-560/14-71 Predmet: Varianta S.O.R.N na področju ROCOL - Ulica Bolaffio. ŽUPAN, glede na odlok predsednika deželnega odbora št. 234/URB z dne 18. oktobra 1972, s katerim odobrava varianto splošnega občinskega regulacijskega načrta na področju ROCOL - Ulica Bolaffio; glede na 10. člen zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942, obveščam, da je z datumom tega razglasa in za vso dobo veljave varianta za področje ROCOL - Ulica Bolaffio deponirana na prost vpogled občinstvu v občinskem tajništvu - soba št. 607, XII. oddelek - Javna dela - Prehod Costanzi št. 2/VI. nad stropje. Trst, dne 12. januarja 1973 ŽUPAN Spaccini GLAVNI TAJNIK Vucusa OBČINA TRST Xn. oddelek - Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba Prot. št. XII/R.N. - T.P.S.-520/8-71 Predmet: Varianta splošnega občinskega regulacijskega načrta na področju KJADIN - Ulica G. Ma-meli - Ulica delTEremo. ŽUPAN, glede na odlok predsednika deželnega odbora št. 222/URB z dne 4. oktobra 1972, s katerim odobrava varianto splošnega občinskega regulacijskega načrta na področju KJA. DIN - Ulica G. Mameli - Ulica delTEremo; glede na 10. člen zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942, obveščam, da je z datumom tega razglasa in za vso dobo veljave varianta za področje KJADIN, Ulica G. Mameli - Ulica delTEremo deponirana na prost vpogled občinstvu v občinskem tajništvu - soba št. 607 -XH. oddelek - Javna dela - Prehod Costanzi št. 2/VI. nadstropje. Trst, dne 12. januarja 1973 ŽUPAN Spaccini GLAVNI TAJNIK Vucusa Igrajo: Victor — Peter Ternovšek; Charles Paumelle — Janez Klasinc; Emiiie Paumelle — Minu Kjudro-va; Lilij — Hermina Kočevarjeva: ( Esther — Anica Sivčeva; Antoine Magneau — Volodja Peer; The-rese Magneau — Milena Muhičeva; General — Boris Brunčko; Ida Smrtnjak —• Majda Hermanova; Zdravnik — Roman Lavrač; Velika dama — ... DANES ob 16. uri za abonmaja I in J, in zvečer ob 21. uri za ) abonma A — premierski. Raz-) pored ostalih predstav glej pod rubriko «Gledališča». OTROŠKI ODSEK PD »Ivan Grbec« uprizori danes, 12. januarja 1973 ob 19.30 v kinodvorani v Skednju Mar-šakovo mladinsko igro MUCIN DOM K zabavni mladinski igri vljudno vabi OTROŠKI ODSEK PD «Ivan Grbec* SPD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR ki bo v prostorih društva danes, 12. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Poročila 2. Diskusija k poročilom 3. Razrešnica starim organom 4. Volitve novih organov 5. Razno Vabljeni vsi člani društev. Kino «Čappella Underground* 19.00 — 21.00 «Magic Christian* (ital. naslov «Le ineredibili avventure del signor Grand col coplesso del miliardo ed il pallino delle truffe*). Barvni film. P. Sellers, R. Starr, R. Welch, R. Polanski, C. Lee, Y. Brynner, L. Harwey. Predpremiera. Nazionaie 15.30 «Biancaneve e i sette nani». Walt Disney. Fenice 15.30 «... piu forte, ragazzib Barvni film. Terence Hill in Bud Spencer, Cyril Cusack. Eden 15.30 «1 Barbablu*. Richard Burton in Raquel Welch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 Arriva il pomogat-to: «Fritz il gatto*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30—22.15 «FuneraIe a Los Angeles*. Barvni film. Jean Louis Trintignant, Ann Margret in Angie Dickinson. Ritz 16.00—22.15 «La Calandria*, L. Buzzanca, Barbara Bouchet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Lo chiameremo Andrea*. Barvni film. Nino Manfredi jn M. Meiato. Impero 16.30 «Jus primae noetis*. Barvni film. Lando Buzzanca. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capital 16.00 «B elan dei marsiglie-si», Jean Paul Belmondo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristalio 16.30 «La prima notte di quiete», Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fjlodrammatico 16.30 «Beffe, licenzie ed amori del decamerone segreto*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 braccio violento della legge*. Barvni film. G. Hackman. Viftorio Veneto 16.00 «La violenza, quinto potere*. Barvni film Dina de Laurentiisa. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «11 suo nome gridava vendetta*. Barvni western film. An-thony Steffen. Ideale 16.00 «La via del rhum*. Barvni film Brigitte Bardot in Lino Ven-tura. Astra 16.30 «La stirpe degli dei*. Barvni film. A. Quinn in I. Papas. Prepovedano mladini pod 14. letom. Kino Opčine v soboto, 13. januarja ob 18. uri predvaja «1 corvi ti scave-ranno la fossa*. Igrata Graih Hill in Femando Janco. Razna obvestila Tehnični zavod «G. R. Carli* je razpisal natečaj za mesto pomožnega tehnika - suplenta. Rok za vlaganje prošenj poteče 26. t. m. V počastitev spomina pok. Marjana Medveščka daruje Pavla Lutman 5.000 lir za Dijaško matico. Kocjančič Valerija - Špela daruje 1.000 lir za šolo - spomenik NOB v Cerknem v spomin Marjana Medveščka. Kocjančič Valerija daruje v spomin pok. Antona Mezgeca 1.000 lir za kip Ivana Cankarja v šoli Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 12. t. m. ob 16. uri Vitrac «Viktor ali otroci na oblasti* za abonma red I in J; danes, 12. t. m. ob 21. uri za abonma red A — Premierski: v soboto, 13. t. m. ob 20.30 za red b — prva sobota po premieri in v nedeljo, 14. t. m. ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri in red F — okoliški. Vozni red avtobusov za okoliški a-bonma v nedeljo, 14. t. m.: Avtobus štev. 1: Col 14.55, Veliki Repen 15.00, Mali Repen 15.05. Salež 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus štev. 2: Trnovca 14.35, Praprot 14.40, šempolaj 14.40, Cerov-lje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljan - križišče 15.00, Nabrežina 15.10, Sv. Križ ob 15.15. Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265). Stalno slovensko gledališče gostuje s komedijo V. Rabadana «Kadar se ženski jezik ne suče* danes, 12. t. m. ob 20. uri v škofijah. Obrekovanje si je v Glažuti pridobilo polnopravno državljanstvo. Zakaj je Janez Pohlin sumljiva oseba? Je župan žiži češplja res taka reva? Hrvatica: «first-lad;yt» ali «first-baba»? DEMAGOG BRUMEN ZAVAJA GLAŽUTARJE. SE BO NAŠ JUNAK FILIP TEMU UPRL? VERDI Danes ob 20.30 druga predstava Ver- j dijeve opere «Moč usode* za red B 1 v parterju in ložah ter za red A na i galerijah. Dirigent Fernando Previtali. režija Carlo Maestrini. Pri blagajni gledališča se začenja jutri prodaja vstopnic za prvo predstavo Wagnerjeve opere «Siegfried», ki bo v torek ob 20. uri za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah. Dirigent Siefried Kochler. režija Frank de Quell. Protagonist Jean Cox. POLITEAMA ROSSETTI Molierov teden v gledališču Rossetti: v torek, 23. t. m. gostovanje ljubljanske Drame z enodejanko «Impro-vizacija v Versaillu* in s komedijo «Scapinove zvijače*, v četrtek, 25. t. m. tretja abonmajska predstava sezone «Skopuh» z Ernestom Calindrijem v naslovni vlogi, v režiji Orazia Coste in v izvedbi gledališča S. Babila iz Milana. Predstavi Drame iz Ljubljane je režijsko pripravil poljski režiser Peter Lotschak. Ljubljanski gledališki umetniki so s tem delom dosegli povsod prodoren uspeh. AVDITORIJ V nedeljo. 14. t. m. ob 16.30 bo v gledališču Avditorij v Ul. Torbandena pod pokroviteljstvom krožka «Che Guevara* gost španski pesnik Rafael Alberti, ki bo skupno s pisateljico Mario Tereso Leon pripovedoval in recitiral svoje poezije. Ansambel «Canzo-niere triestino* bo izvajal španske republikanske pesmi. Prisotni bodo slikarji Carlo Levi, Emilio Vedova, Giuseppe Zigajna in skladatelj Luigi No-no. Popoldne je posvečeno solidarnosti s španskim ljudstvom. AIA Danes ob 19. uri bodo v veliki dvorani Združenja Italija — Amerika v Ul. Roma 15 predvajali filmske dokumentarce o nekaterih reprezentativnih osebnostih današnje ameriške družbe. Na programu so naslednji filmi v angleščini : «Dr. Michael DeBakey» (kirurg), «Walter Spiel* (prodajalec listov). «Hayes Jones* (javni upravitelj), «Ken Murray» (filmski zgodovinar), «Lyn McClain* (glasbenik), «Floyd Hyde» (odvetnik). Razstave V Tržaški knjigarni razstavlja do 31. januarja najnovejše slike in risbe malega formata tržaški slikar Jože Cesar. V galeriji Rossoni razstavlja Rina Ladavaz - Di Pierro. Razstava bo odprta do 20. 1. 1973. Včeraj-danes Danes, PETEK, 12. januarja TATJANA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 — Dolžina dneva 8.59 — Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 0.29 Jutri, SOBOTA, 13. januarja VERONIKA Vreme včeraj: naj višja temperatura 5, najnižja 0,7, ob 19. uri 4,2 stopi' nje, zračni tlak 1027,1, rahlo narašča, brez vetra, vlaga 72-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 9,6 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 53-letni Michele Hol; linger, 76-letni Antonio Vacci, 84-letni Pietro Acquavita. 64-letni Gioacchino Cbersicla, 68-letna Maria Medizza, 51-letna Anna Maria Battilana por. Lon-zar, 77-letna Zoe Sferzi, 71-letni Vit-torio Macorini, 61-letni Ernesto Da-miani, 91-letni Rigoletto Pividor, 71-letni Carlo Cantu, 95-letna Maria Cu-ha vd. Fantin, 92-letna Francesca Tali-car por. Bernetti, 39-letni Claudio Guštini, 61-letni Alberto Cavaliero. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica. Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’0-ro. Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA lekarn (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio ,6 — Ul-Diaz 2; Alla . Saiute, Ul. Giulia R Picciola, Ul. Orjani 2; Vemari, Trg Valmaura 11. Ob nedeljah in praznikih so od 8.30 do 19.30 dežurne vse lekarne dnevne in nočne izmene. GORIŠKI DNEVNIK IVA - KDAJ IN KAKO Koliko bodo plačevali forfetarji Režim forfetizacije obračuna davka IVA je posplošen in veljaven za vse vrste dejavnosti tako za obrtnike kot za trgovce, profesio-niste, trgovske agente, posredovalce itd., pod pogojem, da imajo čisti letni poslovni promet v mejah od 5 do 21 milijonov lir. Zavezanec plača pri nakupu blaga in storitvah ter ob stroških za poslovanje davek na dobave (zgornji davek), ki ga nikoli ne odteguje od davka na prodajo (spodnji davek), v zameno zato ima možnost, da odtegne ob trimesečni prijavi forfetarno 50 odst. od spodnjega davka na prodajo, z drugimi besedami ima pravico, da plača samo polovico davka na premet in povrhu tega ima še pravico ob končni 1 'ni prijavi na znižanje, ki smo g: omenili v prejšnjem članku. Ves ta mehanizem je namenjen predvsem, da omili hude preskoke pri prehodu nižje kategorije opro-ščencev davka v to kategorijo in pri prehodu te iste kategorije v višjo kategorijo normalnih obdav-čencev in drugič, da omili obremenitev tega davka onim manjšim operaterjem, ki v svoje poslovanje vložijo v glavnem svoje in delo svojih nameščencev, ter neznatne nabave in stroške, ki jih imajo v svoji režiji ne doprinesejo znatnega zneska odtegljivega zgornjega davka. Poglejmo kakšni so pogoji ob skrajnem spodnjem in zgornjem robu te lestvice. Znižanje obdavčljive osnove je maks:ma.lno pri nizkih zneskih poslovnega prometa, tako da npr. na promet 5.100.000 lir znaša znižanje 4.968.750 in osnova 131.250, na katero se plača za vse leto recimo ob alikvoti 6 odst. 3.938 lir davka. Ko gremo po lestvici navzgor se znižanje polagoma krči, tako da na promet 20.500.000 lir znaša znižanje samo 156.250 lir in se plača na osnovo 20.343.750 lir recimo po alikvoti 6 odst. davek za vse leto v znesku 610.313 lir. Tu vidimo, da se je davek približal onemu zgornje kategorije, ki ne uživa več nobene olajšave. Na pro met na primer 21.100.000 lir bi obdavčenec s prometom nabave 10.550.000 lir plačal po alikvoti 6 odst. letno 633.000 lir davka po normalnem režimu. Edini hud udarec, rekli bi preskok v brezno, bo za tiste obdavčence, kot so profe-sionisti in drugi, ki nimajo skoraj nič odtegljivega davka IVA in ki bodo prisiljeni prijaviti promet nad 21.000.000 lir. Vzemimo na primer pofesionista, ki bi imel na koncu leta 21.000.000 lir prometa in recimo 1.000.000 lir nabave in stroškov za nabave, kar je sicer že dosti za takšno kategorijo poslovanja.' Plačati bo moral reci in piši kar 2.412.000 lir davka, kar je res prava diskriminacija nasproti 1 mil. 220 625 lir na promet 20.500.000 lir, s katerim uživa olajšave fo-rfetar-ja, obračunavši seveda vse to po alikvoti 12 odst., ki bo veljala za met ob koncu leta razdeljen na razne alikvote, se mora tudi skupni znesek znižanja davčne osnove razdeliti sorazmerno z ustreznimi zneski prodaje po istih alikvotah. Za lažje razumevanje obdavčenja po forfetarnem režimu smo pripravili razpredelnico vseli celih milijonskih zneskov čistega letnega prometa od 5 do 21 milijonov lir in ustreznih že izračunanih zneskov znižanja in čiste obdavčljive osnove, na katero se bo plačal 50 odst. davek. Poleg teh zneskov smo navedli v dveh stolpcih še odstotke dodatne vrednosti na nabavo ali na prodajo, ob katerih leži meja indiference za izbiro forfetarnega ali normalnega načina plačanja. Ker dodatne vrednosti na svoje poslovanje še nihče ne pozna, prvič je bo obdavčenec obračunal letos na podlagi knjig ob zaključku leta, svetujemo za sedaj za razne stroke sledeče praktične načine, s katerimi se bo seveda le grobo približal k pravemu obračunu. Trgovci naj vzamejo kosmati dobiček. Obrtnik naj k temu, kar zaračuna pri- storitvi za svoje in delo svojih nameščencev, doda kosmati dobiček na izdelavni in obratni material, ki ga je zaračunal v storitvi. Trgovski agent, profesionist in podobni naj na promet dohodkov NA POBUDO SINDIKALNIH VODSTEV V današnji splošni stavki sodelujejo vsi Ob 9.30 sindikalno zborovanje v Tržiču Nekaj časa bodo ustavljeni tudi vlaki - Mestni avtobus ne bo vozil 2 uri Stavkali bodo tudi v šolah - V tovarnah napovedana množična udeležba te obdavčence. Tu je prava luknja odbije ono malo sSrv in natev v tem mehanizmu m strokovni kro za katere da bo lafia] davek gi so o tem, smemo reci, upravi- IVA> Jasno j da bodo vsj, ti ra_ ceno sprožil, vik m krik. Kaj bo -llni 7a wrIa; 1p prjWižnj ker gre rekla praksa ne vemo. Zelo verjetno se bodo te vrste obdavčencev tesno zgostile pod usodno mejo in tik nad njo bodo vakuum... in spori. V primeru, da bi bil čisti pro- RAZPREDELNICA OBDAVČITVE FORFETARJEV čuni za sedaj le za to, da si podjetnik napravi vsaj približno sliko koliko bo plačal letno tega davka. Vsekakor je tak proračun izredne, rekli bi kapitalne važno-sti za vsakega operaterja, ker odštevši prejšnji IGE, ki ga je plačal ob nabavi, predstavlja davek IVA čisto nov strošek v njegovi režiji in tudi, če bi vse druge postavke ostale nespremenjene in nabavljal blago in storitve po isti čisti ceni kot poprej, ga bodo vsaj alikvote od 6 odst. navzgor prisilile, da poviša stare prodajne cene. Preden preidemo k podrobni pojasnitvi za uporabo razpredelnice s praktičnimi primeri, ki jih bomo objavili v prihodnjem članku, poudarjamo, da alikvota, višja ali manjša, nima nikakega vpliva na fzbi-ro forfeja ali normalnega načina. Davek bo v absolutnem znesku samo višji ali