Številka 201
Trst. v ponedeljek 23. julija 1906.
Tečaj XXXI.
7£2F" IsfcAja v fraki dan
'!5i!l 1 Mcac!'2!l IS piBUiKiil 01 5. an, C-fi POlBdCijKtll cb 9. un ijntia!. PosflciČE© -'•'viH c fe }'TO lajajo po 3 I»r5 (6 Rtotink;
/ mnecih tobakarcj-h v 'J r tu in okolici, Ljubljani. ' 'ori* vi. Kranju. : t. IVt-.u Sežane »J režirii.	J.u- iji, Tolminu.
V:«iov*ririi, l' i ;h: Don-ber^u, fc?o!k:.nu it«i.
i'CM.e i>jr':tbo> se r/u'umjo pa vrpt&h <>jroke 13 mn:, viaoke mm); 7ti irgovfD ke »n o'rl-e oglase po st«i. ; osmrtnice. zahvale. pcsliroice, oglsn* denarnih zavodov •o hO Flot '/.a oglaw v tekntu linta uo T> vrsi 20, vsaka na-daljna vrMa K 2. Muli oglsKi po « st. bfseda, najmanj pa j o 50 stot. — < Oglase sprejema ir.^crntni oddelek uprave Fdiitoft— rirčujc- ho izključno le upravi ,.E^inoHii:<.
Gladilo političnega društva „Edinost4' z* Primerek«
Y edinosti jc usoč t
Jf&roOalna »na, i <•
sh The leto 21 K. pol leta 12 K, 3 .ie*ece »i K. —
naročbe brez doponlHiie naročnine ne uprava ue orirn. Vii dopisi naj pošiljajo na uredniSt?o list>». Nefrankovans
[> H'.nn ho jje sprejeisiajo hi rokopisi se ra vrnčiij;>. Naročnino, ogla-e io reklamacije j a poiilj«ti mu upravo lista
UREDNIŠTVO: ui. Uiorgto ttalatti 1K. (Naroda! u«ni» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GO >INA. Lastnik konnorcij lista ,,Edinost-'. — Natisnila tiskarna konzorcija „Edinost" v Trstu, uiica Giotgio O-Jatti .št. IS. PoStnc-hranilničnl račun št. 811-652. „ccc — ■ TELEF05 šlav. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK


PK1ROURAD 22. Včeraj jc bil r.sz-•,;lašen carjev ukaz, ki razpušča dumo in sklicuje 11 o v' i * dumo na dan 5. marca 1907. K oki za nove volitve bodo priobčeni pozneje.
PE J ROliRAl) 22. Raspust dume, ki je bil razglašen ob četrti uri zjutraj, je pro-vzročil med prebivalstvom potrtost.
PETROGRAD 22. Poslopje dumo in već inozemskih diplomatičnih poslopij su zasedli vojaki. Poslopje dušne jc zaprto. Čuva ga redarstvo, ki ne dopušča nobenemu ustupa. Mcsti» ima navadno nedeljsko lice. Ulice so prazne. Mestni glavar je dobil izredna pooblastila. Poslanci dume so danes odpotovali na Finsko, kjer se bo vršilo posvetovanje o položaju provzroče-nem vsled razpusta dume. Dan je minol mirno.
Spremembe v ruskem mlnlsterstvu.
PETROGRAD 22. Ministerski predsednik Goremikin in ra:nister za poljedelstvo Stihinski sta odstopila, ostala sta p.i še člena državnega sveta.
Stolipin — ministerski predsednik.
PETROGRAD 22. Minister notranjih tvari Stolipin je imenovan ministerskim predsednikom, obdrži pa še nadalje mini-sterstvo za notranje stvari.
Stanje izrednega varstva nad Petrogradom in petrograjsko gubernijo.
PETROGRAD 22. Nad Petrogradom in petrograjsko gubernijo je proglašeno stanje izrednega varstva. V prestolnici mrgoli vojaštva.
Odkrita zarota.
PARIZ 22. Glasom vesti iz Petro-grada je »Journal* zabelež i doslej nepotrjeno govorico, da so odkrili zaroto med kronstadskimi mornarji vojaki, ki so se baje imeli polastiti carskega dvorca Peter-hof, ga zažgati in se polastiti carja.
Vojno stanje nad gubernijo Kijev.
