Leto LXY!_roitefa. vhtum t jototfai_V Ljubliani, » ретек, dne TO. marca 1938_Stev. 64 a	Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ —^^^	Cek. rečna ; Ljub-
za ^^^^^^^ A ^^^^^^^ ^^ ^ ^^^^^^^ jjgLW ^ik	Ijana št
atro 40 Din - ne- ^^^^ W ШШ Bt Иш ^ ШШ ЈзШк # IMf AÏÏW ^	10.349 za
ce-	^ШШ	ашшш ^^К Ш MfllPB^fe ffmk Ш JRKoki^ шшВ
loletno % Din, za ^Ц^НЊ M	4^99 И Ж Др	В УВШјкАf Ш	ДШУ
inozemstvo 120 Din ^fc ^NB ^НВ јј^ШШ ШШК Mf ШВвУ И ^шШ 1шЈ ЧВДШ	Ргага-1 )unaj 24.797
Uredništva je y	Лц^ ^^^^^^ В^ ЈИм^/	'Д|||.....Uprava: Kop.tar-
Kopitarjevi dL 6/Ш	jeTa ulica štev. 6.
Telefoni nredniitra ia аргате: 40-01, 40-02. 4048, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjnfra) razen ponedeljka in dneva po praznikn
I
Angleži o Češkoslovaški
Lord HaLfax: „Po zadnjih dogodkih je položaj miru kočljiv
Druga Btumova vlada
»Kljub vetrovom in viharjem — vetrovom in viharjem, ki se spreminjajo v hudourja nad Evropo — s trmo, ki bi bila vredna lepših ciljev, je gospod Blum na vsak način hotel sestaviti vlado. Svoj cilj je dosegel in tudi ni bilo težko prerokovati, da ga bo dosegel. Saj mu ni bilo treba storiti nič drugega, kakor pobrati svojo nekdanjo skupino, ki se mu je goreče ponujala,« tako je zapisal pariški » Temps c, ki se mu ne more očitati, da goji goreča čustva do desničarskih struj, ob nastopu druge Blumove vlade. In pristavil je z bridko ironijo: >Ali je treba še pristaviti, da ta vlada ni ona, ki jo je država pričakovala, niti ona, ki so jo okoliščine zahtevale.«
Kakor ta veliki pariški list, ki mu radi priznamo, da vedno izpoveduje najbolj čista rodoljubna čustva in mu je ugled domovine nad vee, tako morajo soditi o sedanji francoski vladi vsi, hvala Bogu še številni prijatelji Francije po vsem svetu, in tako na žalost sodijo o njej in se po takšni sodbi tudi ravnajo vsi nasprotniki močne Francije. Odkar je v Franciji na oblasti ljudska fronta, je ugled te nekdaj tako zapovedujoče in vodilne velesile stalno padal, in sicer v tisti meri, kot je na znotraj razpadala njena socialna in gospodarska moč, ki jo razjedajo struje, ki so izpod jedle zdravje že marsikateremu narodu. Tako, le tako sd moremo razlagati, da Francije zadnje čase vedno manjka, kadar zagrne nad Evropo novi dogodki, ki jo do temeljev pretresajo in njen politični obraz spreminjajo, da Francije tako rekoč ni nikjer in se smejo svobodno razvijati in uveljavljati po Evropi druge sile, ki ne zadenejo nikjer več na odpor francoske besede, pred katero se je še nedavno tresel svet, ker je za njo čutil nepremagljivo moč v službi svobode in pravice. Tako se je zgodilo tudi zadnje dni, da je bila Francija brez vlade, ko se je preoblikovala Evropa, ustvarjena šele leta 1919, iu da je Francija odgovorila z vlado — gospoda Bluma na dejanje, ki bi ga bil komaj obvladal kakšen novi Clemenceau. Verjamemo, da je razočaranje francoskega naroda nad poraznimi posledicami parlamentarnih naključij, katerih žrtev je topot Francija v enem najvažnejših razdobij evropske in svetovne politike postala, prav tako veliko, kakor je razočaranje tistega kroga narodov, ki je vedno bil in še vedno ostane mnenja, da v Evropi, v kateri Francija ne igra prvenstvene vloge, ne bo političnega reda, ki ustreza zahtevam svobode in pravičnosti. Blumova vlada v času, ko politični red v Evropi razpada, je takšno nesrečno naključje, ki ga ni mogoče dovolj obžalovati. A treba ga je vzeti na znanje kot stvarno dejstvo, in žalibog z njim računati.
O Blumu smo slišali, da se je v nekem tajinstvenem zanosu lotil zamisli, da bi okrog sebe zbral vsenarodno vlado, v kateri bi sodelovale vse stranke od komunistov na levici pa do skrajne desnice. Blumov pogoj je bil, da morajo sodelovati komunisti. Brez njih za njega ni narodne vzajemnosti, brez njih ni uresničen visoki cilj zbiranja vseh zdravih narodnih sil, ki bi jih bilo treba postaviti v bran silam, ki butajo tudi ob meje Francije. Ko so mu stranke sredine in desnice odgovorile, da sprejmejo tudi njegovo vodstvo pod pogojem, da izvrže komuniste, ki so francoskemu državnemu zdravju že tolikanj škodovali, je Blum opustil svoj namen, da postane od-rešitelj ter se zadovoljil z vlado, ki je bila pred devetimi meseca strmoglavljena in jo je ie sem ter tja nekoliko izprašil. A v to vlado komunistov ni maral. To je ena velikih za-gonetk, ki si jo danes v Franciji stavljajo politiki, ki hočejo priti do dna socialistični taktiki. Če so bili Blumu za vlado vsenarod-nega sodelovanja komunisti neobhodno potrebni, zakaj jih ni vzel v svojo stisnjeno ekipo ljudske fronte? Ali je voditelj francoskega socializma zares odločen, da vpelje v Franciji, kot se je sam dobesedno izrazil, ^diktaturo proletariata s pomočjo spretnih zaporednih političnih manevrov« in mu je pri zasledovanju tega cilja vseeno, kaj naj iz takšne Francije v razburkani Evropi postane? Vseeno, če jo gospodarsko uniči, vseeno, če jo socialno razdere, vseeno, če jo vojaško oslabi in mednarodno politično umori?
Prepričani smo, da bodo poklicani rodoljubi v Franciji tudi te spletke spregledali in da bodo v kratkem napravili konec temu poskusu, ki ga francoski listi sami imenujejo ^izzivanje«. Ce bo Blumova vlada odnesla pete v parlamentu, kjer ji volivno naključje nudi večino — s pomočjo komunistov — je prav gotovo, da jo bo podrl senat, kot jo je izvrgel lansko poletje, ko jo je zalotil pri najhujšem in brezvestnem razdiranju francoskega gospodarstva. Obsodba bo letos brez dvoma še mnogo hujša. S stališča francoske notranje politike same je Blumovo vstajenje, čeprav kratkodobno, zadnji življenjski pojav ljudske fronte. Toda na žalost čas hitro beži mimo in sile, ki so vesele francoske notranje ohromelosti, ne počivajo. Vsak dan, ki ga Francija trati s krizami, je neprecenljiva izguba za njo in za vso Evropo. Blum bo odplaval v pozabljenje, a rane, ki jih je nasjekai Franciji in njeni svetovnopolilični moči, se bodo le počasi celile. V tem je žaloigra. V tem se tudi izraža krik sveta ua naslov Francije, naj se čimprej vrne k zdravemu življenju.
London. 17. marca. AA. Reuter: V zvezi s koraki angleških diplomatskih zastopnikov v Berlinu in na Dunaju v zadnjih dneh, je zunanji minister lord Halifax rekel včeraj v parlamentu naslednje o Češkoslovaški:
Res je, da je češkoslovaška vlada dobila neka zagotovila od nemške vlade. Ta zagotovila so bila slovesno dana več kot enkrat in mi čisto naravno pričakujemo, da jih bo nemška vlada spoštovala, če ros želi ohraniti mir v Evropi kakor to jaz sam upam. Naša vlada pozorno proučuje vsa vprašanja. ki jih je v svojem govoru v ponedeljek načel Churchill. Stalno smo v stiku s francosko vlado. Pri nas in na kontinentu mnogi delujejo za mir, vendar pa nikdo ne more zanikati, da ne bi bili zadnji dogodki spravili mir v zelo kočljiv položaj. Odgovornost za vse sklepe pada na vlado. Mislim, da ni niti enega vprašanja, ki ga vlada ne bi bila
London, 17. marca. AA. Havas: Včeraj popoldne je bila razprava o zunanji politiki tudi v lordski zbornici.
Razpravo je načel lord Schnell z govorom, v katerem je največ govoril o dogodkih v Avstriji. Izrazil je, da želi, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo. Po njegovem mnenju bi morala vlada povedati, kaj vse misli storiti, da se kaj takega več ne zgodi. Po njegovem mnenju se je vlada odločila, da pospeši oboroževanje, in da od naroda zahteva nove žrtve. Angleški narod je pripravljen na nove žrtve, poprej pa hoče vedeti, čemu naj naj služijo nove žrtve. 0 Češkoslovaški pa je govornik rekel:
Avstrije sedaj ni več, postavlja pa se vprašanje Češkoslovaške ! Tudi španski problem je zmeraj bolj važen. Vlada bi morala v tem ozira povedati svoje, ker bi sprememba Španije v vazalno državo morala skrbeti tudi angleško vlado. Lord želi, naj se čimprej skliče skupščina Zveze narodov, kjer naj Velika Britanija zahteva spremembo Zveze narodov na podlagi dosedanjih izkušenj.
Nato je govoril liberalni lord Lotian, ki je zastopal nekoliko drugačno stališče. Misli, da so zadnji dogodki naložili Veliki Britaniji še novo obvezo, ki je lahko razumljiva. Če namreč še veljajo obveze, ki jih je v slavnem govoru v Limingto-nu nakazal Eden, tedaj se odpira pred Anglijo dvoje: 1. med nami mora vladati popolna edinost in 2. moramo si jasno začrtati črto, do kod mislimo iti in to črto moramo znati tudi z vsemi sredstvi braniti. Po njegovem mnenju še ni prišel čas za sestavo skupne nacionalne vlade, vendar pa se naj vlada že odslej stalno posvetuje z drugimi strankami in delavskimi organizacijami. Kot svetovalec angleške vlade bi želel, naj prideta na vodstvo takoj dve osebnosti, ki imata silne izkušnje z vojnimi zadevami in to sta Churchill in Lloyd Georg.
Za njim je govoril lord Londondery, ki je znan kot velik germanofil. Rekel je, da se zadnji nemški korak ne more opravičiti, vendar pa moramo priznati, da je bil opravljen brez prelivanja krvi. Če bi Schuschnigg izvedel svoj plebiscit, bi
Salamanca 17. marca. AÀ. Havas: Nacionalistični krogi izjavljajo, da so včeraj čete še obkoljevale Caspe. Odpor sovraž-žnika je povsod zlomljen. Nacionalistične čete so zavzele več vasi. Nacionalistična konjenica je včeraj zaplenila sovjetski tank in tri topove kalibra 75 mm, eno ambulanto in več strojnic ter mnogo vojnega materiala. Vladni krogi v Barceloni pa izjavljajo, da je nacionalistična ofenziva dosegla evoj višek z zavzetjem Caspe. Nacionalisti so napredovali za 60 km, in sicer po ozemlju, ki je precej brez naravnih težav in eo pri tem tudi uporabljali najmodernejše orožje. Izguba Alcanisa in okolice je brez dvoma zelo zadela republikanske čete, vendar pa eo republikanci že začeli s protinapadom 2 km severno od Caspeja. Nacionalistično prodiranje bo tako mogoče sedaj ustaviti. Republikansko poveljstvo je raje umaknilo svoje čete s te ravnine kot pa da bi 6c spustilo v borbo s sovražnikom, ki je bolje oborožen Najbrž bodo sedaj borbe na ara-goneki fronti stopile v novo dobo.
Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo: Sovražnik je včeraj nadaljeval z ofenzivo in pri tem posebno vrgel v borbo topove in letala. Naše čete pa eo odbile njegov poskus, da bi obkolili Alcorizo. Pri Caspeju so naše čete vrgle v zrak smod-nišnico, zgorela so tudi bližnja skladišča orožja. Med letalsko bitko v ietem odseku emo ecetrelili dvoje letal. Na osrednjem bojišču smo zavzeli koto 980, ki je južno od vrha Castelana. Nacionalistična letala so včeraj bombardirala Castelon de la Plana. Zvečer so bombardirala Navidente dc Caldar in okoliške vasi. Proti večeru so napadla tudi Barcelono. Več bomb je eksplodiralo v središču mesta. Ranjenih je nad 50 oseb.
Kalija ni poslala novih prostovoljcev — pravi poslaništvo v Londonu
Italijansko veleposlaništvo v Londonu objavlja naslednje uradne poročilo:
proučevala. Predvsem moramo gledati dogodkom >v oči« in voditi tako zunanjo politiko, ki bo koristila vsem narodom našega imperija. Gledali pa bomo najbolj na to, da se mednarodno pravo postavi izven okvira sile pri vseh mednarodnih dogodkih in za zmago tega načela boino uporabili vsa sredstva, ki so nam na razpolago. To bomo skušali doseči s prijateljskimi pogajanji, nato pa z delom za mednarodno harmonijo, ki naj onemogoči sleherno krivico, da se tako ohrani mir. Nazadnje pa se mora Velika Britanija na vse pripravljati ne samo z oboroževanjem, ampak tudi z uvajanjem odločnosti in discipline med naš narod.
Končal pa je s temi besedami: Nazadnje pa je samo stvar naroda, naj stori kar hoče. Prepričan sem, da bo novo gibanje med narodom pospešilo akcijo vlade in ta dom tega gibanja ne bo odklonil, ampak ga bo tudi podprl.
najbrž prišlo do prelivanja krvi. Zaključil je z željo, naj se pogajanja med Veliko Britanijo in Nemčijo nadaljujejo.
Lord Cecil je zelo ostro zahteval, naj vlada jasneje razloži svojo zunanjo politiko. Zahteva, naj se skličeta svet in skupščina Zveze narodov.
Lord Astor je zahteval, naj se takoj začne obravnavati češkoslovaški problem in sicer na ta način, da se v tej državi končno uredi manjšinsko vprašanje. To je zahteval tudi delavski lord Baux-ton. Liberalec lord Crcwe je rekel, da bo sedaj Nemčija najbrž načela manjšinsko vprašanje v vseh evropskih državah, kjer žive Nemci. Ix>rd Strad-bory je vprašal navzočnega lorda Ilalifaxa, zunanjega ministra, ali je essenska »Nationalzeitung« zapisala resnico, ko je dne 14. marca objavila naslednje: »Kar smo povedali lordu Halifaxu med njegovim bivanjem v Nemčiji, se je sedaj izpolnilo in dobilo svojo zakonito obliko!«
„Hoditi pred Z N —
ne bi nič pomognlo"
Takoj se je dvignil lord Halifax, ki je izjavil, da je takoj zanikal vest tega lista. Lord Halifax je nadaljeval in rekel, če je kdo, ki želi ohraniti
London, 17. marca. b. Od opozicije izsiljena debata v poslanski zbornici o španskem vprašanju se je pričela snoči. Bila je zelo živahna. V začetku je major Atlee zelo ostro nastopil proti politiki angleške vlade ter je očital ministrskemu predsedniku Chamberlainu, da glede Španije vodi po litiko, ki neizogibno ogroža varnost britanske nad-oblasti v Sredozemskem morju, s čimer spravlja državo v veliko nevarnost. Chamberlain mu je
Italijansko veleposlaništvo najodločneje zanika vesti, ki so se razširile v tujini, češ da je Italija poslala nove prostovoljske oddelke v Španijo. Italijansko veleposlaništvo more izjaviti, da Italija v zadnjem času ni poslala niti enega prostovoljca in da se je število prostovoljcev v Španiji zmanjšalo, ker so se številni prostovoljci vrnili v domovino, novi pa tja niso bili več poslani.
Pripomniti moramo, da se ta demanti nanaša
tudi na pošiljanje orožja v Španijo.
*
Burgos 17. marca. AA (Havas) Nacionalistične čete so zavzele Caspe, mesto z 20.000 prebivalci in važen prometni vozel med Aragnpijn in Katalonijo.
status quo v Evropi, je to gotovo Velika Britanija. Ona tudi nikdar ni želela, da bi kdo nasilno kaj spreminjal, ker tako postopanje lahko rodi le najhujše posledice. Tudi ne bi prav nič pomagalo, če bi to vprašanje predložili Zvezi narodov, ker nobena članica nc misli v tem oziru storiti ničesar posebnega. Dasi bi torej Zveza narodov imela pravico obravnavati to vprašanje, vendar ne bi mogla ničesar storiti. Zato se angleška vlada zaveda, da Avstrija več ne obstoji kot posebna edinica v mednarodnem redu. Nato je lord Halifax razložil zgodovinski potek zadnjih dogodkov in angleških korakov in izrazil upanje, da bo nemška vlada dala nove obljube, da se ohrani inir v Evropi.
Chamberlainova vlada se maje
Pariz, 17. marca. c. Nocojšnji »Temps* objavlja v precej senzacionalni obliki iz Londona vest, da se v konservativni etranki razkol med mlajšo in etarejšo skupino poglablja. Mlajša skupina očita Chamberlainu, da se je dal po 21. februarju izigrati od Nemčije in Italije in da je nasedel protiboljše-viški gonji teh dveh držav.
Lisi tudi poroča iz Londona, da se zmeraj bolj širijo vesti, da bo moral Chamberlain svojo vlado spremeniti ali pa odstopiti. Chamberlainu je delavska stranka zagrozila na ta način, da bodo strokovne organizacije odklonile sodelovanje z vlado v vprašanju tistih industrij, ki delajo s polno paro za oboroževanje.
Položaj bi baje bil že toliko dozorel, da sta nocoj odpotovala v Pariz Lloyd Oeorg in lord Derby. V Parizu pa sta že bivši zunanji minister Eden in pa bivši predsednik vlade lord Baldwin. Oba bosta imela več sestankov z Lloyd Ocorgom in Derbyjem. Za njima je odpotoval v Pariz še prvak konservativne stranke Winston Churchill.
Sovieti in ČSR
Pariz 17. marca. AA. Havas: Zunanji minister Paul Boncour je včeraj sj»rejel sovjetskega veleposlanika v Parizu, ki mu je izjavil, da bi sovjetska Kusija takoj priskočila na pomoč Češkoslovaški, če bi jo kdo napadel. To jc sovjetska vlada že sporočila češkoslovaški vladi v Pragi.
Nato je imel Paul Boncour sestanek e š|>an-ekini veleposlanikom v Londonu.
odgovoril, da je cilj angleške politike danes, kakor prej, vzdržati ozko zvezo s francosko vlado glede vseh vprašanj, torej tudi glede Španije. Lahko rečemo samo to, je dejal Chamberlain, da se po mnenju vlade najlepše ohranijo in zavarujejo angleški interesi in mir, če se konča španska državljanska vojna. Nato je govoril o odboru za ne-vmešavanje ter je dejal, da se je temu odboru posrečilo omejiti špansko državljansko vojno samo na Španijo. Odbor je preprečil nevarnost vojne v Evropi, v katero bi morale poseči neizogibno vse države.
Vari:, 17. marca. b. Alarmantno razpoloženje v Franciji zaradi avstrijskih dogodkov, še bolj pa zaradi položaja v Španiji, je dalo v Parizu povod za razne govorice, to tem bolj, ker še ni znano, kako se bo razvijal položaj v poslanski zbornici potem, ko bo Leon Blum podal vladno deklaracijo. Hud udarec je bila včeraj izjava britanskega ministrskega predsednika Chamberlaina, ki jo je podal v poslanski zbornici, v kateri je poudaril, da ne vidi, zakaj bi naj končna znuiga generala Franca v Španiji pomenila nevarnost za Francijo in Veliko Britanijo. Chamberlain se opira na stališče, da je za Evropo mnogo bolje, če se vojna v Španiji konča, kakor pa da bi trajala v nedogled in stalno povzročala novo nevarnost za še hujše spore v Evropi. Tako je bilo z britanske strani jasno poudarjeno, da za Veliko Britanijo vprašanje španskega režima ne pomeni nobeno nevarnosti, da pa smatra Velika Britanija mnogo bolj nevarno nadaljevanje vojne. Glede britanskih interesov na Sredozemskem morju in v gibraltar-ski ožini so pričeli tukajšnji politični krogi uvi-devati, da je Velika Britanija že zdavnaj brez znanja francoske vlade sklenila z generalom Francom takšne sporazume, ki njene interese popolnoma varujejo in da bo njena pot skozi Sredozemsko morje v vsakem oziru popolnoma zavarovana.
Nasprotno od angleškega stališča pa smatrajo v Parizu, da je. vprašanje režima in končne zmage v Španiji za Francijo izrednega pomena, kajti In gre za francoske meje in za neposredno nevarnost na jugu. Chamberlain je v svojem govoru jasno in povsem odkrilo zavzel nasprotno stališče.
Razne vesti o ukrepih, ki jih je Francija baje že sprejela, pa so mnogo pretirane. Francija jo res storila nekatero varnostne ukrepe, toda o mobilizaciji celega korpusa ne more biti govora.
Goring pride na Dunaj
Dunaj, 17. marca. c. Fcldmaršal Goring je poslal Seyss-Inquartu pismo, v katerem mu sporoča, da jc nemška gosjiodarska štinlctka raztegnjena tudi na bivšo Avstrijo, in da bo v kratkem obiskal Dunaj.
Dunajska vremenska napoved: Počasi se bo pooblačilo. večinoma še toplo.
Zagrebška vremenska napoved: Večinoma jas no, pričakovati jc lahno pobllićenje.
Med lordi so mnenja deljena
Barcelona napoveduje protivno ofenzivo
>?0 I ^J
,/j>r Cgf }	r-
Câ/mqtho . /o CortescfeA'àoc
5 fcaritir^fi
ftonreo
VdictvconojOS/'
Teruel
i/ fX m
Jrjj't/
o >t> i* « .1 o ,	*7 ЛЛу •
....................Г, .„i, „,. ; hm ' >
Torfosafi
Stan fronta »«*»• nova frn nU
Nesoglasje med Londonom
in Parizom Zaradi Španije
Vatikansko glasilo o priključitvi
Glasilo svete Stolice »Osservatore Romano« Je prineslo z ozirom na priključitev Avstrije k Nemčiji članek, ki se ne peča s politično stranjo tega vprašanja, kakor se postavlja državam, ki so po »Anschlussa« na kakršenkoli že način prizadete, ampak ocenjuje ta dogodek s stališča verskega položaja, ki je nastal v Avstriji. Vendar pa »Osservatore Romano« uvodoma izreka sodbo o mednarodnem učinku združitve Avstrije z Nemčijo z besedami, da »izvršeno dejstvo »Anschlussa« ne more vplivati pomirjevalno na duhove, razjasniti mednarodnega obzorja in okrepiti načela medsebojnega zaupanja, na katerem počiva krščans'.ii red in evropski mir, ki ga Cerkev smatra za največji zaklad naše kulture — narobe — ta stvar bo pač le še bolj omajala nestalno ravnotežje mednarodnega položaja in povečala naraščajoči pesimizem«.
Razume se — tako nadaljuje direktor »Osservatore Romano« —, da vzbujajo največjo skrb v dušah katoličanov veraka vprašanja, ki so z »Au-schlussom« nastala, tako zaradi stališča, ki ga vladajoča stranka v Nemčiji zavzema nasproti katoliški Cerkvi, kakor zaradi nekaterih obžalovanja vrednih dogodkov, ki so se že doslej izvršili v Nemčiji. »Osservatore Romano« pravi, da sme sodbo v tem pogledu izreči tem bolj, ker je vseh dvajset let, odkar obstoja avstrijsko vprašanje, motril položaj nepristransko, tako da se tudi Nemčija ni mogla nikoli pritožiti nad njegovim objektivnim stališčem. Vedno smo poudarjali — pravi »Osservatore Romano« —, da geografske in gospodarske razmere, v katerih je Avstrija morala p-i versajskem miru živeti, niso bile najboljše, tako da bi mogle jamčiti mirno posest, suvereniteto in dejansko neodvisnost te države ter jo obvarovali pred strankarskimi strastmi in agitacijo ter nesl-gurnostjo notranjega položaja v svoji sredi kljub vsem paktom tn političnim garancijam, kakršnih od strani velesil ni uživala nobena druga dr" iva
Razpis zdravniške službe
Banska uprava razpisuje službo vodje internega oddelka banovinske bolnišnice v Murski Soboti.