nižji, izbira načina plačanja. je odvisna od razmerja med dodatno vrednostjo :m osnovno vrednostjo (nabavo) ali razmerja med dodatno vrednostjo in totalno končno vrednostjo (prodajo), ki sta v odstotkih izražena v 4. in 5. stolpcu razpredelnice. R. Jagodic liliiiiliiiliiluiiiiiiiiunmiiiniumiiiiiiuiiiiuiiiimiiiiiiHimiiiimiiiiiiiiiiiinuiiittiiiiiiitiiMiMiiuiiilliiiiiiiimiiiiiiniiilniiiiiiiiiiiiiiliiiilmimiHiiiiHHitmiiiiiii PO OBJAVI NA OGLASNI DESKI V OBČINSKI PALAČI Seznam davčnih zavezancev za družinski davek 1973 Čisti letni Meja indiference poslovni promet Znižanje Ob davčljiva po odstotku dodatne (brez davka IVA) osnova vrednosti na nabave na prodajo 1 2 3 4 5 5.000.000 5.000.000 — — — 6.000.000 4.687.500 1.312.500 12,27 10,93 7.000.000 4.375.000 2.625.000 23,07 18.75 8.000.000 4.062.500 3.937.500 32,62 24.60 9.000.000 3.750.000 5.250.000 41,16 29,16 10.000.000 3.437.500 6.562.500 48,88 32,81 11.000.000 3.125.000 7.875.090 55,73 35,79 12.000.000 2.812.500 9.187.500 62,02 38,28 13.000.000 2.500.000 10.500.000 67,72 40,38 14.000.000 2.187.500 11.812.500 72,95 42,18 15.000.000 1.875.000 13.125.000 77,77 43,75 16.000.000 1.562.500 14.437.500 82,18 45,11 17.000.000 1.250.000 15.750.000 86,28 46,32 18.000.000 937.500 17.062.500 90,07 47,39 19.000.000 625.000 18.375.000 93,61 48,35 20.000.000 21.000.000 312.500 19.687.500 21.000.000 96,88 iOO,— 49,21 50,- Nadaljujemo z objavo seznama davčnih zavezancev za družinski davek, katerih obdavčljiva osnova znaša nad 5 milijonov lir. Mayer Giulio. zastopnik, (obdavčljiva osnova 7.200.000) davek 1 milijon 53.840; Mayer Guglielmo, zdravnik, (5.200.000) 623.460; May-no Mayneri Augusto,. uradnik, (7 milijonov) 980.970; Meloni Benito (5.000.000) 560.556; Menegazzi Fa-bio, kmetovalec, (5.000.000) 560.556• Messineo Francesco zdravnik, (7 milijonov 500.000) 1.097.748; Meuc-ci Mario, uradnik. (7.500.000) 1 milijon 97.748; Meulja Francesco, trgovec, (8.500.000) 1.336 764; Mez-zari Antonio, zdravnik. (5.500.000) 659.430; Miani Benito, uradnik. (5 milijonov) 560.556; Michelazzi Diego, častnik vojne mornarice, (7 milijonov 500.000) 1.097.748; Micheli-ni de Edoardo zdravnik, (5.000 000) 560.556; Militello Francesco, bančni uradnik, (6.300.000) 843.636; Mi-lossevich Giorgio, časnikar. (5 milijonov) 560.556; Miniscalco Euge-nio, trgovec, (6.200.000) 830.000; Minutolo Luigi, uradhik, (5.000.000) 560.556; Mioni Efrem (9.000.000) 464.444; Miraz Silvio, mesar. (13 milijonov) 2.457.162; Mirelli Mario, gradbenik, (5.700.000) 727.800; Mitri Bruno, uradnik. (6.600.000) 924.912; Mizzan Giorgio, uradnik, (5.000.000) 560.556; Mocehi Silvano, uradnik, (6.000.000) 766.092; Mocher Mario, trgovec (5.500.000) 560.556; Mocher Sivi Tullio, (5.100.000) 611.472; Mo-dugno Glauco notar, (6.500.000) 870 tisoč 414; Moncini Alessandro, (5 milijonov 800.000) 740.556; Moncini Gino, trgovec, (9.300.000) 1.563.942; Mondino Antonio (5.500.000) 659.430; Mongiovi Giovanni, zdravnik, (5 milijonov 200.000) 632.460; Monico Strokovnjak za ogrevanje predstavlja gorilnike Shell na plinsko olje Moderni. Ekonomični, Tihi. Antismog. Ponoven velik dosežek načrta Termo Shell Plan, ogrevanje, ki daje vse prednosti bivanja na toplem. termo Shell plan Antonio Sferco Urad in skladišče: Ul. A. Valerio, 41 TRST — Tel. 794-590 - 793-936 Lucio, zdravnik. (5.500.000) 569. tisoč 430; Montanari Arturo, trgovec, (5.500.000) 659.430; Montenero Duilio zdravnik. (8.500.000) 1 milijon 336.764; Morandi Aldo, trgovec, (5.000.000) 560.556, Morandini Nestore, zdravnik, (9.500.000) 1 milijon 597.578; Mordo Silvia por. Trip-covich. zasebnik, (16.000.000) 3 milijone 40.194; Morelli Carlo, geofizik (5.000.000) 560.556; Morena Lu-ciano, zdravnik. (5.000.000) 560.556; Morgera Vincenzo odvetnik, (6 milijonov 500.000) 870.414; Moro Glauco, uradnik, (5.300.000) 635.448; Morpurgo Mario, industrijec, (13 milijonov) 2.457.162; Morselli. Car- lo. trgovec, (6.700.000) 938.928; Mor-teani Ezio. inženir (6.600.000) 924 tisoč 912; Mottoni de Alessandro, inženir, (8.200.000) 1.289.586; Mo-via Silvio uradnik, (6.000.000) 766 tisoč 92; Mugnaionl Raffaele, starinar, (6.000.000) 766.092; Muscas Antonio Diego, (5.100.000) 61.1.472; Musco Giovanni, zdravnik (5 milijonov 800.000) 740.556. Napp Federico. uradnik (5 milijonov) 560.556; Narder Federico, trgovec, (6.500.000) 870.414; De Nar-do Guido, zdravnik (10.000.000 in 5.000.000) 1.728.372 in 1.117.482; Na-scimbeni Claudio, pomorščak, (6 milijoni) 766.092; Nejedly Claudio, zdravnik, (8.300.000) 1.305.312; Ne-meth Giuseppe, zastopnik. (5 milijonov) 560.556; Nicoli Giorgio, trgovec, (9.500.000) 1.597.578; Nicolini Alfredo. zavarolec, (5.600.000) 715 tisoč 20; Nicolini Renato, zdravnik, (10.000.000 in 1.000.000) 1 milijon 728.372 in 277.752; Nodari Angelo, železničar, (6.200.000) 830.244; Norbedo Angelo, mehanik, (6 milijonov 600.000) 924.912; Norcia Raffaele, trgovec. (6.000.000) 766.092; Nordio Augusto, zdravnik, (5 milijonov) 560.556; Nordio Sergio, uradnik, (5.000.000) 560.556; Nordio Sergio. (6.800.000) 952.944; Novaioli Giorgio. uradnik, (7.300.000) i milijon 68.480; Novak Silvano, inženir. (5.400.000) 647.422; Nuciari Antonio, zdravnik, (5.900.000) 753.324; Oberdank Aldo, trgovec, (10 milijonov in 5.000.000) 1.728.372 in 1 milijon 117.482; Oberdank Giovanni, (6.500.000) 870.414; Obersnel An-drea, uradnik, (7.000.000) 980.970; Obersnel Mario trgovec, (10 milijonov in 3.500.000) 1.728.372 in 825 tisoč 966; Obervveger Giorgio, svetovalec. (6.300.000) 843.636; Okorn Raffaele. zdravnik, (6.800.000) 952 tisoč 944; Ongaro Vinicio, zdravnik, (7.000.000) 980 970; Orlandini Carlo, trgovec, (5.500.000) 659.430; Orlando Giacinto, strugar, (5 milijonov 300 00) 843.636; Orlando Lat-terio, trgovice. (7.200.000) 1 milijonov 53.840; Orlando Romani, uradnik, (5.300.000) 635.448; Oro Otello. industr. izvedenec, (5.200.000) 623 tisoč 460; Osvaldella Nora por. Baldi, (5.300.000) 635.448. Sindikalna vodstva so včeraj zaključila priprave za vsedržavno splošno stavko, ki bo danes dopoldne. V tovarnah so bile včeraj in v prejšnjih dneh sindikalne skupščine. V njih bo stavka trajala danes zjutraj štiri ure, ob 9.30 pa bo na glavnem trgu v Tržiču veliko sindikalno zborovanje. Stavkali bodo tudi železničarji. Njih stavka bo sicer krajša, ker bodo delo ustavili po raznih strokah le nekaj časa. Osebje na vlakih bo tako stavkalo le od 10. do 10.30. V Gorici ne bo zaradi tega težav, ker ob tem času ni potniških vlakov in vozijo le tovorni. Delavci na postajah bodo stavkali dve uri, in sicer od 10. do 12. ure, uradniki pa od 12. do 14. Ti bi lahko s svojo stavko otežkočili odhod potnikov z vlaki v prvih popoldanskih urah. Stavkalo bo tudi osebje mestnega podjetja. Delavci v oddelkih meta-novoda in električne centrale bodo stavkali od 10. do 11. ure, vendar to ne bo povzročilo težav v dobavi elektrike in metana gospodinjstvom. Uslužbenci mestnega avtobusa pa bodo stavkali zjutraj od 10. do 11. ure, popoldne pa od 15. do 16. ure. Stavko je napovedalo tudi šolsko osebje. Člani sindikatov osnovnih šol SINASCEDCISL in SNASE danes ne bodo šli v šolo. Prav tako ne bodo šli v šolo srednješolski profesorji, člani raznih sindikatov, ki so podrejeni sindikalnim centralam. Zdi se torej, da danes ne bo pouka, če pa se bo našel kak stavkokaz, bo to osamljen primer. Stavka bo zajela tudi državne in poldržavne urade na Goriškem. Sindikati so današnjo stavko napovedali že pred časom v znak protesta proti Andreottijevi vladi, ki noče izvajati od parlamenta že odobrenih reform, prav tako je ne skrbi sedanje nenehno naraščanje cen najnujnejšim živilom. Sindikati so poslali poziv zvezi trgovcev, da bi se tudi ta solidarizirala s stavko in v jutrajnih urah naj bi tako tudi trgovci zaprli svoje obrate. Razen zgodaj omenjenih primerov izrednih služb bodo na delovnih mestih stavkali dahes zjutraj v predpoldanskih urah. Danes stavka tudi na slov. šolah Današnje stavke se bodo udeležili tudi slovenski šolniki na Goriškem. Goriško tajništvo sindikata slovenske šole se je sestalo včeraj popoldne in sklenilo, da se slovenski šolniki pridružijo vsedržavni stavki, ki so jo proglasili zvezni sindikati. Zaradi tega lahko pričakujemo, da danes pouka na slovenskih šolah na Goriškem ne bo. Danes In jutri stavka poštarjev Poštni uslužbenci bodo stavkali tudi pri nas danes in jutri. Zaradi stavke bo otežkočena marsikje tudi redna dostava našega lista naročnikom. Zaradi tega se že vnaprej oproščamo našim zvestim čitateljem in naročnikom. • Županstvo obvešča, da morajo lastniki psov nabaviti kolajno in plačati ustrezno takso na pse za tekoče leto. Kdor ne bo tega upošteval ga bodo mestni redarji kaznovali. Sestanek med profesorji in kovinarji Zastopniki federalnih šolskih sindikatov so se sestali s člani tovarniškega sveta SAFOG . OMG. To- varnarški zastopniki so profesorjem in učiteljem prikazali osnove njih sindikalnih zahtev v zvezi z obnovo pogodbe, poleg tega pa še delavske zahteve, ki so v zvezi s šolo. To so brezplačna vožnja učencev in dijakov, brezplačna: nabava šolskih knjig, demokratična preusmeritev sedanje zastarele šole. Aldo Moro v nedeljo v Gradežu Aldo Moro, eden izmed glavnih opozicionalcev sedanji desnosredinski Andreottijevi vladi, v kraščanski demokraciji, bo v nedeljo govoril v Gradežu na sestanku svojih somišljenikov v naši deželi. Pri nas imajo morotejci zelo močne pozidje, zlasti v Trstu in v Gorici, kjer imajo relativno večino v večinski stranki, nekoliko slabše pa so njih pozicije v Vidmu in Pordenonu. Deželni tajnik KD Tonutti je morotejec in v naši deželi ima morotejska struja eno izmed svojih najmočnejših baz v državi. Moro bo govoril zjutraj v kinodvorani Cristallo. Uvodno besedo bo imel deželni tajnik Tonutti. Brez dvoma bo imel Morov govor velik odmev ne le v krajevnem, marveč v vsedržavnem merilu. JUTRI « PARTIZANSKI MITING» Goričani pričakujemo nastop ajdovskega zbora «S. Kosoveb Zbor je dosegel veliko uspehov doma in v inozemstvu - Deluje že polnih 26 let Na jutrišnjem partizanskem mitingu v Prosvetni dvorani v Goriti bo nastopil pevski zbor «Srečko Kosovela iz Ajdovščine. Zbor je doslej imel že več nastopov doma in v inozemstvu. Ustanovili so ga ajdovski pevci takoj po osvoboditvi, spomladi 1946. Zbor torej deluje že polnih 25 let. Vodi ga Klavdij Ko-loini. Pred nekaj meseci so bili ajdovski pevci na turneji po Poljski, imeli so več uspešnih nastopov in na tekmovanju dosegli tudi uspeh. Pred letom in pol dni pa je bil zbor na turneji na Nizozemskem in tudi tam dosegel precejšen uspeh. Prepričani smo, da bo imel jutrišnji koncert ajdovskih pevcev veliko poslušalcev. Na partizanskem mitingu bodo tudi vrteli film z odporniško te- imimiimiiiiiriiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiriiiimiiimiiiiuiiiiiimiuimimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimtimiimmmiiiiiiiiiiiiiimui KRIZA V LEVI SREDINI NA POKRAJINI Politiki sporazuma niso dosegli: zadnja odločitev vpokrajinskem svetu Se vedno nesporazum o načinu vodenja zunanjih centrov, za katere se vsi zavzemajo - Vrsta sestankov vodstev levosredinskih strank Dolgo vlečenje vrvi med goriški-mi socialisti in demokristjani v zadevi upravljanja psihiatrične bolnišnice se ni še zaključilo. Baje u-radnih sestankov na politični ravni ne bo več in zadnja odločitev bo padla najbrž v ponedeljek zvečer na seji pokrajinskega sveta, kjer je prva redna točka dnevnega reda ostavka pokrajinskega podpredsednika socialisti Marka VValtri-tscha. Ob tej točki se bo brez dvoma razvila široka debata, za katero se predvideva da se bo zaključila še t,a večer. Sestanek na politični ravni je bil v sredo zvečer na sedežu Krščanske demokracije v Gorici. Prisotni so bili zastopniki Krščanske demokracije, socialistične stranke PSI, PSDI. Slovenske demokratske zveze in PRI. Čeprav republikanci niso zastopani v pokrajinskem svetu, sodelujejo na pogajanjih, saj so leta 1970 podpisali politični sporazum levosredinskih strank na Goriškem. Mnenja socialistov na eni strani in krščanskih demokratov na drugi, s katerimi so potegnili tudi zastopniki ostalih treh strank, niso enaka. Sporna točka je v upravljanju zunanjih centrov za psihiatrično oskrbo. Vsi so za njih u-stanovitev. Demokristjani menijo, da morajo biti odvisni od vodstva psihiatrične bolnišnice, socialisti pa so mnenja, da morajo ti centri biti samostojni, čeprav vedno v sklopu pokrajinske uprave. Ti trenutno različni mnenji pa se bosta soočili čez leto dni ko bodo pričeli delovati medobčinski zdravstveni konzorciji, pri katerih bo sodelovala tudi pokrajinska u-prava. Ti konzorciji, ki jih predvideva od dežele v lanskem decembru izglasovan zakon, bodo u-pravljali vse zdravstvo na določenem področju, torej tudi psihiatrično oskrbo. Nujno bo torej, da bodo tudi zunanji psihiatrični centri, ki bodo v prvi fazi odvisni od pokrajinske uprave, postali kasneje samostojni ne le od psihiatrične bolnišnice, marveč celo pokrajinske uprave. Spor je torej tehničnega značaja. Nekateri zastopniki levosredinskih strank menijo, da bo to stvar lahko uredil poseben tehnični odbor, ki naj bi ga ustanovili za nadzorovanje psihiatrične oskrbe pri nas. O stvari so razpravljali ne le na medstrankarskih sestankih, marveč tudi v vodilnih organih posameznih strank. Krščanski demokrati so imeli v torek sestanek po- krajinske svetovalske skupine ic baje je na njem prišlo do nesoglasja med zastopniki morotejcev in bazistov na eni strani in pripadnikov «forze nuove* na drugi. Sinoči se je v Gorici sestalo s tem v zvezi pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije jutri popoldne na se v Tržiču sestane pokrajinsko vodstvo socialistične stranke. Spet seja občinskega sveta V Gorici bo nocoj ob 18.30 seja občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo točko o prošnji deželni upravi. daj bi na podlagi zakona štev. 45 iz leta 1972 finansirala nakup zemljišč, ki služijo za urbanizacijo zemljišč, na katerih naj bi zgradili ljudska stanovanja. Na dnevnem redu sta še obračun za leto 1970 in debata o prosti co- ni. Poleg tega se bodo v prvem delu seje svetovalci spoprijeli še z vprašanji, katere je na svojih sejah že sprejel ožji občinski odbor. Lanski kontingenti blaga proste cone Trgovinska zbornica v Gorici javlja, da morajo zainteresirani dvigniti lanske kontingente raznih živil kot tudi petrolejskih proizvodov proste cone najkasneje do 20. januarja letos. Trgovci bodo morali trgovinski zbornici izročiti ustrezne formularje najkasneje do 25. januarja. Na Goriškem so agenti prometne policije v prejšnjem decembru odvzeli šestim ljudem vozniška dovoljenja. V dveh primerih so bili prizadeti šoferji, ki so povzročili cestno nesrečo. iiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiimiuiiiifiiiiinniiiiiniimiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiii V Prva montažna hiša v Standrežu Očitno