PETROGRAD 22. Nad gubernijo Kijev je proglašeno vojno stanje.
Atentat na Pobjedonosceva.
PETROGRAD 22. >Biiševija Vjedo-mosti« poročajo, da je bil na Pobjedonosceva izvršen atentat. Pod "njegovo pisalno mizo je namreč eksplodirala bomba, doOim se je Pobjedonoscev mudil v sosednji sobi, vsled česar jc ostal nepoškodovan.
Morilec generala Kozlova.
PETROGRAD 22. Morilec generala Kozlova. ki se imenuje Vasiljev, je bil odveden v kazemate Petro-Pavlovske trdnjave. »Novoje Vrenija« poroča, da se Vasiljev brani imenovati svoje sokrivce.
Mesto generalnega guvernerja v Moskvi bo odpravljeno.
PETROGRAD 22. Glasom poročila Birš. Vjedomosti« se v Moskvi govori, da bo mesto generalnega guvernerja v Moskvi odpravljeno. Pravkar imenovani generalni guverner Horschermann ostane na svojem mestu baje le kratko časa.
Preiskava proti generalu Steselju.
PETROGRAD 22. »Novoje Vremja« poroča, da je preiskovalna komisija, kateri predseduje general Ropp. stavila predlog, da se radi kapitulacije Port Ar-turja obsodi generala Steselja na smrt z ustreljenjem in na izgubo redov in dostojanstva.
------ ■ ——' ---
Brzojavne vesti.
Požar. 26 oseb vsled eksplozije težko ranjenih.
BRNO 22. V sosednji vasi Boskovic je predpoludne v kleti nekega trgovca, kjer so bile eksplozivne snovi, izbruhnil požar. Med gašenjem sta bili dve eksploziji, vsled česar je bilo 26 oseb težko, več drugih pa lahko ranjenih.
Romunska in Grška.
BUKAREŠTA 22. Uvoz iz Grške je prepovedan.
Srbski socijalisti za enako volilno pravico.
BELIGRAD 22. Okolu 5000 socijalnih demokratov je priredilo včeraj demonstracijski obhod za enako volilno pravica.
za Istro in Goriško?) Govornik je pov-darjal, da kompromis med italijanskimi in slovanskimi poslanci ne more na noben način tvoriti pravnega naslova, da se razmerje nemškega dela dežele Tirolske zboljša Govornik bo glasoval za predlog Lockerjev; Na glasovanju je bil vsprejet predlog Lockerjev.
Posl. Wastian je predlagal potem reasumiranje glede Štajerske. Ta predlog je bil vsprejet in na glasovanju jc bila za južnoštajerski mestni mandat vsprejeta razdelitev volilnega okrožja po predlogih Wastiana in Hagemdorferja.
Načelnik odseka Ploj se jc zahvalil členom odseka za njih trudapolno in po-žrtovalno delovanje v zadnjih tednih. (Pohvala). Posl. Kaiser se je zahvalil predsedniku za njegovo nepristransko poslovanje. (Pohvala in ploskanje.) Načelnik je objavil, da pismeno priobči dan prihodnje seje.
Odsek za volilno reformo je s tem rešil število mandatov in razdelitev volilnih okrožij za vse kronovine, izvzemši razdelitev volilnih okrožij za Češko in Moravsko, ki pridejo na vrsto še-ie po poletnih počitnicah.


Odsek za volilno reformo.
O seji minole sobote smo prejeli to-le poročilo: Volilni odsek je v popoludanski svoji seji razpravljal o številu mandatov za Moravsko. Odsek je vsprejel predlog Lockerja, po katerem se je za Moravsko določilo 49 mandatov in sicer 30 za Cehe in 19 za Nemce. Nato je odsek razpravljal o Galiciji. Vsprejet je bil predlog Lockerjev, da se za Galicijo določi 106 mandatov; prav tako je bila vsprejeta razdelitev volilnih okrožij po predlogih posl Glabinskega. Predloge je podpiral minister za notranje stvari, baron Bienerth.
Na to je odsek nadaljeval specijalno debato o Tirolski. Posl. Erler je izjavil, da se zadovoljava s predlogom Lockerjevim, da se za Tirolsko določi 25 mandatov, in sicer 16 za Nemce, 9 za Italijane. Odsek zamore to vsprejeti, ker so se nemški in italijanski poslanci tirolski sporazumeli tozadevno. Posl. Conci je naglašal, da zamore za razdelitev mandatov služiti samo ključ števila prebivalstva. (Hoho! Zakaj pa nočejo Italijani dovoliti takega »ključa« tudi
Domače vesti.