Prosilci morajo imeti pogoje za primarija ali asistenta po § 20 zakona o bolnišnicah.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski npravi dravske banovine v Ljubljani do 30. marca 1038.
Vinogradniške zadruge in prodaja alkoholnih pijač
Belgrad 17. marca. AA. Glede na vprašanje ali so vinogradniške družbe pri predaji prošenj za prodajo zadružnih alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah dolžne priložiti dovoljenje pristojne upravne oblanti po obrtnem zakonu, je davčni oddelek finančnega minietretva izdal pojasnilo, ki pravi med drugim, da vinogradniške zadruge pri predložitvi prošenj za pravico za prodajo zadružnih alkoholnih pijač v originalnih zaprtih steklenicah niso dolžne priložiti dovoljenje upravnih oblasti po obrtnem zakonu, ker jim to dovoljenje ni potrebno. Zadruge morajo samo dokazati, de so ustanovljene po določilih zakona o goei>odarekib zadrugah.
Osebne vesfl
Belgrad 17. marca. m. Upokojeni so naslednji upravitelji meščanskih šol v Sloveniji: Alojzij Novak in Iva Kobal iz. Ljubljane, Josip Prijatelj v Ormožu in Marija Klavžar v Mariboru. Upokojena je tudi meščansko-šolska učiteljica Ljudmila Klemenčič v Ljubljani. Premeščena je na I. dekliško mešč. šolo v Ljubljani Julijana SušteršiČ.
Belgrad 17. marca. m. S kraljevim ukazom sta napredovala pri Narodnem gledališču v Mariboru: za upravnika 4. skup. 1. stopnje dr. Ra-dovan Brenčič, uprivnik istega gledališča, do sedaj v 4. skup. 2. stop., pri Narodnem gledališču v Ljubljani pa za člana 7. skup Ivanka Hibič, članica istega gledališča, dosedaj v 8. skup.
Zborovanje mladine JRZ v Zagrebu
V soboto 19. t. m. bo priredil banovinski odbor mladine JRZ za savsko banovino v Zagrebu veliko politično in kulturno zborovanje, na katero IkhIo prišli zastopniki iz vseh okrajev savske banovine. Zborovanje bo trajalo dopoldne in popoldne. Dopoldne bodo govorili: minister dr. Miha Krek o notranjem in zunanjem političnem položaju Jugoslavije; g. profesor Srečko Džamonja o zgodovinskem razvoju ustanavljanja Jugoslavije; šolski nadzornik g. Dušan Samardžija o zemljepisnem položaju naše države; banski inšpektor g. Dušan Bogunovič o kulturnih in prosvetnih težnjah jugoslovanskega naroda. Popoldne pa bodo govorili: ravnatelj podružnice Poštne hranilnice dr. Nikola Gačeša o gospodarski moči Jugoslavije in gospodarskih razmerah državljanov; ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr. Ante Mudri-nič o socialnih vprašanjih Jugoslavije; predsednik glavnega odbora mladine JRZ dr. Bojan Pire o razmerju ideologije JRZ do vseh vprašanj javnega življenja; tajnik glavnega odbora g. Milutin Krivo-kapič o organizaciji dela mladine JRZ na terenu in o upravi stranke. Poleg članov mladinskih organizacij JRZ iz savske banovine se bodo tega zborovanja udeleževali tudi drugi odličnejši predstavniki JRZ.
v Evropi. Sedaj pa se je ta položaj, ki ga je Nem čija rešila z »Anschlussom«, žalibog kompliciral še z verskim vprašanjem, ki ga je postavila tista struja r Nemčiji, zaradi katere toliko milijonov katoličanov v Nemčiji ne more živeti v miru, ker jo ogrožena svoboda ujihove vesti v svojih dolž nostih napram otrokom in napram verskemu prepričanju njihovih dedov. Vprašanje je sedaj, ali se bo to versko preganjanje ustavilo ob bivši meji med Nemčijo in Avstrijo, katero je prekoračila, tista unitaristična in totalitaristična ideja, ki po mnenju najbolj vplivnih krogov v Nemčiji obsega tudi versko področje. Vprašamo se, ali bo ta ideja prizanesla avstrijskemu narodu, ki je po svojih glavnih tradicijah tako globoko katoliški, da je v nasprotju s teorijo, ki jo učijo v Nemčiji, zgodovinsko nepobitno dokazal, kako je katolicizem tudi nemško dušo popolnoma prekvasil, tako da je postal življenje njenega življenja, ne da bi se količkaj okrnilo njeno narodno bistvo. Vprašamo se, kakšno usodo bo doživela tista harmonična in plodonosna lepota duha ter kulturnega dela, ki jo je nemški narod v Avstriji izoblikoval pod odločilnim vplivom katolicizma in s tem tudi ogromno doprinesel h krščanski kulturi vse Germanije?
2eIimo — nadaljuje »Osservatore« —, da bi ravno dejstvo, da je sedaj šeet milijonov katolikov vstopilo v državno skupnost z rajhom, doprineslo največ k temu, da bt se vzpostavil verski mir na podlagi načel, ki so proglašena po obstoječih kon-kordatih. Cerkev bo gotovo v svoji neskončni dobroti vse pozabila, kar ee je zgodilo, da le zopet vzcvete in se razvija duhovni mir, ki je ideal katolicizma. Toda, ali moremo kaj takega upati spričo aretacije solnograškega in graškega nadškofa, spričo ukinitve osrednjega sedeža avstrijske Katoliške akcije, ki jo varuje konkordat, in spričo drugih ukrepov, ki so bili storjeni to dni tn mečejo žalostno senco na nastanek novega reda v Avstriji? ...
Nekdanja Avstrija
se pripravlja na plebiscit
Dunaj 17. marca. b. Po odstranitvi dr. Sehu-
schniggovega režima in po proglnsu, da je Avstrija postala del velikega nemškega cesarstva, je končana prva stopnja v zgodovini avstrijskega preobrata. Slika Dunaja in sploh vse Avstrije se je v teh dneh zelo spremenila. Vse hiše so popisane z raznimi nemškimi gesli in znaki, izdanih pa je bilo tudi že cel kup zakonov, uredb in naredb, ki pomenijo pravi rekord v zgodovini avstrijske uprave. Vsa važnejša in odgovorna mesta so zasedli izključno strankini funkcionarji in pristaši režima. Od prejšnjega državnega aparata so oetali v službi samo podrejeni organi, večinoma pomožno osebje. Vsi ugledni možje preteklega režima so ali odstavljeni, ali pa poklicani na odgovornost. Zavladala sta največji red in disciplina tako v javnem, kakor tudi v privatnem življenju. Lice stare Avstrije se je popolnoma spremenilo, preteklost je izginila in na staro Avstrijo je ostal le še spomin. Vse je zaposleno s sedanjostjo in misli na bodočnost. Pozornost novega pokrajinskega vodstva je osredotočeno trenutno predvsem na priprave za plebiscit 10. aprila, ko bo Avstrija končnoveljavno priključena Nemčiji. Pravico glasovanja bodo imeli vsi avstrijski državljani, moški in ženske, ki so bili rojeni do 10. aprila 1918 z izjemo Zidov in polžidov. Danes se je uradna propaganda za plebiscit že pričela.
Sef dunajske policije je napovedal ostre ukrepe proti onim osebam, ki izkoriščajo strankino uniformo protipravno in izvršujejo razne tatvine, nasilja, hišne preiskave in aretacije. Uradno poročajo, da komunisti izkoriščajo sedanje prehodno stanje ter si lastijo tujo imovino.
Zupan dr. Neubacher je razpustil danes dunajski občinski svet.
Seja Narodne skupščine
Poslanec Rašovič izključen od 30 sej
Belgrad 17. marce. AA. Na današnji eeji narodne skupščine eo pojasnili zadevo poslanca Rašoviča. Pred prehodom na dnevni red je tajnik narodne skupščine Pozderac prečital naslednje poročila pravosodnega in notranjega ministra predsedniku narodne skupščine Ciriču:
Ker je državni tožilec z odlokom 995-4-38 z današnjim dnem obvestil preiekovebiega sodnika, da ni povoda za nadaljnjo preiskavo proti neznanim storilcem, in ker ee tudi narodni poelanec Miloš Rašovič ne priključuje kazenskemu postopku in ni nikogar tožil, odrejam na podlagi § 96 k. z., naj se nadaljna preiekava ustavi in lietine spravijo v arhiv, kar naj ee v listinah zabeleži. Pravosodno ministrstvo št. 24.216, z dne 8. marca 1938. — Pravosodni minister Simonovič. Državno tožilstvo za mesto Belgrad št 938. Sklep: Vee predmet je treba izročiti preiskovalnemu 6odniku okrožnega sodišča za mesto Belgrad v nadaljnji prietojni postopek.
Utemeljitev: O zadevi navedenega naeilnega napada in odvzema listin e strani neznanih storilcev proti narodnemu poslancu Milošu Rašoviču, je okrožno sodišče za mesto Belgrad uvedlo nujno preiskavo in sicer na podlagi pričevanja samega Rašoviča, zaslišanja predsednika narodne skupščine Stevana Ciriča, nadalje na podlagi priloženih in zbranih slenografsikih beležk s seje narodne ekupščine dne 4 marca t. 1. in na podlagi pričevanj zaslišanega Miloša Mehandjije, Kuzmana Daniloviča, Sarčeviča Mutimira, Ruže Sejmanovi-Čeve, Mileve Davidovičeve in Krste Djordjeviča. Na podlagi teh dokazov eo v tej zadevi ugotovili naslednje okoliščine in dejertvm:
1.	Da je Miloš Rašovič, ko je po dogodku prišel v narodno skupščino, povedal narodnemu poslancu dr. Janku Baričeviću, da so ga napadle štiri osebe. Koj nato je pa Rašovič povedal Ste-vanu Ciriču, da sta ga napadli 6amo dve oeebi.
2.	Da je Rašovič povedal priči Ciriču, da eo mu med napadom vzeli aktovko z govorom in z raznimi lietinami, dočitn je narodni poelanec dr. Baričević v svoji izjavi v narodni ekupščini rekel, da niu je Rašovič izjavil, da so mu vzeli kuverto z beležkami za svoj govor v narodni ekupščini.
3.	Da je eam Rašovič izjavil priči Ciriču, da so ga napadli v trenutku »ko je hotel stopiti v tramvaj«. Tramvaj pa vozi več sto metrov od njegove hiše. Poleg tega je Rašovič izjavil Ciriču, da se je koj po napadu napotil v neko kavarno in popil kavo. Pred sodiščem je pa izrečno izjavil, da ni šel v nobeno kavarno. — Nato poročilo navaja, da se poelanec Rašovič ni maral podvreči zdravniški preiskavi, da bi ugotovila teleene poškodbe napada. Nadaljnji podatki eo isti kakor v poročilu notranjega ministra.
Poročilo notranjega ministra ee glasi: Pred-eedniku narodne ekupščine g. Stevanu Ciriču. Gospod predsedniki V zvezi in v izpopolnitev mojega govora v narodni ekupščini dne 4. t. m., čaet mi je izročiti vam, gospod predsednik, še tale dodatna pojasnila uprave mesta Belgrada Pov. br. 1308-2 od 9. marca t. 1. o zadevi narodnega poslanca Rašoviča.
Zaradi navedbe narodnega poslanca Rašoviča Miloša na eeji narodne skupščine dne 4. t. m., da
Napetost med Poljsko in Litvo
Zaradi poljske manjšine v Litvi
Kovno, 17. marca. AA. Havas: Litovsko javno mnenje ne pripisuje nikakega izrednega pomena dogodku na meji, ki je zahteval smrt poljskega vojaka. Zelo so tukaj začudeni, da je tujina temu dogodku pripisovala tolikšen pomen. Tudi ni točna vest o poljskem ultiniatumu. Litva ne zbira čet na poljski meji. Uradni krogi mislijo, da so jk>-kazali dovolj dobre voljo, ko so poljski vladi ponudili anketo.
V	Varšavi je 17. marca izšlo lole uradno poročilo: »Zaradi incidenta, ki so ga Litvanci povzročili na poljsko-lilvanski meji, je poljska vlada izdala potrebne ukrepe.« Na prihodnji eeji senata bo zunanji minieter Beck poročal o celokupnem vprašanju poljsko-litovskih odnošajev.
V	zvezi z litovsko zadevo eo bile v Krakovu velike manifestacije. Študentje tamkajšnjega vseučilišča so sprejeli reeolucijo. v kateri zahtevajo na (odločnejše ukrepe za zavarovanje poljekih interesov na Vzhodnem morju.
Tudi v Lodzu so bile manifestacije nacionalne stranke. Zahtevali eo od vlade, da osvobodi 200 tieoč Poljakov v Litvi. Obenem so zahlevali, naj
ee utrdi položaj Poljske na obalah Vzhodnega morja. Pri tem so poudarjali, da mora Litva spraviti svoje delovanje v sklad z interesi Poljske.
Varšavski politični krogi izjavljajo, da poljski predlogi Litvi ne vsebujejo samo želje po obnovi normalnih diplomatskih odnosov, temveč se nanašajo na morebitni začelek trgovinskih pogajanj, da ee sklene trgovinska pogodba, s kamero bi ee po odprtju poljeko-litovske meje omogočil in olajšal uvoz poljskih industrijskih izdelkov ne samo v Litvo, temveč tudi v druge baltiške države. Ta izvoz bi se razvijal po železnici ali pa preko pristanišča v Memlu. Zaradi zaprtja poljeko-litovske meje so zdaj morale dobave poljskega blaga za te države potovati |K> daljši in dražji poti. Mislijo tudi, da obsegajo predlogi poljske vlade ureditev manjšinskega vprašanja. Znano je. da je to vprašanje zadnje mesece zelo napelo razmerje, ker so litovska oblaetva odstavila poljske učitelje v obmejnih krajih, kjer se šola mnogo poljskih otrok. Mislijo, da jc Poljska zahtevala od Litve, da ukine v evoji" ustavi določila, ki govore o mestu Vilnu kot o virtualni prestolnici Litve.
eo ga tega dne okrog 10 dopoldne napadle neznane osebe na nekem mestu v bližini njegovega stanovanja, je uprava mesta izvedla vseetraneko pre-iekavo po zapriseženih policijskih uradnikih in organih. Uprava mesta je točno dognala, kod je hodil poslanec Rašovič Miloš tega dne, vendar pa ni mogla ugotoviti, da bi bil poelanec Rašovič ob navedenem času, kakor je trdil v narodni skupščini, napaden. To je dognala takole:
Orožniška straža, ki je stala v rajonu ulice Ljutice Bogdana do ulice Rozalije Morton kritičnega dne i. marca t. L od 6. do 12. orožniški desetnik Miloš Mehandiija je izjavil, da ni ta dan ob tem času opazil nobenega nereda na ulici, kar bi vsekako moral opaziti, če bi se bil nered pripetil.
2.	Kontrolni organ straže, orožniški narednik Danilovič Kuzman, ki je kritičnega dne med 9. in 10. uro ravno nadziral ulico Ljubice Bogdana in vse druge prečne ulice, je ravno tako izjavil, da ni bilo v tem kraju kritičnega dne nobenega incidenta.
3.	Ivan Sremčevič, lasrtnik gostilne »Malo Dedinje«, v ulici Ljutice Bogdana it. 32, in natakar Milan Petkovič iz iste gostilne sta soglasno izjavila, da sta kritičnega dne videla poslanca MiloSa Rašoviča, ki ga oba osebno dobro poznata, da je šel peš v času med 9.30 in 10 mimo njune gostilne, nista pa opazila, da bi bil kdorkoli Rašoviča napadel, temveč da je šel mirno mimo gostilne. Ta kavarna je oddaljena od Rašovičevega stanovanja kakih 100 korakov.
4.	Tako je ugotovljeno gibanje poelanca Rašovič« od njegove hiše po ulici Ljutice Bogdana in da ga v tei ulici nihče ni napadel, kakor on trdi. Sprevodnik tramvaja št. 687, ki službuje v tramvaju št. 67, je izjavil, da osebno pozna poslanca Rašoviča, vendar ga tisti dan ni videl v svojem tramvaju. Vei sprevodniki izjavljajo, da niso kritičnega dne dopoldne na progi v tem kraju opazili nobenega incidenta ne gneče.
5.	Nadaljnja preiskava je ugotovila, da je bil posl. Rašovič od 10.30 do 12.30 4. marca t. 1. na novi gradnji v Vlajkovičevi ulici št. 17, v hiši, ki jo grade na ime njegove pastorke gdč. Radmile roj. Anrule,
6.	Hiša v Vlajkovičevi ulici št. 17 stoji za poslopjem Narodne skupščine.
To se pravi, da je posl. Rašovič po navedenem napadu odšel mimo poslopja Narodne skupščine in se celi dve uri mudil v novi gradnji svoje pastorke. To potrjujejo izpovedbe prič. Na njem se niso poznali nobeni znaki posebnega razburjenja, ter je bil popolnoma miren in zbran.
Zgornje in rezultat informacijske preiskave mi je čast dostaviti vam, gospod minister, izvolite g. predsednik, sprejeti izraze mojega spoštovanja. Notranji minister dr. Anton Korošec.
Nato je govoril, da poda osebna pojasnila, posl. Miloš Rašovič. Totem je predsednik Narodne skupščine Stevan čirič izjavil:
Vomi minister toži za žalitev časti
Gospodje poslanci I Ker se je govornik ponov no dotaknil stvari in raznih trditev o ministru za vojsko in mornarico, mi je čast prečitati vara pismo, ki mi ga je poslal minister za vojsko in mornarico. To pismo se glasi:
Gospod predsednik! V zvezi z mojo izjavo na popoldanski seji Narodne skupščine dne 4. t. m. v proračunski debati o predlogu proračuna izdatkov vojnega ministrstva, mi je čast sporočiti vam, gospod predsednik, in preko vas tudi Narodni skupščini, da sem vložil pred državnim tožilcem za mesto Belgrad tožbo proti posl. Milošu Rašoviču (viharno ploskanje pri večini). Tožba je vpisana pod št. 1117/14/3.
Gospodje poslanci! S tem je dal vojni minister najboljši odgovor na vse obtožbe, ki so jih grma-dili proti njemu. Po čl. 98 zakona o poslovniku ima besedo Novica Popovič, ki ima v imenu 15 tovarišev vložiti predlog Narodni skupščini.
Besedo je tedaj povzel posl. Novica Popovič in izvajal:
Predlog za izhVučitev
V svojem imenu in v imenu svojih tovarišev predlagam na podlagi čl. 92 in 102 poslovnika Na rodne skupščine lole: Dne 4. marca 1938 je posl. Miloš Rašovič. ki je imel tisti dan govoriti v Nnrodni skupščini o proračunski debati, izjavil v Narodni skupščini, da ni mogel svoje poslnnskp dolžnosti opravljati, ker so mu to neznane osebe fizično onemogočile, mu vzele pripravljeno dokumente, tra fizično napadle in mu onemogočile pri-
Nemšha uprava zaseda dosedanjo avstrijsko me io
Maribor, 17. marca. Danes opoldne je prispelo v Maribor na dveh železniških avtomobilih na tračnicah 10 nemških financarjev ter več nemških carinikov, ki eo zamenjali avstrijske financarje io carinike, zaposlene na mariborskem obmejnem kolodvoru. Nemci eo vršili do seda| službo na bavarsko - avstrij6ki meji. Prihodnje dni bodo Nemci zamenjali na tukajšnji obmejni ekspozituri tudi avstrijsko obmejno policijo in železniške uradnike. Tudi vzdolž vse druge avstrijske meje prevzemajo sedaj nemški uradniki 6luzbo od avstriiskiih tovarišev. Tako so pri avstrijskih obrnem in carinarnicah v St. Ilju, Radgoni in Pliberku prevzeli službo obmejni organi iz Nemčije. Na vseh teh obmejnih postojankah so takoj 6neli avstrijske zastave, ki so visele do eedaj poleg zastav 6 kljukastim križem ter je ostala samo hi-tlerjaneka zastava.
V veljavo eo stopili danee tudi novi devizni predpisi. V »deželo Avstrijo v nemški državi«, kakor ee sedaj oficialno imenuje Avstrija, ee sme vzeti iz Jugoslavije 20 nemških mark ali 60 šilingov v srebru. Uvoz bankovcev v Avstrijo je prepovedan. Druge valute se smejo uvažati v neomejeni višini ter ве smejo zopet čz Avstrije izvažati, če eo zabeležene v potnem listu.
Dr. Tischler ni zaprt
Ljubljana, 17. marca. h dobro poučenega vira smo izvedeli, da naša včerajšnja vest o aretaciji dr. Ti seli 1er ja, predsednika slovenske Prosvetne zveze ca Koroškem ni točna. Dr. Tischler je na evobodi. Ve6t ee je razširila zaradi tega ker je bil dr. Tischler pozvan na policijo v Beljaku, kjer je ostal neltaj časa, a je bil izpuščen ter se mu je načelnik policije opravičil, ceš da se je zgodila obžalovanja vredna pomota. Tudi ostale vesti o aretacijah koroških Slovencev do eedaj še ni6o popolnoma zanesljive in bi bilo prav, če bi jih do nadaljnjega sprejeli z rezervo.
Korošci a Belgrada
Belgrad, 17. marca. m. V Belgradu ee nahaja odposlanstvo narodnih društev, in sicer gg. inž. Mačkovšek, predsednik Ciril - Metodove družbe, dr. Fellacher, predsednik Kluba koroških Slovencev, nadalje Uršič. tajnik tega kluba, MUlIer, blagajnik in drugi. Sprejeti so bili pri predsedniku vlade in pri notranjem ministru. Nocoj eo odpotovali nazaj v Ljubljano.
Novi nemški konzul га Slovenijo
Ljubljana, 17. marca. Danes dopoldne ob poi 10 je z belgrajskim zrvim vlakom prispel iz Zagreba v Ljubljano nemški konzul v Zagrebu dr. Freund. Se v teJru dopoldneva je ŠeJ na dosedanji avstrijski konzulait fn prevzel posle avstrijskega konzula kot оеет*Уа konzul za področje Slovenije.
hod v skupščino. Kakor se vidi iz današnjega poročila pravosodnega ministra, je preiskava, ki jo je izvedlo sodišče na zahtevo Narodne skupščine, ugotovila, da Rašoviča tisti dan sploh nihče ni napadel. To se pravi, da je nalagal Narodno skupščino in s tem žalil njeno dostojanstvo. Gospod predsedniki Na podlagi čl. 98 in 102 zakona o poslovniku Narodne skupščine predlagamo Narodni skupščini, da se poel. Miloš Rašovič zaradi dejanja, storjenega 4. marca t. 1., kaznuje z izključitvijo s 30 sej, ker se je nedostojno vedel do Narodne skupščine. Sprejmite, g. predsednik, izraze našega spoštovanja. (Odobravanje in ploskanje pri večini.)
Nato je predsednik Narodne skupščine izjavil, da ima po zakonu o poslovniku besedo poelanec, čigar izključitev se predlaga, da govori v svoj zagovor. Ker Rašovič ne želi govoriti, da Cirič predlog o izključitvi Rašoviča za 30 dni na glasovanje. Z veliko večino glasov sprejme Narodna skpuščina predlog o izključitvi med viharnim odobravanjem in ploskanjem na desnici.
Delo odbora za prošnje in pritožbe
Belgrad 17. marca. m. Potem ko Je Narodna
skupščina izključila poelanca Jugoslovanskega kluba Rašoviča od 30 sej Narodne skupščine, je skupščina nadaljevala svoje delo in je dobil besedo predsednik skupščinskega odbora za prošnje in pritožbe dr. Frane Sem rov, ki je podal poročilo o delovanju tega odbora. Med drugim je dr. Sem-rov v svojem poročilu podal točen pregled stanja prošenj v odboru za prošnje in pritožbe. Iz njegovega poročila posnemamo, da je ta odbor od 1. 1932 takole posloval (prva številka pomeni došlo prošnje, druga prošnje, ki jih je rešil odbor sam, tretja prošnje, ki jih je rešila skupščina, četrta prošnje, ki so vsako pripadajoče leto ostalo nerešene): 1932 : 4725, 146, 120, 4459; 1933: 2250, 412, 134, 1704; 1934: 1625, 135, 104, 1386; 1935: 1534, 30, 37, 1470; 1936: 1532, 73, 91, 1368; 1937: 1538, 194, 127, 1217. 1938 : 842, 51.