beležimo moderno revolucijo tudi v montažni gradnji. Prvo tovrstno hišo so dogradili, bolje bi rekli montirali, v Štandrežu pred nekaj meseci. Tu je neki mož, ki je v vasi od domačina kupi] zemljišče, zgradil v zelo kratkem času tako montažno hišo. Na naši sliki vidimo hišico med gradnjo, danes v njej že živijo ljudje. Montažne hiše postavljajo v velikem številu v državah, kjer je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiouiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniJiiiiiiiiiiiiiiiiiii GLEDALIŠKA PREMIERA V NOVI GORICI V komorni gledališki dvorani v Novi Gorici je bila sinoči premiera igre F. Ch. Damesa «Strah» (Čmo-šolki) v izvedbi Primorskega dramskega gledališča. Igra je bila napovedana že prejšnji mesec, premiero pa so morali nato odložiti. Igro je režiral Jože Babič, scenografijo pripravil Mirko Lipužič, kostumi so v izvedbi Anje Dolenc, za glasbeno opremo oa je poskrbel Ivan Mignozzi. V igri nastopajo Bar- bara Levstik, Teja Glažar, Breda Urbič, Ivo Barišič, Izstok Pereb, Berta Ukmar in Janez Lavrih. Igro bodo ponovili danes in jutri ob 20.15, ter v nedeljo ob 16. uri. industrializacija zelo razvita, zlasti v Severni Ameriki in v Zahodni Nemčiji. V ZDA so si omislili celo premične montažne hiše na kolesih. Take hiše so zelo ugodne za tiste, ki se v času počitnic radi selijo iz kraja rednega domovanja v letovišča ob morju ali pa v planine. Tudi pri nas je možno danes nabaviti montažno hišo, podobno oni v Štandrežu. Tovarnarju jo naročiš kar po pošti, površina takih hiš ustreza potrebam današnje stanovanjske kulture. Hiša v Štandrežu ima v pritličnih prostorih tudi garažo. Stroški za montiranje take hiše so približno za 40 odstotkov nižji od onih za gradnjo običajne stanovanjske stavbe. V takih stanovanjih je tudi ogrevanje cenejše. Nocoj v Verdiju «Teatro a l'Avogaria» iz Benetk matiko, na sporedu so še recitacije naših mladincev, poleg tega ne bo manjkala tradicionalna harmonika, ki je toliko pomagala dviganju morale v partizanskih edinicah. Demonstracija proti ZDA po mestnih ulicah Okrog štirideset mladenk in mladincev, somišljenikov marksistično -leninistične stranke in anarhističnega gibanja, je priredilo sinoči po mestnih ulicah demonstracijo proti ameriškemu bombardiranju Vietnama. Mladinci so nosili rdeče in črne anarhistične zastave, imeli so nekaj transparentov ter po zvočniku iz-klikali protiimperialistične parole. Pohod so zaključili z zborovanjem pred ljudskim vrtom. Priprave za 3. festival narodno zabavne glasbe v Stever/anu Tudi letos prirejata ansambel «Loj-ze Htede» in SKPD «France B. Sedej* v Števerjanu zamejski festival narodno zabavne glasbe. To bo že tretje tovrstna prireditev, ki bo v Števeijanu v dneh 1., 2. in 3. junija letos. Za festival se lahko prijavijo vsi slovenski narodno - zabavni ansambli iz domovine in zamejstva. Komisija, ki jo bodo sestavljaj strokovnjaki in predstavniki občinstva, bo podelila naslednje nagrade: 130.000 lir za najboljšo medolijo, 100.000 lir za najboljšo izvedbo. 50.000 lir za najboijši ansambel, ki ga izbere občinstvo, 40.000 lir za najboljšega harmonikarja, 1.000 novih dinarjev nagrade revije ^Antena» za najboljše besedilo. Na razpolago bedo še razni pokali. Skladbe, ki jih bodo izvajali ansambli, morajo biti izvirne in prvič izvedene na 3. festivalu v Števerjanu. Prijave se sprejemajo do 15. marca 1973 na sledeči naslov: Ansambel «Lojze Hlede*, Trg svobode, 34070 števerjan - San Flo-riano, Italija. Navedeni morajo biti sledeči podatki: točen naslov ansam. bla, ime voditelja oziroma odgovornega, podatki o vsakem članku. Sodelujoči morajo poslati do navedenega datuma notno gradivo dveh skladb, s katerima bodo nastopili v števerjanu in tudi besedilo, vsi so dolžni sporočiti vsako spremembo naslova. Organizator bo dal na razpolago ozvočenje, prav tako bo poskrbel za kosilo, večerjo in prenočišče. Iz goriškega matičnega urada V Gorici se je 10. in 11. januarja rodilo 7 otrok, 4 osebe so umrle. ROJSTVA; Daniela Vignola, Giorgio Turel. Roberta Virgolini, Fran-cesca Gremese, Maurizio Turus. A-leksander Devetak, Massimo Mar-letta. SMRTI: upokojenka 73-letna Jo-sipina Jarc vd. Peric, kmet 50-letni Jožef Delpin, upokojenec 65-let.ni Francesco Visintin, upokojenka 75-letna Maria Stres vd. Rossi. Predavanja Slovensko planinsko društvo v i*o-rici priredi nocoj, 12. januarja v dvorani «Simon Gregorčič* v Gorici predavanje z naslovom «Z Jesenic v Karavanke in Julijske Alpe*. Pre davanje bo spremljano z glasbo ii diapozitivi, govoril bo Marjan Do linšek, član PD Jesenice. Začetel ob 20.30. Razna obvestila Ravnateljstvo slovenske nižje sret nje šole v Gorici vabi starše in nj: hove namestnike na roditeljski sest« nek, ki bo danes, 12. januarja o 18. uri v zbornični dvorani šole Ulici Randacpio. Ravnateljstvo gimnazije - liceja i učiteljišča v Gorici obvešča, da b v nedeljo, 14. januarja 1973 ob 1( uri roditeljski sestanek. Ta bo v r salnici učiteljišča v Ulici Croce 1 Starši dijakov in njihovi namestnil so vljudno vabljeni, da se sestank, udeležijo. Kino Gorica V Goriškem Verdijevem šču bo nocoj druga abonmajska predstava italijanske gledališke sezone. Goriško gledališko življenje se je torej razživelo, saj je sinoči nastopilo v isti dvorani mariborsko gledališče. Nocoj bo nastopilo Stalno gledališče «Teatro a l’Avogaria» iz Benetk, ki ga vodi Giovanni Poli. Na odru bodo predstavili delo «L’alfa-beto dei villani*, v katerega so vključili odlomke iz raznih dialek-talnih del 16. stoletja, v katerih je prikazal položaj ljudi na beneškem podeželju. Predstavo so prikazali lani v olimpijskem gledališču v Vicenzi in v drugih krajih Italije ter je povsod doživela izreden uspeh. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Ita lija 244, tel. 83-538. VERDI 21.00 Nastop SG iz Benetk z igro «L’alfabeto dei villani*. CORSO 17.00—22.00 «11 generale dorme in piedi». U. Tognazzi in M. Melato. Barvni film. gledali- CENTRALE 17.00-21.30 «1 2 figli dei Trinita*, F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «1 vizi di una vergine*. G. Suchs in C. Grumberg. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15—22.00 «Sesso in gab-bia*. J. Brovvn in R. Collins. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore — Ul. Fratelli Rosel Na naši sliki je prizor iz «Čmošolk». I li — Tel. 72-440. Trživ AZ'ZURRO 17.30 «Fritz il gatto*. barvni film. Mladini pod 18. letom prepo vedano. EXCELSIOR 16.00 «Assassinio sul tre-no*. Barvni film. PRINCIPE 18.30 el! Dadrino*. Nova Gorica SOČA «Ljubezenska zgodba detektiva*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Hladnokrvni kaznjenec*, a-meriški barvni film — ob 18. in 20. RENČE Prosto. DESKLE «Zima nekega leva*, ameriški barvni film — ob 20. KANAL Prosto. OB 150-LETNICI ROJSTVA Petofi pesnik-revolucionar i ....nca Bubnič) V Vojvodini so se začele proslave ob 150-letnici rojstva madžarskega pesnika Sandorja Petofi ja Proslave se bodo zavlekle skozi vse letošnje leto. Ta kulturna manifestacija se ne bo omejila na ozke nacionalne okvire, torej na okvire madžarske nacionalne manjšine, ki živi v Jugoslaviji, pač pa bo zajela širši okvir, ker v tem primeru ne gre le za madžarskega pesnika pač pa za pesnika svetovne revolucije in za pesnika svobode Založniški podjetji Matica srpska v Novem Sadu in beograjska založba Nolit sta tiskali zbirko pesmi Sandora Petofija v prevodu oziroma v prepesnitvi v srbohrvaščino. Pesmi je izbral član srbske akademije znanosti in u-metnosti Mladen Leskovac. prevedla oziroma prepesnila pa sta jih Danilo Kiš in Ivan Lalič. Zavod za madžarsko zgodovino in kulturo v Novem Sadu in katedra za madžarski jezik na novosadski univerzi bosta organizirala znanstveno zborovanje, ki bo posvečeno primerjavi med delom Sandorja Petofija in literaturo jugoslovanskih narodov. Zgodovinarji književnosti so bili že povabljeni na to zasedanje, nekateri bodo prišli tudi iz Madžarske. Za sedaj še ni določeno kje bo to zasedanje, vendar računajo, da bo v Novem Sadu in ob tej priložnosti bo biblioteka Matice srpske priredila razstavo Petofi-jevih del, ki so prevedena v srbohrvaščino. Konec tega meseca ali v začetku februarja bodo pomemben zgodovinski dan obeležili s svečano sejo odbora za proslavo kul-turno-prosvetne skupnosti Vojvodine. Ustrezne šolske oblasti so pozvale učitelje vseh šol na področje avtonomne dežele Vojvodine naj posvetijo eno uro pouka materinega jezika pesnikovemu življenju in njegovemu delu. Učenci vseh šol v Vojvodini, ki nosijo pesnikovo ime bodo sodelovali v tekmovanju, ki bo povezano s Petofijevo ustvarjalnosto. To manifestacijo bosta skupaj organizirali novosadski Radio ter madžarski list «Jo Pajtasv. ŠESTA KNJIGA IZ «ZBIRKE» KOŽIČIČ JE V LENINGRADU V 16. stoletju so na Reki tiskali glagolske knjige Samih 80 let po izidu prve Gutembergove knjige je na Reki delovala tiskarna, ki je tiskala dela v glagolici, torej v hrvaščini Iz zgodovine vemo. da je Gutem-berg tiskal prvo knjigo okoli leta 1450. Samih 80 let pozneje pa so na Reki začele izhajati knjige, tiskane v glagolici. Ne glede na to, da je bila Reka vedno in torej tudi že tedaj tipično trgovsko in pristaniško mesto, je zanimivo, da so tam že tedaj izhajale knjige v glagolici torej v hrvaščini, kar vsaj posredno govori o nacionalni strukturi Reke v tedanji dobi. Ustavimo se pri teh glagolskih publikacijah. Glagolska tiskarna na Reki je začela delovati 1530. leta, ko je bila natiskana prva tiskana knjiga v tem mestu. V naslednjem letu so natisnili še več knjig v glagolici torej hrvaških knjig. Tiskane iaiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaitiitiiii»iiiiiiiviii«iiaiiiiiiiiiii,iiiiliiiliiBiiiliii,ii,,l||IIII|lllllulllllll|llllllllllllllltllll|]|IIIIKIIII||f||||||||||IKI|||)||II|1||||||aB|alu 4alanllliallllllttflllIXBUEIIIIIXIIIIIfllt|llllallllllllail11lll|IIIXBIIIIIIIalllllllllttilIlalllBlltIllallllllllllllltllBalllTRIIIIIIIllltflltllBHfalaIBI1lllallllflKllviatlllllltllnlllallllBllflIllaaBlllt NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Wemer Maser: ADOLF HITLER Legenda, mit, resničnost O Hitlerju je bilo napisanih veliko knjig in iz tematike o drugi svetovni vojni so že pred desetimi leti našteli 50.000 naslovov. Malo pa je življenjepisov o Hitlerju, kar je deloma razumljivo, ker je bilo premalo zanesljivih in dokazljivih podatkov. Bistvene odseke Hitlerjeve življenjske poti so biografi preskočili, pri posameznih zanimivostih pa so si pomagali z domišljijo. Sedaj počasi prihajajo na dan mnogi viri, ki so bili še nedavno nedostopni ali pa sploh neznani. \ Neznani so bili dokumenti o Hitlerjevi družini ker so diktatorjevi sorodniki molčali. Ko pa je Werner Maser izdal dve knjigi, posvečeni nacističnemu gibanju, so se oglasili prijatelji, sošolci, sovražniki Hitlerja in druge priče ter so pričeli prihajati na dan podatki. Zdaj lahko Hitlerjevo življenje obnovimo brez vrzeli, pravi v uvodu k svoji knjigi Werner Maser, katerega knjigo, biografijo o Hitlerju smo dobili ob koncu leta tudi v slovenščini. Slovensko izdajo je pripravila Državna založba Slovenije, prevedel jo je Silvin Košak, spremno besedo pa je napisal Dušan Bi-ber. Razen tega je na platnicah objavljena še dodatna spremna beseda Vlada Vodopivca. O samem značaju knjige pove dovolj že dejstvo, da je to biogra fija. Vendar bo nepoučen bralec ob tej besedi pomotoma smatral, da bo iz te knjige nadrobno spoznal Hitlerjevo življenjsko pot od mladih dni do smrti v berlinski palači leta 1945. Očitno je, da pisatelj ne obravnava tistega, kar je širši javnosti več ali manj že znano in da na pr. delovanje Hitlerja kot: politika in državnika obravnava na skromnih dvanajstih straneh. Uvodno poglavje je posvečeno poreklu in družini, naslednje, otroškim in mladostnim letom. V tretjem poglavju je govor o Hitlerjevi mladosti, ko je hotel postati umetnik in arhitekt, naslednje pa Hitlerjevi udeležbi v prvi svetovni vojni. Če je vseh poglavij devet, nam je že iz te razporeditve snovi vidno, da je pisatelj razmeroma veliko prostora posvetil tistemu obdobju Hitlerjevega življenja, ko je bil ta poprečen avstrijski malo-meščan; ko je hotel uspeti v svetu umetnosti in arhitekture in ko je bil še daleč od svojih dejanj, čeprav je o svojem uveljavljanju in o svojih idejah o svetu že začel razmišljati. Največ zvemo o Hitlerjevi osebnosti v samostojnem poglavju. Posebej je govor o Hitlerjevem odnosu do žensk, o njegovih boleznih in na koncu še o njegovih vojaških in strateških sposobnostih. Tistega torej, kar bi poprečen bralec v tej biografiji pričakoval, v knjigi ne bo našel, čeprav bo seveda odkril novo podobo Hitlerja. Ni pa ta podoba zaokrožena, ker nam pravzaprav pisatelj knjige slika le odlomke, ki ne dajejo celovite podobe, že v tem pogledu bo slovenski bralec nad najnovejšo knjigo, ki govori o nacističnem diktatorju, najbrž razočaran. Pričakoval bo več, zlasti še, ker avtor knjige v uvodu obračuna Z vsemi dosedanjimi podobnimi deli in jih označuje če že ne kot zgrešene in zlonamerne pa vsaj kot slabe. Verjetno pa bo slovenski bralec nad knjigo, ki je precej težko pisana in skuša biti bolj znanstveno delo kot pa poljudna biografija, razočaran tudi zaradi njenega obravnavanja snovi. Medtem ko v svoji spremni besedi Vlado Vodo-pravi, da je Maserjeva bio- grafija odlično in temeljito znanstveno delo, pa je Dušan Biber mnogo bolj kritičen. In skoraj bi rekli, da ima bolj prav. Werner Maser je očitno hotel Hitlerja počlovečiti in mu odvzeti ves nimb. vso legendo in vse tiste oznake, s katerimi so ga okarakterizirale dosedanje biografije. Toda ali je šel pri tem predaleč ali pa je kot Nemec hotel prikazati Hitlerja kot poprečnega človeka, ki ga je o-kolje napravilo za zločinca, kot ga poznamo danes v zgodovini. D. Biber upravičeno poudarja, da so ameriški psihologi in psihiatri proučili Hitlerjevo osebnost in ga kot človeka označili vse drugače kot ga skuša kot lepega prikazati avtor biografije W. Maser. Ta pa pr«% dq $ifler ni 541 psihopat, 'teviveč 'poprečen, ambiciozen, človek, da ni bil seksualno abnormalen, da je bil poprečno nadarjen za slikarstvo in arhitekturo in da se je uveljavil bolj zaradi slučaja kot pa zaradi pomanjkanja vsakega talenta. Zdi se nam torej, da človeška rehabilitacija Hitlerja, kot jo poskuša v svoji biografiji dati Wer-ner Maser, ni najbolj posrečena. Ob tem pa se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje umestnosti slovenske izdaje take knjige. Saj po-j tem, ko knjigo odložimo in ko vi-\ dimo, da v njej niso niti ome-| njena uničevalna taborišča, Hitlerjev odnos do Ž:dov pa le ob analizi značaja, ostanemo nekoliko perpleksni. Sl. Ru. Največji naftovod na svetu MOSKVA, 11. — Letos bo začel v Sovjetski zvezi obratovati najdaljši in tudi največji naftovod na svetu. Dovajal bo nafto iz Samotlora do čistilnic nafte v Volškem bazenu, odtod pa bo dovajal