Odlikovanja. Cesar je dovolil, da se dvornemu svetniku Franu Legatu, svetniku deželnega sodišča v Trstu povodom njegovega umirovljenja izreče priznanje za izvrstno službovanje. Svetnik višega deželnega sodišča A rt u r F 1 e i-s c h e r v Trstu je dobil povodom umirovljenja naslov dvornega svetovalca.
Imenovanje. Trgovinski minister je določil dosedanjega zadružnega inštruktorja v Gradcu, okrajnega komisarja dra. Hermana B 1 o d i g a, zadružnim inštruktorjem za Primorsko in Kranjsko v Trstu.
Otvorjenje nove železnice in naša zastava. Prejeli smo: Dovolite, da pojasnim zakaj ni bilo razobešenih slovenskih tro-bojnic na kraških kolodvorih za časa slavnostne otvoritve nove železnice. Nekdo je slavnoistemu sporočil, da so županstva v Repentabru, Dutovljah in Skopem sporo čila, da ne kupijo drugih zastav, če ne bode vihrala na kraških postajah tudi naša trobojnica. Omenjena županstva s o to tudi res storila in sicer dne 1 1. julija t. 1. A poslušajte, kako je ukrenilo okrajno glavarstvo v Sežani. Takoj drugi dan je oalo pozvati repentaborskega župana v Sežano. Tam so ga prosili in mu žugali naj preskrbi zastave, kakoršnje da želi glavar. Zatrdili so mu da ima strog ukaz, da ne sme vihrati nobena
H
trobojnica na kolodvoru, pač pa zunaj na občinskih tleh.
Še istega popoludne sc je odpeljal g. glavar s svetnikom (sodnikom) v Dutovlje in Skopo ter istotako žugal županoma, da morata priskrbeti zastave, sicer da uporabi druga sredstva. Župana sta se protivila do skrajnosti, naposled se je pripeljal še okrajni komisar iz Sežane ter pomagal istotako. prvima dvema z raznimi priliznjenimi in reškimi besedami. Ko je naposled okrajni glavar pokazal dopis Županstva iz Štanjela, v katerem se 11 i župan ni z najmanjšo besedo pro-tivil znanemu odloku o zastavah, sta se župana udala. Kedo je bil torej kriv, da niso vihrale trobojnicc na kolodvorih ? Z u-p a n s t v o v Štanjelu in okrajno glavarstvo. Kedo pa jc nekak vladar v Štanjelu ? Gotovo ne župan pač pa »SerženU-Fabijani, v čegar hiši se nem-škutari. Kje pa so bili kraški p o-s 1 a n c i t Ali ni že to dosti, da so se gori imenovana županstva tako energično postavila nasproti okr. glavarstvu ? Pomislite, g. urednik, da kraški župani, pa tudi drugi, so možje iz stare ljudske šole,
takorekoč brez izobrazbe.
Kar se tiče učiteljstva, moram reči, da je ono storilo vse možno, da bi pripravilo županstva, da bi ta priskrbela trobojnicc na kolodvorih. Moj bivši učitelj se je proti vil pred merodajnimi osebami, da ne pojde s šolsko mladino na kolodvor, ako ne bo imela tudi slovenskih trobojnic. A kaj je dobil za to ? Rezke besede, zakaj, da se vtika v take reči, ki ga ne pečejo?! To sporočam tudi »Edinosti«, da ne bo svet mislil, da so županstva v Repentabru, v Dutovljah in Skopem brez narodnega por.osa, kakor 0110 v Štanjelu, kjer
kraljuje g. „Seržent".
Vse, kar je tu napisanega, je gola
resnica, kateri ne more oporekati niko.
Predor, ki stane mesto 20.000 kron .— štiri milijone kron je predor Bukova na Goriškćm. Prvotno niso nameravali zgraditi tamkaj predora in so hoteli železnico speljati okolu višine ter so deloma že pričeli. Morali bi pa odplačati nekemu možu za hišico in druge stvari 10.000 kron, a država tvrdovratno ni hotela plačati take svote ter je raje gradila predor, ki jo je vsled raznih nezgod stal štiri milijone kron. Kdor se vozi tam mimo, lahko iz železniškega voza opazi ono znamenito hišico. Kaj stori vse trnma !