Skupaj je odbor za prošnje in pritožbe prejel od 1. 1932 do danee 14.050 prošenj, odbor jih je rešil 1041, Narodna skupščina pa 614, dočim je nerešenih prošenj ostalo se 12.395. Od tega števila je odbor za prošnje in pritožbe poslal raznim ministrstvom na mišljenje 558, okrajnim načelnikom pa 368.^ Poročilo predsednika odbora za prošnje in pritožbe je skupščina vzela na znanje.
Narodna skupščina je za tem izvolila namestnike^ predsedniku in podpredsednikom Narodne skupščine v državnem odboru za volitev narodnih poslancev. Za namestnika predsedniku Narodne ekupščine je bil s 164 glasovi izvoljen bivši poštni minister dr. Branko Kaludjerčič (JRZ). za namestnike prodpredsednikoni Narodne skupščine pa so bili istotako s 164 glasovi izvoljeni Ljubomir Bo-žinovič, dr. Franc Klar in Žarko Tomaševič, vei iz poslanskega kluba JRZ.
Združenje pehov v L ubUani
opozarja evoje člane, da se bo na Jožefovo 19. t. m. delalo kot običajno ob sobotah. V nedeljo, dne 20 t. m. pa mora delo počivati. To velja tudi za vse druge praznike, ki padejo na soboto.
Vodovod za Suho krajino
Začeli so s prvimi gradbenimi deli — Najprej bo zajet izvir Globočec
2c lani je padla odločitev za vodovod v Suhi krajini. Baneka uprava je pripravila po velikem načrtu Higienskega zavoda vse potrebno in sredi marca je zapela prva lopata ob izviru Globočcu v bližini Zagradca.
Nad 40 let eo pitali Suhokranjce z obljubami. Končno se je ta njihova stara želja začela uresničevati. Dobili bodo prav gotovo največji in najmogočnejši vodovod v vsej Sloveniji. Po načrtu bi celotna preskrba Suhe krajine z zdravo pitno vodo stala okrog 30,000.000 din. 80 vasi z nad 13.000 prebivalci bi dobilo vodo. Omrežje glavnih vodovodnih vodov bo v tem primeru merilo nad 130 km in bo imelo 24 rezervoarjev.
Največja težava, ki je hudo motila začetek gradbenih del, je bila seveda v denarnem vprašanju. Kljub temu, da so bila dana na razpolago precejšnja denarna sredstva, je nastalo vprašanje ali bo mogoče z njimi doseči tudi zadovoljiv učinek. Ali bo mogoče z njimi spraviti vodo iz globoke doline ob izvirih Krke na visoko planoto Suhe krajine. Izvršitev tolikšnega dela vodovodne naprave se je namreč upravičeno smatrala kol prvi pogoj za začetek del. Kaj bi Suhokranjcem pomagali rezervoarji s čisto in zdravo vodo v globoki dolini? Zaradi tega je banska uprava našla način, da ie vsaj začasno znižala nekatere izdatke. Nabaviti je bilo treba cevi, ki so bile preračunane na nad 1,000.000 din. Dobavo cevi je prevzela železarna v Varešu, ki je pristala na predlog banske uprave, naj ee cevi odplačujejo v 10 letnih obrokih. S tem so se oproetila precejšnja denarna sredstva, ki so omogočila, da bo še letos mogoče začeti z zgradbo najvažnejših vodovodnih naprav.
Studenec Globočec, ki je tudi eden izmed izvirov Krke pri Zagradcu, bo v celoti zajet in napeljan v velike rezervoarje novega vodovoda. Ker je Globočec izrazit kraški izvir, saj izvira izpod pečine iz apnenca, je jaisno, da se v ta izvirek steka nadzemeka voda skozi špranje v kraškem svetu. Zaradi tega je ob deževju Globočec tudi kalen. Prav to dejstvo pa zahteva ob zajetju tudi še velike čistilne naprave, e katerimi se bo voda čistila m raz.kuževala. S tem bo preprečeno, da bi ob deževjih onesnažena in morda nezdrava voda prišla v rezervoarje vodovoda.
Izvir Globočca leži v razmeroma globoki dolini. Kakih 100 m od izvira stoji mlin, čigar jez zaustavlja vodo izvirka, ki žene mlin. Jez je visok 2 m in v dolinici, v kateri stoji sedaj zajezena voda od mlina izvirka, bodo postavljene vse najvažnejše vodovodne naprave suhokranjskega vodovoda. Da bo mogoče očistiti izvir, bo treba podreti jez in poglobiti strugo, e čimer se bo mogoče ob izvirku dokopati do žive skale, iz katere priteka voda. Prav mogoče je, da se bo s poglobitvijo struge ob izviru Globočca pokazal vhod v podzemeljsko jamo, katero je izkopal Globočec v teku let v kraškem svetu.
Glavna vodovodna dela bodo razpisana z licitacijo. Banska uprava je že pripravila razpis, ki v celoti obsega za 2,500 000 din gradbenih del. V tej vsoti so vračunana gradbena dela za napravo velikega rezervoarja za čisto vodo, iz katerega bodo črpalke črpale vodo naprej po ceveh. Prav tako je všteta v tem proračunu zgraditev črpalnice in vsa njena strojna oprema, nadalje stanovanjska hiša strojnika, ki bo nadzoroval strojne naprave v črpalnici. Pod to vsoto »pada tudi še zgraditev odvodnega kanala pri izvirku, kakor tudi naprava 1800 m dolgega tlačnega voda, ki bo dovajal vodo 200 m višje v rezervar na Strašnem vrhu. Iz te vsote bo zgrajen tudi ie rezervoar na Strašnem vrhu
Trboveljski proračun
Trbovlje 17. marca.
Občinski proračun ra L 1938-39. Občinski odbor je sklepal o novem proračunu na svoji seji 14. t. m. Dnevni red seje je vseboval poleg proračuna še 28 točk in še raznoterosti. Seja je trajala ekoraj 7 ur, a pri tolikem dnevnem redu ni mogla biti temeljita. Vroča je postala razprava pri točki o zidanju novega občinskega doma m bi ee bila pri tem kmalu razbila večina med eeboj. Predloženi proračun znaša 4,059.644 din izdatkov in toliko dohodkov. Na predpis direktnih davkov 1,512.107 bo občina pobirala 110% doklado. Ostale dohodke bo dobila iz trošarine na elektriko po 7.5 par na kilovat, kar bo dalo nad milijon din, trošarina na alkoholne pijače okrog pol milijona, ostanek pa občinska podjetja in razne pristojbine. Največ odpora je vzbudila postavka za novo občinsko palačo, alli kakor pravijo »magistrat«, zaradi katere je tudi letos izpadla postavka za novi zdravstveni dom. Opozicija, izvoljena na listi JRZ in tudi trezni občinski odborniki večine so temu ugovarjali Odbornik Križnik je predlagal, naj se s tisto vsoto najprej zgTadi zdravstveni dom, za katerega je večji del denarja že zbranega, drugi del pa naj se porabi za zgradbo stanovanjske hiše za upokojence, ki so na cesti. Pliberšek pa je predlagal, da naj se vsa vsota porabi za zgradbo stanovanjskih hiš. Poročevalec za proračun Murn je zagovarjal zidavo občinske palače. Kot proletarcu mu ni šlo prav od STca, ko je trdil, da je magistrat bolj potreben ko zdravstveni dom in stanovanjske hiše. Ker se je večina majala, je župan ponovil Murnovo trditev in izjavil, da smatra glasovanje o tej točki za zaupnioo, oz. nezaupnico upravi. Tedaj se je večina ustrašila in je od 33 navzočih glasovalo 20 za zaupnico, oz. novi magistrat, za zaupnico so glasovali tudi člani uprave razen enega. G. Pliberšek je bil kar med razpravo kregan od župana, zakaj ni prišel na sejo prejšnji večer v Delavski dom, kjer bi mu vse pojasnili in bi seveda potem k vsem proračunskim postavkam kimali, kakor so to delali nekateri bolj »pridni« odborniki. Ta incident je bil zabaven in značilen. Kmetijski podružnici se je prvič po desetletjih ukinila podpora. Pozneje eo ji sicer priznali 2000 din, a je vprašanje, če bo tudi te dobila. Večina se je izgovarjala, da ji itak kmetijski odbor pomaga; toda če Ahaca Um plačajo za tajnika, zato kmetijstvo nima še nič od tega. Kakšni »kmetje« so v kmetijskem odboru, je bilo očitno, ker se ni nobeden oglasil, da bi postavko zagovarjal. G. župan je tudi kazal svojo nevoljo do banovine, ker mu ne da dovolj dotacij. Pa je bil kar nerazumljiv, kakor da naj mu banovina krije vse izdatke in bi občina ne imela lastnih doklad in dohodkov. Zlasti se je opazilo pri poročilu o mladinski in brezposelni kuhinji, da ima veliko jezo na šesti oddelek banske uprave, ker mu ic znižal mesečni prispevek. Zvedeli pa nismo da je občina sama s svojimi netočnimi obračuni zakrivila, da se je prispevek znižal in je nevarnost, da se ukine. Seja se je vršila v popolnoma prenovljeni in na novo opremljeni občinski posvetovalnici. Upamo, da bo sedaj večkrat seja, ko imamo tako lepe prostore na razpolago. Potem se bomo lahko bolj temeljito posvetovali in delali za dobrobit občine ia občanov.
po razpisu, je banska uprava nekaj del pridržala zase. Z začetnimi gradbenimi deli, k; jih bo tehnični oddelek banske uprave opravil v lastni režiji in ki so ocenjene na 250.000 din, bodo opravljena v glavnem zemeljska dela Odkopali bodo izvir Globočca, skopali odvodni jarek za vodo, ki bo vodil studenec od izvirka do mlina. Se pre] pa bodo podrli jez, ki sedaj zadržuje vodo nad mlinom. Ko bo izvir etudenca izčiščen, bodo zgradili betonsko zajetje, odkoder bo nato odtekala voda v čistilne zbiralne in črpalne naprave bodoče vodovodne postaje. V tem tednu so začeli že prvi delavci pod strokovnim nadzorstvom zastopnika banske uprave s prvimi deli. Se ta teden nameravajo razstreliti jez pri mlinu, čez praznike bo voda odtekala, tako da bodo prihodnji leden že lahko začeli z večjimi deli pri odkopavanju izvirka. Ta pripravljalna dela bodo trajala nekaj mesecev. — V tem času pa bo že tudi opravljena licitacija, nakar bo mogoče začeti z večjimi gradbenimi deli.
in vodovodna proga, ki bo napajala vasi Primča vas, Kal in Ambrus. Razpis čaka le še potrebne formalne odobritve v Belgradu, nakar bo že mogoče vsa ta dela razpisati za licitacijo.
V razpieu niso vštete naprave za sedimenta-cijo in čiščenje kalne in morda neprimerne vode. Vse te obsežne čistilne naprave so bile po dosedanjem načrtu zamišljene tako, da bi se voda čistila najprej v velikih bazenih, ki bi bili vei betonirani in pokriti. V njih naj bi voda najprej odlagala vse, kar bi se zaradi svoje lastne teže usedlo na dno. Iz teh bazenov naj bi nato odtekala voda skozi tri razsežne filtre, v katerih bi bil očiščen in zelo droban pesek. V tem pesku bi ostale vse v vodi raztopljene organske snovi in klice. Odtod šele bi voda pritekala v rezervoar za čisto vodo. Ker so se pa v zadnjem času obnesli v tujini modernejši načini čiščenja pitne vode, je bila zgradba čistilnih naprav izločena iz razpisa zato, da bo mogoče vzeti v poštev modernejši način zgradbe čistilnih naprav. Tudi to vprašanje bo v kratkem rešeno, nakar bo za čistilne naprave pripravljen poseben razpis.
Ker bo treba že na razpis licitacije same čakati nekaj časa in se bo tudi še potem zgubilo
najmanj meeec dni preden bo mogoče začeti z deli • čakala že skoraj pol stoletja!
Velik uspeh kuharske
razstave v Mariboru
Prihodnjo nedeljo, 20. t. m. bo v Zagradcu slovesna služba božja, pri kateri bodo Krajinčani prosili Boga za blagoslov pri započetem delu. Suhokrajineki vodovod se 1к> začel torej graditi v nedeljo ob 10 dopoldne s sveto mašo in molitvijo. Ce bo vreme lopo, bo sveta maša ob 10 dopoldne na prostem >pri Studencu«, sicer pa v zagraški cerkvi.
Bog daj svoj obilni blagoslov pri tem za Suho Krajino tako potrebnem delu, ki ga je hrepeneče
Pogled na del kuharske razstave.
Maribor, 17. marca.
Snoči ob 20 se je zaključila razstava kuharske umetnoeti, ki je že od pretekle sobote vzbujala izredno pozornost in občudovanje vseh obiskovalcev, najbolj seveda obiskovalk. Lahko rečemo, da je bil uspeh te prireditve ree ogromen. Mariborskim gostilničarjem in hotelirjem, ki ве niso ustrašili truda, ne stroškov, še bolj pa organizatorjem in voditeljem te razstave, bo moralni uspeh prireditve v veliko zadoščenje in v primeren nadomestek za vse velike izdatke in delo, ki so ga z razstavo imeli. Poleg tega pa je bila razstava vsekakor lepa reklama za visoko kakovost njihove kuhinje, eaj ei je ogledalo razstavljene proizvode nad 9000 ljudi, med temi okrog 1000
takih, ki eo prispeli v Maribor po železnici. Toliko izkaznic za železniško polovično voznino je bilo namreč žigosanih. V razstavnih prostorih je vladala vise dni prav izredna živahnost, včasih celo prav hud naval, tako da si moral precej časa čakati, da si prišel do predmetov, ki so vzbujali največje zanimanje. Ogledali so si razstavo vsi folski zavodi, razne gosjiodinjske in gospodarske šole. Vsi obiskovalci iz Maribora in od drugod so bili soglasni v sodbi, da take razstave še ni bilo v Mariboru, pa tudi v vsej državi ne.
Stroški za razstavo in prirejanje razstavljenih jedil so preeegali 100.000 din. Samo jedila so biJa vredna okrog 50.000 din. Vsa ta jedila so snoči po zaključku razstave uničili. Znoeitli eo jih v Dravo, ker eo že neužitna.
Bolgarski rudarji odpotovati
Ljubljana, 17. marca Danee dopoldne so odpotovali iz Trbovelj bolgarski rudarji iz premogovnika Pemika v Bolgariji. O njihovem obisku v Ljubljani ter o razmerah v rudniku Perniku je »Slovenec« poročal pred dvema dnevoma. Rudnik Pemik je največji premogovnik na Balkanu in je preteklo zimo tudi v našo državo izvozil 1500 vagonov premoga. Bolgarski rudarji eo odnesli iz Slovenije najlepše vtise kljub temu, da je bil njihov sprejem v Ljubljani bolj бкготеп. to pa zaradi tega, ker o njihovem prihodu ekoraj nihče ni bil obveščen. Šele ko eo bili že na ljubljanskih ulicah, so zvedeli za njihov obisk TPD in drugi radarski krogi ter brž poskrbeli, da slovenska gostoljubnost ni prišla na slab glae. Zaradi pičlo odmerjenega časa niti ni bilo mogoče organizirati obisk gospodu banu na banovini, kar pa je bilo nadoiknadeno popoldne, ko so 6e bolgarski rudarji na Gradu srečali z gospodom banom. Bolgarski rudarji so že e prvim popoldanskim vlakom odjxitovali iz Ljubljane v Trbovlje, kamor jih je spremljal tudi veeučiliščni profesor gosp. inz. Gost iša.
V Trbovljah jih je na kolodvoru pričakala ni-danska godba, ki je zaigrala bolgarsko in našo himno. Pozdravil jih ie v imenu rudnika višji nadzornik inž. Burger. Z rudniško železnico so se priipeljali do restavracije, kjer jih je čakala ogromna množica delavstva. V Trbovljah so ostali dva dni kot gostje TPD in si ogledali vse rudniške naprave. Ves čas eo gostje bili dele?ni posebne pazljivosti in skrbi rudniškega ravnatelja g. inž-BiekujTsVega. Njih oskrbo in nastanitev pa je imel v rokah obratovodja gosp. Widra. Simpatični gostje so napravili najboljši vtis. Večina hiš, predvsem rudnik, je bila v zastavah. Vse priznanje je treba izreči TPD. zlasti njenemu glavnemu ravnatelju g. Skubeu, njegovemu pomočniku g. Guillar-du ter rudniškemu ravnatelju v Trbovliah gosp. Biskupskemu ter vsemu njegovemu tehničnemu in upravnemu osebju, ki sc se potrudili, da je bilo bivanje bratskih bolgarskih rudarjev v Sloveniji čim lepše in prijetnejše. Danes dopoldne so se bolgarski gostje poslovili od Trbovelj in se odpeljali nazaj v svojo domovino.
T^hovlie
Zborovanje vojnih Invalidov bo v nedeljo 20. t. m. ob 9 dopoldne v FoTtejevi dvorani za zboljšanje invalidskega zakona.
Kino društveni dom predvaja od petka do ponedeljka velefilm nainovejše ameriške produkcije »Ujetnik dvorca Zende«. Film je bil predvajan šele v Zagrebu in je vzbudil silno zanimanje.
Smrt uglednega moža
Iz Rihemberka na Vipavskem nam poročajo: V Cvetrozu je umrl znanj in irgledni posestnik, bivši rihem-oerški župan g. Ivan Sever. Bil je delaven in skrben oče. ki je svojo številno dražimo dobro vzgojiL Eden njegovih sinov, France, je državni pravdnik v Mariboru, dragi. Tone, je profesor glasbe v Pan-cevu. — Žnačajnemu in krščanskemu možu ohranimo časten spomin, on naj pa mirno počiva v domači zemlji, ki jo je iskreno ljubili. Žalujoči družini naše glolx>ko sožalje!
— KINO SLOGA IV.Vo — LAILA
Film izredne naravne lepote in globoke ljubezni na daljnem severu Najnovejši žurnal: Hitler v Avstriji* Benjamin Gigli: П si moja sreta.
G. Jelačin bo penzioniral policijo !
Ljubljana, 17. marca. Dodatno k našemu poročilu o dogodkih na bolgarski akademiji v Kazini nas prijatelj našega lista obvešča še o naslednjem incidentu, ki ga je zagrešil ugledni predsednik Zbornice za TOI gosp. Ivan Jelačin:
Ko je gospod policijski komisar odvzel besedo gosp. Jelačinu, se je ta silno razburil in vzkliknil: »Vi boste penzionirani!« Policijski komisar je še mlad in bo za službo sjiosoben še najmanj 30 let ter 6e mu je zato čudno zdelo, zakaj rmi grozi gosp. Jelačin z upokojitvijo. Nato pa se je |x>licijski komisar spomnil, da bo penzioniran najbrž šele takrat, ko bosta prišla na vlado g Jelačin in JNS. Če se bo to kdaj zgodilo, bo sedanji mladi policijski komisar nedvomno že siv etarček, ki bo imel že več kakor polna leta 1er bo hvaležen g. Jelačinu, če ga bo res upokojil Seveda pa ee čudimo g. Jelačinu. da na javni prireditvi že eedaj grozi s to kazinijo policijskemu uradniku, ki ni zagrešil drugega, kakor da je pač opravil svojo uradno dolžnosti
NAS NOVI LISTEK
Zlato
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
večnega Juda
Ta roman, delo argentinskega akademika Huea « a s t a, je veličastna slika gospodarskega in idejnega boja med judovstvom in argentinskim ljudstvom. V zadnjih petdesetih letih argentinske zgodovine je priseljeno judovstvo od neznatnih začetkov zraslo v silo, ki obvladuje danes vse argentinsko gospodarsko, politično in javno življenje, ki jo zasedla vso pomembne postojanke in čeprav je številčno nepomembna manjšina, vlada nad Argentino, kakor nad toliko drugimi državami sveta, vlada s pomočjo najmočnejšo sile na zemlji: zlata.
Na tej stvarni resnici je zgrajeno pestro, pretresljivo in napeto dejanje našega novega romana, v katerem so resničnost nedavnih in najnovejših dni prepleta s fantastičnimi utvarami o umetnem pridobivanju zlata s pomočjo razbitja atomov. Oh propadanju in dvigu priseljene judovsko in prastare argentinsko krščanske rodbine doživljamo gigantski boj svetovnega judovstva za oblast nad svetom. Ta boj je gospodarski in idejni, boj dveh svetov in dveh verstev. En svet zmaguje z zlatom, drugi s križem. V veličastnem razpletu obsežnega in polnega dejanja nain pisatelj slika, kako postane misel, da jc zlalo podlaga sleherne vrednosti in oblasti, judovstvu in njegovim prerokom v pogubo, ko moder človek izrabi utvaro pol blaznega učenjaka o umetnem izdelovanju zlata in s tem zlatu vzame vso veljavo. V tem pol realističnem, pol fantastičnem deln se goste sodobna težka vprašanja, spopadi borcev Kristusovih in oznanje-valcev Antikristovih. Judovstvo s svojimi plemenskimi in verskimi skrivnostmi meri svojo sile r, nejudovskim svetom in miselnostjo. — Roman se konča z veličastno apoteozo krščanstva in njegove sile oh grandioznih prizorih svetovnega evharistič-nega kongresa v Uucnos-Aircsu 1934. To je roman, ki bo s svojo barvito, pri nas nepoznauo, napeto vsebino osvojil slehernega bralca.
Vizumi v Avstrijo
so še potrebni
Nemški konzul v Zagrebu nam je sporočil, da jugoslovanski državljani do nadaljnjega še zmeraj potrebujejo vizum, če hočejo potovati v Avstrijo ali skozi njo. Vizum se lahko dobi pri avstrijskem konzulu v Ljubljani, ki je v likvidaciji. — Doslej razširjene vesti o odpravi vizuma so neresnične.
Iz Juiijske krajine
Nova sveta maša. Na velikonočni ponedeljek bo pel v Logu na Vipavskem novo sv. inašo gosp. Jože Petrič iz Dupelj, žujmija Vrhpolje.
Duhovniške vesti. G. Stefan pl. РовагеШ, kurat v Škrbini na Krasu, je bil inštaliran za župnika v svoji dosedanji duhovniji, ki je bila dvignjena v župnijo. — G. Jože Bressan, župnik v Kalu na Kanalskem, je bil umeščen na župnijo Lokve nad Čepovanom. — Bivši dekan solkanski g. Jakob Rejec je zapustil Solkan in šel uživat svoj zaeluženi pokoj v Volčjo drago. Gospod Rejec je bil prvi in zadnji solkanski dekan. Pokojni nadškof Sedej je po vojni povzdignil Solkan v sedež dekanata, sedanji nadškof Margotti je dekanat sedaj odpravil in pritegnil Solkan kot nadžupnijo v cerkveno območje goriškega mesta.
Jedilna sol in finejše cigarete so se podražile. S 1. marcem ee je podražila sol za 30 stotink pri kilogramu; sedaj stane kg soli 2 liri. Finejše cigarete so se podražile za 20 stotink pri desetih kosih. V ceni je poskočil tudi kinin. Vsi ti predmeti spadajo pod državni monopol.
Ljudsko gibanje v Trsta V januarju in februarju je bilo v Trstu 298 porok, 667 živih in 18 mrtvih rojstev ter 728 pogrebov; krste močno prekašajo zibelke.
Dva izleta v Slovenijo. Za velikonočne praznike priredi goriško turistično podjetje Appiani dva izleta v Ljubljano. Za dneve od 16.—20. aprila je določen izlet s posebnim vlakom, za dneve od 16.—18 aprila pa izlet z avtobusi-korijerami.
Nova cesta. Iz Jamelj v Dolu. kjer gre odcep državne tržaške ceste, grade novo lepo cesto čez Medjo vas, Cerovlje, skozi Mavhinje proti Gor-janskemu in Komnu. Zelo bi ustregli prebivalcem teli selišč, če bi obenem z novo ccsto dobili tudi električno napeljavo, kajti elektična moč in luč v tem kraškem predelu krvavo pogrešajo.
Požari. V Komnu je pogorelo poeeetniku Jeriču gospodarsko pcelopje. Ker je bila ravno nedelja, se jc okrog pogorišča nabrala množica radovednežev, ki je, вкогај bi rekli, uživala. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Kraški gozdovi na Grmadi, na Fajtovem hribu, na rihemberških pobočjih in drugod v zadnjih časih pogosto gore. V jasne noči strahotno žare s kraških reber ognjene kače, ki sc zde še bolj grozne in uničujoče kot so v resnici, ker 6c goreče grmičevje zliva z iskrami prepojenim ozračjem v široke, svetle pasove.