nafto tudi dalje v ostale socialistične dežele na Zaho- Samotlor je izredno bogato ležišče nafte v zahodni Sibiriji. V letu 1971 so samo iz tega ležišča načrpati 14 milijonov in pol ton nafte, hkrati pa so ze lani in bodo letos ter v prihodnjih letih večali zmogljivost črpalnih naprav tako da bo naftno ležišče dajalo čez dve leti že od 70 do 80 milijonov tori «črnega zlata* na leto. Naftovod iz Samotlora do Volge in dalje proti zahodu bo dolg 3100 kilometrov. Sestavlja ga dolga veriga cevi s premerom 1220 milimetrov to se pravi z obilnim metrom premera. K zmogljivosti naftovoda bo pripomoglo tudi to, da bo vzdolž naftovoda delovalo 24 velikih črpalnih naprav, FRANCOSKI ZNANSTVENIK OPOZARJA V človekovem življenju že mnogo preveč kemije Razne mutacije bi bile lahko posledica napačnega krmljenja živali Prevelika in napačna uporaba zdravil z vsemi ustreznimi posledicami TOKIO, 11. — Japonska ne da jfsJfljfljae, vize Micku Jaggerju, članu ansambla 'Rolling Stones. Sicer ni rečeno, zakaj Japonci Jaggerju ne dovolijo, da bi prišel v njihovo deželo, vendar se domneva, da je temu vzrok uživanje mamil. Ta pa spravlja v nevarnost gostovanje tega ansambla, ki bi se moral začeti v februarju. Doslej je razprodanih že 55.000 vstopnic za koncerte. Del čistega dobička bi moral iti v dobrodelne namene. PARIZ, 11. — Francoski filozof in pisatelj Jean Paul Sartre je sporočil ljudski knjižnici v Beogradu, da bo 6. aprila letos ob obletnici nacističnega bombardiranja Beograda, pri čemer je zgorel v požaru ves zaklad te izredno bogate ustanove, poslal beograjski biblioteki kot svoj poklon del rokopisa svojih romanov o drugi svetovni vojni. Zadeva se zdi nekoliko pretirana, skoraj nemogoča, vendar jo prikazujejo kvalificirani ljudje, ljudje ki so dovolj kritični, da jim lahko verjamemo. Zadevo je sprožil francoski znanstvenik Mau-rice Pasquelo, ki zatrjuje, da val erotizma, ki je zajel nordijske dežele in ki se vedno bolj bliža zahodni in južni Evropi in ki se izraža tudi v tem. da je vedno več duhovnikov, ki se ženijo, da je vedno več ljudi, ki si pustijb dolge lase, da bi s tem oponašali ženske, da je vedno več pojavov spremembe spola, da skratka vse to izhaja — verjetno — iz nekega prehrambenega razloga ali vzroka, kajti ljudje se hranijo čedalje bolj z mesom živali, ki jih živinorejci krmijo z raznimi preparati, v katerih je veliko hormonov. Francoski psiholog pravi, da njegove teorije ne smemo vzeti kar tako. brez določene rezerve, hkrati pa meni, da bi bilo treba o nje.i razmisliti. Značilno je, pravi francoski znanstvenik, da je leta 1965 neka skupina ljudi smatrala za potrebno, da se v Franciji ustanovi združenje za pomoč bolnikom, ki trpijo za hormonalnimi motnjami. In kdo so ti ljudje, točneje kdo so bili ti ljudje. To so tisti posamezniki, ki bolehajo za boleznijo ki se ne more povsem precizno diagnosticirati, ki se pa kaže z določenimi izrazitimi znaki: nesposobnost, da bi se našla harmonija z lastnim seksom, z drugimi besedami gre za ljudi, ki po svojem spolu pripadajo brez dvoma moškemu spolu ki pa hkrati kažejo izrazita nagnjenja, ki so značilna za ženske, gre za ljudi, ki so čutijo ženske, pa čeprav so po vseh zunanjih znakih moški. O tem priča tudi to, da je vedno več ljudi ki so v zadnjem času «v modi* kot «travestiti*. O tem pojavu menda ni vredno izgubljati časa, saj smo pred nedavnim mogli brati o škandalu v ne kem znanem nočnem lokalu. Lokal je nekaj časa imel zelo ve liko občinstva, ker so bila dekleta, ki so se slačila, močno «ve likodušna*. Nato pa se je odkrilo, da to sploh niso bila dlekleta. pač pa mladeniči, ki so se primerno «podložili», da bi njihove obline delale čast vsakemu dekletu. V začetku smo reki, da je zadeva nekoliko čudna, vsaj pretirana in da jo človek mora spre jeti z določeno skepso. Tudi sam francoski strokovnjak, opozarja na to in se hkrati sprašuje ati ni za to metamorfozo, ki smo ji v tolikerih primerih priča, kriva neka mutacija že pred rojstvom, mutacija, ki jo je nehote povzre čila mati, ko je že v tretjem ali četrtem mesecu nosečnosti torej v dobi, ko je bil spol bodočega otroka že določen, jemala v hrani prevelike doze ženskih hormonov. Vemo namreč, da ponekod hranijo žival s hormonskimi preparati, da bi bolj naglo rastle in se bolj naglo redile. V zvezi s tem je prišlo pred leti tudi do škandalov. Toda o tem kaj več po-Motiv iz Gročane (Foto M. Magajna) zneje. liiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiinmHiiiiiHiiuiiaiiiHiiiiiuiHiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniMiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiM Ognite se v svojem delu prevelike drznosti. Zadoščenje za one. ki ljubijo umetnost. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Nenadoma boste razvil izredno živahno finančno dejavnost. Prehodno čustveno razočaranje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes ne tvegajte preveč, posebno DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kar ne v zvezi z denarjem. Doživel najhitreje popravite napako, ki ste boste izredno prijetno srečanje, jo bili .pravkar storili. Vaša površnost bo vzrok nekega zapletljaja. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Z nekim dolgoročnim načrtom boste imeti več sreče kot se vam zdi. Dobra beseda vas bo povsem pomirila. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ugodne okoliščine vam bodo omogočile lep pokleni uspeh. Počutil se boste umirjenega in srečnega. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne ogrožajte svojega trdnega poslovnega položaja z neumestnimi nakupi. Ogibajte se novih prijateljstev. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Vaši načrti sq preveč zapleteni da bi ge mogli naglo uresničiti. Ljubljena oseba stalno misli na vas. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Vaši načrti se bodo lepo razvijali. Prišlo bo do iskrenega razgovora z drago osebo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan ne bo uspešen, posebno ne v poklicih, ki zahtevajo diplomatičnost. Vaša čustva do neke osebe se bodo ohladila. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne obupajte, raje skušajte z vsemi močmi doseči svoj cilj. Pozabite na stare spore. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nadaljujte s svojim delom, kljub kritikam znancev. Skupni načrti bodo utrdil tudi družinske vezi. Ne glede na to, drži da so v Franciji v zadnjih časih zebele-žili naglo naraščanje števila ljudi. pri katerih ne vedo, kateri spol prevladuje. Leta 1965 so v Franciji našli dvajset takšnih oseb, pred dvema letoma jih je bilo 2500, po mnenju nekega znanega francoskega strokovnjaka pa bo konec leta 1975 takih spolno nedoločenih ljudi že najmanj 15 000. Glavne krivde za to morda ne moremo pripisati izključno tako imenovanim estrogenom, to se pravi ženskim hormonom ki so vedno bolj v rabi in katerih učinek na «blažitev* moškosti je vsekakor ugotovljena. Toda še nobenemu znanstveniku ni doslej uspelo povsem točno dokazati, kako deluje kemična in hormonalna sestavina, ki smo jo tako ali drugače posredovali človeškemu organizmu. Brez dvoma imajo ustrezne posledice, določen vpliv tudi razni antibiotiki, ki se v vedno večji meri uporabljajo pri krmljenju živine. Eden od teh antibiotikov je na primer tudi tetraciklin. Ta se ohranja dolgo časa v mesu in prehaja v določenih količinah tudi v kravje vime tako da more v kozarec mleka krav, ki so se hranile tudi s tako preparirano krmo, priti tudi do deset enot tetraciklina. In če človek redno pije takšno mleko in pogosto ter v večjih količinah uživa meso, ki vsebuje takšne antibiotike. potem lahko čuti ustrezne posledice, kajti tudi manjše količine antibiotikov morejo v daljšem razdobju negativno, torej škodljivo vplivati na človeški organizem, še več, tudi če večje količine antibiotikov ne bi imele dirugih, stranskih posledic, je gotovo, je neizpodbitno, da se klice nekaterih bolezni privadijo na antibiotike in v primeru bolezni je uživanje antibiotikov neučinkovito. Menda najbolj drastičen primer tega so doživeli pred kakimi de- setimi leti nekje na Angleškem. Pravimo drastičen onmei zato, ker sta bili v zadevo vpletem neka bolnišnica jn njena ekonomija, to se pravi njena farma. V neki bolnišnici so ob neki epidemiji tifusa zaman skusali ■ pocientom pomagati z nekim sredstvom, ki so ga tedaj in ga še danes sma trajo za najučinkovitejše sredstvo . proti tifusu. Vse velike doze antibiotika niso zalegle. Pacienti so bolehati dalje in šele dolgo pozneje okrevali nekako «po naravni poti*, torej brez pomoči zdravila. In kaj se je bilo zgodilo? Na farmi bolnišnice, kjer so rediti živino za potrebe bolnišnice, so mesece prej uporabljali pri krmljenju isti: preparat, isti antibiotik, ki so ga nato posredovati pacientom, ko je bolnišnico zajela epidemija tifusa. Antibiotik sicer pospešuje rast živine, toda s telečjim in govejim mesom je prišel tudi v organizem pacientov in v trenutku, ko bi bil moral pomagati proti klicam tifusa, ni zalegel, ker so se organizem in z njim klice tifusa nanj navadile ali postale nanj rezistentne, kakor strokovno pravijo temu. Ko smo tako prikazali, kako lahko neprijetno vpliva «kemija» na človeka, da mu celo spremeni spol, ali da pretirana raba kemije oziroma njenih izdelkov lahko pripelje do položaja, v kate rem so se znašli tifusarji v angleški bolnišnici, si oglejmo še en primer, ki sicer ni nevaren, niti ne ne všečen, ki pa tudi govori o tem, kako je človekov organizem preveč povezan s kemijo. Mnoge naše gospodinje vedo, da je jugoslovanski sladkor «nekako čuden», toda «čudno rumenkast*, skoraj celo «umazan», medtem ko je naš sladkor tako lep, bel, pravi kristal. In vendar ni vse tako. Sladkor, ki pride iz sladi sladkorne pese, je rumenkaste ali ce- (Nadaljevanje na 6. strani) so bile v tiskarni Šimuna Kožičiča. Doslej se je vedelo za pet tovrstnih publikacij, pred nedavnim pa so v Leningradu odkriti še eno knjigo, ki je bila tiskana v glagolski tiskarni na Reki. Prva hrvaška knjiga, ki je bila tiskana v tiskarni Šimuna Kožičiča na Reki leta 1530, je bil verjetno iBukvan, to se pravi nekakšen abecednik torej učna knjiga v hrvaščini v glagolici. Druga knjiga je bila «Oficii». Je to glagolska knjiga z molitvami za mrtve, če za že omenjerii bukvar ne vemo točno, kdaj je izšel, računa pa se leto 1530. se za knjigo «Oficii» ve, da je bila dotiskana 15. decembra 1530. leta. Tretja knjiga ki je izšla v tedanji dobi iz tiskarne Šimuna Kožičiča je «Misal hruackh to se pravi hrvaški misal ali hrvaška mašna knjiga. Ta knjiga je izšla 28. aprila 1531. leta, že nekaj dni pozneje in sicer 2. maja 1531 pa je izšel obrednik «Knjižice krsta». Peta knjiga iste «prve zbirke* je nosila naslov «Knižice od žitie rimskih arhijereov i cesarom. Knjiga je bila dotiskana 25.5.1531. leta. Zadnja knjiga vsebuje v glavnem zgodovino rimskih cesarjev in dostojanstvenikov in je po vsej verjetnosti preprost prevod iz latinščine. To je bila tudi zadnja knjiga, ki je bila doslej znana, medtem ko je bila knjiga «Oficii», za katero se meni, da je izšla kot druga, prva knjiga, v kateri se omenjata hkrati tiskamar Šimun Kožfičič in «Rika». to se pravi Reka pa kot mesto, v katerem je delo izšlo. Sedaj pa se je seznam doslej odkritih izdaj reške glagolske tiskarne razširil še za eno knjigo. Gre za «Knižice od bitie redovnič-kogav. ki so jo tiskali prav tako «v Rici* v tiskarni Šimuna Kožičiča v času «kapitana ričkoga Mikule Jurišiča». kot je navedeno v knjigi, ki je bila dotiskana 27. maja 1531. Če upoštevamo da so to dela v glagolici, nadalje da je bil lastnik tiskarne Šimun Kožičič, nadalje, da se v knjigi jasno govori, da je bila knjiga tiskana «v Rici», to se prav na Reki in, končno, da je bila poslednja knjiga, ki .se omenja, tiskana v času «kapttana ričkoga Mikule Jurišiča», nam vse to dovolj zgovorno priča, da je bila tedaj Reka izrazit hrvaški kulturni center. Vest o tej publikaciji izhaja sicer iz leta 1905, ko je bilo to objavljeno v tedanjem Petrogradu, oziroma sedanjem Leningradu. Toda šele sedaj se je točno zvedelo, da obstaja ta knjiga v «Publični bibloteki Saltykova - Ščedrina*, to se pravi v javni knjižnici v Leningradu. Gre za priročnik manjšega formata, kakršne so bile tudi druge publikacije iz reške glagolske tiskarne, kot na Drimer že omenjena «Bukvar» in «Knižice krsta* Knjiga šteje komaj enajst listov torej 22 strani in na vsaki strani je 25 vrstic teksta razen na prvi in zadnji strani, ko je teksta manj. Po svoji tehnični opremi je to skromna izdaja. Ima le eno večjo inicialo, ki so bile tedaj hudo v mod. vendar se na tej iniciali ponovno potrjuje, da gre za izdajo iz reške tiskarne. To potrjuje tudi nekakšen «znak firme* na zadnjem listu, kjer je del teksta stavljen v obliki trikotnika, pod njim pa je kvadratni «žig» ali če hočemo tipografski znak tiskarja in založnika Kožičiča, tiskarski znak, ki prikazuje ščit in na njem TRST A 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola: pogled v vesolje; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Petrassijev Koncert št. 7; 19.10 S. Grossi: «Premoženje»; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalni in instrumentalni koncert; 21.15 V plesnem koraku; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 16.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Dopoldanska glasba;’ 9.00 Glasbena galerija; 10.00 Melodije; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Slavne klavirske skladbe; 16.40 Ital. zbori; 17.00 Tops pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktail; 19.00 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Tops hits; 21.30 Sirnf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8 00, 13.00, 15.00 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja giasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 13.15 Nat «King» Cole; 13.27 Strnjena komedija; 14.10 Ital. popevke; 15.10 Program za mladino; 17.05 «Sonč-nica»; 19.10 Sindikalno-ekonomska panorama; 19.25 Operne skladbe; PETEK, 12. JANUARJA 1973 20.20 Ponovitev programa; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila; 7.40 Fred Bongusto in O. Colli; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče III. PROGRAM 10.00 Koncert: Mozart, Smetana, Janaček; 11.40 Sodobna ital glasba; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.15 Violončelist Rostropovič: 16.15 Brahmsove skladbe; 1815 Gospodarska rubrika; 18.30 O voznosti cest; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Zdravstvena oddaja: Nalezljive bolezni; 21.30 Nadaljevanka. SLOVENIJA 7.00, 8.00 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Glasbena pravljica; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Risto Savin: drugo dejanje «Lepe Vide»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Schoenberg: Suita za klavir; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Orkester Franka Pourcela; 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali»; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Gorenjci; 20.00 Tekmovanje amaterskih zborov; 20.30 «Top-pops»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Poljudna znanost: obisk v muzeju; 13.30 Dnevnik; 14.00 Šola; 17.00 Glasbeni spored'; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.15 Iz mojega dnevnika; 18.45 Glasbeni spored; 19.15 Vohuni v odporniškem gibanju; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Aktualnosti; 22.00 Glasbena prireditev: harmonika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Pirandello: «Vestire gli ignudi*. JUG. TELEVIZIJA 17.45 Veseli tobogan; Radovljica; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar; 18.40 Vzgojni problemi: Razvada ali motnja; 18.50 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film; 19.10 Naš ekran; 19.45 Risanka; 20.00, 22.40 TV dnevnik; 20.30 «Zločin in kazen* — I. del filma; 22.20 Dokum. film o Topo-Ijevu. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 «Laramie» — film; 21.20 Slov. slikarji: V. Makuc; 21.30 Zabavna glasba. leoparda, znak, ki ga zasledimo tudi na ostalih publikacijah, o katerih smo že govorili. Knjižica vsebuje razne zakone in kanone, ki govore o življenju redovnikov, kar se da razbrati že iz samega naslova. Knjižica je po vsej verjetnosti prevedena iz latinščine. To dokazujejo tudi posamezni latinski izrazi, ki so ostali v svojem izvirniku, pa čeprav so tiskani v glagolskih črkah. Delo je po vsej verjetnosti pripravil, priredil in tudi prevedel sam Šimun Kožičič, ki je bil po rodu iz Zadra. Umrl je leta 1536, znan pa je bil tudi po svojem nastopu v Rimu 1513. leta, ko se je potegoval za organizirano obrambo proti Turkom ter za reševanje Hrvaške. Znano je tudi, da Kožičič ni bil le organizator in podpornik reške tiskarne, pač pa se je ukvarjal tudi z urejanjem publikacij, prevajanjem, celo. s korekturo stavka. V posvetilu v knjigi «žitia» Šimun Kožičič trdi, da je jezik v teh publikacijah sicer slab in šibak in da se mnogi sramujejo ga uporabljati, vendar da se on trudi, da jezik popravi. Šimun Kožičič je bil namreč škof torej razumnik, ki pa je v tej dobi, ko je bila v rabi latinščina, uporabljal svoj materni jezik. Leningrajski izvod knjižice je edini izvod, kar so jih doslej našli. Odtod njegova izredna vrednost. NA FILMSKIH PLATNIH Blake Edivards: «Wild Rovers» «Wild Rovers* (Uomini selvaggi, 1971) je odličen film ameriškega režiserja Blakea Edmardsa. Edivards se je odslej izkazal predvsem v komični zvrsti, a že v prejšnjem filmu «Darling Lili» (Operazione Crepes Suzette) je odlično spajal dramo in komedijo. «WHd Rovers» pa je melanholičen mesten s stalno dramatično atmc&jeio. V njem se odvija razmišljanje o nesmiselnosti življenja, kakršno je možno v predstavljeni družbi. «Sin-teza» filma je morda v prizoru, ko mladi protagonist umre, medtem ko se starejši prijatelj zagleda v sončno luč, ki spominja obenem na zoro in zaton (odlična fotografija Philipa Lathropa); nevtralizacija protislovij (glej npr. enačbo starost - mladost v protagonistih) je bistvo filma, a v imenu zavračanja družbene realnosti Le to je morda preveč predpostavljeno, odkupi pa ga dosleden razvoj sloga, ki pozna le malo padcev. V glavnih vlogah nastopajo Willwm Holden, Ryan 0’Neal, Karl Malden, Lynn Carlin. J. A. Nieves Conde: «Diabolicamente sole con il delitto» Italijansko - španska proizvodnja «Diabolicamente sole con il delitto*, ki jo je režiral Jose Antonio Nie ves Conde, je zmes krimnalke ti-erotičnega filma. Igrajo Mans“ Mell, Silva Koščina, Stephen Boyd, Fernando Rey. Ker film ni vreden daljše ocene, se ga splača uporabiti, kolikor o mogoča neko splošno razmišljanje. Vedno bolj se poprečni, običajni filmi poslužujejo prvin «modemega» f ilmskega izraza. S tem pa še nisc zanimivejši. Dokazujejo le, da ino vacije v jeziku same na sebi niso odločilne, da je v filmu bistvena prisotnost nekega doživetja, ki ob staja pred filmom samim. V tem filmu Nievesa Conda ni govor o kakem doživetju, imamo opraviti z industrijskim proizvodom v najslabšem pomenu besede. Interpretacija igralcev je popolnoma shizofrenična in ne vzbuja zanimanja (čeprav je Rey velik igralec, čeprav je Marisa Mell zanimiva); zato t. i. erotični prizori nimajo v resnici nič erotičnega. Paul Williams: «The revoIutionary» Ameriški film Paula Williamsa «The Revolutionary» (ll rivoluzie-nario) pripoveduje zgodbo mladeniča, ki se prepušča radikalnim ih revolucionarnim vplivom bolj zaradi neodločnosti kot zaradi prepričanja-Protagonist Jon Voight, ki se je izkazal v Schlesingerjevem «MidnigM Cowboy» (Un uomo da marciapiede)• je precej prepričljiv v svoji vlogi Drugače pa je film skromen, nel vsebuje ne idejne globine ne sposobnosti poglabljanja psihologij in p°’ ložajev. Elaine May: «A New Leaf» Elaine Mag je režiserka (ob svo jem prvencu), scenaristka in protagonistka ameriške filmske komedij «A Nem Leafn> (E’ ricca, la sp°s° e 1’ammazzo, 1970); verzijo, ki j® gledamo, je žal predelala proizvodnja Paramount proti volji avtorice-Rezultat je vsekakor hvalevreden-Cinična zabava, ki izvira iz spretnih dialogov in iz situacij. vzbuia smeh in je iskrena. SoprotagoniS1 Walter Matthau je izvrsten. S. G. ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE ZARADI POMANJKANJA SNEGA VČERAJ NA VIŠARJAH LE SLALOM IN ŠE TA NI BIL VELJAVEN ZA EP V Zmago si je zagotovil izkušeni Švicar Adolf Rdeti TRBIŽ, 11. — Zaradi pomanjkanja snega so morali predvideni veleslalom na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Višarjah, veljavnem za evropski pokal, spremeniti v slalom. Ker pa so na tem tekmovanju danes nastopili isti tekmovalci kot včeraj, današnji slalom ne bo velja! za evropski pokal. Drugi trbiški slalom torej ne bo spremenil lestvice FIS za evropski pokal. V današnjem slalomu je zmagal v 1. vožnji mladi italijanski smučar Fausto Radiči, medtem ko je moral Gustav Thoni zaradi dveh napak med vrati odstopiti. V drugem spustu pa je prevladal izkušeni Švicar Rosti. Na splošno se je danes Italija kot ekipa zopet dobro izkazala, saj se je kar 5 njenih tekmovalcev uvrstilo v deseterico najboljših. Po tekmovanju so najboljši italijanski tekmovalci odpotovali v Wengen, kjer se bo v soboto začelo mednarodno tekmovanje za SP. Lestvica današnjega slaloma: 1. Adolf Rosti (Švd.) 97”48 2. Tino Pietrogiovanna (It.) 97”5! 3. Eberhard Schmalzl (It.) 4. Heini Hemmi (švi.) 5. Max Rieger (ZN) 6. Werner Zigl (Av.) 7. Ilario Pegorari (It.) 8. Helmut Schmalzl (It.) 9. Fausto Rarici (It.) 10. Hans Zingre (Švi.) 11. Manfred Wallinger (Av.) 100”4| 12. Miloslaw Sochor (ČSSR) 101”3| 97”8<1 97”1 89”2 98” 61 99”2i 99”0 99” 0’ 00”4i ŠZ DOM organizira v nedeljo, 14. januarja ob 9. uri v prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici NAMIZNOTENIŠKI TURNIR ZA ZAČETNIKE. Vpišejo se lahko vsi mladinci z Goriškega, ki še niso dopolnili 14. leta starosti. Turnir velja za karton «Šport za vsakogar«. 13. Henry Brechu (Fr.) 14. Roland Roche (Fr.) 101”72 102”09 V MADONNI Dl CAMPIGLIO Švedi osvojili še tretjo zmago (na 3x10 km) MADONNA Dl CAMPIGLIO, 11. — Švedski smučarji so zabeležili že svoj tretji uspeh v mednarodnem tednu smučarskih tekov v MDC. Osvojili so namreč prvo mesto tudi v moški štafeti 3x10 km. Glavni tvorec njihove zmage je bil odlični Magnusson, ki je tekel v prvi menjavi. Lestvica: 1. Švedska 2. Nemčija 3. Norveška 4. ČSSR 5. Finska 6. Italija 7. Bolgarija, Norveška B, 10. 1.32’29”70 1.33’03”02 1.33’52”47 1.34’52”45 1.35’09”36 1.35’45”80 8. Nemčija B, 9. ČSSR B, 11. Bolgarija B, 12. Francija B, 13, Italija B, 14. Bolgarija C, 15. Poljska. V ŽENSKEM SLALOMU Ducrosova utrdila svoj naskok na lestvici za EP FLUMS, 11. — Francozinja Martine Ducros je zmagala v slalomu v Flumsu, veljavnem za evropski ženski pokal. Na odlično 2. mesto se je uvrstila Italijanka Giordani jeva. Lestvica današnjega slaloma: 1. Martine Ducros (Fr.) 95”04 2. Claudia Giordani (It.) 95”74 3. Patricia Sigel (Fr.) 97”57 4. I. Eberle (Av.) 97"62 _______________________________________ 5. V. Iliffe (VB) 98”41 ttUAMiiiiiiiiimmiiiiiiiimmiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiii NOGOMET JUTRI V NEAPLJU ITALIJA ZA SP PROTI TURČIJI Kljub odsotnosti Mazzole so Italijani veliki favoriti Mrzlični «count down» pred tekmo s Turčijo. Nasprotnik res ni tak, da bi to mrzličnost opravičeval, vendar je značilna «sposobnost» i-talijanskih nogometnih krogov, da Vsak dogodek napihnejo in nato razčlenijo pod drobnogledom, kot bi bil življenjske važnosti. Če bi hoteli biti zlobni bi lahko podčrtali, da je imel Valcareggi tokrat veliko sreče. Poškodba Mazzole mu je hamreč rešila večno dilemo poveza-ye tega igralca z Rivero. Je pa tako: sedaj ko manjka je Mazala povsem nenadomestljiv. Rive-ra pa, revež, ne vemo kako bo lahko igral brez njega. Italija ima končno srednjega napadalca, kot si ga je vedno želela- Da, o Chinagli so sanjali dol-Sia leta. Sedaj na je že precej ljudi, ki se sprašuje, ali ni Ana-stasi trenutno v boljši formi in zakaj ga Valcareggi ne uporablja. Moštvo je treba pomladiti! Pravilno, vsi so za to! Ko pa Valca-raggi skliče nove. mlade, nadarjena branilce, je že kdo, ki teče k r^acchettiju v upanju, da bo slednji dal povod za nove polemike (stari Giacinto pa je bil precej lar v izjavah). Tako torej potekajo tudi pripra-va za to tekmo v precej razburljivem vzdušju. Če bi drugih ne bilo, bi na vsak način k temu pri-Pamoldi Neapeljčani, ki so v sredo, na treningu proti mladinskemu domačemu moštvu, precej napolnili stadion: 18.000 gledalčevi!) Mlade domačine pa so tako spodbujali. da so po izenačenju celo metali petarde. Brali sta prav: izenačenje. Državna reprezentanca je remizirala z mladinskim moštvom Napolija. Toda Turki so verjetno slabši, saj so zgubili tudi proti Luksemburgu, ki ni nobena nogometna «pošast». In res. edini ki se ne razburjajo so ravno oni: že pripravljene žrtve, za katere se računa samo koliko golov bodo dobili. Kaj pa oni sami pravijo o tekmi? Dobra polovica moštva je prepričana. da ni nobene možnosti, so pa nekateri, ki le trdijo, da neodločen rezultat ni nemogoč. Na vsak način pa slednji dodajo, da bi bilo to zanje le prestižnega pomena (točneje: slepa kura...) * # * * FIRENZE, H. — V okviru priprav za tekmo z istovrstno ekipo Turčije je italijanska nogometna reprezentanca «under 23» odigraia prijateljsko tekmo proti amaterskemu moštvu Levane. Bolj kot rezultat (11:0) je trenerja Bearzota in sodelavce razveselila precejšnja povezava mfed igralci, čeprav so bili slednji praktično šele drugič v istem moštvu. Najuspešnejši med napadalci so bili Villa, Pulici in Bergamaschi, na sredini igrišča pa je igro vodil ReCeconi. V zadnjem trenutku je moral trener odpustiti iz izbora kandidatov obolelega branilca Orialija, katerega je zamenjal domačin Roggi. Ekipa bo že danes odpotovala v Ankaro. 6. A. Leibetseder (Av.) 7. S. Zemmek (It.) 8. M. Rommel (Švi.) 9. T. Bracelli (It.) 10. M. Mandrilpon (Fr.) Skuipna lestvica za SP: 1. M. Ducros (Fr.) 2. M. Couttet (Fr.) 3. C. Giordani (It.) 4. C. Tisot (It.) 5. A. Strauib (Av.) 6. I. Eberle (Av.) 7. B. Hauser (Av.) 8. G. Hauser (Av.) in C. Puig (Šp.) 10. E. Peter (Av.) 98”48 99”39 99”63 150”04 100”13 76 67 45 45 27 26 21 20 18 SION, 11. — Moško smučarsko tekmovanje za EP v Sionu, ki bi moralo biti na sporedu 20. in 21. t.m., so zaradi pomanjkanja snega odpovedali. BOKS Američane je pri izvajanju njihovih poslov res težko najti nepripravljene. Čeprav je trenutno zanimanje ljubiteljev boksa osredotočeno na dvoboj med Frazierem in Foremanom, ki se bosta potegovala v torek, 23. t. m. za naslov svetovnega prvaka težke Kategorije (dvoboj bo zvečer istega dne tudi. na TV), veliko govora pa je ludi o ponovnem srečanju med Ciayem in Frazierom, je bilo seveda treba imeti pred očmi tudi tretjo možnost. Ko bi namreč Fo-reme-n proti pričakovanja odvzel Frazieru naslov, bi njegov dvoboj Clayem postal skoraj neizbežen. Iz Salt Lake Cityja je zato prišla mlademu izzivalcu ponudba poldrugega milijona dolarjev za srečanje Clayem, seveda, pod pogojem, da prej premaga dosedanjega prvaka. Poleg te že izredno visoke vsote (skoraj 900 milijonov lir), bi Foreman imel še pravico do 40% čistega dobička pri prodaji vstopnic V 2. amaterski nogometni ligi je v preteklem kolu Breg izsilil delitev točk in je tako slavil majhen «jubilej» . deseti remi v letošnjem prvenstvu ........................................................... KOŠARKA POKALNA TEKMOVANJA Simmenthalu bo težko v povratnem srečanju Lažje delo bo imela v drugi (domači) tekmi Crvena zvezda V torek in sredo so bila na sporedu prva polfinalna srečanja raznih evropskih košarkarskih pokalov. Največ zanimanja vlada seveda za pokal evropskih prvakov. V A skupini sta obe domači ekipi zmagali z rezultatoma, ki sicer ne pomenita gotove zmage v skupnem seštevku. To velja predvsem za izraelski Maccabi, ki je premagal jugoslovanskega prvaka Crveno zvezdo z izidom 113:102. Enajst točk razlike pa bi Simonovič in tovariši morali zlahka prebresti: odvisno bo pa od obnašanja, ki ga bodo imeli štirje (!) Američani Macca-bija na tujem isri-šču. Sla vi ja Praga — Ignis Varese: Zedniček (levo) se bori za žogo pod košem z Italijanom Zanatto Nekoliko težje bo za Simmenthal, ki je v Madridu podlegel Realu s 76:94. Tudi Italijani imajo precej opravičil, predvsem bolezen Kenneya in IeMinija, ki sta nastopila brez treninga, Španci! pa so z Američanoma Luykom in Braben-derjem ter Nemcem Thimmom zelo nevarno moštvo. V drugi skupini ni takšne izenačenosti: Ignis je v Varese ju po zaslugi Rage precej visoko premagal praško Slavijo (103:80), o dvoboju med Dinamom jz Bukarešte in CSKA iz Moskve pa še nimamo poročil, čeprav je uspeh Romunov res malo verjeten. Med italijanskimi prvaki je, kot rečeno, zablestel Mehikanec Raga, ki je morda (polemično) zaigral na izredni ravni. Kot je znano, je bil do lani stalni član ekipe, letos j pa ga je izpodrinil Morse, izredno točen toda mani borben Američan, ki trenutno vodi na lestvici strelcev v italijanskem prvenstvu. # # * Tudi v pokalu pokalnih prvakov je prišlo do prvih srečanj. V vsaki skupini so tu le tri moštva, zato je vsakokrat na sporedu le eno srečanje. Mobilquattro, «pepelka» italijanskega prvenstva, je premagal Spartak iz Brna kar s 109:83. Stvar je toliko bolj nerazumljiva, ker so bili za uspeh zaslužni isti igralci, ki v prvenstvu ne morejo priti do zmage: Američan Grey, ki bi moral biti okrepitev moštva, je bil namreč edini, ki ni zablestel. V drugi skupini pa je Jugopla-stika odpravila Juventud iz Bada-lone z 90:72. Rezultat sicer ni posebno visok, je pa že razveseljiv, saj je splitsko moštvo trenutno v hudi krizi (glej vrsto neuspehov v prvenstvu). Jugoplastiki je očitno pomagal povratek Tvrdiča, katerega