Brzovlak iz Trsta in Gorice bo vozil preko Jesenic na Trbiž, dokler se ne otvori še proga Jesenice-Celovec skozi karavanski predor.
Na realki v Idriji je bilo v minolem Šolskem letu 32 dijakov s Primorskega.
P O D L 1 S T E K.
Utisl m hallfe.
Spomini s pota.
Fiie Franjo Krašovec.
IV.
>FigurinCj iigurine belle!« kriee »tigu-rinai«. V vsem svetu sc najde barantače sc sadrovmo in drugimi aiabasterskimi izdelki. Glavo obloženo s košaro takih sohic prepotujejo ti „Eigurinai" ne samo Italijo, ampak skoro vso Evropo. ..Eiberta, Fan-lulla, Capit.de, Tribuna, Italie !« so oglušujoči klici raznašalcev novin. V Italiji je namreč kolportaža p o p o 1 n o m a s v o-b o d n a in novine se takoj, čim so izšle, od prodajalcev po ulicah razklieujejo in prodajajo, o čemer navstaja večkrat med prodajalci brezprimerna konkurenca, ker eden hoče prevpiti druzega. Brez ozira na kioske in miz po ulicah, iina vsaka čas-niška uprava svoje lastne prodajalce (giornalaj). Italijani navadno ne pre "pla-
čujejo novin, ampak jih kupujejo sproti' omenjal kar najbolj na kratko najzanimi-od raznašalcev. Cena je navadno 5 cen-: Vejše stvari, ki sem jih videl tekom šest-tesirnov. Izmed dnevnikov v Italiji se jako . dnevnega bivanja v Rimu, obširnej: pa čitajo Tribuna, I)on Chistiotte, Pupalo lio-\ se hočem baviti z vatikanskim galerijami, mano in Fanfull« v Rimu, Corriere dclla: ki so — po mojem subjektivnem mnenju Seru, SecoJo in lJcrscccransa v Milanu, j— pač krona rimskih utisov. Nazione v Florenciji, Gazzetta <1r Veuesta Prva pot je bila preko lepega korza v Benetkah, in Jfessagiero ter Corriere di Xapoli v Neapolju. Glavni klerikalni list je pok g polumesečnika Civiltd eattolica, ve ikega organa jezuitov, Unilu cattolica. Od časnikov papežkega Rima so se ohranili Ussercaiorc Romano, od jezuitov urejevalni Voee dclla Vcrita katerima se je pri-družil še Journal de Home. Za tujce obstoji francoski pisana ltalie. Najbolje italjanske revije so: Nuova Anlologtu, Vita ntiova, Na t ura ed ar te i. t. d.
Sedaj prihaja prav za prav najtežja kapitula mojega potopisa. O večnem mestu imamo toliko izvrstnih potopisnih črt ! Četudi ne v slovenski književnosti, ali v drugih literaturah imajo cele biblioteke o rimskih študijah. Spuščati se v široko razpredanje večnega mesta bil bi z moje
V i t t o r i o E m a 11 u e 1 c na trg sv. Petra. Ogromna množica tujcev biva v tem času v Rimu. To smo videli tudi pri sv. Petru, kjer kar mrgoli Angležev, Francozov itd. Na mestu, kjer je 1. 67. v n c r o n s k e m cirkusu sv. Peter umrl mučeniške smrti, stoji danes največja cerkev vsega sveta. Celi rodovi so delovali ob nje zgradbi. Rafael, Michelangelo so jej dali obilježje svojega duha. Mogočni utisi notranjščine so neopisnl. Ne toliko kolosalnost posamičnih udov, kolikor harmonično razmerje prostorov je, ki upliva tako mogočno. V srednji ladij i blizu glavnega vhoda je okrogla portirova plošča, kjer so se nekdaj kronali rimski cesarji. Oljnatih slik ima sv. Petra strani pač ponesrečen poskus; zato bom o erkev prav malo, nadomeščajo jih drago-
ceni mozajiki. Blizu groba sv. Petra jc , bronasta soha ki predstavlja svetnika sedečega. Desna noga p;i je že popolnoma oguljena od poljubov vernikov. Najvcča zanimivost so pač ogromni spomeniki pa pežev izvedeni vsi iz mramorja od prvih italijanskih mojstrov. Veličastna kupola počiva na 4 slopih. Vstop na kupolo je svoboden. Na strehi je obilica hišic — prebivališče delavcev in čuvajev. Ves Rim nam leži pred nogami. Na daljnem zapadu se blišči morje.