Izginil je s Srpenice pri Bovcu pred približno 12 dnevi mladenič Josip Zagair, po domače Šolarjev, star okrog 26 let. Pred dnevi so ga videli še na Sv. Gori in v Gorici, kjer je v neki gostilni pustil kolo. Od takrat so vsa poizvedovanja za njim ostala brezu6|)ešna.
Dve strašni nesreči v Baški dolini. (Avtomobil jo je smrtno zadel.) Približno 60 let etara Neža Koder, ki je poročena v Davči, je prišla po dvajsetih letih na obisk k svojcem v Kuk v Baški dolini. Ko se je zadnji torek vračala in je prišla e Kuka pri Prodarju na cesto, ki pelje proti Pod-brdu, je pribrzel za njo avtomobil. Dva mladenki, ki sta jo spremljali, stn se pravočasno umaknili na kraj. starka v svoji zmedenosti pa ni vedela ne kaj ne kam in se je lako nesrečno obračala, da jo je zajel avto, jo vrgel ob stran, kjer je obležala z razbito lobanjo. Prepeljali so jo nezavestno v goriško bolnišnico in ni upanja, da bi jo rešili. — (Granata ga je raznesla.) V Podmelcu je bival pri evoji seslri 42 letni Anton 1'rezelj iz Stržišč poti Črno ])rstjo. Ker je imel levo roko pokvarjeno in ni bil za le/ka dela, je včasi iskal tudi ostanke vojnega železja. V sredo zjutraj je v grapi pod vasjo naletel na nerazpočeno granato. Lotil se jc je tako nesrečno in nespretno, da je eksplodirala in ga dobesedno raznesla; glavo so našli prcccj daleč od njegovega trupa.
Cenjene inserente
opozarjamo, da izide prihodnja nedeljska številka »S 1 o v e n c a« zaradi praznika sv. Jožefa že v soboto zjutraj. Cenjena oglasna naročila, v kolikor še niso oddana, moremo torej za nedeljsko izdajo sprejemati samo še danes dopoldne. V popoldanskih urah moremo sprejemati le še osmrtnice in nujna, neodložljiva naznanila.
Koledar
Petek 18. marca: Gril Jeruzalemeki, cerkveni učenik; Salvator, epoznavalec; Edvard, kralj mučenec.
Sobota 19. marca: Jožef, ženin Device Marije
Novi g robovi
+ V Sr. Oibaltu ob Dravi je dne 16. t. m. nmrl gospod Mirko Kutin, geometer. Pokojni je bil doma iz Postojne. Pogreb bo v petek popoldne ob 16. Dragi Mirko, ko se poslavljamo od Tebe. Ti kličemo, naj Ti bo lahka Štajerska zemlja I Žalujočim naše iskreno sožalje.
Osebne vesli
= Izpit za specialista za žen6ke bolezni in porodništvo je položila 15. t. m. gospa dr. Jožica Ž i t k o. Iskreno čestitamo!
— Iz duhovniške službe. Upokojen je g. Jakob Razboršek, župnik v Tunicah v Kamniku. — Premeščena sta bila kot kaplana: g. Ivan Fink iz St. Jerneja v Šmihel pri Novem mestu in g. Alojzij Fister iz Gorij v St. Jernej. — Imenovan je bil za škofijskega cenzorja knjig in tiskovin g dr. Janez Kraljič, semeniški spiritual v Ljubljani. — V maš-nika bo letos posvečen tudi bogoslovoc iz V. letnika g. Ivan Gerčar, rojen v župniji Brdo pri Lu-kovici.
rablja za dnevno nego ust in zob ODOL, obrani svoje zobe zdrave, sveže in mlade do pozne starosti.
—	Zagreb dobi novo tehnično fakulteto. Tehnični oddelek banske uprave v Zagrebu je pred kratkim razpisal dražbo za gradnjo novega poslopja tehnične fukultete, ki bo stala na tako zvani Ciglani. To poslopje se bo gradilo iz 26-milijonskega jiosojiia, ki ga je dobilo zagrebško vseučilišče Od tega denarja pa je določenih 6 milijonov dinarjev za gradnjo veterinarske visoke šole, ki bo stala v lleinzlovi ulici. Te dni pa je bila že družba za poslopje tehnične fakultete. Poslopje je zdražilo gradbeno podjetje inž. Mate Crnič, ki je prevzelo gradnjo za znesek 8,586.000 dinarjev. Ko bo ta dražba odobrena, prično gradili novo zagrebško tehniko.
—	Velik tnjski promet na Jadranu. Na našem Jadranu je nastalo krasno vreme ter prihajajo od vseh strani tujci. Tako iz Splita kakor iz Sibe-nika f)oročajo, da tja prihajajo velike skupine Nemcev, Angležev in Cehov. Prihajajo tudi posamezne dijaške skupine, ki se mude v Dalmaciji po več dni in obiskujejo tudi dalmatinske industrije.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef erenčice«.
—	Za nreditev pomorskega prometa. V ravnateljstvu pomorskega prometa v Splitu je bila te dni konferenca nautičnih strokovnjakov, pri kateri so sodelovali ravnatelji vseh pomorskih trgovskih akademij in poveljniki pristanišč. Take konference že 18 let ni bilo. Obravnavali so zlasti vprašanja preureditve mornariških akademij v sodobnem duhu ter o raznih uredbah, ki so potrebne za ureditev našega pomorskega prometa.
—	Premog pri Bjelovaru. Neki kmetje v občini Severin pri Bjelovaru so odkrili, da hrani njihova zemlja velilie količine premoga. 2e pred 40 leti so namreč opazili, da voda odnaša koščke premoga izpod zemlje. Sedaj so ugotovili, da je žila premoga dolga okrog 12 km. Premog je črn in prav dobro gori. Kmetje so se sedaj obrnili na razne interesente, katerim hočejo prodati evoja zemljišča, sami pa želijo postati rudarji v novem premogokopu.
SLAVNI BARITON IST
Aleksander Šved
poje operne arije in nesmrtno Schu bertovo »Ave Marijo« v filmu nepopisne lepote
XINO UM ION Tel. 22-21
Danes ob 16, 19 15 in 21'15 premiera
Njegov model (Sestra Marija)
Poteg njega sodelujejo najprominontnejSe gledališke in filmske zvezde t» Budimpešte in Dunaja
Camilla Horn, Paul Javor, Tibor Halmay, Hilde Stolz
Ta prekrasni film bo vzbudil splošno občudovanje vseh gledalcev
—	Karitativna zveza za ljubljansko škofijo v
Ljubljani bo imela občni zbor dne 31. marca ob 5. popoldne v Karitativni pisarni (Poljanska c. 28, Marijanišče) z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Slučajnosti — Vsa včlanjena društva so vabljena, da se občnega zbora po svojih zastopnikih (zastopnicah) udeleže.
_ Slovesno odkritje spomenika pokojnemu kraljtt Aleksandru I. pri Sv. Juriju ob Scavmci bo dne 15. maja 1938. Prosimo vsa sœedna društva, da upoštevajo ta naš dan. Ta dan se naj zgrnejo Slovenske gorice pri nas. da počastimo spomin pokojnega kralja!
—	Razpisane župnije. V ?,Skoiijskem betu« so razpisane župnije Tunice v kamniški dekaniji ter Rukovšfica in Soricu v loški dekaniji. Pravdno opremljene prošnje je nasloviti in jwslati na škofijski ordinariat v Ljubljani. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 10. aprila 1938.
_ Dve mesti skrbstvenih sester dnevmčark razpisuje Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, eno v zdravilišču Laško, eno v Ljubljani. Prošnje naj se vlože do 31. marca 1938 v vložišče urada.	______
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Joseiova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže
neučinkovito.
Ogl. reg. S. br. 30474/35._
—	Podružnica Slomškove družbe za radovljiški okraj obvešča vse članstvo, da bo dne 19. t. m. ob pol treh v meščanski šoli na Jesenicah mesečno zborovanje. Predaval bo šoleki nadzornik g. Franc Erjavec o temi »Učitelj v slovenski javnosti«. Vabljeni so k zanimivemu predavanju tudi gostje! — Odbor. ,.
—	Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 20. marca ob 9 dopoldne v ^svetovalnici Zbornice TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, visoko pritličje.
— Martin Htimek. Praktični sadjar, zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Ljubljana 1923, str. 409. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu je 80 din. — Knjiga vsebuje nebroj praktičnih navodil in nasvetov o najvažnejših sadjarskih vprašanjih, ki bodo zanimali začetnike, kakor že izkušenega sadjarja, ki stremi za napredkom. Ze iz vsebine to obsežne knjige razviditno, kako velikega pomena ie knjiga za vsakega posestnika sadnega vrta. Vsebina: I. Katere vrste so najbolj primerne za naše kroje; II. Kako požlnhtnjujemo eadno drevje; III. Kako vzgajamo sadni naraščaj; IV. Sadno drevje na zelenjadnem vrtu; V. Kako sadno drevje sadimo in gojimo; VI. Kako obvarujemo sadno drevje pred zajedale!; VII. Zrelo sadje; VIII. Mesečna navodila; IX. Sadjarske drobtine.
__y Italijo! Sveta gora. Gorica-Trst in Pado-
va-Benetke: 2 romarska avtoizleta 25.-27. marca in 7.—9. aprila; različne, znižane cene. Zahtevajte takoj brezplačna navodila pri »Družini božjega «veta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Od danes naprej je novo bok pivo pivovarno Union v prometu. — To specialno pivo Vam bo gotovo prav dobro ugajalo. Zato ga ne pozabite
poskusiti!	„ ,	. .
_ Prepovedan tisk. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njei knjigo »Stlmmo der ZeiU, ki je izšla v Parizu, in časopis »Der einzlge Weg«, ki je bila tiskana v Antwcrpnu.
—	Redni letni občni zbnr ljubljanske sekerje Jugoslovanskega časnikarskega zdruienja bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10. dopoldne v Mariboru z obi-ïajnim dnevnim redom.
—	Zgubi,iencmn smehn ni vedno vzrok ne-»reča ali l>olezen, ampak največkrat ne negovani zobje. Dame In mvjpodin z zanemarjenimi zobmi zgubijo svoj samozavesten nastop ter nimajo poboma za prisrčen in očarljiv smeh. Kdor upo-
Ljabijana
dne 18. marca 1938.
Gledališče
Drama. Petek. 18. marca: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sobota, dne 20. marca: »Gospoda Glembajevi«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja dne 20. marca: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 21. marca: Za>prto.
Opera. Petek, IS. marca, ob 15: »Gorenjski slavček«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 19. marca: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja. 20 marca: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cen od 2 din navzdol. — Ponedeljek, 21. marca: Zaprto.
Prireditvi in zabave
Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo
uprizori v eoboto 19. in v nedeljo 20. marca, obakrat ob 8 zvečer, na društvenem odru ljudsko igro v petih dejanjih »Deseti brat«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne.
Dva Anieričana-umetnika iz New Yorka in Chicaga boste videli in slišali na ponedeljkovem koncertu v veliki Unionovi dvorani. Luis Siegel, znameniti ameriški dirigent, dirigira del koncertnega s|»oreda, John Alden Carpenter, najslavnejši sodobni ameriški skladatelj pa je komjx>niral nalašč za Balokovićeve koncerte svoje najnovejše delo, Koncert za violino in orkester. Oba umetnika je jwvabil v Jugoslavijo violinski virtuoz Zlatko Balokovič, ki slavi letos 25 letnico svojega umetniškega delovanja.
Naše občinstvo bo brez dvoma zanimalo nekaj krotkih jTodatkov iz življenja znamenitega pianista Raoula Koczalskega. Luč sveta je zagledal 3. januarja 1885 v Varšavi. Za glasbo je dobil navdušenje od evojih staršev, in sam pravi, da je tnnogo prej poznal note, kakor pa črke alfabeta. Z enim prstom je na jiamet igral melodije kot triletni deček, katere je prej slišal od vojaške godbe. Na klavirju je posnemal šumenje gozda, dež, vihar, pa tudi ptičje petje. Z 8. letom je že nastopa! na javnih koncertih; prvikrat pa je nastopil kot igralec na klavirju 15. marca 1888. leta. Svojo koncertno pot je prekinil samo za časa svetovne vojne, takoj ko je bil dosežen mir, pa je zopet nadaljeval koncertiranje in tudi pouk. Prireja namreč stalno klavirske kurze s j)osobnim ozirom na dela Chopina. Koczalaki je tudi priznan skladatelj in v Ljubljani smo slišali celo njegovo opero Zemrudn. Koezalski koncerti ra v Ljubljani v sredo, dne 23. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Predavanja
Prirodoslovno društvo. V torek. 22 marca, bo predaval ob 20 v mali filharmonični dvorani kina Matice univ prof. g. inž. Mario Osana o temi: »Razvoj telegrafskega in telefonskega kabla«.
Sestanki
Drnštvo trgovskih potnikov in zastopnikov vljudno vabi na XIV. občni zbor dne 19. t. m. (sv. Jožef) ob pol 10 v veliko dvorano Trgovskega doma.
Cerkveni vestnik
Cerkev »v. Jožela v Ljubljani. Na Jožefovo, 19. marca, bo slovesna sv. maša ob 8 uri. Zvečer ob 6 pridiga in pete litaniie sv. Jožela. Ves dan ie izpostavljeno sv. Rešnje Telo Vsi častilci sv. Jožefa so prijazno vabljeni, da pridejo obiskat cerkev in po'a6tit Najsvetejše.
Cerkvena glasba
Stolnica. Na praznik sv. Jožefa bo prvo tukajšnje izvajanje latinske maše »Missa pro pace«, ki jo je za mešani zbor in orgle zložil svetovno-znani poljski skladatelj Feliks Noiromejski. Izšla je v tisku 1. 1936. Izdala jo je Družba zn izdajanje poljske irlasbe.
Cerkev sv. Jožefa. Jutri na prnznik ev. Jožefa ob 8 slovesna «v. maša. Izvaja ee: Missa in hon. St. Joeephi z orkestrom, zl. St. Premrl. Gradunle: Domine praovenlsti, zl. A. Foereter. Po ofertorllu: lnvokacija Sv. Josephi, zl. dr. Ch'ondowski. Po maši: O sv. Jožef v tvojo čast, zl. St. Premrl.
Divne pesmi In plesi Jeanette Mai Donald
Tarantela - Kino Matica
Ob 16., 19. in 21.15 uri
Kino
Zvočni kino Vil predvaja danes ob M!9 zvečer filmsko umetnino po Shakespearovem romanu Romeo in Julija*. Za dodatek Foxov tednik. — Pride »Tarzan zmagovalec«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31,
Poizvedovanja
Delavsko knjižico sem izgubil. Najditelja naprošam, da jo odda na dolenjski stražnici.
SCINO KODELIEVO
Nocoj ob 20. uri premiera največjega verskega filma vseh časov
ŽivSienje in smrt sv.Terezike
Predstave bodo sledeče dneve: Sobota ob »/»11., 4,4. 4.. »/26„ 7. in VaO. uri Nedelja ob »/»11., »/,3. 4., »/„6., 7. in »/s9. uri Ponedeljek ob 5. in 7. uri Radi ogromnega navala si kupite vstopnice v pred-prodaii, ki bo dnevno v kinu Kndeljevo od Vs9. uri dabe.
Pri večernih predstavah dvoini spored z dodatkom velefilina
V sedmih nebesih (Simone Simon)
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, tia praznik, in v nedeljo, v kapeli Vzajemne zavarovalnice, obakrat ob pol sedmih.
1 Svetovni kongresi Kristusa Kralja eo poleg evharističnih kongresov največji dogodki v katoliški cerkvi. Zamisel prvih je izšla iz vrste slovenskega duhovnika in jo moramo zlasti Slovenci dobro jx>znati in se uživeti v njen svetovni jxrnien. Na tem kongresu je imel zelo važno predavanje tudi naš vladika dr. Rozman G. Zato je ta kongres za nas Slovence bil izredno važen O vsem tem bo danes zvečer predaval univ. prof. gosp. dr. Ivan Fabian v beli dvorani hotela Union, številne skioptične slike bodo kazale me6ta in kraje poljeke države, obenem pa tudi najlepše prizore iz te^a svetovnega kongresa. Predavanje ве prične zaradi postnih pridig četrt ure kasneje, t. j. ob 20.15. — Vljudno vabimo cenj. občinstvo, da se tega zadnjega proevetnega večera v tej seziji v obilnem številu udeleži.
1 Vodstvo po umetniški razstavi Ženske male zveze v Jakopičevem paviljonu bo v soboto na sv. Jožefa dan ob 11 dopoldne in v nedebo ob 11 dopoldne. Ta dan se razstava ob 18 zaključi.
1 Več službenih mest na ljubljanskem magistratu ie razpisanih in zato onozariamo na razr>is v »Službenem listu«, kos 23., ki izide na dan evetega Jožefa V jjoštev prihajajo interesentje od juristov in inženirjev pa do absolventov erednjJh šol. nadalje pa tudi nižje gimnazije in nižie gozdarske šole ter meščanskih in enakovrednih šol, saj je razpisanih 17 službenih mest raznih strok v veliko veselie brezposelnih mladih šolanih ljudi.
1 Pro!. O. Šest. višii režiser Narodnega gledališča. proslavi v četrtek, 24. t. m., 25 letni jubilej svojega plodonosnega in uspešnega dela za slovensko gledališče. Za to priliko pripravlia Verdiievega »Rigoletta« z novo zanimivo zasedbo. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni.
1 Danes hrezplačne predstavo v Kinu Unionu ob 14.30 in 18! Film »Kdo je kriv« ni imel onega obiska, kakor bi to vieoko kvalitativno delo zaslužilo. Ker je film za današ-njo dobo, ko v tako veliki meri poiema odgovornost, za izvršene de-innia, izredno nktualen. se je odločila uprava kina Uniona predvaiati ta filtn popolnoma brezplačno. Občinstvo naj ima z ogledom tega filma one koristi, kakršnim je film namenjen. Mladina izpod 18 let nima dostojm! Brezplačna nakazila za sedeže so od 11 naprej na razpo'ago pri blagajni.
1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana
1 Aleksander Sved, v Ljubljani doslej nepoznani baritonist. bo prvič pri nas pel v velikem krasnem filniu. ki teče te dni v kinu Union pod naslovom: »Njegov model« ali »Sestra Marija«. Ta film nam predočuje romantično ljubezen in tragedijo mladega slikarja, ki se med slikanjem Ma donine slike za kapelico nekega ženskega internata zaljubi v model, gojenko internata. Film ima krasno vsebino in bo imel pri občinstvu izredno privlačnost. Baritonist Sved, eden naislavnejših evropskih pevcev, bo pel poleg opernih arij še znamenito Schubertovo »Ave Marijo«. Film imel vsepovsod velik uspeh in ga tudi naši publiki priporočajo.
1 Združenje brivcev obvešča cenjeno občinstvo ter svoje članstvo, da bodo brivnice in česal-ni saloni v Liubliani na praznik sv. Jožefa od pol 8 do 12 odprti, drugi dan, v nedeljo, pa ves dan zaprti. — Komisar.
Maribor
m t Aloizija Perger. V škofijski hiši v Krče-vini pri Mariboru je umrla v visoki starosti 72 let gospa Marija Perger roj. Tomažič. Pokojnica je bila sestra prevzvišenega lavantinskega knezo-škofa dr. Ivana Tomažiča. Pogreb blage, srčno dobre pokojuice bo danes, v petek, ob pol dveh ponoldne iz škofijske hiše v Krčevini na pokopališče župnije Knmnica. Bodi ohranien rajni trajen spomin. Žalujočim naše globoko sožalje!
m Telovadna akademija fantovskih odsekov in dekliškega kroika bo iutri, na praznik sv. Jožefa, ob 20. v dvorani ua Aleksandrovi cesti 6. Nn sporedu bodo simbolične vaje, gimnastični nastopi in orodna telovadba. Sodelujejo člani in članice, go-ienke in mladci. Vstopnina: sedeži po 10, 8 in 5 din, stojišča 3 din. Vstopnice se dobe v preJ-prodaji v Prosvetni kniižnlci.
m Vsi, Ici sodelujejo pri telovadni akademiji v soboto, 19. t. m., imajo drevi generalko ob 19 in ne ob ?0 . kot io bilo unpovednno. V*i in točno' m Mariborski proračnn potrjen. Finančni minister ie potrdil novi proračun mariborske mestne občine za proračunsko leto 1988-39. Znižana je samo taksa na hotelske sobe od 5 na 3 din, dočim je socialna davščina odobrena.
m Postna pobožnost v stolnici. Danes, na predvečer praznika sv. Jožefa, je ob pol 8 zvečer tretja petkova postna pobožnost v stolnici. Najprej se poje križev pot, ob tri četrt na 8 cerkveni govor, zn zakliuček blagoslov z Najsvelelšim.
m Trcovine na Jožefovo bodo v Mariboru po naredbi banske uprave v solioto, nn praznik 19. mnrea dojx>ldne odprte.
m Prosveta v Pobreïjn. V nedelio 20. marca bo ob 3 popoldne ustanovni ohfni zbor Prosvetnega društva na Tobrežju v dvorani gostilne Pa-
pež v Nasipni ulici. Ob lej priliki nastopi tudi fantovski odsek na Pobrežju z deklamacijami, prostimi in simboličnimi vajami, rokoborbo itd. Nato sledi igra »Izgubljeni ein«. Vabimo vse katoliško mi si oče Pobrežano, da se te proslave udeleže v čim večjem številu. — Odbor.
m Zborovanje mariborskih brivcev in lasni-čarjev se je vršilo te dni v prostorih restavracije Novi svet. Združenje obsega področje vse bivše mariborske oblasli z izjemo Celja. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik Fran Novak, ki je podal kratek pregled lanskoletnega dela. Posebno je naglašal borbo združenja proti šušmarstvu. Hude težave povzroča brivcem in lasničarjem tudi pravilna izvedba oblastvenih določil o ločitvi brivskih in lasničarskih obrti, članarina za podružnice se je zvišala na 250 din. Strogo se bo kontroliralo odpiranje in zapiranje lokalov. Zanimiv je sklep, da prispeva Združenje 10.000 din za gradnjo vzpenjače na Pohorje. Na novo izvoljena je bila pomočniška spraševalna komisija, dočim jo ostal odbor Združenja še naprej v funkciji.
m Itodek lovski blagor je imel znani lovec Jožko Kort iz Dravograda, ki je ustrelil velikega Žagarja. Ta lepa in v naših krajih silno redka ptica je sedaj razstavljena nagačena v izložbi pre-paratorja g. Walnerja v Slovenski ulici.
m Obrtniki slave zaščitnika sv. Joiefa. Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse obrtništvo s pomočniki in naraščajem, da se udeleži Jožefo-vega praznovanja v cerkvici sv. Barbare na Kal-variji, kjer bo v primeru lepega vremena služba božja ob 9. dopoldne. Zbirališče pred realko ob pol 9. V primeru slabega vremena bo sv. maša ob 8. v stolnici.
m Predavanje o Češkoslovaški. Jutri, na Jožefovo, bo ob 10. dopoldne v kinu Union predavanje o Češkoslovaški. Predavala bosta g. St. Minovsky, konzul ČSR v Ljubljani, in g. dr. E. Stare iz Ljubljane. Predavanja bodo spremljali lepi in zanimivi zvočni filmi.
m Dijaki imajo v gledališču v nedeljo pri večerni predstavi »Cvrček za pečjo« najnižje (dijaške) cene, če kupijo vstopnice pri dnevni blagajni.
m 'Železniški ravnatelj dr. Bončiva v Mariboru. Včeraj je prispel v Maribor novi železniški ravnatelj dr. Fran Bončina, ki se nahaja sedaj na službenem potovanju po vseh progah ljubljanskega žel. ravnateljstva. Gosp. ravnatelj je v Mariboru napravil obiske pri poveljniku mesta generalu Stanojloviču ter pri mestnem županu dr. Juvanu in podžupanu Žebotu. Na magistratu je bila konferenca o železniških problemih Maribora. Gosp. ravnatelj se je popoldne odpeljal na Pohorje.
m Smrtna kosa. Umrl je kretnik na Koroškem kolodvoru g. Lepej Janez, član kluba železničarjev JRZ. Pogreb bo danes, v petek ob 16. iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Člani naj se pogreba pol-noštevilno udeleže. — V bolnišnici je umrl železniški skupinovodja Franc Vognar, star 51 let. — V visoki starosti 84 let je umrla v Tattenbachovi ulici zasebnica Helena Požar. — Svetila pokojnim večna luč.
m Oddaja del za zgradbo Pohorske ceste. Vsa
dela za dokončno zgradbo drugega dela Pohorsko ceste (od Mariborske koče do Sv. Areha) se bodo oddala na licitaciji dne 11. aprila. Proračun za ta dela znaša 415.458 din.
m Občni zbor mariborskega drnštva rezervnih častnikov bo v ponedeljek 28 marca ob 20 v dvorani restavracije »Novi svet« v Jurčičevi ulici.
m Rekrutni spisek v Maribor pristojnih vojnih obveznikov rojenih leta 1918 je za tekoče leto iz-gotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada v Mariboru. Slomškov trg 11, soba 3, med uradnimi urami od 20.—30. marca. Pozivajo se poglavarji rodbin, da se prepričajo glede točnosti vpisa in da za primer nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno dokaz za spremembo v rekrutnem spisku.