odsotnost je taka katastrofalno vplivala na celotno moštvo. Vsekakor pa bo v povratnem srečanju v Španiji trda. * * * Med ženskami je znan le en rezultat za pokal prvakinj. Italijanske prvakinje Geasa, ki jih je o-krepila Jugoslovanka Vegerjeva (sedaj Demšarjeva), so zanesljivo premagale Madžarsko moštvo TSF iz Budimpešte (79:57). Ostale tekme so bile na sporedu šele sinoči. ATLETIKA RIM, 11. — Svetovna rekorderka in srebrna olimpijska kolajna iz Miinchna v metu diska, Romunka Argentina Meniš, je prispela v Italijo, kjer se bo v Tirrenii do konca tega meseca pripravljala na letošnjo tekmovalno sezono. * * * RIM, 11. — Gianni Del Buono se bo tudi letos udeležil nekaterih dvoranskih atletskih tekmovanj v ZDA. Preko Atlantika bo odpotoval 25. tega meseca. Seja ožjega odbora ZSSDI V ponedeljek se je v Trstu sestal ožji odbor ZSŠDI, ki je imel na dnevnem redu več točk. Tako je bil govor o referentih za posamezne panoge, strokovnih biltenih, tekočih administrativnih vprašanjih ter o stikih z drugimi manjšinskimi in športnimi organizacijami. Sklenjeno je bilo tudi. da bo prva letošnja redna skupščina v sredo, 24. t.m. v Trstu. OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER, 11. — Olimpijski odbor Vancouvra je sklenil umakniti svojo kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1976. Vlada Britanske Kolumbije namreč ni bila preveč naklonjena tej kandidaturi, ker bi morala pri tem precej globoko poseči v svojo blagajno. JUDO ODBOJKA vi TEDENSKI PREGLED Prvenstvene tekme samo v A in B ligi Are Linea bo imela jutri v Trstu težkega nasprotnika Pretekli teden so se pričela odbojkarska prvenstva samo v A in B ligi pri članih. Na sporedu je bilo prvo povratno kolo. Prvenstveni spopadi za točke v ostalih ligah pa se bodo nadaljevali jutri in v nedeljo. A LIGA — ČLANI V prvem novoletnem zavrtljaju je prišlo do največjega presenečenja v Ravenni. Letos solidna domača šesterka Casadio je nepričakovano prepustila izkupiček gostujočemu Garganu iz Genove. Srečanje samo je bilo izredno izenačeno, saj je bil znan končni zmagovalec šele po petih setih igre. Prijetna presenečenje pa predstavlja tudi zaslužena in čista zmaga Bru-mija iz Catanie nad ekipo univerzitetnega športnega krožka ri Parme. Po drugi zmagi v letošnjem prvenstvu nad svojim neposrednim tekmecem za spodnji del lestvice, se je Minelli iz Medene znebil ne preveč razveseljivega začelja, ki mu je pripadalo dokaj trdno precej kol. Okrnjena Are Linea v Firencah ni zmogla odnesti cele kože. Po vsej verjetnosti tudi s standardno postavo ne bi bilo mogoče doseči kaj več kot časten poraz proti bivšemu državnemu prvaku. Vodeči Lubiam in Panini nista imela težkega dela za osvojitev nadaljnjih dveh točk v Pizi, oziroma Turinu. Tudi po dvanajstem kolu je ostala lestvica bistveno nespremenjena. E-kipa Lubiam iz Bologne je še edina nepremagana na vrhu lestvice. V sredini je še vedno velika gneča. Kar pet zastopnikov ima po 10 točk, med katerimi je tudi Are Linea (na devetem mestu). IZIDI 12. KOLA: Minelli — Vir-tus 3:1, CUS Piza — Parnim 1:3, Casadio — Gargano 2:3, Ruini — Are Linea 3:0, CUS Turin — Lubiam 0:3, Brumi — CUS Parma 3:0. LESTVICA: Lubiam 24, Panini 22, Ruini 20, Casadio 14, CUS Piza, i Brumi, Gargano, CUS Parma in RIM, 11. — Dne 17. januarja se bosta v judoju v Rimu pomerili med seboj državni reprezentanci Španije in Italije. KOŠARKA NA TRŽAŠKEM Končno objavljen spored naraščajnišfcega prvenstva V tej ligi nastopajo tudi Bor, Kontovel in Polet Košarkarska zveza je končno objavila spored povratnega dela prvenstva obeh tržaških skupin na-raščajmiškega prvenstva. V teh skupinah nastopajo kar tri naše peterke, in sicer: Bor, Polet in Kontovel. Razpored tekem je tak: SKUPINA A 1. kolo (14. L): Kontovel — Lloyd Adriatico (9.30), Polet — Servola-na (11.00), Italsider — Inter 1904. 2. kolo (21. 1.): Lloyd Adriatico — Italsider, Servolana — Kontovel (9.30), Inter 1904 — Polet (9.30). 3. kolo (28. 1.): Servolana — Lloyd Adriatico, Kontovel — Inter 1904 (9.30), Polet — Italsider (11.00). 4. kolo (4. 2.): Lloyd Adriatico — Inter 1904, Kontovel — Polet (9.30), Italsider — Servolana. 5. kolo (11. 2.): Polet — Lloyd Adriatico (11.00), Italsider — Kontovel (15.30), Inter 1904 — Servolana. SKUPINA B 1. kolo (13. L): Bor — Don Bo-sco (19.00), Cianocolori — SABA. Počitek: Ricreatori. 2. kolo (21. 1.): Ricreatori — Cianocolori, SABA — Bor (9.30). Počitek: Don Bcsco. 3. kolo (28. 1.): SABA — Don Bosco, Bor — Ricreatori (27. 1. ob 19. uri). Počitek: Cianocolori. 4. kolo (4. 2.): Don Bosco — Ricreatori, Bor — Cianocolori (3. 2. ob 19. uri). Počitek: SABA. 5. kolo (11. 2.): Cianocolori — Don Bosco, Ricreatori — SABA. Počitek: Bor. b. 1. KOLESARSTVO MILAN, 11. — Letošnje milanske mednarodne šestdnevne kolesarske dirke se bo udeležil tudi Felice Gimondi. MuNCHEN, 11. — V mednarodnem prijateljskem hokejskem srečanju je zahodnonemška reprezentanca premagala kanadsko ekipo Barrie Flyers s 5:4. f - ■ ' Z - > Pl Are Linea 10, CUS Turin 6, Minelli in Virtus Ancona 4. Jutri zvečer bo ob 18. uri igrala Are Linea doma z nevarnim nasprotnikom Casadiom iz Ravenne. B LIGA ČLANI - SKUPINA A Po sobotnem drugem spodrsljaju Alessandrie postaja prvenstvo v tej skupini vsaj na samem vrhu nezanimivo. Vodeča Petrarca se je tako že predčasno otresla najhujšega tekmeca, ki je doma položil orožje proti Gramsciju iz Reggio Emilie. Odbojkarji Alessa-ndrije imajo sa ta neuspeh vsa opravičila, saj jih je gripa zdesetkala, žal, pa zamujenega ne bo mogoče nadoknaditi. V tej skupini lahko porazdelimo šesterke v tri jakostne skupine. Razred zase tvorita vodeči Petrarca in Alessandria. Njima sledi pet zastopnikov, ki se potegujejo za razvrstitev med samim vrhom in sredino lestvice. Tem sledi še drugih pet, ki so kandidati za nazadovanje v nižjo ligo in mesta na dnu razpredelnice. IZIDI 12. KOLA: Bumor Ancona — CUS Milan 3:0, La Torre --CUS Benetke 3:1, Gritti — SPEM 1:3, Ferroni — Unipol 3:1, Olim-pia — Petrarca 0:3, Alessandria — Gramscii 2:3. LESTVICA: Petrarca 24, Alessandria 20, Unipol in Ferroni 16, Gritti, Gramsci in SPEM 12, CUS Benetke in La Torre Termoshell 8, Bumor in CUS Milan 6, Olimpia 4. G. F. CERVINIA, 11. — Na poskusnih vožnjah za italijansko državno prvenstvo v štirisedežnem bobu je dosegla najboljši čas posadka s krmarjem D'Andreo. Skupno je startalo 13 posadk. luiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiinutniiiia OBVESTILA SPD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta redni občni zbor, kj bo v prostorih društva danes, 12. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila; 2. diskusija k poročilom; 3. razrešnica staremu odboru; 4. volitve norih odbornikov; 5. razno. Vabljeni vsi člani društev. • • • SPDT sporoča, da bo zaradi pomanjkanja snega odpadel smučarski tečaj 14. t.m. V zameno bo na sporedu suhi trening s kronotekmovanjem na Sv. Lenartu. Zbirališče bo v Trnovci ob 9.30. SPDT priporoča vsem tečajnikom, da se udeleže tega suhega treninga. Ob tej priložnosti bo SPDT razdelilo posebne izkaznice za vpis aktivnosti. Tisti imetniki izkaznic, ki bodo v njih izpolnili posebne rubrike, bodo ob koncu leta prejeli za svojo aktivnost posebno značko. ... * « - ~~ Po zmagi nad Campanellami so se možnosti Primorja, da bi se povzpelo na drugo mesto lestvice, nekoliko povečale Kako je Mussolini prišel na oblast P01IID M IM 1922 «Kakšno zvezo ima to s tovariši? Kakšno zvezo ima podtika s tem? Z ničemer nisem prekršil kazenskega zakonika, Potemtakem moram biti oproščen in to takoj« je mirno Ogovarjal in ni bilo težko ugotoviti, da se je naveličal igrati Učenika in da želi, da bi se čim ceneje izmazal. Obsojen je bil na leto dni zapora (Nenni na leto in pet-Pajst dni), vendar mu je sodišče druge stopnje zmanjšalo ka-2en na pet mesecev, ki jo je prestal v Forliju in Bologni, ne ^ bi preveč občutil težo zaporniškega življenja. V zaporu je imel za potrebno, da napiše svojo « Avtobiografijo«, da govori 0 svoji mladosti, «zelo avanturistični in bumi». ’ Svojo pripoved zaključuje z ugotovitvijo, da je on "hemimega duha, divjega temperamenta, da ne prenaša popularnosti«, nakar na koncu postavlja zgodovinsko vprašanje: *aj mu bo prinesla bodočnost? Bolj kot kdajkoli poprej je zaposlen s samim seboj, svojo Us°do in bodočnostjo. Zdi se mu, da je prerasel okvire tega Sv°jega majhnega kraja in mesta, svoje pokrajine, kjer nima kaj iskati. Še naprej izdaja in ureja «Razredno borbo», ^P^nem pa kot strasten časnikar sodeluje v nekaterih drugih časopisi ne ravno najboljšega političnega in moralnega slovesa. Zarij pa so vendarle dobri in primerni za objavljanje nekih svojih razmišljanj o sebi kot «nadpovprečnem» človeku, ki čuti odpor proti vsemu, ki se bori proti konvencionalnim lažem, med katere sodi vse — domovina, parlament, stranka, religija in vojska. On pa je, tako se zdi, edini čist v tem korumpi-ranem svetu postopačev, podkupljivcev, izdajalcev, špekulantov. «Gibljem se,» piše, «med človeškimi razvalinami. Sramujem se, da živim v tej Italiji, polni lenuhov in raznovrstnih obsedencev. Blodim po tej družbi mešetarjev kot begunec. Italija nima ljudstva, komaj da ima navadno množico.. .» In tako naprej v istem slogu. Takrat še ni imel možnosti spremeniti stvarnost in značaj italijanskega ljudstva. Poskušal je to nekaj desetletij kasneje, ko je prišel na oblast, čeprav je takrat o vsem tem že mislil povsem drugače. V tem forlijskem času se je moral še zadovoljiti s časnikarskimi pogromi proti vsemu, kar je osebno smatral, da zasluži njegov najgloblji prezir in javno obsodbo ter kritiko. Nadaljeval je borbo proti reformističnemu vodstvu Socialistične stranke in je v tem celo dosegel določen uspeh na XIII. kongresu socialistične stranke Italije v mestu Reggio Emilia od 7. do 10. julija 1912. To je bil drugi kongres, ki se ga je udeležil. Na tem kongresu je napadel tri stare strankine liderje, voditelje desnega krila: Bisolattija, Bonomija ter Cabrinija, ker so z ostalimi člani parlamenta 14. marca 1912 odšli v Kvirinal, da bi kralju Viktorju Emanuelu izrazil svoje veselje in mu čestital, ker je srečno ušel atentatu anarhista d’Alba. To dejanje, je izjavil Mussolini, postavlja Bisolattija in ostale pred partijsko sodišče. «Kolikokrat ste šli« — se je neposredno obrnil k obtoženim — «da bi s svojim obiskom počastili kakega zidarja, ki je padel z zidarskega odra? Ali nosača, ki je prišel pod kolesa lastnega voza? Kolikokrat ste obiskali kakega rudarja, ki ga je podrla odlomljena stena? No, dobro! Kaj pa je atentat na kralja, če ne čisto na- vadna nesreča pri delu!?« Takšno modrovanje in pa ostrina napada — ki ju je vodja forlijskih socialistov, oblečen v črn jopič, s črno kravato, o-gromnih predirnih oči, naprej pomaknjene brade in bledega obraza, nervozno ter izzivalno, s kratkimi napadalnimi stavki in frazami, okrašenimi z mastnimi psovkami ter epdteti na račun nasprotnika, bruhal s kongresne tribune pred množico delegatov, povečini uglednih državljanov zrelih let, »miroljubnih revolucionarjev in previdnih kolaboracionistov«, ker je bilo v vsej Italiji, in ne samo v Mussolinijevem Forliju, mnogo socialistov, ki so bili za revolucijo bolj z besedami kot dejanji — sta pa zdaj vendarle zbudila določen vtis, za razliko od prvega nastopa na prejšnjem kongresu v Milanu. Tako je kongres sprejel njegov predlog, da se Bisolatti in še nekateri izključijo iz Socialistične stranke, skupina tako imenovanih levih reformistov pa je ostala v stranki, vendar so bili njeni predstavniki odstranjeni iz strankinega vodstva. Izključeni Bisolatti in njegovi somišljeniki so kmalu potem ustanovili Socialistično reformistično stranko. Kot so ugotovili kronisti, je ta novi tip revolucionarja, kakršnega je predstavljal Mussolini, pritegnil pozornost časnikarjev, ki so spremljali delo kongresa. Zbudil je pozornost in radovednost poročevalcev ne samo z besedami in načinom, temveč tudi z vso svojo pojavo v ornem sakoju sredi poletja in v nezlikanih cenenih hlačah, s svojo tri dni staro brado in umazano srajco s črnim klobukom širokih krajcev, ki sd ga je snel, ko se je s kom prepiral, ga mečkal in tolkel s pestjo. Na tem kongresu je prevladala leva usmeritev stranke in tudi Mussolini je bil izvoljen v strankino vodstvo. Le nekaj mesecev kasneje je vodstvo Socialistične stranke Italije soglasno sprejelo predlog, da se za glavnega urednika «Avanti!», osrednjega glasila stranke, imenuje «profesor Benito Mussolini» iz Forlija. To imenovanje je zelo prijalo njegovi ambiciji, obenem pa se je bal odgovornosti, ker je to bilo mnogo re- snejše in težje delo oziroma naloga od tega, kar je dotlej deial ko je urejeval majhna krajevna glasila, kjer je pisal po svojem lastnem preudarku ter v skladu s svojo politično (neodgovornostjo. Imenovanja ni mogel zavrniti, ker je strastno hrepenel, da bi dosegel kak položaj, kakšno poveljniško mesto, da bi zlezel na višjo stopnico. Zato je predložil za odgovorno u-rednico Angeliko Balabanov, staro socialistično aktivistko, ki ga je poznala še iz časov emigracije v Švici. Ko je bil v redakciji časopisa — je pisala Balabanova — je znal vse neprijetne stvari in posle preložiti nanjo, tako na primer, ko je bilo treba nekomu zavrnita članek, odpovedati sodelovanje ali sprejeti politično odgovornost. Tako je delal vse dotlej, ko se je prepričal, da bi lahko uvedel svojo osebno vladavino v vodstvu in urejevanju časopisa. Kot glavni urednik «AvantJ» se je zdaj iz province končno lahko preselil v Milan, ki je spadal s Turinom med največja in najbolj razvita industrijska središča Italije, z velikim številom delavcev in zelo bujnim političnim življenjem. Na straneh «Avanti!» je Mussolini nadaljeval z napadi proti socialistom - reformistom, proti parlamentu in parlamentarnim ustanovam, proti vladi in njenemu predsedniku Giolittiju osebno. Energično se je zoperstavljal kakršni si bodi udeležbi socialistov v parlamentarnem življenju kakor tudi sodelovanju z ostalimi političnimi strankami. Ni izbiral besed, ko je napadal tiste socialiste, «ki hrepene samo za tem, da bi se dokopali do mesta na Montecitoriu. Po njem so tedanji poslanci bili «od ljudstva povsem odtrgani individui, Upi, oboleli za kroničnim parlamentarnim kretenizmom.« Sama skupščina je bila zanj «dvoličen in neslaven hibriden inštitut kle petačev, velika kaluža korumpirancev in podkupljivcev, zvodnica poštenih ljudi, trgovka, ki odira in mešetari z usodo in častjo nacije itd. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/II PP 559 Telefon 793808 794638 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. januarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst V NAVZOČNOSTI PREDSEDNIKA REPUBLIKE LEONEJfl Slovesno odprtje sodnega leta pri kasači j skem so dišču v Rimu Osrednja točka poročila generalnega pravdnika dr. Guarnera: «neodvisnost» sodnika RIM, 11. — Danes je bilo na Kapitelu v dvorani «Orazi e Curiazi» slovesno odprtje novega sodnega leta v Italiji, a udeležili so se ga vsi člani kasacijskega sodišča, zbrani na plenarni skupščini. Odprtja se je udeležil tudi predsednik republike Leone, ki je po ustavi poglavar vsega sodnega zbora v Italiji. Predsednika republike so pri vstopu v palačo sprejeli najvišjimi častmi. S svojim spremstvom je predsednik vstopil v dvorano, kjer je sedel na svoje mesto v prvi vrsti pred odrom, kjer so bili nameščeni člani kasacijskega sodišča in generalni pravdnik dr. Guarnera. Pred sednika republike so pozdravili številni predstavniki vlade, poslanske zbornice in senata ter druge politične osebnosti. Odprtje novega sodnega leta pri ka-sacjjskem sodišču je v ustroju ita lijanskega pravosodja pomemben dogodek, ker v določeni meri pogaja odprtje sodnega leta pri raznih prizivnih sodiščih. Sicer se formalnosti odprtja odvijajo po že utrjeni večstoletni praksi. Tudi danes je predsednik kasacijskega sodišča dr. Scarpello od pri zasedanje ter dal besedo generalnemu pravdniku dr. Guameru, ki je podal svoje poročilo. Generalni pravdnik je govoril nekaj več kot eno uro. Takoj nato je predsednik sodišča slovesno odprl novo sodno leto. S tem se je svečanost zaključila in predsednik republike je zapustil palačo ter se odpeljal na Kvirinal. Bistveno točko odprtja novega sodnega leta predstavlja vedno poročilo generalnega pravdnika, ki je v precejšnji meri merilo za presojo usmeritve italijanske justice pri opravljanju svoje ustavne naloge. Pri tem je treba upoštevati, da je organizacija državnega pravdništva strogo centralizirana in da morajo vsi njegovi pripadniki od kasacijskega sodišča do prizivnih sodišč ter kazenskih in civilnih sodišč strogo upoštevati navodila, Id prihajajo od višjih pristojnih organov, potem je razumljivo, da je bil Guamerov govor uvod za določeno »politično* usmeritev vseh sodnijskih organov (z izjemo preiskovalnih sodnikov), javnih tožilcev in podobno. V začetku svojega govora je generalni pravdnik zavrnil očitke tistih, ki se spodtikajo nad zunanjim bleščem, ki spremlja odprtje novega sodnega leta. Vedno bolj se namreč širi odpor proti zunanjim oblikam (toge in drugi zunanji znaki) takih slovesnosti ki pravzaprav izvirajo iz srednjega veka, ko so pravico delili cesar ali kralj, vojvode, markizi in grofi. Guarnera je sicer poudaril, da se sedaj pravica deli v imenu naroda, toda skušal je opravičiti stoletne običaje. Vse to ni seveda bistveno. Bolj bistven je bil naslednji del njegovega govora v katerem je obravnaval vprašanje politične pripadnosti sodnikov. Tu je vzel za tarčo posebno sodnike, ki pripadajo levičarskim političnim gibanjem. Guarnera je tako orisal lik italijanskega sodnika v sedanjem času: sodnik ne bi smel pripadati nobeni politični skupini. Zanj je merodajen samo zakon, ki ga mora on tolmačiti. Spreminjanje obstoječih odnosov v družbi in s tem povezano spreminjanje zakonov spada v področje pristojnih organov, kot so politične stranke ter njihovi zastopniki v parlamentarnih telesih. Sodnik mora sklepati samo na podlagi zakonov in ustave. Na videz je to stališče brezhibno, toda v resnici je praktično življenje popolnoma drugačno. Ni nobena tajnost, da pripada vsaj določen del italijanskega sodnega zbora strankam, ali vsaj političnim koncepcijam, ki so bolj ali manj desničarsko usmerjene. Dr. Guarnera pa ni pojasnil, zakaj je prišlo v krogih mlajših sodnikov do upora proti določenemu stanju, ni pojasnil, zakaj so pripadniki organizacije »Magistratura democrati-ca» nastopali včasih z veliko ostrino proti sedanji ureditvi ter zahtevali večjo povezavo z realnim življenjem, z zahtevami delavcev, kmetov, študentov, mladine itd. Dr. Guarnera je vsa ta vprašanja omenil v svojem govoru, toda ni dal nobenega odgovora, ki bi bil različen od stereotipnega ponavljanja refrena o neodvisnosti pravice od političnega boja. Kako more biti sodnik neodvisen — se upravičeno sprašujemo, če še vedno obstajajo zakoni iz fašistične dobe, zakoni, ki so v bistvu fašistični, to je zatiralski, nasilni in podobno. Zato ni nič čudnega, če določen del sodnijskega zbora (desničarski seveda) take zakone zelo rad izvajaj medtem ko se napredni sodniki upirajo taki »neodvisnosti*, ki je pravzaprav za njih pravcato suženjstvo. Pri tem ne smemo mimo dejstva, da je že večkrat prišlo in prihaja še vedno do disciplinskih postopkov proti sodnikom, posebno prve stopnje, ki jih premeščajo na druga delovna mesta. Motivacije teh premestitev so zelo formalne, toda večkrat je prozorno, da so bili sprejeti ti ukrepi, ker je prizadeti nastopal s preveliko ostrino proti desničarskim gibanjem. Lahko bi rekli, da spada govor dr. Guamere v okvir blažje politične restavracije konceptov «močne države*, kar je po godu desničarski usmerjenosti sedanje vlade Andreotti — Ma-lagodi. V zadnjem delu svojega govora je dr. Guarnera obravnaval splošna vprašanja upravljanja pravosodja, porasta kriminalnosti tako odraslih kot mladoletnikov. Za reševanje teh perečih problemov je zahteval reformo zakonika o kazenskem postopku, zakona o pravosodni ureditvi, nov zakonik o civilnem postopku ter osnutek zakona o delovnem razmerju. 70 tisoč Slovencev zaposlenih v tujini LJUBLJANA, 11. — Odbor za družbeno ekonomske odnose gospodarskega zbora republiške skupščine Slovenije je dopoldne obravnaval zaposlovanje delavcev iz Slovenije v tujini za leto 1971 in prvo polovico lanskega leta. Po najnovejših podatkih iz dežel, kjer so zaposleni Jugoslovani, je ta čas na tujem milijon in 144 tisoč jugoslovanskih delavcev, z družinskimi člani pa jih živi tam še veliko več. Od tega je po približnih podatkih 71 tisoč Slovencev, med njimi pa so najbolj številni delavci iz Pomurja, saj jih je za polovico vseh, se pravi nad 30 tisoč. Največ slovenskih delavcev dela v Zvezni republiki Nemčiji in to približno 35 tisoč, v Avstriji 12 tisoč, v Franciji 3 tisoč, v Švici 2 tisoč itd. Jugoslavija je med vsemi državami ki imajo na tujem svoje delavce po številu zaposlenih strokovnjakov na prvem mestu, v jugoslovanskem merilu pa pripada to mesto Sloveniji, saj ima na tujem kar približno 16 tisoč strokovnjakov Člani odbora za družbeno ekonomske odnose gospodarskega zbora so obravnavali vprašanja zaposlovanja v tujini z veliko prizadetostjo, še predvsem pa so mnogo časa posvetili vračanju delavcev v domovino. Med drugim je bilo rečeno, da je treba od republiškega izvršnega sveta zahtevati konkreten načrt za reševanje tega vprašanja, zlasti glede vračanja delavcev. V zvezi s tem so sklenili predlagati, naj bi pri izvršnem svetu ustanovili posebno telo, ki bi moralo biti strokovno in družbeno u-sposobljeno, da bi vodlo skrb predvsem za vračanje strokovnjakov in tudi drugih delavcev D. K. Številne žrtve v Siriji zaradi izraelskega napada DAMASK. 11. — Vsaj 150 civilistov je izgubilo življenje, a drugih 70 (šlo je v glavnem za starejše ljudi, ženske in otroke) je bilo ranjenih zaradi napada izraelskih letalskih sil, do katerega je prišlo prejšnji ponedleljek. Ahmed Al-Haj-Ali, ki je župan v mestecu Daelu, ki leži kakih 8 km severno od pokrajinskega glavnega mesta Drea, je izjavil časnikarjem, da je samo v tem središču bilo 75 mrtvih in 45 ranjenih. O-blasti še vedno skušajo pomagati ponesrečencem. Omenjeni župan je še izjavil, da je 200 nosečih žensk imelo splav zaradi zračnega napada. Župan je pokazal časnikarjem škodo, ki so jo povzročila izraelska letala v Daelu: 20 hiš je bilo popolnoma uničenih, 12 hudo poškodovanih, a 450 glav živine je bilo ubitih. Mestece Dael je bilo že deležno napada izraelskega letalstva 21. decembra lani, toda tedaj na srečo ni bilo človeških žrtev. Časnikarjem so nato pokazali tudi majhno vasico, ki leži 7 km zahodno od Daela, kjer so izraelska letala porušila krajevno šolsko poslopje in kjer je izgubilo življenje 8 šolarjev, 10 pa jih je bilo ranjenih. V VASI P0NTELAG0SCUR0 PRI FERRARI Banditi ubili apuntata karabinjerjev Včeraj v Italiji 13 roparskih podvigov Orožnik je s samokresom v roki presenetil roparja v bančnem zavodu ■ Policija je aretirala enega izmed domnevnih morilcev ■ 40 milijonov Ur vredni dragulji plen drznega ropa v Rimu FERRARA, 11. — Trije roparji so i njegovimi morilci pričajo tudi sle- j tablice in tako so ga agenti odkrili. Padova. V glavnem lombardskem danes opoldne ubili apuntata kara- dovi, ki so jih preiskovalci odkrili Moža je zvečer zaslišal tudi na- mestu sta bila zlatar in bančni u- niiiiiniiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiii V INTERVJUJU S TEDNIKOM «K0MUNIST» Predsednik CK ZR Slovenije F. Popit ukrepih za stabilizacijo gospodarstva Utrditev samoupravnih odnosov in nadzorstvo delovnih ljudi sta orožji za boj proti tehnokratizmu ■ Naloge Zveze komunistov (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, U. - Predsednik CK ZK Slovenije France Popit je na prošnjo uredništva tednika «Komunist* odgovoril na več vprašanj v zvezi s stabilizacijo gospodarstva in o vplivih sprejetih ukrepov na razna področja družbenega življenja in na politične razmere. V letošnjih prizadevanjih za gospodarsko in družbeno stabilizacijo, je poudaril France Popit, velja poudariti zlasti dolžnost, da dosledno vztrajamo pri uresničevanju sprejetih ukrepov. V nobenem primeru ne bi smeli dovoliti odstopanj, malodušja in prizana-šanj. Tudi nove težave, ki se bodo pojavile kot posledica uresničevanja ukrepov, nas ne smejo omajati v tej naši akciji. A težave bodo, tega se moramo zavedati, hkrati pa tudi vedeti, kako jih bomo odpravili. Ti ukrepi lahko škodijo razvoju samoupravljanja, če jih bomo uveljavljali pisarn kot državnoupravne ukrepe, brez široke politične akcije in ‘ SLAVNO IME Slavno ime ni prineslo sreče nekemu bonskemu taksistu, pač pa samo nevšečnosti. Poštarji, ki po navadi na hitro preberejo naslov, nosijo pisma, ki so naslovljena nanj, bolj znanemu soimenjaku, tako da jih po navadi dobi s precejšnjo zamudo in s pismom, v katerem se mu soimenjak oprošča. Kljub tem nevšečnostim pa se taksist ne huduje nad soimenjakom in ga celo rad podpira. Za koga gre? Za Willyja Brandta II. BIKOBORBA Prebivalci severovzhodne par riške četrti so lahko dgnes prisostvovali prizoru, ki se ga verjetno niso nadejali. Iz občinske klavnice je namreč pobegnil vol, ki se ni veliko zmenil za čast, da postane o-kusna pečenka. Klavci so seveda začeli zasledovati žival, ki pa se ni pustila ugnati kar tako in jim je večkrat posvetila z rogovi. Končno pa se je moral vol le predati, ko so ga policijski agentje, ki so se prelevili v kavboje, ujeli na zanko. Bikoborbi so prisostvovali številni radovedneži, ki so s tradicionalnim «ole» spodbujali agente POBUDA Newyorška policija se je domislila. da bi se lahko borila proti prostituciji z modernim, psihološkim «orožjem». Policijski psihoanalistiki so sestavili tekst za poseben letak, v katerem pozivajo prostitutke, naj se javijo policiji in naj ovadijo svoje «pokrovitelje». «Nova psihološka taktika — je izjavil poveljnik policije — je izvrstna zamisel, hudič je le, da se doslej še nobeno dekle ni odzvalo pozivu». podpore delovnih ljudi, še zlasti brez nenehne idejnopolitične aktivnosti komunistov v gospodarstvu in organih družbenopolitičnih skupnosti. Ukrepi za stabilizacijo gospodarstva, je dejal dalje France Popit, ne bi smeli ovirati razvoja dobrih delovnih organizacij — se pravi tistih, ki imajo visoko produktivnost, moderno organizacijo dela in so že v preteklosti racionalno gospodarile, marveč bi morali pritisniti predvsem na gospodarske organizacije, ki slabo gospodarijo ali so slabo gospodarile, da se izkopljejo iz izgub in nelikvidnosti, ali pa jih prisiliti v stečaj. Izkazalo se je, da so samoupravnim prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva najbolj škodile prav tehnokratske in birokratske težnje pri odločanju o uporabi družbenih sredstev. Kako se mi spopadamo z nosilci teh teženj, se je glasilo naslednje vprašanje. Izkušnje so nas izučile, je dejal predsednik CK ZK Slovenije France Popit, da pri odpravljanju korenin tehno-kratizma ni dovolj, če se le idejnopolitično bojujemo proti tehnokratskim težnjam in njihovim nosilcem, ampak se moramo za ta boj dobro organizirati, predvsem pa razviti in utrditi samoupravne odnose ter nadzorstvo delovnih ljudi nad gospodarjenjem tako, da bomo onemogočili tudi materialne korenine tehnokratizma. Delavci so i-meli le malo vpliva na odločitev o tem, v kaj bodo podjetja vlagala, ali bodo investicije rentabilne ali ne, tudi danes ga nimajo marsikje veliko več. Zato, je dejal Popit, nameravamo v Sloveniji čimprej uveljaviti ustavne spremembe, s pomočjo katerih bomo neposrednega proizvajalca pripeljali v položaj, da bo sam odločal o tem, kam naj gre presežna vrednost, ne pa da je ta pravica kar naprej v rokah samo nekaj ljudi. Predsednik CK ZK Slovenije France Popit je v nadaljevanju govoril še o ukrepih, s katerimi se bojujejo zoper negativne družbene pojave. Med delovnimi ljudmi Slovenije, je poudaril France Popit, imajo nedvomno največji odmev tista stališča iz pisma predsednika Tita in tisti sklepi zadnjih sej centralnega komiteja ZK Slovenije, katerih uresničevanje krepi zaupanje v Zvezo komunistov kot moralno in politično silo, ki se dejansko, I v akcijah, ne le v besedah, bojuje j za socialistične samoupravne odnose in i moralnopolitično trdnost družbe kot ce ! lote. Razumljivo je, da ima v teh I prizadevanjih Zveza komunistov kot i celota, zlasti pa še posamezni člani in drugi, ki so na odgovornih družbenopolitičnih položajih in funkcijah, še posebej pomembno vlogo in odgovornost, ki jo bodo lahko uresničevali le, če bodo tudi z lastnim zgledom uveljavili sprejeto politiko. Komunisti na takšnih položajih morajo biti v moralnem in materialnem pogledu neoporečni, skromni in pošteni, je dejal France Popit. Zato torej ni naključje, da je 31. seja CK ZKS posebej opozorila na pomen dela komisij za ugotavljanje izvora premoženja in na uveljavljanje delavskega nadzorstva. Enako, če ne še bolj pomembno kot omenjene akcije za razvoj samoupravnih odnosov pa je akcija za uveljavitev delavskega nadzorstva v delovnih organizacijah. Komunisti v vseh delovnih organizacijah Slovenije se morajo zavzeti, da samoupravni organi sprejmejo ustrezne ukrepe za redno informiranje delavcev o porabi sredstev in ustvarjenega dohodka, od o-sebnih dohodkov in vseh drugih prejemkov, stroškov reprezentance, reklame in drugih materialnih stroškov, o porabi skladov skupne porabe, stanovanjskih skladov in kreditov. Natanko vedeti, kako organizacija združenega dela gospodari, je sicer u-stavna pravica in dolžnost slehernega proizvajalca in samoupravljavca, vendar zanjo mnogim ni bilo mar. šele pismo jo je oživilo, v praksi pa jo je začela uresničevati sedanja aktivnost Zveze komunistov. DRAGO KOŠMRLJ binjerjev