Ob koncu korsa, v središču in v naj-živahnejšem -delu mesta je stari palazzo Venezia, v slogu florentinske rcncsance. V njej se nahaja avstrijsko poslaništvo. V bližini se vzdiguje stari kapitol, kjer se v ogromnih obsegih zida podstavec za spomenik Viktorja Emanuela. Ves spomenik bo nad 30 metrov visok ter bo eden največjih na svetu. S tem spomenikom, ki ga zida vlada že od 1. 1885, hoče Italija pokazati svetu vso svojo mogočnost. Ogromne svote so že zazidali v dobi 20 let, kar ga zidajo, ali doslej še niti podstavec ni dozidan. Rimljani govore,
Nov tajni svetovalec. Cesar je imenoval zadar.skega nadškofa Mateja Dvornika tajnim svetovalcem.
Na novi železnici Trst-Gorica-Jesenice prične, kakor smo že javili, redni osebni in tovorni promet danes dne 23. t. m.
Silen vihar so imeli v Ljubljani ponoči od petka na soboto, v soboto zjutraj pa velik naliv. Temni oblaki so nebo tako zakrili, da so po pisarnah morale goreti luči.
Naročbe za peron na c. kr. avstrijskih državnih železnicah. Na postajah v Jesenicah, na Bledu, v Gorici drž. žel. ter v Trstu c. kr. drž. žel. novo-otvorjene proge Jesenicc-Trst se izdajajo na ime glaseči se naročilni vstopni listki za perćn (ploščad) proti naročnini 3 kron in veljavnostjo za koledarski mesec.
i 4 Gigantski kinematograf S. Spina privablja vsak; večer ogromno množico ob činstva. Ta kinematograf ima mnogo prednosti nad drugimi: glavna prednost je, da se producira pod milim nebom v večernem hladu. Dočim trajajo predstave drugih kinematografov komaj četrt ure, traja predstava tega kinematografa celi dve uri in pol, in to ob sviranju dobrega orkestra. Slike, ki jih kinematograf projektira, so naravnost krasne, a poleg tega so tako jasno projektirane, da gledalec lahko vidi vsako malo stvar na sliki; vrhu tega so pa slike izbrane in aktuelne. Tako bo na današnjem in jutrajšnjem vsporedu »bruhanje Vezuva«. Ta slika je bila z velikimi troški in velikim naporom posneta po istini na mestu ogromne katastrofe. Predstava prične ob 8. uri in pol zvečer, a konča ob 11, uri.
Krvav pretep. 46-lctni ogljar Anton Kocijančič je bil včeraj popoludne v pretepu z nekim drugim ogljarjem ranjen z nožem pod levo čeljust. Nasprotnik njegov ga je tako sunil z nožem, da mu je popolnoma prebol čeljust, tako, da mu je nož prišel v usta. Kocijančič je bil prenešen v bolnišnico.
Solnčarica. Včeraj smo imeli 2 slučaja solnčarice. Zdravniška postaja je morala ob 1. uri in pol popoludne hiteti na pomoč 28 letnemu Atiliju Pontini, stanujočemu v ulici del Ronco št. 1. Pontini je bil šel predpoludne v Sežano s kolesom, a ko se je vrnil, je bil kakor blazen : zadela ga je bila solnčarica.
Zvečer ob 10. uri in polje bila zdravniška postaja pozvana na pomoč k 40 letni Italiji Gril, stanujoči v ulici Alcssandro Manzoni št. 4. Tudi njo je bila zadela solnčarica.
*	Nič več belih las. Iz Pariza poročajo : V akademiji znanosti je profesor Bonchand predaval o študijah in poskusih vsevčeliščnega profesorja iz Montpelliera, Imberta, ter je na temelju doposlanih fotografij dokazal da se je Imbertu po upli-vanju Rontgenovih žarkov posrečilo povrniti osivelim lasem in bradi prvotno črno barvo, ki se je obdržala tudi po večkratnem striženju las. Drugačen je bil vspeh pri prvotno svetloplavkastih laseh, ki niso po uplivanju Rontgenovih žarkov pokazale plavkaste barve, marveč mnogo temnejo barvo.