Gledalce
Petek 18. marca: Zaprto. Sobota 19. niarca ob 15: »Veronika Deseniškac Znižane cene. Ob 20: »Trubadur«. Nedelja 20. marca ob 15: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Ob 20: »Cvrček za pečjo«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Celje
c Praznik sv. Jožela. Na praznik sv. Jožefa bo v cerkvi sv. Jožefa prva sv. maša že ob 5, ob 6 bo druga sv. maša in pridiga, ob 10 pa bo pridiga in nato slovesna sv. maša. Istočasno bo ob 10 pridiga tudi zunaj cerkve in po pridigi sv. maša zunaj cerkve v kapelici. Popoldne ob 4 slovesne večernice, danes zvečer pa ob 6 pridiga!
KINO UNION Luise Rainer in Spencer Tracy v filmu VELEMESTO (Nemški dialog)
c Krajevna organizacija JRZ v Celju ima v
nedeljo 20. marca redni občni zbor v dvorani Doma v Samostanski ulici. Začetek točno ob 8 zjutraj. Člani naj se občnega zbora udeleže polno-številno!
c Verski govor za fante bo drevi ob 8 v Marijini cerkvi.
c Moški zbor »Oljke« bo na praznik sv. Jožefa, zaščitnika obrtnikov, pri sv. maši ob 8 izvajal v opatijski cerkvi cerkvene skladbe A. Medveda, Kotheja in C. Preglja.
c Trgovine in brivski saloni bodo na praznik sv. Jožefa dopoldne od pol 8 do pol 1 odprti.
KINO METROPOL - CELJE
Danes premiera drugega najrazkošuejšega velefilina Sonje Henie
_KRALJICA LEDU_
c Zborovanje celjskih strelccv. V eredo ob 8
zvečer je bil v hotelu Union redni letni občni zbor celjske Strelske družine. Predsednik se je zahvalil za vsestransko podporo okrajnemu načelniku g. dr. Zobcu, mestnemu županu g Al. Mihelčiču in predsedniku strelskega okrožja g. podpolkovniku Krasniku, nadalje pa poročal o uspehu družinskih strelcev na raznih strelskih tekmah Iz poročil funkcionarjev je biilo razvidno, da celjska Strelska družina napreduje. Za predsednika je bil izvoljen zopet g. Wagner Janko ter stari odbor z malimi spremembami. Letošnji občni zbor pa je bil za celjsko Strelsko družino še posebno vesel, saj so sf>rejeli številni strelci odlikovanja g. ministra vojske in mornarice. Predsednik je po kratkem nagovoru razdelil kolajne sledečim strelcem: gg. Kcb-liču, Blumerju, Joeeku, Amanu, Laknerju, Ravter-ju, Hernavsu, Dečmanu.
c Stroj mu je zmečkal stopalo. V Bukovžlaku pri Celju je zagrabil stroj za levo nogo 28 letnega delavca Zdolška Mihaela in mu zdrobil stopalo.
Kaj bo s šilingom
Z Dunaja poročajo, da je kancler gosp. Adolf Hitler poklical k sebi v Berlin predsednika Reichsbanko g. dr. Schachta, nadalje pa dva avstrijska ministra: za trgovino g. Fischbôcka in finance g. Neumayerja, da bo z njimi razpravljal o takojšnji zakoniti valutni ureditvi v Avstriji. Na drugi strani pa kroži po borznih krogih verzija, da je pričakovati ureditve valutnega razmerja med šilingom in marko šele po plebiscitu, torej po 20. aprilu.
»Frankfurter Zeitung« z dne 16. t. m. piše z Dunaja, da se ne da še nič povedati o obliki valutne izravnave med marko in šilingom in da tozadevne inozemske vesti o nekem razmerju med šilingom in marko nimajo nobene podlage.
V Curihu se je danes šiling okrepil na 59. Na naših borzah se je tudi učvrstil ter je bil v zasebnem kliringu zaključen v Ljubljani po 8.50, v Zagrebu po 8.495, v Belgradu pa po 8.4683. Zanimivo je, da je trg za druge devize na zapadnih borzah bolj nemiren kot pa 7Л šiling. Tako n. pr. se je zopet okrepil frank, popustil je pa angleški funt. Po daljšem času je bil zopet zabeležen odtok zlata iz Evrope v severnoameriške Zediujene države.
Zanimiva je tudi vest, ki jo objavljajo avstrijski listi iz uradnega vira, da je namreč avstrijski davčni sistem z zakonodajo vred še vedno v veljavi in da je seveda treba plačevati davke še pridno naprej. Pokazati je treba namreč, da tudi pripad-
niki najnovejše dežele nemške države tudi na polju plačevanja davkov store v polni nteri svojo dolžnost.
★
Živnoslenska banka v Pragi izkazuje za 1937 v primeri z 1936 povečanje čistega dobička od 18.7 na 20.24 milij. kron pri povečanju bilančne vsote od 5.250 na 5.362 milij. kron. Dividenda bo zato povišana od 7 na 7.5%. Vse rezerve banke znašajo 358 milij. kron ali 147% delniške glavnice.
Izvoz lesa v Nemiiio. Po poročilu iz Belgrada ni pričakovati, da bomo izgubili nemški trg za mehki les, čeprav je vsa avstrijska produkcija rezervirana za Avstrijo, kar priča odlok o prepovedi prodaje lesa v inozemstvo. Za letos ni pričakovati, da bi nam Nemčija ukinila kontingente za mehki les, ker so potrebe Nemčije tako velike, da niti vsa avstrijska produkcija ne bo zanje zadostovala.
Izvoz deviz iz Avstrije. Po naredbi avstrijskih oblasti ne smejo turisti iz Avstrije vzeti s seboj v inozemstvo več kot 50 šilingov v avstrijskih bankovcih (doslej je bilo dovoljeno 500 šilingov in protivrednost v devizah v znesku 120 šilingov).
Izvoz kapitala iz Avstrije. Po vesteh agencije Jugoslovanski kurir je bilo v petek, soboto in nedeljo izvoženih iz Avstrije za okoli pol milijarde šilingov deviz, pa tudi šilingov, od tega v našo državo 80 milij. šilingov. (Vsote se nam zde zelo visoke. Op. uredništva.)
Naložba rezerv
v dri. papirje
Kot emo dne 13. t. m. že poročali, je finančni minieter po odobritvi min. sveta pooblaščen izdati uredbo z zakonsko močjo o stvaritvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri raznih gospodarskih podjetjih kakor tudi o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje. Tozadevno je dal g. minister financ v skupščini značilna pojasnila, v katerih je povedal, da je glavna svrha tega določila, da sc okrepi povpraševanje za državne papirje.
V zvezi s tem objavlja agencija »Jugoslovanski kurir« v Belgradu zanimive podatke gotovo iz uradnih virov o dosedanji posesti vrednostnih papirjev pri podjetjih, ki pridejo za tak ukrep v poštev ter o rezervnih skladih.
Po teh podatkih imajo vse naše delniške družbe (denarni zavodi, industrijske in trgovske kakor tudi vee zavarovalnice in tudi samoupravne hranilnice) v naši državi t.024.4 milij. din zakonskih rezervnih skladov, 1.181.3 milij. din imovinskih rezerv, 2.076.6 milij. din amortizacijskih skladov ter 882.6 milij. din tehničnih zavarovalnih rezerv. Skupna vsota vseh rezerv znaša 5.164.9 milij. din. Po našem mnenju ne pridejo v poštev za take sklade amortizacijske rezerve industrijskih delniških družb, ker služijo obnovi investicij.
Te rezerve se vsako leto dotirajo iz poslovnega prebitka podjetij. Tako je znašal 1936 bruto-dobiče.k vseh navedenih vrst podjetij 4.279.6 milij. in »o ta podjetja za 1936 dotirala svoje rezervne m druge sklade z 225 6 milij. din ali 5.28%, dočim je oetalo čistega dobička še 476.7 milij. din ali 11.16% vseh brutodohodkov. Ze dosedaj pa so imela ta podjetja znatne vsote svojih aktiv naložene v državnih in drugih papirjih- Po ieti statistiki Jugoslovanskega kurirja so imela omenjena podjetja za 569.2 milij. din državnih papirjev ter 1.243.3 milij. din drugih vrednostnih papirjev, zlasti delnic raznih podjetij. Če primerjamo rezervne eklade s temi vsotami vidimo, da je žc nad tretjino
teh rezerv naloženih v državne papirje-•
Tečaji državnih papirjev. Na naših borzah se je večkrat opazilo, kako znatne so razlike med tečaji posameznih komadov istega papirja. Eni tečaji so bili za velike komade, drugi za srednje, tretji zopet za male, drobne komade. To je seveda povzročalo neugodnosti v borznem prometu in je finančni minister izdal odlok, po katerem je omogočena zamenjava malih komadov v srednje in večje za malenkostne stroške. Na podlagi tega ukrepa finančnega ministra je od torka ukinjeno vsako raznoliko beleženje tečajev državnih papirjev in so sedaj vse notacije enotne.
Likvidacija
agrarne reforme
Kot znano je država poverila na koncu leta 1933 izvršitev finančne likvidacije agrarne reforme na veleposeatvih Privilegirani agrarni banki, ki je za to osnovala poseben oddelek za finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih. Iz poslovnega poročila banke za leto 1937 posnemamo, da je to delo v letu 1937 zelo napredovalo zaradi znatnega števila dobljenih pravnomočnih razlastitvenih odlokov od kmetijskega ministrstva. Tako je mogla banka terjati agrarne dolžnike za njih obroke po davčnih upravah, čemur so se dolžniki tudi odzvali, ker eo dobili od pristojnih komisij razlastitvene odloke kakor tudi od sodnih
oblasti sporočila, da je dodeljena zemlja v resnici bila prenešena na njihovo ime.
Kmetijsko ministrstvo je dostavilo banki leta 1936 48 razlastitvenih dolokov za 16.45 milij. din, leta 1937 pa 187 za 50.2 milij. din.
Leta 1937 so bili poslani davčnim upravam spiski za plačilo dospelih anuitet za 3.64 milij., od česar so dolžniki plačali 2.2 milij. din. Rednih in 1938 48 razlastitvenih odlokov za 16.45 milij. din, Odplačali pa so še 8.66 milij. din oni dolžniki, ki še nieo dobili odlokov.
Država je dolgovala dne 30. septembra 1937 oddelku 71.5 milj., oddelek pa je bil dolžan državi 19.5 milij., tako da znaša saldo 52.0 milij. din.
Banka ie v letu 1937 nadalje z izplačilom obveznosti države za neizplačano zakupnino ter je začela plačevati odškodnino veleposestnikom.
Do 31. decembra 1937 je bilo izdanih 4% obveznic za 58,585.500 din. od katere vsote je bilo odtegnjenih prometu iz sredstev rednega tn izrednega odplačila 1,153.500, tako da je znašal obtok 4% obveznic 57,432.000 din. Obenem so bili plačani tudi vsi dospeli kuponi.
Bilanca oddelka izkazuje za leto 1937 med aktivi: terjatev pri Priv. agrarni banki 16.2, pri Poštni hranilnici 2.9 milij., dolžnikov agrarnih interesentov 39.8, država pa dolguje 76.3 milij. din. Med pasivi znaša posebni garancijski sklad 3 9 milij. din odplačila dolžnikov, ki še nieo dobili odlokov, 8.66 milij. din, upniki so lastniki razlaščenih zemljišč 34 56, država pa ima terjati 22.9 milij. din. Dotacija fin. ministrstva je znašala 16.65 milij. din. 4% obveznic ima banka v zalogi (Je ne-izdanih) za 661,428.862 din.
Koliko ima Italija zlata
Na zadnji seji velikega fašističnega sveta v Rimu so poleg političnih zadev obravnavali tudi gospodarski položaj v Italiji. Po uradnem sporočilu s te seje znaša sedaj zlata rezerva Italijanske banke ravno toliko kot je znašala pred letom dni: 4.028 milij. lir. Obtok bankovcev je znašal dne 20. februarja 1937 15.677 milij. lir, dne 5. marca 1938 pa 16.520 milij. lir. Pričakovati pa je, da se bo že v naslednjih dneh obtok zmanjšal, ker je država vplačala znatne vsote pri banki.
Glede državnih financ je omeniti, da se je proračun izkazal za realnega, ker določeni deficit za 1937—1938 v znesku 3.173 milij. lir ne bo prekoračen. To pa je zlasti pripisovati manjšim izrednim izdatkom v primeri s preračunanimi.
Devizni zaklad italijanske države (ne emisijske banke) ceni Frankfurter Zeitung z dne 16. t. m. na 1—2 milijardi lir in se z njim krije deficit plačilne bilance.
*
Največje carinarnice v driavi so po dohodkih leta 1937 (v oklepajih podatki za 1936, vse v milij. din): Belgrad 258.3 (186.3), Zagreb 235.5 (190.2), Ljubljana 77.0 (58.7), Maribor 59.7 (45.9), Jesenice 30.3 (21.2) itd., skupno 1024.7 (800.7) milijonov din.
Semenski krompir. Včeraj smo poročali o prostem uvozu 55.000 kg semenskega krompirja. Kakor sedaj pišejo iz Belgrada, je ia semenski krompir namenjen primorski banski, oz. banski upravi te banovine.
Mestna hranilnica v Novem Sadn izkazuje za lansko leto hranilnih vlog 33.0 (30.7), vlog v tek. računih pa 4.97 (6.4) milij. Znatna je gotovina: 11.1 (10.95), bilančna vsota znaša 41.0 (39.7), čisti dobiček 0.46 (0.32) milij. din.
Mestna hranilnica v Splitu izplačuje vee vloge, ki so znašale dne 31. decembra 1932 1000 din, nadalje 2% na vloge na 1000 din in obresti za 2. polletje za vse vloge nad 1000 din.
Jugoslovanski Siemens v Zagreba. Glavnica 1.5, bilančna vsota 66.3 (41.8), čisti dobiček brez prenosa 0.05 (0.23) inilij. din.
Zvišanje glavnice. Prva hrvatska obrtna banka v Zagrebu, pri kateri je udeležen češki kapital, zvišuje glavnico od 1 na 11 milij. din z izdajo 200.000 delnic po 50 din imenske vrednosti.
Potrjena poravnava. Dne 22. januarje 1938 je bila sklenjena med Strojnimi tovarnami in livarnami ter njih upniki poravnave, katero je sedaj sodišče potrdilo. Kljub temu pa podjetje še ni začelo obratovati na novo.
Še veliko bolj belo bo periio,
Borzn
Železniške
blagovne tarife
Dne 25. in 26. februarja 1938 je bilo kot znano zadnje zasedanje tarifnega odbora, na katerem so bili sprejeti končni sklepi. Z ozirom na zahteve gospodarskih predstavnikov je pojasnilo glavno železniško ravnateljstvo po pomočniku glavnega ravnateljstva g. Cugmusa svoje stališče, iz katerega je razvidno, da bo glavno železniško ravnateljstvo upoštevalo predloge glede znižanja voz-ninskih postavk za kmetijske proizvode. Glede lesa vztraja glavno ravn4tcljstvo na svojem stališču, da se ima izvesti diferenciranje med trdim in mehkim stavbnim lesom. Tudi je sprejelo del iz-preminjevalnih predlogov.
Nekatera določila bodo vnesena v aneks, zlasti n. pr. glede prevoza surovin itd. Nova železniška blagovna tarifa bo stopila v veljavo dne 1. aprila 1938.
Zveza industrijcev za dravsko banovino ima redno skupščino v to r e k , dne 22. marca 1938 ob 10 dopoldne v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine, 2. poslovno poročilo, 3. računski zaključek za leto 1937, poročilo nadzornega odbora, 4. odobritev proračuna za leto 1938, 5. nadomestna volitev enega člana — namestnika uprave, 5. personalne zadeve, 7. raznoterosti.
Društvo za ceste v Ljubljani sklicuje svojo L redno letno skupščino na ponedeljek, dne 4. aprila 1938 ob 18 v prostorih avtomobilskega kluba v Ljubljani, Kongresni trg št. I-L
Občni zbori: Slavija, jugoelovaneka zavarovalna banka v Ljubljani 6. aprila ob 10 v Ljubljanski kreditni banki; Commerce d. d. v Ljubljani 31. marca ob 11; Akcijska družba za kemično industrijo na Dunaju 28. marca ob 12 na Dunaju.
Dne 17. marca 1938.
Пепаг
V zasebnem kliringu je bil v Ljubljani kakor včeraj tečaj za blago po 240, dočim ni bilo več j beležke za denar. V Zagrebu in Belgradu je ostal funt na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je danes nadalje okrepil I ter je beležil v Ljubljani 8.45—8.55, v Zagrebu I 8.445—8.545, v Belgradu 8.4183—8.5183. To okrepitev je pripisovati dejstvu, da na trgu ni skoraj nič blaga in da morajo številni uvozniki za kritje svojih blagovnih nakupov nabaviti si seveda šilinge.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.50 denar, v Belgradu 28.65—29.35.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.25 do 14.45. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo ! aprila 14.20—14.40, za konec aprila 14.18—14.38, za sredo maja 11.10—1430.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,568.828 dinarjev, v Belgradu 1.133 000 din. Prometa je bilo v efektih v Belgradu 3,754.000 din.
Ljubllana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2396.16—2410.76
Berlin 100 mark...... 1739.53—1753.40
Bruselj 100 belg...... 730.94— 736,—
Curih 100 frankov...... 996 45-1003.52
London 1 funt.......215.31— 2t7.37
Newyork 100 dolarjev .... 4311.00-4347.32
Pariz 100 frankov...... 133.76— 135.20
Praga 100 kron...... 151.93— 153.04
Trst 100 lir........ 227.94— 231.93
Curih: Belgrad 10, Pariz 13.475, London 21.635, Newyork 435.50, Bruselj 73.30, Milan 22.91, Amsterdam 240.45, Berlin 174.75, Dunaj 59, Stockholm 111.40, Oslo 108.70, Kopenhagen 96.60, Praga 15.25, Varšava 82.20, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.565, Bu-enos-Aires 112.50.
Vrp^nosfni nanirîi
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 97—99, agrarji 60—62. vojna škoda promptna 464—466, I begluške obveznice 92—93, dalm. agrarji 90—92, I 8% Blerovo posojilo 95—97, 7% Blerovo posojilo 90—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.300—7.400, Trboveljska 220—225.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—97.50 (97), agrarji 59 denar, vojna šito-da promptna 463—465, begluške obveznice 90.75 do 91 (91.50), dalm. agrarji 90.75-91 (91, 91.50), 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 95
če vzameš vedno
£CHICHT0V0
TERPËNTINOVÔ MILO'
Miselnost
umetniške skupine
So nekatere skupine literatov, glasbenikov, likovnih in drugih umetnikov v Ljubljani, ki so zbirajo okoli tega ali onega svojega »solnca« in prezirajo vse druge, ki ne spadajo k njihovim omizjem. Za te skupine je najbolj značilno to, da neskončno mnogo govore, sami o sebi pišejo in zlasti sestavljajo reklamne članke, umetniško pa prav malo ustvarjajo. Tisti literati na primer, katerih ime čujemo skoraj sleherni dani niso sedaj prav nič drugega kakor navadni prevajalci in šo to največkrat iz nemščine, izvirnega pa ne znajo ustvariti drugega, kakor kakšne zahavljive ali zabavne članke Čez svoje tekmece, ki so skromni, toda delajo v tišini. To kar velja za slovensko leposlovje, velja za vse druge vrste umetnosti. Do značilnega izraza take miselnosti se je povzpel glasbeni virtuoz g. Uroš Prevoršek, ki je samozavestno datiral svoj članek Milano, najbrže v upanju, da bomo Slovenci pred takim velikim mestom kar počepnili, in ki ga je priobčil v »Jutru«. G. Uroš Prevoršek kljub svojim mladini letom zamozavestno govori o vodilnih slovenskih komponistih in jih kar našteva: Lajovic, Škerjanc, Ukinar, Lipovšek, Marolt in zraven Se tri pike, pod katerimi je najbrže mislil sebe. Seveda vemo, kje je konjiček tega članka, ko hočejo govoriti o naši bodoči glasbeni akademiji tisti, ki imajo za njo bore maio zaslug. Toda da si upa g. Prevoršek izpustiti med naštevanjem »vodilnih slovenskih glasbenikov« taka imena, kakor dr. Kimo-vec, msgr. Premrl, prof. Matija Tome in Blaž Ar-nič, to si more dovoliti samo neohjektiven in nepravičen pisec. Ne glede na to, da so prvi trije duhovniki in da je Blaž Arnič do sedaj najgloblji in najbolj plodoviti skladatelj in avtor prvih slovenskih simfonij. Briskirati zaslužne umetnike jo lahko in prav tako je lahko hvaliti svoj lastni umetniški krog, toda katerih resnično delo bo obveljalo, bomo pa Se videli, kar bo menda sedaj mladi g. Uroš Prevoršek na svoja stara leta že še spoznali
do 96. 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, 7% stab. posojilo.' — Delnice: Narodna banka 7.300 denar, Priv. agrarna banka 225 denar. Trboveljska 222.50—225 (225), Gutmann 65 blago, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 110—135, Dubrovačka 395 do 415, Jadranska plovba 370—405.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100 (99, 99.50), agrarji 60.75—61.75 (61), vojna škoda promptna 463—464 (463.50, 462.50), za konec aprila (462), begluške obveznice 91 do 91.25 (91.50), dalm. agrarji 90.50—90.75 (90.50), 7% Blerovo posojilo 90 blago (90, 89.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.75 denar, 7% stab. posojilo 98 blago (97.75). — Delnice: Narodna banka 7.350 blago, 1'riv. agrarna banka (230).
Žitni trg
Novi Sad: Koruza bč. srem. 91—92, ban. 90 do 91. — Tend, neizprem. — Promet srednji.
Živina
Ljubljanski živinski sejem 16. marca. Prignanih je bilo (v oklepaju število prodanih) glav: 238 (40) konj, 94 (32) volov, 52 (13) krav, 12 (9) telet, 14 (0) prašičev in 260 (9-1) prašičkov za rejo. Cene so bile iste kot na prejšnjem sejmu dno 2. marca. Izprememba je bila le pri cenah prašičkov za rejo, ki so beležili ceno 120—200 din za komad.
Kulturni obzornik
Dve mladinski kn'igi
Slovenska mladinska književnost se po vojni lepo razvija, toda poudariti moramo, da vse bolj po količini, kakor pa po vrednosti. Najlepše slovenske mladinske knjige so po večini še vedno prevodi, dasi kažejo prav slovenski šolniki izredno veliko prizadevanja za izvirno slovensko mladinsko knjigo. V tem oziru ima veliko zaslug, ki jih ne maramo kratiti, prav Mladinska Matica, zlasti pa naši mladinski časopisi, ki se razvijajo v tekmi, ki kvalitetno more samo koristiti. Toda če je predvojna slovenska mladinska knjiga opevala le bolj romantične snovi, princese in zaklete kraljične, plemenite kraljeviče in čarovnice, in imela vse bolj moralno vzgojni namen, se je povojna snov zatekla vse bolj v realnost ter skuša bolj kot moralno vzgajati, predvsem izobraževati in odkrivati mladim očem svet v njega mnogoterih pojavih. Tako smo dobili mladinske knjige, ki opisujejo najrazličnejše pojave realnega življenja: sekanje drv in proces vsega dela do trenutka, ko deska služi za opremo pohištva; kažejo nam pisatelji življenje psov, ptic, opic itd., toda na način, ki inm po navadi več didaktične vrednosti kakor pa umetniške. Fantazija, ta tipično pravljična vrednota, ki budi otroku najlepše svetove s svojimi nelogičnimi fatamorganami in kaže svet v čudovitih zarjah, v katere veruje samo mladost, kar dela ta leta tako lepa. ta pravljična sproščenost se je sprevrgla v pesimistično resničnost, tako dn naša mladinska književnost ali uči iu razlaga stvarne pojme, ali pa celo mladini kaže pot iu njega borbe v odsevu
prevaranega zrelega človeka. Vsekakor je vidna danes zelo velika razlika med romantično in realistično pravljico, kar je v nekem oziru gotovo velik napredek, v nekein pa izguba, toda zelo malo pa imamo resnično otroških knjig, ki bj vzdržale ob svoji vzgojni, podučni koristnosti tudi umetniško veljavo, ki bi ne bilo samo čtivo, temveč resnično razvedrilo otroški fantaziji in srčna hrana njegovi prebujajoči se zavesti.