Carmina Delta Sala, ki jim je skušal preprečiti rop v banki v vasi Pontelagoscuro pri Ferrari. Apuntat Della Sala je skupno z orožnikom Robertom Menegattom (ki so' ga imenovali za karabinjerja včeraj) nadzoroval glavni trg v vasi. Zaslutil je, da se kaj dogaja v bančnem uradu, kjer so bili v tistem trenutku trije uslužbenci in en klient. Vstopil je v urad z naperjenim samokresom, a v tistem trenutku je proti njemu streljal eden izmed dveh roparjev in ga je zadel v trebuh. Apuntat se je obesil morilcu za vrat, a ta ga je vzlekel s seboj iz banke. Nato sta ga bandita porinila v avto «alfa romeo 1750», v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem. Vozilo je hitro odbrzelo proti državni cesti Ferrara — Padova. Čeprav je bil Della Sala ranjen, se je še vedno junaško upiral roparjem, ki so udrihali po njem s samokresom, Nato, pred križiščem z državno cesto, so še štirikrat streljali proti njemu in ga ubili. Odprli so vrata avtomobila ter vrgli orožnikovo truplo na tla in so se hitro oddaljili. Ko sta roparja vdrla v banko, so bili v uradu na Trgu Bruno Buozzi ravnatelj banke Arturo Grassi, u-radniki Pierluigi Mantovani, Egi-dio Mauri in Nelson Caselli ter tovarnar Pietro Carlini. »Bila sta mlada — je dejal pozneje Grassi preiskovalcem — visoka približno en meter in 70 centimetrov in nista imela ferarskega naglasa. Oblečena sta bila precej revno, in krinki sta jima zakrivali obraze. Gre za rop, sta dejala. Dajte nama denar in ne premaknite se se. sicer vas ubijemo. V tistem trenutku je vstopil apuntat Della Sala. Zdi se mi, da je imel orožje v rokah . .. nato je prišlo do streljanja. Streljal je bandit, ki je bil sredi urada, medtem ko je drugi še vedno grabil denar ,več kot dva miliona. Orožnik se je obesil na vrat svojemu napadalcu in ta ga je zvlekel ven. Več vam ne morem povedati, ker smo se vsi vrgli na lla. ko smo slišali prvi strel. Spominjam se le, da sem videl, kako se je Della Sala prijel z rokama za trebuh*. «Videla sem avto. ki se je hitro oddaljil — je povedala neka ženska — in roparje , ki so porinili orožnikovo truplo ven iz vozila. Približali so se ljudje in jaz sem prestrašena zbežala*. O ostri bitki med apuntatom in mafiji*) in ki ii je načeloval, vsaj tako trdijo preiskovalni organi, Gerlando Alberti, je sprejel nekatere zahteve branilcev ter je izpustil na začasno svobodo Franka Coppolo, Mattea Cittarda, Antonina Sorcija, Tommasa Spadolo, Salva-toreja Gambina, Carla Fidanzatija, Benedetta La Caro. Girolama Tere-sija Salvatoreja Mangiapane, Gen-nara Napolitano. Tovarna Volvo ne bo zvišala cen BOLOGNA, 11. — Ravnateljstvo italijanske agencije znane švedske tovarne avtomobilov «Volvo motau-to» je sklenilo, da bo sprejelo nase breme novega davka IVA ter da bo zato ohranilo sedlanje cene vzorcev «volvo» z 2.000 kub. cm. Za 6 odstotkov pa se bo povišala cena avtomobilov s 3.000 kub. cm. nillifiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiilllllllliiliiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sadatov obisk v Jugoslaviji v avtomobilu. Banditi so namreč zapustili »alfa romeo 1750» v vasi Barco nedaleč od Pontelagoscura. Madeže krvi so odkrili na prednjih sedežih in na šipah, na tleh so bili tulci štirih nabojev in orožnikova kapa. Mladi karabinjer Menegatto, ki je bil skupaj z Della Salo ni streljal, ker se je bal, da bi lahko zadel svojega predstojnika. Stekel je v vojašnico in je dal alarm. Proti večeru so agenti letečega oddelka iz Ferrare priprli «starega znanca*, s katerim so imeli že večkrat opravka. Njegovega imena niso sporočili. Vse kaže da je priprtje povezano z umorom Sella Šale. Govori se, da so ga očividci videli izstopiti iz avta roparjev v vasi Barco. Nato naj bi se oddaljil s «fiatom 500» svetle barve. Priče so si zapisale nekaj številk evidenčne mestnik državnega pravdnika dr. radnik žrtvi roparjev, v Padovi pa Di Pietro in možno je, da bo izdal : so banditi izpraznili blagajno nek»- proti njemu zaporni nalog. Carmine Della Sala se je rodil v Avellinu pred 46 leti. Bil je poročen in je imel tri otroke, v kratkem pa bi mu morala žena roditi četrtega »Deset minut preden so ga ubili — je povedala soproga — sem ga pozdravila na trgu. Nemenjena sem bila v šolo. da bi se pozanimala če se otroci pridno učijo. Kmalu se vrnem in ti bom kaj povedal, sem mu rekla. Ko sem pa prišla na trg so mi povedali, da je hudo ranjen*. Poleg tega tragičnega dogodka je bilo danes v Italiji še dvanajst drugih ropov. Najbolj prizadeto mesto je Bari, kjer so banditi v nekaj urah oropali neko banko, rekreacijski krožek in nočno lekarno Na drugem mestu sta Milan in iliimiiuinmiiimiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuMiiiiiiimiiiuiiiiiiimiiiiiKuiiimiiiiiiiiiiiimiiiii NA SEDEŽU TAJNE POLICIJE V ATENAH Lorna Caviglia se je sestala s svojim odvetnikom I. Reino Italijanka je obtožena rovarjenja proti grškemu fašističnemu režimu ATENE, 11. — Italijanska državljanka Lorna Briffa Caviglia, ki je že pet mesecev zaprta v atenskem vojaškem zaporu pod obtožbo rovarjenja proti polkovnikom, se je danes prvič srečala s svojim branilcem .odvetnikom Ivom Reino. Med pogovorom z odvetnikom je Lorna pojasnila okoliščine, v katerih so jo aretirali agenti grške politične policije. Iz njenega pripovedovanja je očitno, da gre za provokacijo, ki so jo pripravili vohuni polkovnikov v Italiji. Lorna je povedala, da so jo grški begunci, ki jih je spoznala v Rimu. prosili, naj izroči pismo nekemu sorodniku ko so izvedeli, da je nameravala odpotovati v Grčijo za veliki šmaren. Istočasno so jo tudi rotili, naj naredi »človekoljubno dejanje*, podrobnosti katerega, naj bi ji sporočil človek, ki mu je bilo pismo naslovljeno. Na atenskem letališču — so izjavili — bo čakala nate oseba, ki bo imela v rokah šop cvetja. Nič hudega sluteč, je Lorna odpotovala v Grčijo. Na atenskem letališču jo je čakal neznanec ki se je predstavil kot «gospod Gior-gio». Poiskal ji je sobo v hotelu in dan po prihodu jo je zaprosil, naj se sestane s Stathisom Panaguli-som (v resnici pa so agenti grške tajne policije aretirali Stathisa že 8. avgusta, torej 12 dni prej). »Gospod Giorgio* ji je tudi pojasnil, da je Stathis dopotoval v Atene, da bi osvobodil svojega brata A-leksandra Panagulisa iz vojaškega zapora Boiastsi v predmestju Aten. Lornina naloga naj bi bila peljati Aleksandra Panagulisa od vojaškega zapora do Korinta z avtom ki bi ji ga bil priskrbel sam «Giorgio». Lorna Caviglia je zavrnila predlog. Naslednjega dne, 21. avgusta, je telefonirala v Rim, da bi obvestila znance, da se bo še istega dne vrnila, na prošnjo «gospoda Giorgia* pa je prosila nekatere rimske prijatelje, naj pošljejo za v sredo ladjico do korintske obale. Istega večera je vratar hotela, kjer je Italijanka bivala, obvestil Lorno, da jo v vhodu čaka neko dekle. Ko pa je stopila v «hall», so se ji približali agenti tajne policije in so jo aretirali. Iz Lominega pripovedovanja je očitno, da so ji polkovniki pripravili provokacijo, da bi se nekako «opra!i» pred svetovnim javnim mnenjem in se Drikazali kot žrtev mednarodne teroristične organizacije. Poiskali so zato ljudi, ki so naivno nasedli njihovi pasti. Deset dni je Lorna samevala v temnici vojaškega zapora. Zaradi neprestanih zasliševanj (in vsi dobro vemo, da grška policija ne ravna preveč vljudno s političnimi jetniki) se je večkrat počutila slabo in je morala prositi za zdrav niško pomoč. Šele po desetih dneh se je lahko srečala z italijanskim konzulom v Pireju Ivom Ardlema-gnijem. Med današnjim pogovorom, kateremu kot vse kaže ni prisostvoval prevajalec je odvetnik Reina pripravil skupaj z Lorno obrambno linijo. Izvedelo se je tudi, da so zapisniki vseh zasliševanj le v grščini in da jih Italijanka zato ni podpisala. Ob koncu je odvetnik Reina povedal, da se Lorna Caviglia počuti precej dobro, čeprav je zaradi dolgih mesecev, ki jih je preživela v zaporu, shujšala za več kot deset kg. ga poštnega urada in so napadli dva zaročenca. Izdatnega plena so se polastil' trije oboroženi in zakrinkani ban diti. ki so oropali rimskega potu jočega potnika Armanda De Paoli ja. Na stopnišču poslopja, kjer sta nuje, so mu iztrgali dva kovčka, katerih je imel draguljev za štiri deset milijonov lir. V Turinu sta oborožena in zakrinkana neznanca oropala uradnika Automobil cluba, ki sta nesla denar na banko, v vasi Forcoli di Palaia pri Pizi so se trije roparji polastili petih milijonov lir v bančnem zavodu, v vasi Ruolo pri Ivrei so se trije neznanci oropali poštni u-rad, v Spinetti Marengo pri Ales-sandrii pa so trije banditi izpraznili blagajno Casse di Risparmio. Šest mesecev zapora Rory 0’ Bradyju LONDON, 11. — Predsednik skupine «provisionals» Sinn Feina (IRA) R.orv D’Brady je bil danes obsojen v Dublinu na 6 mesecev zapora. Dublinsko sodišče ga je spoznalo za krivega pripadništva organizaciji IRA, ki je že več kot mesec dni nezakonita v irski republiki, čeprav se bojuje za združitev Severne Irske k Irski republiki (EIRE). Za obsodbo Rory 0' Bradyja so zadostovala pričevanja dveh agentov in enega policijskega funkcionarja. Prva dva sta na sodišču poročala o vsebini govora, ki ga je obtoženec imel na nekem javnem zborovanju, policijski častnik pa je menil, da je 0’Brad5' član organizacije IRA. To je zadostovalo za njegovo obsodbo. V Ulstru v zadnjih urah ni pri' šlo do pomembnih gverilskih dejanj, če izvzamemo napad na neko banko, ki pa ni terjal noben® žrtve. V Londonu samem pa j® neka 18-letna deklica začela gla' dovno stavko, da bi prisilila angleške oblasti, da izpustijo njenega zaročenca, ki je sedaj v taborišču, da bi se z njim v kratkem poročila. Sem pa tja je prišlo tudi d« eksplozij bomb ter manjših i2' gredov. Preveč kemije (Nadaljevanje s 4. strani) ____________________________ lo rožnatorumenkaste barve, nekako rumeno umazan. Bel postane šele po posebnem procesu, pri katerem mu pa pomagajo d® beline z ustreznimi kemijskimi sredstvi. Isto velja za maslo, isto velja za nešteto drugih prehrambenih artiklov, ki «v originalu* imajo povsem drugačno ali vsaj deloma drugačno barvo, kot je tista, ki smo se je navadili v tr govini in ki nam jo sedaj serv' rajo, da bi ustregli tudi «očem»> ne pa le okusu. še in še bi lahko navajali pri mere, kako je kemija, kako s® razni kemijski preparati tako re koč sleherni dan na našem J® dilnem listu. Često tam, kjer ni so potrebni. In dokler bi šlo i4 za to, da niso potrebni in nari jih vsiljujejo le zato, da bi ustre gli tudi našim očem, naj bo. Hu je je, kadar si producenti potna gajo s kemikalijami in s tem i2 podjedajo naše zdravje, ali vsa, dobro počutje. Glede tega bi mogli še velik® govoriti in našteti na desetine pri merov, ki bi govorili proti tem® ali ki bi kemiji dali prav. Dejstvo je namreč, da brez kemij® ne bo šlo, vprašanje je, kdo v« di kontrolo, če je uporaba ke mije primerna. Z druge strani P8 si često škodujemo sami, ko tudi proti navodilom uživamo to, kar nam zagotovo škoduje. NaJ bo kakor koli, kemije je v človekovem življenju vsak dan več in je bo vedno več. Vprašanje je’ koliko je bo človeški organizem prenesel. Izpuščeni na svobodo pripadniki mafije PALERMO 11. — Preiskovalni sodnik Filippo Neri ki preiskuje-dejan.ja 114 domnevnih članov neke mafijske organizacije (gre za proces proti tako imenovani «novi PULJ, 11. — Predsednik republike Tito, podpredsednik oredsed-stva SFRJ Rato Dugonič, član sveta federacije Edvard Kardelj in druge jugoslovanske visoke osebnosti so danes popoldne okrog 14. ure toplo pozdravili na puljskem letališču predsednika Egipta An-vara El Sadata, ki je prispel na enodnevni obisk v Jugoslavijo. Po pozdravih na letališču, kjer so predsedniku Sadatu bile izkazane najvišje časti, sta se predsedlnika prepeljala na Brione, kjer bosta do jutri dopoldne izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o stanju na Bližnjem vzhodu in o naporih Egipta za rešitev krize na tem področju ter o ■dvostranskih odnosih in sodelovanju. Razgovori med obema predsednikoma, katerih se je z jugoslovanske strani udeležil tudi Edvard Kardelj, so se pričeli popoldne ob 17. uri v Titovi rezidenci v Beli vili na Brionih. Na sliki: jugoslovanski predsednik Tito objema egiptovskega predsednika Sadata ob njegovem prihodu v Pulj. ■lllllllllllllllllllll||||||IIIIIIl||||l|l||l|||||||||l|||l||||lll|ll||l|lIIIIIIIlinillim,l,lll|,,|,,,||lm|||||||||||||||||||||I|||||f|,lll,l||IIIIIIII||||||||lll,,,,||||||||)||||||||||I||||||||||i|UI|||miI11I||||I|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||l V TREH STRAŠNIH MINUTAH DIVJANJA Orkan razdejal argentinsko mesto San Justo Neurje je terjalo 50 smrtnih žrtev in 300 ranjencev SANTA FE’, 11. — Silovit orkan je danes ponoči razdejal argentinsko kmetijsko središče San Justo. Po neuradnih podatkih naj bi neurje terjalo vsaj 50 smrtnih žrtev in 300 ranjencev. V treh tragičnih minutah je orkan «zarezal» 1600 m dolgo in 300 m široko brazdb razdejanja. Za seboj je pustil le ruševine in mrliče. Prve vesti so začele prihajati šele precej pozno zjutraj, ko je nekemu policijskemu funkcionarju uspelo, da je navezal telefonski stik s prizadetim mestom. Argentinska vlada je proglasila mesto San Justo, ki je oddaljeno kakih 100 km od glavnega mesta pokrajine Santa Fe za opustošeno področje. Vojaški oddelki in prostovoljci so vgo noč iskali preživele med ruševinami, vendar je bilo njihovo delo zelo otežkočeno zaradi pomanjkanja električne energije in močnega naliva. Orkan je namreč izdrl drogove električne in telefonske napeljave. Kot velikanska in nevidna sila je porušil na svoji poti vse zapreke. Med poškodovanimi poslopji je tudi največji in najmodernejši hotel v mestu. Med prizadetim področjem in glavnim mestom Santa Fe so vojaki vzpostavili letalski most. V vseh argentinskih mestih so začeli i nad mestom je bila tako velika, ^ zbirati material za prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Tudi iz precej oddaljenih mest. kot je prestolnica Buenos Aires (560 km jugozahodno od San Justa), so poslali v prizadeto mesto vojaške oddel-, ke. gasilce in reševalne ekipe Rdečega križa. Dolge vrste prostovoljcev so se zbrale pred bolnišnicami v San Justu in Santi Fe, da bi darovali kri za ranjence. Dvanajst najhuje ranjenih ljudi so prepeljali v bolnišnico v Santa Fe, ostale pa zdravijo kar na mestu. Sila s katero se je orkan «znesel» je neurje «dlvignilo» kot peresc^ avtomobile, ki so bili parkirani pl' cestah in jih zalučalo proti P0, slopjem. Drevesa in telegrafski & telefonski drogovi ležijo na tleh straneh brazde, kot vojščaki, j; jih je sovražnik neusmiljeno poko®1' To je že druga huda tragedij8' ki je v zadnjih treh dneh prizad^ la Argentino. V ponedeljek se 1 na reki Parana potopil paragv®' ski trajekt ki je imel na krrffj. 60 ljudi, od katerih je bilo “ Argentincev. V brodolomu je 25 ® seb izgubilo življenje. 13 pa s' pogrešajo.