*	NOVO gorivo. Kakor poročajo iz New-, Vorka, je ameriški izumitelj Dravvbangh ■ iznašel novo umetno sestavljeno gorivo, ki je bolje od premoga in za polovico ceneje.!
ugajalo, tla se ni u jc civila okoli vratu in ga pošteno poljubila. Gospod župan se je zadovoljno smehljal ter od vedel »zeta« v zgornjo sobo, katero so mu bili odločili za spalnico in vso pregrnili z belimi rjuhami, kakor se je govorilo pozneje
Ženin ni spal dolgo, kajti kmalu, ko so drugi pospali, je pobral, kar je bilo kaj vrednega v sobi ter jo popihal. Drugi dan so dobili za njim par raztrganih črevljev in pa star pokvečen cilinder. Snubač pa je izginil kakor kafra.
P< v/A >1

Razne vesti.
* Zdravniški honorarji v San Frančišku.
V	nobenem ameriškem mestu niso zdravniki tako dragi, kakor v San Frančišku.
V	tem mestu stane zdravniški obisk 50 frankov, vsak nadaljni obisk 25 frankov. Nočni obisk stane 50 frankov. Za zdravniško spričevalo je treba plačati 100 frankov. Za operacije se plača od 150 do 2500 frankov. Pri tem je treba vzeti v obzir, da je v San Frančišku Življenje zelo drago. Tako stane 12 jajc 3 franke, funt masla 3*75 franke. Za striženje las se plača 2.50 franka, brijanje stane 1*25 fr. Za osnaženje čevljev pol franka. Službenica stane na mesec 180 frankov, a navadno urejene sobe se ne da izpod 150 frankov.
Župapov snubač.
Spisal j. Bratina.
da je spomenik doslej že stal par stoti-sočev. Visokoleteči in ponosni so pa ven-dar-le sinovi združene Italije. Samo da so pred svetom veliki; če v želodcu kruli glad — to nič ne de ! Z velikanskim navdušenjem je parlament pred leti dovolil zidanje tega ogromnega spomenika, ali tekom časa je postal ta še nedovršeni spomenik vrlo nepopularen. Pa saj ni Čudo: gladni Kalabreži romajo s culico po svetu, raztrgani Napolitanci z mandolino beračijo okoli, stradajoči Sicilijanci utekajo v Brazilijo, Chile itd., vlada pa odteza stotisoče gladnemu ljudstvu. Poleg tega so se pri proračunu spomenika baje strašno prevarili: stroški so že dosedajpresegli ves proračun, da-si niti podstavec ni dogotovljen.
Kar moram zaznamovati kakor imenitno novost v Rimu, ki jo niti Dunaj nima, so automobil-omnibusi. Krožijo med mestom in okolico, ter se, imajoči tudi sedeže na strehi, reprezentujejo kaj lepo.
(Pride še).
Sredi poletja je bilo in solnce jc pripekalo z vso močjo na deveto deželo. Ves prašen in truden je stopal potepuh Kapica proti glavni vasi, kjer se je hotel neko- j liko ustaviti in tudi okrepčati, če se da. j Ravno je prišel čez mejo in razveselil se j je, ko je čital na kolu napis »Deveta dežela«.
—	Hm, to pa to; tu se bomo gotovo imeli dobro.
Veliko je že prej slišal o deveti deželi in njenih posebnostih in ni čuda, da se mu je srce zasmejalo, ko jc videl, da je sedaj tu, kamor si je želel že od nekdaj.
Proti večeru je že bilo, ko je prikorakal za. Kapico občinski sluga Dirndaj, ki je tujca spoštljivo pozdravil, kakor je to navada v deveti deželi.
—	Dober večer, gospod!
—	Bog ga daj! je odgovoril Kapica uljudno, kajti dosedaj ga je malokdo na-govorjal z besedo »gospod*. Sicer jc bila njegova raztrgana obleka danes vsa prašna in ni bilo dobro razločiti, koliko je celega na njej. Tudi črevlji so bili zaviti v prašno ogrinjalo, tako, da se Kapici ni moglo ničesar očitati.
Med potoma sta se razgovarjala čisto po domače, in Dirndaj je bil res srečen, ko je izvedel, da je Kapica jako učena glava, najmanje pol dohtarja, in'da potuje le tako za svoje veselje.