V	zadnjem času se je naša mladinska knjiga зкогај vsa zatekla v opisovanje živalskega sveta ter se skoraj ne dotika več človeških etičnih problemov, zašla je skoraj v svet, ki ne loči več dobrega in zla, le dejanski potek živalske usode. Kakor je resnično živalski svet še vedno najbližo otroški duši, vendar s tem prihajamo v preveliko enoetranost ter_ dajemo otrokom pogled na svet s perspektive živali, katerim prav tako na romantičen način euponiramo človeško mišljenje. Danes je naša mladinska knjiga v znaku prevladovanja surove narave nad človeškim elementom, kar se mi zdi, da je zanjo preozka in preresnn snov, brez pravega poleta, in ne gane srca, ki je včasih trepetalo za usodo junaka.
V	tem znamenju stojita tudi najnovejši mladinski knjigi: Jezernikove »Beli bratec« in Der-žajev »Rjavček«.
1. BELI BRATEC. Spisala Marija Jeiernikova, s slikami opremil Hinko Smrekar. Izdala in založila Belomodra knjižnica. Str. 160.
Lahko rečemo, da spada ta mladinska knjiga med boljše mladinske knjige zadnjih let, v sla bo ji je šteti samo neknko dolgoveznost in ponavljanje motivov, ki so preobloženi ter ne pride toliko osebna usoda Belega bratca do veljave, ka kor bi v pravljici morala priti Beli hrotec je bel kos, edini belec v družini, kar mu je v nesrečo. Sramuje st! ga mati, le oče je ponoseu nanj.
Krasen pevec, najboljši v zboru ptic, ki zbeži od doma, ko se ga odrečejo bratje ter se sprelelava po gozdu. In v tem najde svojega pobratima belega mačka, prav tako zavrženega zaradi barve (kar pa je neknko prisiljenol), in belo veverico, s katerima zdaj potuje čez tri dole in tri vrhe na Belo goro praznovat praznik belega svita. Spotoma doživljajo napad lisice, gostoljubnost starega medveda in vse polno dogodbic iz kolektivnega ptičjega sveta (svatba, koncert), dokler ne pridejo na Belo goro, kamor so se napotile vse bele živali, da tain dobe svoj pnr. Po nesreči na Beli gori dožive vsi tovariši svoj srečen konec razen belega bratca, ki pn po nekaj časa srečnega življenja v zakonu zaradi ošabnosti bele družice in belih mladičev doživi katastrofo: jastrebi mu uničijo družino in njemu poči srce. — To je fabula povesti, v katerih žive ptice gozdno življenje, obenem pa je tudi nekaj fantazije in kompozicije, ki se stopnjuje z romanjem nn Belo goro. Življenje teh živali ne ustreza resnici, kajti roparice in navadni ptiči so si med seboj najbolj prijnzni, zato je neskladen konec, ko preide v realnost. Tudi vsa povest nima osnovne misli ter jo osvežuje samo neka podtalna živalska erotika, sla po družici. Zaradi preobširnosti je nekako prenatrpnno, kar je proti estetiki pravljic, ki terja najvišjo preprostost in jasnost. V dobro pa štejem njen slog in polno barvo, s katero prikazuje to živalsko vrenje. Prav to je, kar to povest loči od drugih mladinskih povesti: pisateljica ima tudi pisateljski talent ter smisel zn polnokrvnost podob ter je daleč od vsake didaktike, skuša resnično ustvariti živ videz pravljično zamišljene živalske podobe, kar se ji razmeroma dobro tudi posreči.
2. RJAVČEK. — Spisal in narisal Edo Deržaj. Izdala in založila založba »Pikapolouca« v Ljubljani. I. zv., str. 96.
Nova mladinska založba *Pika]tolonca< se jo namenila izdati vsako leto nekaj mladinskih knjig (letos tri za 55 din) Prvi zvezek obsega knjigo »Rjavček«, ki nnj bi bila neknka povest, pa je le pripovedna didaktična reportaža o življenju rjavega hrošča: o ličinkah pod zemljo in njih hrani, o življenju potem, ko pridejo na svet in se naselijo v trumah po drevesih in listih ter rastlinah, da vse hira. Zraven pa se ozira tudi na sovražnike tega rodu ter na njihov konec po preteku nekaj mesecev, ko samice zopet gredo v zemljo in za-plode nova jajčeca iz katerih se izležejo ličink''. In tako se povest lahko začne znova. Ta proces je podan v nazornem antropomorfizmu, v prispodobi človeškega življenja, t<»da brez prave fantazije in brez notranje zgodbe, ki jo mora Imeti vsako leposlovno delo. Notranji smisel je samo ta: nazorni nauk o genezi rjavega hrošča ter je v tem oziru velikega didaktičnega pomena. Otrok, ki bo prebral to knjižico, se sicer v začetku ne bo znašel v tem svetu (pisatelj nikjer ne pove, da so ti »dečki« — ličink« in kdo je krojačekV), toda na koncu bo vendar le vedel vsaj nekaj o rjavem hrošču. Ker je letos prestopno leto in se baje obeta tudi hroščevo leto (vsaka štiri letal), bo knjiga dobrodošel učni pripomoček, zlasti še, ker je pisatelj, znani slikar, narisal na vsako drugo stran celostransko podobo, ki ponazarja življenje rjavega hrošča V slikah je brez dvoma močnejši kot v tekstu, ki često dobi šele v podobi svoj smisel. dvomim pa, če je umestno, otrokom risati ličinke v tako strašni mrtvaški obliki, da se zgroze.
Toda tudi to ima svoj vzgojni namen.	td
*
V Zdravniškem vestniku razpravljajo: dr. čer-nič, dr. Tomaž Turbin in dr. M. Neubcrger. Naslov uredništva in administracije: Zdravniški vestnik. Golnik. (90 din za nezdravnike.)
Zadnje dejanje pred krvavimi sodniki
Kako so obsojenci poslušali smrtno obsodbo in kaj pravi svet
Angleška domača mor-
v evojem jedru. Skrivnostni dogodki v sovjetski Rusiji kažejo, da so bili vodilni možje Sovjetske Unije neverjetno podli in izdajalski lopovi, ali pa, da je mož, ki dane« v Moskvi vihti svoj despotski bič, naveden blazen morilec. Četudi človek v Sovjetski Uniji lahko marsikaj razume, vendar mora izgubiti vsako upanje, da bi ee razmere v tej deželi poboljšale. «
»Timee« pa pravijo: »Če eo od Leninove smrti bili vsi vodilni možje Sovjetske Unije izdajalci in je bil mož ob krmilu preveč naiven ali neumen, da bi kaj sumil, se moramo vprašati, kdo pa je teh 20 let vladal Sovjetsko Unijo?«
»Daily Herald«, glasilo angleške delavske stranke pa piše: »Tega ni mogoče razumeti. Preostaja nam le groza ob tem dejanju, sočutje z žrtvami in pa obsodba za Sovjetsko Unijo po njenem 20-letnem vladanju.«
narica je ob priliki velikih manevrov angleške eredozemeke vojne mornarice priplula v Sredozemsko morje. Na eliki vidimo del tega brodov ja zasidranega v gibral tareki luki. — Zadaj na deeni etrani vidimo veliko angleško križarko »Sheffield.
Tat v ledenici
Praški mesar in preka'evalec ie pobasal v ledenico drznega vlomilca
Iz Prage poročajo: Praški prekajevalec Jožef Ponec je na vso moč ljubezniv možak, ki svojim odjemalcem rad in lepo postreže. Pred nekaj časa si je v evojo trgovino nabavil novo moderno ledenico, ki je bil na njo hudo ponosen. Čeprav pa se je ledenica dala zapirati in zaklepati z najmodernejšimi patentnimi ključi, je Ponec vsaki dan sproti moral ugotavljali, da mu iz ledenice zmanjkuje vedno več prekajenega mesa in klobae. Gnjat za gnatjo je izginjala iz zaklenjene omare, ne da bi si bil Ponec mogel pomagati. Kajpada je to svojo težavo zaupal temu ali onemu izmed svojih odjemalcev.
Pri njem je kupovala tudi kuharica gosposke družine. Ta je Poncu nasvetovala, naj si da k omari napraviti signalno napravo. Kakor hitro bo kdo neupravičeno stopil k omari ter jo začel odpirati, bo naprava zazvonila in vlomilca bodo lahko kar prijeli. Ponec je stvar natančno premislil in ei velel napraviti tako napravo, ki pa je bila precej drago, tako da je Ponec moral globoko poseči v žep. Zato tudi nikakor ni nobeno čudo, če je bil mož še slabše volje ter je zagrozil in se zaklel: »Če dobim v roke tistega lopova, ki me je veljal toliko denarja, ta bo še dolgo pomnil mojo ledenico!«
V ponedeljek 14. t. m. je Ponec zopet na V60 moč ljubeznivo stregel svojim odjemalcem in od-jemalkam. Bilo je precej pozno popoldne. Naenkrat se je oglasil pretresljiv glas sirene, ki je na-! znanjalai da okoli ledenice nekdo stika. Ponec je naglo pograbil dolg mesarski nož ter planil v delavnico. Pred ledenico je stal neznan možak, ki je
ravno skušal odpreti omaro. Meearji eo navadno močni ljudje. Tudi praški goepod Ponec jim dela vso čast. Zgrabil je neznanca, naglo odprl omaro ter vanjo butnil svojega jetnika. Nato je ledenico mirno zaklenil in ključ spravil.
Vsakdo drugi bi bil na njegovem meetu to novico, da je ujel tatu, obesil na veliki zvon ter j bi bil brž telefoniral policiji, naj naglo pride. Gospod Ponec iz Prage pa je veekakor mož hladnega preudarka. Prav nič ee ni razburil, ker je natančno vedel, kaj dela. Najprej je bilo treba po-streči kupovalkam, ki so bile v trgovini. Dedec v ledenici naj le čaka, saj ima čas.
Torej je Ponec etregel in etregel odjemalcem, dokler ni bilo treba prodajalne zapreti. To ee je seveda zgodilo šele zvečer. Toda, če človek vee popoldne tako pridno eeka, reže, tehta, zavija in prijazno zabava, ni čuda, če ee tudi pošteno užeja. In zato je bil tudi goepod Ponec od eile žejen, ko je v ponedeljek zvečer zaprl evojo prodajalno. Zato je moral etopiti v bližnjo gostilno, kjer si je za prvo eilo privoščil 6 vrčkov piva. Ko ei je tako privezal dušo, je mimogrede etopil na policijo, kjer je povedal, kako in kaj je v njegovi prodajalni. To je bilo nekako ob 9 zvečer.
Nato ee je Ponec potrudil, da je odšel nazaj v trgovino, kjer pa seveda ni odprl ledenice, marveč je čakal, da pride policija. Tej pa ee menda tudi ni preveč mudilo, saj je že vedela, da ji zločinec ne bo ušel. Bila je ura že 10 ponoči, ko ee je oglasila policijska patrulja pri Poncu. Sedaj so šele odprli ledenico. Komaj pa eo se vrata omare odprla, je kakor vreča padel iz nje zaprti tat, ki je bil že vee pokrit z ledom. V možu so epoznalj 40 let starega Celeetina Holakovskega, ki je policiji že znan kot vlomilec ter slovi za epecialieta za vlome k prekajevalcem. Sedaj ima menda dovolj.
Kaho star je bil pračloveh
Znanost se že dalj časa trudi, da bi dognala, kakor star je bil pračlovek. To skušajo učenjaki dognati na podlagi anatomskih znakov izkopanih okostij. Najbolj raziskujejo zobe izkopanih okostnjakov. Vendar je treba dodati, da so taka raziska-vanja precej nezanesljiva, ker so zobje v pred-zgodovinski dobi najbrž precej bolj trpeli kakor dandanes, zaradi česar so se mnogo hitreje izrabili. Saj še dandanes lahko opažamo, da se zobje eskimskih žensk močno obrabijo, ker morajo Eskimke za obleko potrebno kožuhovino poprej dobro prežvečiti in zgrizti, preden jo začno šivati. Učenjak Vallon je sedaj iznašel nov način, kako se da pri kakem okostnjaku preceniti njegova starost. Začel je namreč opazovati šive človeške lobanje. Čim bolj je tak šiv na lobanji okostenel, tem starejši je bil človek. Tako je raziskal 173 lobanj pračloveka. In je tako dognal, da nobeden teh pračlovekov ni bil 80 ali 70 let star, da so le redki dosegli starost 50 let in da je povprečno pračlovek dočakal le 35 let starosti. Sicer pa še dandanes vele, da en človeški rod — generacija — traja le 30 do 40 let.
Zadnje dejanje pred moekovekim eodiščem je že končano. Večina obtožencev je že prejela krogle v tilnik. Nae pa zanima, kako ee je moskovsko javno mnenje, kolikor ga sploh je, tiste dni obnašalo in kako eo obsojenci sprejeli smrtno kazen. Naj navajamo nekaj poročil rz listov:
Obsojenci imajo sicer pravico, vložili prošnjo za |X)milostitev, vendar sodijo, da bo večina prošenj odbita. Listi pišejo dolge uvodnike, komentarje, zborovanja sklepajo resolucije, kjer je povsod začetek in konec vsega modrovanja: »Krvave izdajalce postrelite kakor stekle pse! Pohodite preklete kače! Pokončajte vohune sovjetske zemlje!« Lieti skoraj odkrito pišejo, da ee smrtna obsodba mora izvršiti, da bodo drugi imeli evarilen vzgled. Kajpada nikjer ne manjka pohval in zahval »prekrasni službi GPU in njenemu vodji Ježovu«, kakor tudi ne vedno se ponavljajočih vdanostnih izjav Stalinu. Buharinove izjave, kjer juridično oporeka evoji krivdi, čaeopisi kar zamolčujejo, zato pa na dolgo in široko ter debelo ponatiekujejo, kaj vee so obtoženci priznali.
Sodba je bila razglašena sredi noči. Bilo je okoli štirih zjutraj po moskovskem čaeu, ko je 21 obtožencev zadnjikrat stopilo v sodno dvorano. Neusmiljeno jih je obsevala jarka luč močnih žarometov. V ozadju dvorane ве je postavilo |К>1 stot-nije GPU. V dvorani je zavladalo mrtvaška tišina. Slišati je bilo mogoče le tiho brenčanje filmskih aparatov. Za evojo mizo ves erečen in zadovoljen eedi državni pravdnik Višinski.
V dvorano stopi sodišče. Predsednik sodišča začne brati »sodbo«. Celo na obrazih že otopelih poslušalcev je človek lahko bral težko moro strašnega dogajanja Ko je bila sodba prebrana, so odvedli tiste tri, ki eo bili obsojeni na 15 do 25 let težke ječe. To so bili Bezonov. Rakovski in Pljet-nov. Vei trije eo bili videti bolj mirni, ker jih je pač zadele »milejša« ueoda.
Nato pa so odvedli po vrsti onih 18 smrtnih kandidatov. Veakega eta vzela med ee po dva vojaka GPU in ga vedlo ven. Docela strti omahujejo ekozi vrata, bledi ko emrt. Jagoda omahuje ves v dve gube upognjen z glavo med rameni. Kykovu trepecejo mišice na obrazu in njegove oči so široko odprte nekam v daljavo. Buharin je med zadnjimi. Vee je bled, oči pa je žalostno poveeil v tla.
Moekoveka igra je končana.
Kaj pa k temu vele
angleški listi?
»Daily Télégraphe piše takole: Boljševizem Je, kar je jasno in razločno dokazala sedaj končana 6odna obravnava v Moskvi, docela korupten in gnil
Hitler se vozi skozi dunajske nllce, kjer ga sprejema stotisoče ljudi. Tudi tukaj že vidimo značilne uniforme nemške policije, medtem ko prejšnjih dunajskih policijskih uniform ni več videti.
Zvonih mira na Mont Blancu
Na vrhu najvišje evropske gore na Mont Blancu nameravajo postaviti »zvonik za mir«. Iz tega zvonika naj bi vsak večer donelo uglašeno zvo-njenje proti nebu. Zvonik naj bi postavili blizu orjaškega Kristusovega kipa, ki so ga pred 2 letoma postavili v vei Les Ouches med Chamonixom in St. Gervaisom. V podstavku tega Kristusovega kipa, ki je upodobljen kot knez miru, je vzidana kapelica, kamor veako leto prihaja za mir molit etotine ljudi. Župnik, ki je pokrenil mieel Kristu-eovega kipa, je dal pobudo tudi za zvonik ter upa, da ga bodo do letošnje jeseni že lahko dogradili. Župnik poziva francoeko mladino, naj v namene tega mirovnega zvonika po vsej Franciji zbira eter bakren denar, ki ni več v veljavi.
Kaj pravi kino
Nov verski film
Kino Kodeljevo prične danee, v petek, predvajati veliki zvočni film »O čudovitem življenju in smrti sv. Terezike Deteta Jezuea«, ki ga je izdelalo francoeko filmeko podjetje »Lux« po znani avtobiografski knjigi »Zgodbo neke duše«.
Četudi tehnična izdelava ni brezhibna in bi ee dalo filmu tudi v vsebinskem pogledu marsikaj reči, ga je vendar občinstvo po veem svetu epre-jelo z nepričakovanim navdušenjem. V Budimpešti eo n. pr. film vrteli vsaj dvakrat tako dolgo, kakor eo prvotno nameravali; tudi v Zagrebu eo morali predvajanje podaljšati, kar je poglavitni razlog, da je film k nam dospel šele eedaj, čeprav je bil napovedan že pred božičem.
Zgodba je preprosta in ne pozna običajnih zapletljajev, e katerimi deluje filmeka tehnika: hoče biti pač verna elika mlade deklice, ki e 14. letom potuje v Rim k papežu Leonu XIII., da ei izproei dovoljenje za vetop v karmeličanski samostan; prikazati ekuša njeno življenje v eamoetan-eki eamoti in blaženo emrt v cvetu mladosti. — A vendar pomenja vea zgodba nepričakovano doživetje za duha in erce, ki marsikateremu gledalcu izvabi eolze v oči. Saj razodeva ekrito veličino dekliške duše in nepojmljivo junaštvo, ki poteka iz žive verske vneme. Tako moramo film z veseljem sprejeti.
Predstave v Kinu Kodeljevo so od petka do ponedeljka; od torka do četrtka pa bo podaljšanje v Kino Matici.
V Uniona
Film »Kdo je kriv?« fe po dolgem času delo, ki je glede na socialno in dušeelovno plat zares mojstrsko. Razpravlja o perečem vprašanju med predvojnim in povojnim človekom, je priča napačne vzgoje današnje mladine, ki ne more prenesti okorelih okvirov zaataranih navodil. Oče z nazori iz suhoparne vzgoje ei hoče vzgojiti sina po evojih trdih emernicah. A življenje mladosti eili ekozi trdo ekorjo na dan in ee razvija po evoje. Ob eklepu se nam prikaže žaloigra v vsem višku: oče — državni tožilec — mora soditi svojega lastnega sina. ki je po železni vzgoji planil v svet in postal zločinec. — Film je vreden, da ei ga ogledamo in marsikak nauk za vzgojo dobimo iz njega. Junak. Pierre Blanchar, tako odlično igra, da ga ne vidiš kot igralca. marveč zares kot človeka, ki živi tieto življenje. Tudi drugi igralci ne zaostajajo, tako da ni čutiti nobenih vrzeli.
Št. 83.
Zarotniki
Briand je v francoskem jeziku napisal tale odgovor:
»Mi vitezi in plemiči ne sprejemamo izzivanja od podložnikov in sužnjev Vitez, ki ga imenujete črnega, se je tako oneča-stil z družbo, v katero je zašel, da tudi njegovemu izzivanju ne odgovarjamo Kar pa se ujetnikov tiče, bi bilo umestno, ko bi jim poslali duhovnika, ki bi jih pripravil na zadnjo uro.«
To pismo so izročili slu, ki je čakal onstran dvižnega mostu. Brž ko ga je prejel, je z njim od-hitel v taborišče zarotnikov, ki je bilo komaj ;ri streljaje od gradu.
Tamkaj je število voj-ščakov neizmerno naraslo. Prihiteli niso le izobčenci. Pomožne čete so prihitele celo iz bližnjih trgov in mest. Tudi večina Cedri-covili podložnikov je prihitela osvobajat svojega gospodarja, čeprav je le redek med njimi bil zn boj oborožen, ker so Nor mani Anglosasom že davno prepovedali nositi nieč ali kopje. Večina je 110 silil lovske sulice, kose cepce in drugo kmečke orožje.
Sel je pismo takoj izročil vodji, ki ga je ponudil puščavniku Ta je gotovo bolj kot vsak drugi Slan bratovščine umel razložiti, kaj je zapisano. Toda veseli samotar je pisanje nerodno meneal med prsti ter majal z glavo.
V Slogi
»Laila«, nordijeki film, je v samih laponekih doživetjih, ki eo že zaradi izrednosti za nae zanimive. Saj eo tudi le tisti prizori iz laponekega žil jen ja tieto, kar nae bolj potegne ko enov igre. Tako žalostno se nam zazdi življenje eredi neizmerne beline enega in tista iekrena želja po otroku jo nekaj tako zdravega, da nae epričo vsega drugega okoliša gane. Dozdeva ee nam, kot bi brali nordijeke povesti in igralka Eina Taubo ima še odlično pot pred seboj. Film »Laila« epada v kulturo, ki je prava in ne pozna lažnivih senzacij.
»Pravijo, da imaš polno dojgov!« »Nespametno jejo le moji upniki
- - .....J«, ---- -------	UVl^VI .,
»Nespametno govoričenje! Tako me obreku-le moji upniki!«
Ameriška reklama. Oglas v ne\vyorškem lietu: »Zakaj neki ee tako bojite smrti, ko pa pri nas za bornih 8 dolarjev imate lahko pogreb I. razreda.«
Koliho vrst je živali in rastlin
Profeeor dr. Teodozij Dobzhaneky na kalifor-nijekem Instutute of Technology ee je lotil ogromnega dela, ugotoviti velikaneko število raznih vrst živali ter rastlin, ki so na veej zemlji. Izdal jo na podlagi tega študija znanetveni épis îOrga-nična različnost«, v katerem naglaša, da živi nn zemlji vsega skupaj 822.705 živalskih vret ter da je na zemlji 133.000 rastlinskih vret. ki cvelo, poleg teh pa najmanj 100.000 rastlinskih vret nižje vrste. Pravi pa, da v6ako leto ljudje epoznajo vedno več novih živalskih in rastlinekih vrst. zaradi čeear ee število vsako lelo veča. Ker torej niti še ne poznamo vseh vrst živali in rastlin, moremo reči, da je na zemlji do 2 milijona živih bitij iz živalstva in rastlinstva. V tem številu pa niso všleto tiste vrele živali in raelin, ki so bile včasih znane, ki pa eo dandanes že izumrle.
Nemška rajhovska policija je ob Hitlerjevem prihodu na Dunaj žc delovala tamkaj in delala red I pred hotelom »Impérial«, kjer je stanoval Hitler.
Gledališče in koncerti
Dvorak: Jahobinec
(Operna premiera.)
V pravem stremljenju našega opernega gledališča, odpreti vrata tudi slovanski operni umetnosti in jo predložiti našemu o bčinetvu, emo v teh dneh spoznali pri nas prvič Dvorakovo opero »Jakobinec«, koje uprizoritvi je glasbeni obraz izdelal dirigent A. Neffat, ecenično podobo pa režiser O. Sest.
Znano je, da se je Antonin Dvorak, pionir samosvojo češke glasbene kulture, nagibal ves pretežno v klasicizem, da ee je pogrezal povsem v čisto glasbeno strujo in da je zato svoja največja, monu-mentalna dela ustvaril na polju čiste instrumentalne glasbe. Toda tudi njegovo hotenje, graditi svojemu narodu še tudi lastno operno umetnost, ni ostalo neplodno in vrsta Dvofakovih opernih umetnin je obogatila to vejo češke umetnosti. A res je, da se veliki glasbeni mojster na tem področju ni mogel uveljaviti popolnoma — in sicer zato ne, ker je romantično naturalistična opera tistega čaea zahtevala znanje dramatike ne le v idejni zgradbi temveč tudi v glasbeni eestavini, kjer ee je povzpel Kot vzor Rihard Wagner in njegova programatika. Temu slednjemu načelu pa se Dvorak ni mogel nikdar prav ukloniti in je zato v svojih delih ostal nekam samcat samosvoj. Česar se spominjamo še iz nedavno uprizorjene Dvorakove »Rusalke«, to isto se je razkrilo sedaj tudi v »Jakobincu« — to namreč, da je Dvofakova opera niz čudovito lepih glasbenih misli, grajenih nekam samostojno po postavah, kot sc vzpostavljajo iz čistega, absolutnega glasbenega sveta, da pa so te glasbene misli nekako navezane na dramatsko idejo, ki jim daje za oder sposobno podstavo. In tako je res »Jakobinec« plemenita glasbena tvorba z manj prepričevalno, nekam naivno in manj nvkavno dramatsko vsebino, ki pa seve ne pogreša neke lirske obču-tenjekc poteze, kot jo Dvorak na sploh težko pogreša.
Sorazmerno z dano dramatsko vsebino, ki povzema konflikt grofovskega sina in posinovljcnca ter komično povezuje vanj ljubezenski spor mlade in postarne krvi, je režiser dosegel odrski učinek. V živahno scenično okolje je razpostavil igro solistov in zbora — boreč se pri tem z manj učinkovito statiko drame; skušal pa je po možnosti podpreti čisti glasbeni učinek, Pri tem je ne kaj hvaležne režijske zahteve premoščal s tem, da je barvito poživljal stoječe slike, podpirajoč jih « primerno kuliso in lučjo. — Bogato polje glasbenega življenja je posebno hvaležno za delo dirigenta, ki se je v tem primeru vanj lepo poglobil in se potrudil čim bolj oživiti lepoto in moč skritih glasbenih idej. Doznal je dela stilni značaj in se boril za njega pristnost, V celoti jc končno oetal uspeh prikrajšan v toliko, v kolikor ee je mestoma orkestralni zven pretirano vzpel in prerastel pevce, ali, v kolikor se godala (predvsem violine) niso zmogla razviti do one ravni, kjer zaživi čisti, polni zven godalne in;trumenta1nosti; to pa je predvsem vprašanje, Iti ee tiče preborne zasedenosti našega opernega orkestra, ki pa postaja vedno bolj pereče,
V ne ravno cvetočih solističnih pevekih razmerah našega opernega gledališča se seveda vedno zopet pokaže kje pomanjkljivost, ki grozi etame nižati raven domače operne gledališke umetnosti; , j» Radanje hoče postati nekam vztrajno, dasiravno ee vsakikrat razkrije skrb, vzdržati obstoječe stanje.
Staremu vlastelinu. grofu Viljemu iz Haraeo-vega, jc skušal dati prepričevalno podobo basist Petrovčič. Pevec ima izredno lep pevski material; a vedno bolj ee razodeva, da je ta glas skoraj primernejši koncertnemu petju, kot opernemu. Ne glede na to namreč, da se pevec z igralske strani nič kaj ne razvije in v vlogah karakterno ne premika, jc tudi barva glasu toliko temna, da jo vedno znova grozi udušiti orkestralni zvok, e čimer ee druži rada nerazumljivost besedila. — Baritonist Kolacio, ki je upodobil grofovega sina Bohuša, se igraleko lepo dviga in pridobiva na intenziteti svojega lepega glasu, le da pri tem nakazuje nevarnost, da se preda prepovršni učinkovitosti. Ni namreč resnični uspeh v prebojni nasilnosti glasu (merilo, ki tako prevladuje v povprečnosti), temveč v pravem umetništvu pevskega oblikovanja. — Grofovemu nečaku in posinovljencu Adolfu je dal primerno podobo in značaj baritonist Janko in se je tudi pevsko povzpel do lepih učinkov. — V vlogi Bohušove ženc Julije je sopranlstinja ga. Ribičeva vzpostavila svoja lepa glasovna svojstva in dala tudi v igri izraza duševnim vzgibom. — Kot gost je nastopil basist zagrebške opere Marijan Rus v vlogi grajskega ovskrbnika ter mu dal po širokopotezni zasnovi učinkovito odrsko podobo. Ta podoba se je v igri oprla precej močno na patetično teatralnost, ki je vzeta po vzorih velikih moistrov, in je bila v okolju nekam tuja, v kolikor ie bila osredotočena le vase in pozorna edino na svoi lastni učinek. Rastoča glasovna prebojnost, ki je v učinkovitosti previdno, dasi v skrajnosti izrabljena, se orisani zasnovi prilega, a jo tudi na sploh v prid učinkovitosti petja, ki ga pa Se vedno neprijazno spremlja registrska neizravnanost; ta kaže biti sicer večkrat plod stremljenja po vsebineko zmiselnem prednašanju, s čimer bi si s parlandom tako ne nasprotovala, pač pa ni ugodna v čistih melodičnih likih. (Gost bi nas še bolj razveselil, ko bi pel v domačem jeziku.) — Mladi Jurij je bil zadovoljiv v kreaciji tenorista Banovca, ki je v tej vlogi razvil svoja ugodna svojstva. — Prijaznega učitelja glasbe, poetarnega Bendo, je privlačno upodobil tenorist Marčec, njegovo hčerko Terinko pa 9opranietka Nollijeva, ki vabi z neprisiljeno igro, še bolj pa z jasno pevsko oblikovalnostjo. — Brez vrednot ni bila stara vratarica altistke Rup-nikove, dasi ji je bilo starost bolj težko verjeti.
Zbor je tokrat razvil svoja najboljša svojstva in je kljub nekam pojemajoči zvočnosti dosegel lepe učinke.	V. U.
ne presega povprečnega pojmovanja teatreke tlake Brandtov poslovni svet pa je groteskno zarisan.
Hemarjeva igra spada med gledališke komade, katerih idejne sile so preslabotne, da bi živelo delo eamo od sebe. Zanje je treba odrskih, režiserskih in igralskih prijemov, da zaživi njih življe-nje vsaj za trenutek v navidezni resničnosti. In marsikaj je: preskrbe 1 avtor že sam: dve dejanji se vršita v mikavni eksotični sredini, prvo v železnici "?V»,U-Pe,U J>"°.V,Ia^a Pozn nn j-L w o v, zadnji v gledaliiki garderobi. Režiser Peter Malec je igro primerno rasceniral. V prvem dejanju smo pogrešali živahnejšega tempa, najboljše je bilo drago
Гле)а£'е-n. ,lžč\ iÉfe ie nosi!a E- Starčeva kot igralka Otočka. In baš njena odreka stvaritev ni ustrezala. Igrati bi morala razvajenega, igravega odrskega otroka, ki v svoji umetniAki vihravosti, ekeoentnčnosti prav za prav ne ve, kaj hoče, na vsak način pa ne ve, kakšen je svet izven gledališke garderobe in odra. Le tako bi bilo razuml-ivo njeno počet,e v arugem dejanju, ko sc nenadoma, çlaai samo za trenutek, uživi v vlogo veletrgovca, ie, ™ bl °da razumljiva njena prav tako nenadna odločitev, da razdre zvezo z Brandtom in sledi pozivu za angažma v Varšavi. Igra Staričeve pa je vzbujala domnevo, da se Otočka resno poslavlja od odrske tlake, da Brandta zavestno zapleta v svoje mreže, v želji da postane meičanka, vele-trgovka. Brandta je igral g. Naknst z neko plaho negotovostjo, ki ni dala slutiti, kaj prav za prav tiči za to oeebo. Zabavno-prisrčna je bila ga. Za-krajškova kot garderoberka. Posrečeno saržo ie zaigral g. Košič kot glavni knijgovodja. Omeniti ie moramo g. Crnoborega kot novinarja, g. Verdonika
vodniika P°mOČIlika ^ * Standekerja kot spre-
-O.
Slovenska Kraiina
Sobota 16. marca.
Prvi delavci odhajajo. Danes io odšli prvi naii delavci v Nemčijo. Iz Sobote so jih odpeljali 1445 z dvema posebnima vlakoma proti Mariboru. Med delavci ,e bilo vse polno mladih deklic in dečkov. Vav.H f?,.°,dh?)ali 8 Posebnim upanjem, dočim so e are,i, bih bolj zaskrbljeni, ker so se morali posloviti od svoph otrok. Kakšni se bodo vrnili in koliko, to nam je prihajalo na misel ob pogledu na odhajajoče. Ne pozabimo jihl
Hoče ari Maribora
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Hočah priredita za Jožefovo ob 3 popoldne in ob pol 8
zvečer v Slomškovem domu veliko akademijo z bogatim sporedom: redovne in proste vaje simbolične vaje z moškim pevskim zborom, dekla-maeije, govor in slovesen sprejpm članov v fantovski odsek. Vstopnina običajna.
Jesenice
Kino Krekov di»m predvaja v petek ob 8 »Kirchfeldski župnik« in »San Francisco«. — Na-praznik sv. Jožefa ob 11 dopoldne matineja »Valček na ledu« — Sonja Henie. Ob pol 3 in ob 8 zvečer »Kirchfeldski župnik« in »Sen Francisco«.
Mariborsko gledališče :
Marian Hemar: Firma
Hemarjeva »Firma« je družabna tezna kome-dijat, kakršno poznajo Poljaki s francoekega repertoarja. Pričujoča teza ima dovolj dramatske snovi, ki se zapleta in razpleta na zabavno kramljajoč način, izj>olnjujoč tri dejanja, brez posebnih umebiiikih zahtevkov in brez eilnejàega učinka na gledalca. Gre za nasprotje, ki vlada v meščanski družbi že zdavnaj med umetniškim, bohemskim svetom in med «vetom poslovnega življenja. To nasprotje, ki ga pooseblja v igri igralka Gtocka in vclctrgovec Brandi, se ne riše v globino, marveč samo površno, in oba protagonista igrata prav za prav samo svojo stanovsko šablono, ki jc v Brandtu vrhu tega še močno karikirana. Toda prav šablon-sko zasnovano nasprotje omogoča lahkotno improvizacijo komedije, ki sc niti v svojih najbolj čustvenih prizorih ne trga v resnični tragiki. Vse to pa, kar kramlja igralka o svojem poklicu in poslanstvu
Krani
Akademijo bosta priredila Fantovski odsek in Dekliški krožek v Kranju na praznik sv. Jožefa v Ljudskem domu ob 8 zvečer.
Zborovanje kmečkih žena in deklef. V nedeljo 20. marca ob 9 dopoldne bo v Ljudskem domu v Kranju občni zbor društva absolventk kmetijskih gospodinjskih šol za Gorenjsko.
Kamnih
Zakupnino za lov na teritoriju kamniške občine je Lovsko društvo prostovoljno dvignilo od 7100 na 9000 din letno, ker sc je občina pritožila proti premajhni zakupnini, ki je bila dosežena na zadnji dražbi. Občinski odbor je izjavil, da je s predlogom Lovskega društva zadovoljen, s čimer je ta zadeva za_ naslednja leta likvidirana.
Otroci iz Košiš bodo vsi hodili v šolo v Tnnflce, ker je to za njih v vsakem pogledu prikladneje. Tega mnenja je bil kamniiki občinski odbor, ko je pretresal predlog, naj bi se prvih pet številk občine Košiše pre-šolalo v kamniiki šolski okolii.
Liti'a
Pevsko okrožje »Litija« priredi v nedeljo 20. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma v Litiji koncert v proslavo Forsterjeve 100 letnice. Spored koncerte je jako pester.
Fantovski odsek Prosvetnega društva vabi vse svoje člane, da se na praznik sv. Jožefa polno-številno uueleže skupnega sv. obhajila.
Pasji kontumac. V Litiji se menda navdušimo za vsako stvar. Tako smo eedaj prav goreči za pasji kontumac, ki se je pa menda začel pomotoma. Res, da emo imeli v Litiji prvo elektriko v državi, da 6ni o kovali celo erebrn spominski denar in ie marsikaj nas je seznanilo s kulturnim svetom, s kon-tumacem pa si ne bomo priborili »lave, posebno ne s takim, ki je po splošnem mnenju nepotreben. Lep volčjak je bil pač »betežon«. Božjast ga je metala, pa kdor je že videl božjastno bitje, naj bo to človek ali žival, se pri hudem napadu tudi peni in grize in počenja vse mogoče. Tako je tudi ta pes. Zagledalo ga je budno konjačevo oko in hajdi na drugi «vet z njim. Tako je po nedolžnem plačal tudi neki drugi lovski pes, ki jc bil v njegovi bližini. »Steklina« jc bila v kali zatrta, a strogi kontumac razglašen. Sedaj je sicer že omiljen, ker ee ie izkazalo, da vse skupaj nič ni bilo. A kontumac se drži na veliko žalost živahnih pasjih bitij.
Hermes : Železničar (Maribor)
v nedeljo ob 15.30 na Hermcsu.
Hermežani, kot edini zastopniki Ljubljane v tej težki borbi, imajo dolžnost, da našo Ljubljano dostojno reprezentirajo Težka je naloga, ki jih čaka; vendar — upamo — da bodo upravičili svoj sloves, ki ga uživajo.
Železničar je naeprotnik, katerega ne gre podcenjevali; tudi ti bo moštvo na vsak način skušalo ohraniti naslov podzveznega prvaka.
Hermes nastopa v deloma spremenjeni postavi, oiaičen z novimi mlajšimi silami Moštvo ima po sedanjih tekmah sodeč, dovolj kondicije in tudi tehničnega znanja za dober uspeh. Fantje naj se zavedajo, da je treba v 90 minutah z veemi silami pokazati vzdržnost in voljo do zmage, kajti vse naše ljubljansko občinstvo želi, da se moštvo dvigne do višine našega ligaša.
Vsekakor bo nedeljska tekma jako zanimiva m zasluži polno hišo, nakar že danes opozarjamo športno občinstvo, ki naj pride v obilnem številu bodrit našega zastopnika v težki borbi za lep naslov podzveznega prvaka.
Tekma je poverjena sodniku g. Macorattiju ter se prične ob 15.30 s predtekmo ob 14. Vstopnina minimalna.
f. mednarodni nogometni pokalni turnir SK Jadrana
Agllni SK %Tndran< ne ni netraAtl velikih stroškov ter priredi v soboto in nndetjo, t. J 19. tn JO. t. m., svoj prvi modnarocini turnir s sodelovanlom -СгПп-Woissa- iz Villacha (Avstrija), LJubljane. Reke ter prireditelja. 2e sami ljubljanski aodpjuioči klubi tv» njo elito naàega nogometa, a s pritegnitvijo .Griin-VVeissa. ee bo Interes brez dvomu dvignil, kajti zngo Lc"° dn "Otopijo tudi igralci, ki so ie večkrat oblekli pokrajinski reprezemtativnI dres. Oostje goje lep nogomet, ki s hitrimi kombinacijami osvajajo teren ter nasprotnika prav čnsto postavljajo pr«l pereče situacije. Znani »o kot falr Igralci.
I.Jubliana postavi «voie najboljše, kar trna na m po ago. ker si hoče osvojiti enega izmed krasnih po kalov, ki so izloienl т trgovini PavlLn, Selenburgova ulica
Reka in Jadran sta broz dvmna najprivlačnejši
par ljubljanske skupine. ki po svojem znanju prav nič ne zaostajat* ta .slovensko ligo., ker Jima Je le ne-eročna gol diferenca onemogočila «»delovanje v naj oijem prvenstvu.
Pričetek vsaklkrnt ob 14 In I«. Kot prvi par na-m « 'Т'!М® Reka:L1nbl Jnna, kot drugi pa -Orfln-Weliw. :.Tadran; drngl dan pa premaganca ter zmago valca. Vmesni program bodo izpopolnili člani Jahači z Jahalno produkcijo pod strokovnim vodstvom ppok. v pok. gOf>p. Mnseka.
.	t" ta prireditev zvezana z velikimi finančnimi
stroskl prosimo občinstvo, dn prireditolla podpre v njgovcm sirernljonjn.
v . ^î Wlredi!CT "r Trfli B" iKrtSču SK Jailrana т Kolezljl. Vstopnina minimalna.
T. T. turnir SK Korofana
I Л7л	ln nedeljsko prireditev SK Korot.ine
vlada veliko zanimanje. V vseh disoiplinah Ni nasto pilo nad 70 tekmovalcev. Zanima na«, če hod., brani leljl pokalov uspeli v letoSnJi borbi, ki bo zrlo ostra. Korotanci so se za tnmir temeljito pripravili, sai Je pa tvorntnn tudi edini klnh v Ljubljani, ki s resno posveča tej panogi Športa. Za bodočnost mu lamčt zlasti narnSčal, ki je ie pokaizal lepe uepehe v Zagrebu. Ла* prijave JO dano« ilo Ш »večer. Začotek turnirja v ho boto ob 16. urL
Razpis
cross-cottnhy prvenstva za prvenstvo Maribora 1938
Športni klub «Železničar, т Maribora prirodi dne 37. marca 1M8 ob 10 nn »v o Jem igriiču cross-country prvenstvo Maribora za moštva in poodince, ločeno z« seinorje in JunlorJo ra-zroda O iu It 1'rogn za sonl-orjo Je dolga 5 km, za Juniorjc C 'J500 m. za luniorje razreda It pa 2000 m. Tekmovanje не bo vrSilo na odprtem prostoru.terenu, krog znuSa okoli 550 m. Start Ln cilj istotain. Pravico nastopa imajo verificirani In nevertfteirani atleti mariborskih klubov. Tekmovanje se ho vi-Slo ix> pravilih in pravilnikih JI.AS. . Nagrade: I. moStvo juniorjev in eiMiiorjev si pr) bori diplomo; uoniorji: prvi dobi plaketo, II. In III kolajno; Juniorji poeđlnel: I.. II. In III. dobilo kolajne. Skupina Juniorjev raareda B. ki priepe prva na cilj, prejme diplomo.
Število tekačev vsakega kluba pri »eniorjih in Juniorji h ni določno, za plasnian moStev pridejo v po-dejo v poStev samo oni tokačd, ki bodo prišli na cilj v «asn zmagovalca »ti v Јма, ne slabšem ve« kot Л odstolkov (Hi časa zmagovalca. Vrstni red moStev se IK> določil tako, da bo zmagovali* dobil točke, ki no enake štovlln vseh tekačnv, ki »o prisil na eilj v predpisanem časn, vsak naslednji pa po eno točko manj. l etre-zajoče točko tekmovnleor tstoga moStv« se seAte-Jejo in si moStvo, ki jo doseglo nnjvlSje Število, pribori naslov c.ross conntrj prvaka Maribora »a razred — v lotn 1!),W.
Naraščaj razred» B nastopa v skupinah po tri tor se vsaka sknnlnn smatra kot poedinec ki mora prispeti skupno na ellj. Pri tej skupini ne bo naslova poedlnega zmagovalca.
„„ Yrîn<' red klubskega prvenstva se določi tntm, da se seštejejo točke kluba, ki Jih je dosegel v vseh treh razredih ter jo zmagovalni klnb oni, ki bo dwegol največ točk. \sak klub pa mora pri klnl.sk-m prven
valni klub dobi naslov «Спжх-oonntry prvak Maribor«
za lito 1938 Ce bo tekmovanje samo v enem razredu, bo zmagovalec tega razredu klubski prvak.
loodlnec zmagovalec v vcakoiu razredu si pribori naslov •] rvak poedinec v cross-oouutry teka mosta Maribor za razred ... v letu 1938..
Prijave s priloženo urljavmno lu din. za poedln-ce 5 din. je troha poslali ua naslov: SK Železničar, Maribor, delavnica J»taviilh železnic, najkasneje do 19. marca tt№ ob [-j uri. Prijave brez prljavuine, ka. kor tUdI iiuknaune prijave -o ne bodo upoStevale.
SK Zrlitničar, Maribor.
Smučarski izlet
priredi Slovensko, planinsko društvo v LJubljani dne 19. lil JU. uiarca v dolino Triglavskih jezer.' V t.nn predolu naših julijskih alp so obsežna smučiifta ki nndijo smučarju planincu obilo iiiltku. Izletnike' b« vodil smuSki učitelj g. Hanovee. Odhod tzlemikov bo v Hobolo, dne 19. marca na praznik ev Jožefa zjutraj z vlakom ob 6 iz Ljubljane ter prihod v Bohinjsko Bistrico okrog i»ol 9 dopoldne. V Itoh. Bistrici bodo na razpolago cononn vozila zu prevoz do hotela Zlato roga, kjer bodo pripravljena okrepčila po ieljah in potrebah lusamoznlka. Okrog lo »e nadaljuje izlet do loma na Kmnni, kamor bodo prispeli Izletniki med 13. In 14. uro. Pri hotelu Zlatorogu bodo na razpo lago UOKUM, da bo mogel vsak ncohteien prosto sto pati po poti do Doma nn Koroni, kjer bo čakalo ko silo po poljubni izbiri. Iz Doma na Koinnl odidejo izletniki popoldne okrog 15. ure ter prispejo v kočo Pri Triglavskih Jezerih mod 18. In 19. nro. V tej postojanki bodo pripravljene toplo kurjene sobe in pri jetno zadostno segreto skupno leMSče. Oskrbnica bo imela v kuhinji ua razpolago Jostvine in pijnče, da Л bo mogel vsak uteAltl glad, oziroma žejo. Po dobro prespan1 noči se napotijo izletniki pod vodstvom minskega učitelja t zgodnjih Jutranjih urah proti Hrl-baricam, kjer »o krasni smuSkl torent tik pod Zelna rteo, oziroma Tlčarle«. Opoldne bo sknpno kosilo v koči pri Triglavskih jezerih ter spet v dolino po poti. ki si jo bodo izletniki sporazumno Izbrali in katero Modo smatrali za najprikladneUo da pravočasno pri-spejo na postajo r Boh. Bistrici, odkoder voai vlak proti LJnhlJan nekaj minut po ». nrl Smučarjem pla nlncem se nndl ugodna prilika, da bodo т navedenih dveh prostih dnevih uživali krasoto planinske tiraske
îun^aDn'^t' , 'L™'0 sorazmerno nizki, ker imajo člani SPIl Itak 50^ popust pri voi.njah na driavnib ""'"i prebrano si Izbere vsak sam. prenoftnlna za Člane SPIl pa je tudi nizka v planinskih kočah. Pri-.WreJJm" ,? Ba,n,a SPn T Wubljaai, Aleksandro 1	vk,JuAnn marca, da more pravočasno
Г, ! Prenočišč» in obvestiti oskrhnloo o Stevlln izletnikov da bo vse pripravljeno. Ker je število J« priporočljivo, da »s iutertuenti čimprej
Vesti športnih rvez, klubov |D društev
Športniki/ Ljubljanska nogometna podzvexa je ure-je a od nemške športne zveze dva pouSna filma o nra vllih nogometne igre in tehniki nog4)meta, ki txk.U predvajana v tukajšnjem kinu .8 1 o g a 7k Jožefovo točno oh 8.S0 dopoldne. Vetopnln« 5 dinarjev. Ne zamudite prilike!
MotoclklUom Celja in okolire! V noboto ». t. m. ob JO imajno pri g. Ilebacherju, kolodv. restavracila. skupni sestanek zaradi organizacije motooiklistlke na Spodnjem Stajirskom.
?TS,\ka- ТЛГвТ!.,<*)	seja odbora,
»eja je zadnja pred občnim zborom, »ato prosim, da
bo j;Ji; el''Ze r,Sl £U?rnlkl- Tajnik _ Obtni Лог so rv „Ž 7 Td0- 3- L ,m- T Prostorih .Dom grafikov., Inailstr. Prosimo polno*tevilne udeležbe vseh rednih
tel j e1^1—'odbor "s K* ' O rafl ke. tUd' i л ?'чк,„Дргп"« - nogometna tekiHJa. N« prewilk ит Jožefa. 19. marca ob 8..Ш dopoldne priredi L. N P v kino .Sloga, filmsko predavanje. Udeirf.ba je obvcina «„^L т^" fT>.kl 80 ."avedeni na oglasnih doskah pri «port Kmot« in na igrišču.