—	He, denarja pa morate imeti, de narja! je dejal sluga ter je bil zelo ponosen, da je ravno on naletel na tega gospoda, ki bo še lahko veliko koristil deveti deželi. Povabil ga je torej s sabo, češ: k županu pojdete, tam je gostilna in dobi se vsa postrežba, kakor v velikih mestih.
Takrat je bil v] deveti deželi župan slavni Janez Cimdarasa, ki je imel za ženo Marijano roj. Hopsasa, ki sta imela razun devet sinov tudi devet hčera, kar je obema prizadevalo velike skrbi. Fantov je bilo v deveti deželi takrat zelo malo in še ti so bili bolj ubožni; na županove hčere se je upal le malokdo pogledati in tako je še vseh devet čakalo doma — rešitve !
Mrak je že bil, ko sta Kapica in Dirndaj prispela do župana. Mati Županja je bila vsa po koncu, ko jej je sluga povedal, da je to velik gospod, da ima dosti denaija i t. d. Najstarejša hči, Pepika, je takoj prinesla Kapici vina in kruha ter ga vprašala, kaj bo za večerjo ? Naš potepuh se je zares začudil takemu vspre-jemu, kajti še nikjer se mu ni tako zgodilo. Dirndaj je ostal zunaj v kuhinji, Kapica pa se je šalil z lepo Pepiko ter si nazadnje naročil piščanca. Takoj je začvr-čalo v kuhinji in mati županja je že držala za vrat grahasto pišče, katero je pozneje priromalo Kapici na mizo.
—	Gospod, naj ne zamerijo, ker jih ne postrežemo boljše, saj vejo, nismo v mestu! — hitela je gospa Marijana.
—	O, nič ne de. jaz sem zadovoljen z vsem in Vaša Pepika mi je vse tako dobro poskrbela, odgovoril je Kapica potuhnjeno,
—	Ja, naša Pepika. — —
—	Pravim vam gospa županja nisem je videl ta*ko lepe punice in reči moram, da ravno tako bi si želel za ženo.
—	Pojte, gospod, pojte, vi se le šalite znami in je odgovorila mati Marijana hitela v kuhinjo. Pepika je prišla nazaj in med tem, ko se je tuji »gospod« razgo-varjal žnjo, je izvedela že vsa vas, da imajo pri županu — sunbače.
— In jaz sem ga privel, jaz ! je trdil Dirndaj ter se zapletal sem in tja, kajti tudi na njegovo grlo ni bila pozabila mati županja.
Malo pozneje je prišel domov gospod Župan Ćimdarasa, kateremu je zvesta že-' niča, vsa srečna, pripovedavala, kaj se je ' vse dogodilo. In zato je ta tako spoštljivo pozdravil našega Kapico, ga povpraševal I o tem in onem in mu pridno nalival vina. i Kapica je bil »brihten* človek in je takoj i opazil, kam pes taco moli; zato pa je igral svojo ulogo naravnost izvrstno. Prisedla jc še Pepika, ki je bila videti vsa srečna, — no, ženina se ne dobiva vsaki dan na cesti in treba je gledati na to, da ga človek dobro drži, če ga enkrat ima. Ko so se pozno v noč ločili, so bili že vsi kaj dobre volje in Kapica je galantno poljubil svoji|» nevesti« ročico, kar je tej tako
1'otrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežnlostno vest, «la je na3 soprog ozir. bral in stric, gospod
Ivan Žvokelj
c. kr. davkar
danes, dne 21. t. m. ob 5. uri pop. po kratki bolezni in previden sfc sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 23. t. m. ob 7. uri zjufaj iz hiše žalosti v Komnu, od koder se prepelje truplo v Spodnjo Branico.
KOMEN, dne 21. julija 1906.
Josipa Žvokelj roj. Grblč, soproga. Ignac, Franc in Anton Žvokelj. bratje. Marija Nussdorfer roj. Žvokelj in unuki.
Ne čitaj
samo, ampak, prepričaj se, da nihče ne more tekmovati z narodno
zalogo olja
lUflN MILLONIG
TRST, Pftazza Barrlera it. 3, TRST
FILIJALKO Campo S. Giaeoiuo št. 10.
Prodaja in razpošiljanje na debelo in na drobno.
Ceniki na razpolago.
GLAS.
.........
V bogate] zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
(prej Jeai)
___ulica Nnova 24 (pritličje)
daja novo in rab^eno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. =
r MALI OGLASI. —r
1!
Mali oglasi računajo se po 3 Btot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjfta pristojbina 40 stotink. ■	Plača se takoj.	-
1
Podpisi&no naznanja, da je začelo ..Vinarsko in gospodarsko društvo4* v Komnu svoje redno delovanje. — Otvorilo je v znanih ,ŠVAROVI H" prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo.
Skrbelo se bo vedno za kraški turan in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in točno postrežbo.
Društvo ho- imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljajo bo naročitcljem v innu/.i-nali nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bo sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce.
Načel stvo
„Vinarskega in gospodar, društva" V KOMNU, 17. julija 19<m>.
Garlo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uliod ul. del Arsenale
AUTORI Z O V A N A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov iu električne razsvetljave.
Velika zaloga priprav za zame loči na plin.
Ivanka Doreghini
TRST. - Ul. Madonriina štv. 8.
VELIKA ZALOGA pohištva, juaiiufaktiir, ur, slik. zrcal iu tapetarij.
Popolne spalne in obedovalne sobe.
Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
urar
P.
« tSt*	O
THST • al. Poste nuovc M. 9 £ priporoča velik' izbor ur: Urnega, ^Ji Schaffhausc, Longines, Tavancs itd. p-,1" kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ura za gospe. Izbor ur za birmo. , ' Sprejema popravljanja po nizkih ccnah.
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdela-
nega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
BART. BiDOLI - TRST
uliea SS. (Vlartiri štev. 19
Kit/.posilju se tuiii 11:1 deželo.
xxxxxxxxxxxxxxxx
- ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi v Trstu leta
Velika zaloga Mirnu iu Kap za vojaKe iu civilistu
Izvršuje poprave hitro in z:i nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za škodo provzroteno po moljih in po požaru.
Mar Izvan Trsta pismena naroči kak „HALI OGLAS", naj pailja danar v napraj, kar tfrogača na ba njagov oglas objavljan. ;a nI osaba poznana Upravi lista.
Tarifa |a natianjana na čaiu „MALIH OGLASOV" In vsakdo afcka preračuni, katiko mu Ja plačati s tam, da praštaja besedo 0q I ase traba naslavlti na „laSERATNI ODDELEK" „Edlnasti". ■a vprašanja potom pisarn bo tajal „INSERATNt ODDELEK" Infarmaoija edino la, ča ba pismu prileiana znamka za odgovor.
ANTON SKERL
mehanik, zaprisežent zvodonec.
Trst - Carlo Go Ido u ije v trg 11. - Trst.
Zastopnik tovarne kolesja niotokoles „Poch"
Napeljava iu zaloga električnih zvončkov, ljuči in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih btrojev, koles, motokoles itd. "M
Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah. TELEFON Jtev. 1734.
(Via Nuova
Gostilna „Alla Costanza
5t. 18). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraSki termo. Priporoča se al. občinstvu Henrik Koaic.
■a in rla-n^ino obstoječa iz treh oseb, išče! molel UrUZIIId malo stanovanje z vrtom,! ! vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ro-, 1 magna, Commerciale, ali v Skorklji blizu mesta. Pod-1 pisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi : stanovanja v podnajem. Ponudbe, piBmene ali ustmene I prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „M al a družina".____
DiaiLaI! »e proda s prostim tekom za 70 kron DICIHcIJ Naslov pove „Inseratni oddelek Edi-
noeti".
PrnHa cfl uk°J t™^* 7 uB? J^T J®?"'
rroud 9v chia po ugodni ceni. Pojasnila daje ae t ulici deli« Teea it 41, polunadsiropje, levo. (78^ ,
o ■; O <
• O 1 1 O 11 O >
o* Tovarila pohištva o
Jt* j,,, J • " "
im i
i Minzi
ylka Siv. 52. A (lastna hiša).
ZALOGA:
PVftZTft ROSfiEiO	poslopja), j?
Cen*, da	b"^1 oci-vna k«nkurmnom. »r
Sprejemajo ■»*• vsakovrstna dela tudi po xutoM»c<c posebnih načrtih, o' ^ocjccc P '*». ©.-ž-.ik brMplafimo 1» flramM« C