LZSP 8eja upravnega odbora Je dane«, 1«. t. m . v prostorih kleti .Kinone«. Pričetnk ob 18.!»
. „J, u	7,кГлЛ} te.k*r"> W ^o n« Prasnlk tn
T nedeljo na naproSent тн| igralci, da se sigurno udeleže današnjega sestanka, ki l>o oh JO pri Bajen. Sesta-n«k )t> vez071 tndl zaradi kinematografske predelave.
pL . J#! . ul'""1, пл JoJef«V" ot> 1-Hi v kinu «SlOKR.. Po «ewtftnku bo seja,
»nun™"*' I>"n0B Л Јв T ■4Mt"n1 МеИе Hanskl
Prcčnn ,;l!nn<,a-^"V "h * T restavraoltl MarlnSek. I rosna ulicn, sestnnek vseh iiogoinotaScv. Va».no zaradi
"boro nk7„'Lk,ne- I,8t0t,ui> °,b 21 ««""J» ««i« pred občnim
ie mć ' siîiS "S04'".1 "llrnrn0 ln ,лЛ1">- v eut I to »e Sprejemajo se novi člani. S K •Hanina, . lahhontletuka nrlreijn. Za tekmova nt« v eross-conntryjn. kl g« priredi dne av t. m P K llirijn.. «O določeni slmleči atleti: in tok nn ««n m-juniorji C: Ko^ir Bokal, Jerman, Šinkovec; za tek J"on,n?- JnniorJI B: Potočnik. Belak, Rratoi Mavec za tek ionom: juniorji A. Kovnčič. Volhar - Vri nn' vedonl atleti In oni, ki se Se žele iHelcam te*, tek™
Operno priîieelto s" so.boT^'" "вкШ,Иквт	"
Uradna vremenska poročila
od 17. marca 1938.
*ГапМа	m; -*■ *»«»<>. «kn»e. .«em
snega, srem, sankališče uporabno
snega'ov,eMo''trana- **>"■■ +». sončno, mira«, Sam
VrHf. m t m: 1В0 cm »nega, srenee.
дгл>са; J00 cm snega, srenee.
i" n"hiniM' iM m- -4 »onftao, mirno. Men
megn. zmrznjen.
nrenoc.°W "" KOmni- ,SMm: "впЛпо- 1*)eI»
snogafsrêf,«.'""" VO<"U' 'Шт:
stvu nastopiti v vsiàii treh ^dih'	£££ i	»Ш».

srenee, po robovih kopna.
Fantovski odsek t Žužemberku priredi na praznik ev. Jožefa ob 3 pop. v cerkveni dvorani veliko telovadno akademijo s sodelovanjem domače godbe in pevskega zbora. Na sporedu je tudi drama v 4. dejanjih »Križ in eovjetska zvezda«.
Novo mesto
Fantovski od*ek v Novem mestu ima na praznik sv. .ložofa ob po! osmih zjutraj v kapiteljski cerkvi recitirano sv. mašo. Nato bo v Prosvetnem domu slovesno polaganje zaobljube. — Kedtii člani se zbero ob četrt na osem v Prosvetnem domu. da skupno odidejo k sv. maši.
Člane Vrosnetneqa dru M va v Novem meMu vabimo, da se na praznik sv. Jožefa ob pol osmih udeleže skupne sv. maše v kupiteljski cerkvi. Odbor.
Mokronog
V Jutru« z dne 16 marca se je oglasil nekdo, ki Piu po njegovem pisanju sodeč, nikakor ni všeč sedanji občnski odbor, še manj pa mu ie najbrž všeč to, da občinski odbor v Mokronogu tudi pa-
metno gospodari in ee drži drugačnih gospodarskih
načel, kakor občinski odbor žalostnega spomina iz prejšnjih let. Res ne more drugače, kakor da prizna gospodarsko ugodni ukrep občine, ki ie prodala tvornici usnja občinsko cesto. Tvornica bo na pridobljenem svetu razširila obrat, od čeear bodo občani imeli največ koristi, saj bo zaposlenih še več delavcev. Poleg te ugodnosti pa je dobila občina možnost, da jc kupila s kupnino za cceto občinsko hiSo, ki jo zdaj preurejajo. V občinsko hišo ee bodo preselili občinski uradi in pošta, poleg tega pa se bodo oddaiala še tudi stanovanja. Prodaja občinske ceste je torej omogočila cenen nakup lastne občinske hiše. Ker bi bilo pa prehudo, da bi moral dopisnik pohvaliti tako pametno gospodarstvo občinskega odbora, rmi na lepem podtakne nove načrte, ki naj bi razburili prebivalstvo trga. Očita mu, da namerava prevzeti tudi trški gospodarski odbor z vaem imetjem S tako praznimi streli v zrak pač nc bo mogel razburiti nikogar, saj je vendar z zakonom določeno, da triko imetje ostane triko imetje, pa naj ima v rokah občinski odbor kdorkoli. Če pa mislijo tisti redki, ki ee pri zadnjih občinskih volitvah niso upali pokazati niti barve, т kalnem ribariti in na-pravljati m-razpoloženje z izmišljenimi vestmi med občani, se pa bridko motijo. Tržani in vsi drugi občani eo toliko pametni, da jim nc bodo šli na limanice.
Metlika
Sv. birmo bomo imeli letos v Beli kraiini y Metliki bo 22. maja.
Krasno "pomladansko soncc že ogreva naie ;jriče. Po vinogradih veselo odmeva petje kopačev in bo odslej vsak večer, če bo lepo vreme »Le Pridi ti mrzli Gorenje, da boš videl, kaj dela Do-lrnjc«, tako se glasi petje kopačev. Pa tudi zaros trn Belokranjci vabimo Gorenjce, naj prid-.-jo po našo dobro kapljico. Cene ni-so visoke, takole nekako po 4, 4 50, 5 din sc dobi i/borno vino, posebno v Vinski zadrugi v Metliki.
Nov» gostilna «<■ odpre na praznik sv Jožefa v prostorih čitalnice (Hranilniških prostorih! 1 revzel jo jc naš naročnik g. Jan Pcčarič.
Tatvine koles v LiubVani
Ljubljana, 17. marca.
1~,JaiR,reWua,fK>IWi" ie Pred kratkim ujela neko tolpo tatov koles in razkrila približno enako delavnico In predelovalnioo kakor ljubljanska policija nedavno na Vačah. Prijeti tatovi so v Za-
<la »«P" "Jih zaplenjena kolesa bila ukradena v Ljubljani ter prepeljana v Zagreb. Policija je sedem teh koles poslala v
I;.,, !*™' .f" ko!**ih arifiinelne tovarniške številke izj.i jene ter vtisnjene nove. Policija vabi I t,ste- ki «> jim bil« kolesa ukradena pred mesecem septembrom lani, naj se zglasijo na p<v llefjf, nemara 1н> kdo v teh sedmih kolesih spoznal svoje kolo.	'
n,^	naS? po,,din «"W rarkrila
nekega 2« letnega mehanika, ki je prav t«ko nre-brisano kradel kolesa, jih demontiral ter prodajal
A?oiriinei	V	«»<•■' stanujete bra"
n» n\ " /"T	ki se tudi spoznata
na mehaniko. Lepe noči sta obema bratoma mri-k,°,pei drvarnice. Alojzij Verstovšek. ki ni mogel pozabiti (wijpgn kolesa, pa je naenkrat opazil na cesti kolesarko, na katere kolesu je bilo znamenje, e katerim je nekoč sam okrasil svoie l olo. Dal je žensko prijeti. Na policiji je ucotovil, da je tudi svetilka mi kolesu njegova, ker je ro-Çaj sam pilil. Enako je tudi znamenje izpilil sam ln to z veliko preciznostjo. Ženska je pošteno po-vednin, „d koea je oboj(1 к|1пПп Policija je nalo Inhko prijela tal,,. p0 dolgem tajen ju se je mladenič vdal in priznal, da je obema Vrstovškoma res ukradel kolesi. Železno oerodje ie zavruel vse druge dele pa razprodal tistim, ki «o pri njem kupovali ko!epa.	' J
Pred tremi tedni je bilo vlomljeno v Knoh!^
eno kolo, last zavodn, ,-no kolo. last Kmlla Avmi-štma. hakrens kotliče in rnzne kovinaMe predmete. Naključje je naneslo, da je noliriin sedii atove odkrila Sla to dva komaj 15 in 17 jet Zrl
fantiča, ki «ta koles, ludi razstavila in hotela sr-slavne dele pod ceno prodali. Pri njiju je policija našla skoraj vse pogrešane predmete.
Radio
Programi Radio L)abl)onoi
Petek /g. marca: 11 Šolska ura: Na pariški razstavi — dialog (g. Mirko Demšar) — 13 Odmevi iz noôita krajev (plošče) — 12.45 l'oroćila — 18 Napovedi
—	13.20 Za zabavo! (Lgra Kadijeki orkester) — 14 Napovedi — 16 Razstava likovne umetuo»ti ženske Male »veae (ga. Julijana 1'ajman) — 18.20 Rirnke p<wini (ploAče) — 18.40 Franooščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Ljudska univerza pri Joli ljudskega zdrav j» v Zagrebu (dr. Prago Hloupek, Zagrub) — 19.50 Deset minut za planince — 20 Voaeli operetni zvoki (Radijski orkester)
—	21 Plošče — 21.10 Komorni trio (gdč. Ornik Francka, ga Folger-Lobeyeva, gdč. Silva llraSovee) — 22 Napovedi, poročila — 32.30 Auglcćko ploćče.
Ûragi programii
Petek, is. marca. Belgrad: 20 Zagreb — 21 Orkestralni koncert — 22.2U Orglice — Zagreb: 2« Celo — 20.30 Pestra oddaja — 2? Klavirske skladbe hrvaikih ekladteljev — -J1.50 Harmonika — 22.20 Lahka glasba
—	Dunaj: 19.25 Pestra gla«ba — 22.211 Zabavni koncert
—	Budimpešta: 20.15 Kluvir — '21.25 Orkastralni koncert
—	23 Ciganski orkester — 24.1« Jazz — Rim-Bari: 21 Simtoničini koncert — Praga: 19.30 Lahka glaeba — 20.25 Igra — 31 Orkestralni koncert — Varšava: 18.10 Valčki — Sofija: 19.30 Filmska glasba — 20 Narodna glasba — 20..Tn Lahka glasba — 21J5 Klavir — 22.45 NemAkB narodne — 23.15 Plusna in lahka glasba — Prankfurt: 20 Rossinijeva opera »Seviljski brivec« — Mnnakovo: 19.111 Vokalni koncert — 19.40 Simfonični koncert — 31 Zabavna glasba.
(=
Vsa družtva, «uruženja, družbe in iz-lstne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, Izlete in ekskurzije v tu- ali inozemstvo, dobe najugodnejše, najboljše odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju:
J. GORIČAN. TRŽIČ
JUGOSLAVIJA, Dravska banovina

26. marca do 5. aprila
Informacije pri vseh potniških uradih in Švicarskem konzulatu v Zagrebu.
Zahteva!te povsod naš list!
+
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din P—j lenitovanjskl oglasi Din 3—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa snokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
iluzbodobe
Hlapca
pridnega in poštenega -sprejmem h konjem. Jos. Oražem Moste, LJubljana
Šofer
z daljšo prakso — dobi namešćonje. Naslov pove uprava »Slov.« pod 4054.
Boljšo sobarico
kt zna servlrati ln dobro likati - sprejmem. Rudež, Ribnica, Dolenjsko. (b)
Strojepisko
perfektno, sprejmemo. — Znanje nemšClne, Italijanščine in stenografije pogoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Spretna« P 4120.	(b)
Za zavaroval, zastopnike
rabimo mlajše Inteligentne potnike. Delo v malih branžah : vlomsko zavarovanje, jamstveno, nezgodno, avtomobilsko. — Ponudbe v upravo »S1.« v Mariboru pod »Domača zavarovalnica«.	(b)
Poljedelskega preddelovco
zmožnega tudi nemškega Jezika — sprejmem. Upokojenci brez otrok Imajo prednost. DR. R E I S E R Pekre pri Mariboru 57
20% popusta
na vse blago za perilo, odeje, tepihe, zastore i. t. d. nudi
F. 1. GORIĆAR, Ljubljana
Sv. Perta cesta ?9 in 80
Krojaškega pomočnika
za fina dela - sprejmem takoj v trajno službo. -Ivan Vrhovee, krojač St. Vid nad LJubljano 90.

Kam pa kam?
i
Nekaj 1000kg jabolk
kanadke, mošančkl, bu-bovcev - prodam. Slamič, Gosposvetska cesta 6.
K
Na Kurešček
vozi avtobus v soboto, dne 19. t. m. ln v nedeljo, dne 20. t. m. ob 8 zjutraj Izpred Mestnega doma. Prijave telefon št. 36-98.
13^3501
Sir
emontalskl ln trapist — nudi Mlekarska zadruga Predoslje, p. Kranj. (1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550'— naprej.
Nova trgovina
LJubljana • TyrSeva testa 36
(nasproti Gospodarske svexe)
Najbolj«! trboveljski
premog
brci praha
koks, suha drva I. Pogačnik
MMittsTSl Telefon ao-Sf
Vrtnice
na prostem, brez umetnih pripomočkov odgoje-ne, nove sorte, v prekrasnih barvah. 10 nizkih vrtnic 60 din, 20 nizkih vrtnic 100 din s poštnino ln zavojnlno vred. Slabše sadike polovico cenejše. Vsaka sadika druge barve z Imenom. 10 visokih vrtnic franko žel. postaja naročnika, skrbno zavite v 10 sortah 135 din. — Navodilo za oskrbovanje priloženo I
Sadjarstvo bratov Dolinšek
Kamnica, pošta Maribor
Letošnje novo
OK PIVO
T
Delniške družbe f T ÎVT Ï O M pivovarne ^ l^« i v/ 1^1
je od danes naprej v prometu le zelo dobro in bo gotovo ugajalo ie tako razvajenemu okusu
Preselil se je med angele v nebesih naš
Milošek
Pogreb neprežaljenega otročička bo dne 18. marca ob 17.15 iz hiše žalosti štev. 4 na farno pokopališče v Višnji gori. Ljubljana, Višnja gora.
Žalujoča mati in oče Poldi in Miloš Amhrožič in ostalo sorodstvo
Zahvala
Iskrena hvala vsem prijateljem znancem, ki so našo nepozabno
m
Jelko
spremljali na zadnji poti, posebno pa dijaškemu pevskemu zboru, preč. gosp. patru Terziciju in gosp. dr. Tekliču za prelepo slovo, ter vsem, ki so s cvetjem počastili njen spomin. Prav lepa hvala tudi vsem za izraze šožalja.
Rodbina dr. Kumbatnvir.
No vol
Novol Samo Din
Tkalske statve
Brisače šale. pasove, torbice itd. — vse to lahko izdelate'hitro in enostavno
Razumljiva pclaenUa priložena vsakemu aparatu)
S. MILLER. ZAGRE8, Preradovićeva 5
Naročila г dežele livrêujemo takot po povzetju
48.-
Več koles
prvovrstnih znamk - poceni naprodaj prt »Promet«, nasproti križanske cerkve.	(1)
гтнтгДИ!
Rabljen pisalni stroj
(portable) - kupim. Ponudbe pa telef. št. 23-67.
Kože domačih zajcev
velike, z zimsko dlako, kupuje po 8 din krznar-stvo ROT, Ljubljana — Mestni trg' 5.	(k)
Razno
Brezplačno zavojček
Dostalovega toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh po prvi uporabi Mozolji ogrel nečistosti obraza ' izginejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah, »Kemikalija«, Novi Sad 144, — V apotekah, drogerijah originalni karton 30 din.
Breskve in marelice
'20 naiboljših breskvinih sort, od julija do oktobra zorečih, v grmičasti obliki Din 120'—. s 10 mare-j *	ličnih drevesc v najboljših sortah
ЧУ	Din 120'—. Vsako drevo z imenom
Sad|arstvo DoHlIŠGk - Kamnita, p. Maribor
Zaslužek
2500 din potrebujete
da st ustvarite eksistenco. Delo doma. - Dopise pod »Stalno 611« v upr. »Slov.« v Mariboru. Priložite znamko.	(z)
Čitajte in širite »Slovenca«
Jesenovo spalnico
kombinirano s cvetličnim jesenom, 12 kosov, ugodno prodam. — Ogled pri Stolfa Josip, mizarstvo, Krošnja, p. Lukovica.
IQSBBSI
Avto Fiat 509
dvosedežnt, v najboljšem stanju, s 6 novimi pnevmatikami, primeren za trgovskega potnika - je ugodno naprodaj. Tautz Rlhard, Maribor, Trg Svobode 6.	(f)
Denar-
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice, 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni
takoj v gotovini. Kupoprodaja nepremičnin Kupujte srečke državne razredne loterije v moji kolekturl »Vrelec sroče«.
AL. PLANINSEK
LJUBLJANA Beethovnova ulica 14,
BANČNO KOM. 7AV0D
MARIBOR
Alekeandrova cesta 46 kupi takoj tn plača najbolje
hranilne knjiïiee
bank in hranilnic,
vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja erefk držam«. » razredne loterij
+
Moja sestra
Alojzija Perger
roj. Tomažič
je 16. marca 1938 proti polnoči, v 72. letu starosti, v Gospodu končala svoje zemeljsko, trpljenja polno življenje. — Sv. maša zadušnica se bo služila v domači kapeli škofijske hiše v Krčevini pri Mariboru v petek 18. marca ob 10 predpoldne. Tam bo istega dne ob pol dveh popoldne truplo blagoslovljeno, potem v sprevodu prepeljano na j>okopališče župnije Kamnica ter položeno k večnemu počitku. Rajno priporočam v molitev.
Maribor-Krčevina, dne 17. marca 1938.
t Ivan Jožef
škof lavantinski.
Maurice Leblanc:	64
Izredne pustolovščine Arsena Lupina
Otok tridesetih krst
Don Luie je nenadoma prenehal in ee začel smejati:
»Nehajmo s tem! Glejte, kako 6e jezim in pojem slavoepeve učeuosti. Oprostite, gospa,£ je j»ri-etavil in ee približal Veroniki, »in recite, da vas nisem preveč dolgočasil s tem razlaganjem. Ne, eti ne? ne preveč? Sicer pa je končano... ali vsaj skoraj končano. Samo še eno točko moram razjasniti.«
»Tole je. Sedaj ko emo osvojili Božji kamen, to ee pravi, reenični zaklad, kaj bomo napravili z njim?«
Veronika se je razburila.
:>Oh! O tem ni vprašanja. Jaz nočem ničesar slišati o stvari, ki prihaja e Sareka, ničesar o stvari, ki se nahaja v Prieuré. Lahko bomo delali.«
»Vendar je Prieuré vaš...«
»Ne, ne, Veronika d'Hergemonl ni več živa in Prieuré ne pripada nikomur. Naj bo vse prodano na dražbi! Ničesar nočem od preklete preteklosti.«
»Kako pa boste živeli?«
■Od svojega delo In prepričana eem, da Franc Io odobrava, ali ne, dragi moj?«
In obrnilo ee je nehote k Štefanu, kakor da bi imel pravico dajati nasvete, in pristavila je:
»Tudi vi odobravate, aH ne, prijatelj?«
»Popolnoma,« je pritrdil.
Takoj je nadaljevala:
»Sicer pa, če ne dvomim o ljubeznivih očetovih čustvih, nimam nobenega dokaza o njegovi volji v tem pogledu.«
»Morda pa imam te dokaze jaz,« je rekel don Luis. »Kako?«
»Patrik in jaz sva se vrnila na Sarek. V Maguenocovi sobi sva našla v pisalni mizi zapečateno kuverto brez naslova in sva jo odprla. Vsebovala je naslov rente dvajset tisoč frankov in na lističu je bilo napisano tole:
,Po moji smrti naj Maguenoc izroči ta naslov ètefanu Marouxu, ki mu zaupam svojega vnuka Franca. Ko bo Frank slar osemnajst let, bo pripadlo to njemu samemu. Sicer pa mislim, da ho našel svojo mater in bo pri njej prosil zame. Blagoslavljam obadva.'
Tu je naslov in pismo,« je dejal don Luis, »Datirano je z aprilom letošnjega leta.c
Veronika je osupnila. Gledala je don Luisa in prišlo ji je na misel, da je morda to samo zgodba, ki si jo jo izmislil ta čudni Človek, dn bi njej in njenemu sinu pomagal v revščini. A to je bila samo bežna misel. Končno je bila llerge-montova listina popolnoma naravna in ker je vedel, dn bodo po njegovi smrti zadeli na težave, ie bilo pravilno, da je mislil na svojega vnuka. Zaše-petala je:
»Nimam pravice, da bi odklonila .. .< »Toliko manj,« jp vzkliknil don Luie, »ker je lo zadev«, ki se je zgodila izven vas in ker gre očetova volja neposredno k sinu in Šlefanu. Torej smo si tudi v temi edini Preostane še Božji kamen. Kaj Ikuiio storili z njim? Komu naj pripade?«
»Vam,« je jasno izjavila Veronika.
»Meni?«
»Da, vam, ki ete ga odkrili, vam, ki ste mu dali ves pomen.«
»Don Luis je pripomiil:
»Opomniti vas moram, da ima ta kamen neprecenljivo vrednost.«
•^Toliko bolje,« je odvrnile Veronika, »znali ee boste okoristiti bolje kakor kdo drugi.«
Don Luis je za trenutek pomislil in smeje 6e zaključil :
»Imate popolnoma prav in priznam vam, da sem se nadejal take rešitve. Najprej, ker se mi zdi, da imam pravico do Božjega kamna že v svojih naslovih. Nato, ker ta kamen potrebujem. Moj Bog, da, nagrobna plošča bohemskih kraljev še ni izčrpala svoje čudežne moči in še so ljudstva, katerim lahko njena moč ]>rav tako koristi kakor našim prednikom in prav sedaj sem se lotil pod-
i'etja, pri katerem bo ta pomcič prav dragocena, (o bo v nekaj letih moje delo dovršeno, bom prinesel Božji kamen v Francijo in ga bom dal v narodni laboratorij, ki ga mislim ustanoviti. Tako bo znanost popravila zJo. ki ga je napravil Božji kamen in zlobna sareška pustolovščina bo popravljena. Ali odobravate, gospa?«
Podala mu je roko.
• Od srca rada.«
Dolgo so molčali, potem pa je povzel don Luis Perenna:
»Oh! da, strašim pustolovščina. Poznam jih mnogo in sem jih sam preživel in se še vedno zgrozim ob spominu nanje. Toda ta prekosi vse. Gre preko vsega, kar je možno v resničnosti in Človeštvo v liolečinah Bila je nedosledna, ker jo bila dejanje blazneža... in ker se je razvila v
času blaznosti in zablod. Vojna je dovolila, da se je nemoteno izvršil zločin, ki ga je zasnoval, pripravil in dovršil blaznež. V mirnem času take pošasti nimajo časa, da bi šle do konca svojih neumnih sanj. Danes je na zapuščenem otoku to imelo posebne ugodnosti.
»Ne govorimo več o tem, hočete?« je zašepe-tala Veronika in glas ee ji je tresel.
Don Luis je mladi ženi poljubil roko in nato je prijel Veselka.
»Imate prav. Ne govorimo o tem. Če ne, bodo tu solze in Veselko bo žalosten. Pustimo vse to in spomnimo ee samo nekaterih veselih dogodkov, kakor velikanskih Maguenocovih rož, legende o Božjem kamnu itd. To ti pa fiovem. Veselko, če bi jaz pisal romane in bi pripovedoval zgodbo o otoku tridesetih krst, bi se malo brigal za strašno resnico in bi dal tebi mnogo važnejšo vlogo. Spustil bi dolgoČasneža don Luisa in ti bi bil neustrašeni in skromni rešitelj. Ti bi kaznoval lopova in bi poskrbel, da bi zopet triumfirala pravica. In tako bi bilo bolje, ker nikdo ne more, kakor ti, dokazati s prepričevalnimi dokazi, da se vse uredi in da je zopet dobro in veselo...«
Konec
„SlovenCeva* podružnica
Llubliana, lurseva cesto
i palača Poštni dom»
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič