171. V Ljubljani, v sredo 30. julija 1919. Leto III. v ja rasen nedelj in;-& rasistko« »sak dan popoldan. Uredništvo je v Ljubljani^ Frančiškanska nlica št. 6/1, Učiteljska iiskarr.'«. Dopise frankirati in pod* Spisati, sicer se jih nc pri* 'obči. Rokopise se ne vrača* in sera ti: Enoetolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po do« govoru primeren popust Glasilo lHsostev#sodlfi»» demoicrafliii® stranke. ^osEmeaRa Slev. sianei —— 4© viitariev. «—* raročnina: Po poiti ali dostavljanjem na dom za jcelo leto 72 K, za pol {leta 38 K, «a čel rt ieta jlS K, za mesec 6 K, Za Nemčijo eelo leto 77 Ky *a ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije z* list so poštnine proste. jtJpravništvo je t Ljubljani,1 Frančiškanska ulica St. 6 L* U&teljska tiskarna. telefonska št. 312« Vpogled v bilanco. pišejo že cel te« Napravimo tudi MeSčanski listi ien o naši stavki. Jni bilanco o njej! Pri tem Je treba najprej ugotoviti, da s to stavko samoposebt fcmevno nismo nameravali kakih prevratov. Stavka naj bi bila samo mirna in dostojna manifestacija. Ž njo {mo hoteli pokazati, da stoji za našo tranko ogromna množica, ki ima v fokah učinkovito orožje proti vsake-hui, ki bi hotel iti preko nje r,a dnevni red. Bila naj bi kot taka resen protest proti persekucijam in politiki, ki se začenja v naši državi. Bila pa naj bi tudi protest proti zunanji politiki, ki !o zahteva od nas ententa. Stavka '•'aj bi bila glasen dokaz, da ravna Jrotl željam našega ljudstva, kdor tnerava podpirati pod tiktatom en-te ogrsko oligarhijo proti ogrske • fini ljudstvu. In končno naj bi bil naš ■-totop demonstracija proti nasilni ;metodi, po kojl urejujejo v Parizu •'odočnost evropskih narodov. Iz teh ir: samo iz teh razlogov je sklenila 'franka stavko. Ako imamo to pred očmi, trdimo lahko, da smo dosegli i>opolen uspeh. Naša manifestacija je bila veli-ustna in učinkovita. Ne gre zato, li je počivalo prav vse delo. Stranca ni polagala glavne važnosti na to. Male izjeme ne morejo izbrisati dejstva, da je pri naši stranki aixromna večina delavstva in da ne oojde preko nas nihče na dnevni ed, kdor noče igrati politike na ban-v|ue. V tem oziru smemo biti s stav-ko zadovoljni. Zahvaljujemo se vsem sodru-;om, ki so se odzvali brez ozira na desno in levo, ne da bi povpraševali zakaj in kako, strankinemu pozivu. Smatramo za svojo častno dolžnost, la btrno branili do skrajnosti vsakogar, kogar bi preganjali radi tega, ker je vršil svojo strankino dolžnost. Takoj po stavki je bilo čitati v meščanskih listih, da bomo v rudniških revirjih stavko nadaljevali. To so bile za enkrat prazne kombinacije. Stranka se dobro zaveda vsestranskih katastrofalnih posledic, kt M jih imela takšna stavka. Poudar-iaruo pa, da bi to ne bile samo za ias katastrofalne posledice in da »najo tudi druge stranke interes in olžnost, da nas ne tirajo v to politiko. Zakaj niti za trenotek ne dvomijo, da sme stranka na svoje rudarje v vsakem slučaju računati. če pa smo s stavko v glavnem zadovoljni, moramo vendar povedati. da smo postali ob tej priliki pozorni tudi na nekatere napake, ki jih jtiora stranka premagati. Stavka le Hakor vojska. V takem gibanju rno-ra ‘ti vse po načrtu in nihče ne sme počenjati kake akcije na svojo roko. ! f> se mora -enkrat za vselej nehati. Ne sme se več dogajati, da bi sl domišljal vsak, da je on ljudstvo in delal politiko na lastno pest. Po strankinem Statutu so določeni za aktivno politično delo organi, ki jih je postavilo na njihovo mesto zaupanje celotne stranke. Tu je mogoče pregledati celotni položaj in dati politiki tako smer, kakor jo za-> htevajo interesi celotnega proletari-jata. Tu in samo tu In ne v vsaki beznici, kjer trde gostilniški politiki v nečuveni predrznosti, da so oni ljudstvo. Ljudstvo je množina ljudi, ki ne misli enotno. Predlog in inici-jativa izhaja vedno samo iz ozkega kroga. Vprašanje je le, ali naj bo to tisti krog, ki je v to poklican po strankinem štatutu, ali pa naj si lasti to pravico vsak. Zadnja stavka nam daje samo povod, da govorimo o tem, čeprav se ni dogodilo nič posebnega in so dogodki, ki pričajo, da v tem oziru pri nas ni dovoli jasnosti, neznatnega pomena. Vkljub temu pa so nezdrav simptom, ki ga že dolgo opazujemo in o kojem moramo enkrat izpregovoriti. Treba je enkrat nastopiti proti ljudem, ki za temeljne organizacijske potrebe nimajo zmlsla. Pred kratkim je začel izhajati list »Bak-lja«, ki ga stranka ni priznala za strankino publikacijo. To je storila iz enostavnega razloga, ker je tak list popolnoma odveč. List se je izdajalo in razširjalo vkljub temu in to na način, ki je rušil v stranki vsako disciplino. Ne gre tu za pisavo in program, ampak za enostavno dejstvo, da se je delalo tu na svojo roko, proti volji strankinega vodstva. Nismo proti kritiki, a kritika se mora vršiti na pristojnih mestih in v pristojni obliki. Kdor tega ne razume, tega moramo odkloniti iz svojih vrst. To pa bomo sami opravili, če misli kdo, da je dan s to izjavo signal za persekucije teh ljudi, potem moramo proti temu jasno in glasno poudariti, da protestiramo proti vsem takim korakom, ker smo v principu zoper policijske metode, pa najsi se vrše tudi proti ljudem, s katerimi moramo strankarske vezi pretrgati. To, kar odklanjamo in obsojamo, so pojavi anarhije. Kakih programa-tičnih odločitev med takozvatio levico in desnico ne mislimo reševati na ta način. Teoretični programi in prerekanja so praktično sploh veliko manj važni, kot se to na prvi pogled zdi. Kadar sklepamo konkretno o taktiki, ne moremo preko sveta, ki nas obdaja; pa naj si je naša filozofija o taktiki kakoršnakoli. Tako smo videli, da smo prihajali v stranki dosedaj vkljub načelnim razlikam glede taktičnih možnosti, praktično prav lahko do enotne taktike. Kar ]e treba ostro obsojati in odkloniti ni oficijelni boljševizem, kakor se Je razvil v Rusiji. Je pa to boljševizem naše beznice, ki vodi v razdraua-nost in anarhijo. Prepričani smo, da postopajo Rusi s te vrste boljševizmom še vse strožje. Če nastopamo proti slučajem nediscipline z vso odločnostjo, ne po-menja to nikake odločitve v velikih taktičnih vprašanjih, v boju med ta-kozvano levico in desnico. Rekli smo že, da temu boju, dokler ostane naša stranka disciplinirana, ne pripisujemo nobene važnosti, čemu se predčasno cepiti, ko bo razvoj dogodkov napravil nasprotja veliko manj aktualna, kakor izgledajo sedaj, in ko bo združitev morda kmalu lažje mogoča in morda samoposebl umevna. Vkljub temu, kar smo napisali, smo mnenja, naj slovenska stranka v naši jugoslovanski politiki še čaka in poskusi posredovati, da se ves jugoslovanski proletarijat združi. Povedati in poudariti smo hoteli le, da mora strankino vodstvo, ki stranki odgovarja za uspehe in neuspehe, položaj vedno do podrobnosti obvladati ,zlasti ob kritičnih situacijah. To se ne pravi zavračati kritiko. So mesta, kjer se polagajo računi, a računi se ne polagajo vsak dan. Brez zaupanja ni politike. Ko smo zapisali to, nam ni prihajalo na misel braniti kogarkoli. Ni prijetno stati danes na odgovornih mestih in če bi šlo za osebe, bi zapustil ta mesta gotovo vsak raiši danes, nego jutri. Ne govorimo xa osebe, — ki se lahko itak menjajo. Branimo red in disciplino v proletarski armadi v globokem prepričanju, da ima proletarijat veliko bodočnost le tedaj, ako postane armada, da pa nima nobene bodočnosti, ako postane tolpa anarhističnih In ne-brzdanih elementov. Stranka je močna dovolj, da bo vzdržala red in disciplino v svojih vrstah in je odločena, da pomede z vsakomur, ki bi zanašal v naše vrste nalašč in zavedno prepire, ki so za delavstvo nepotrebni in mu škodujejo. Poživljamo načelnike in odbore naših organizacij, da nastopijo proti osebam, kojih delo in govorjenje je naperjeno proti enotnosti in solidarnosti v vrstah zavednega slovenskega proletarijata. Protieeve fantazije. Belgrajska vlada je unikum med vladami. To smo se že prepričali; zakaj vsa državna politika se giblje v vodah, ki državljanom vobče nikakor ne more ugajati. In ne čudimo se možem, ki sede tam doli v Belem-gradu v ministrstvu, ker so to ljudje z malo Izjemami brez modernih nazorov, rekli bi, možje srednjeveškega kova, ki nimajo o novodobnem javnem življenju in prav posebno pa ne o socijalizmu prav nobenega pojma. Celo »Slovenski Narod« bere včeraj Protiču levite, kaj je vse zagrešil in kako trdovraten je v svojih sklepih, ter kako vse prepreči, kar meni sam, da ni umestno. Protič sklepe, ki mu ne ugajajo, sploh ne izvrši, pa če jih vlada In stranke desetkrat sklenejo. S tem je torej ugotovljeno tudi od strani liberalcev, to, kar smo mi že neštetokrat trdili, da-si je doslej trdil »Slovenski Narod« vedno drugače. Kakšne pojme ima Protič o delavstvu v Jugoslaviji pove prav razločno njegovo glasilo »Samouprava«, ki izvaja: »Kakor so v gospodarskem življenju nam potrebni delavci, tako Je tudi delavcem potrebno delo vseh nas ostalih, ker tvorimo mi ostali ogromno večino našega naroda, sal je znano, da štele v naši državi delavstvo samo 1—2% vsega prebivalstva. Manjšina pa mora spoštovati voljo večine vse dotlej, dokler ona sama ne postane večina. Komur v naši državi ne ugaja, In kdor neče izpolnjevati volje večine, se lahko izseli, kdor noče izpolnjevati zakonov, naj si sam pripiše posledice. Vprašamo, da-li je možna kakršnakoli urejena država, v kateri bi mogel vsak posamnik krojiti zakone po svoji volji? Na ta način bi bila onemogočena vsaka civilizacija. Radi tega je vsako takšno gibanje, ki računa s stavkami, korak nazaj v barbarstvo. Naglašamo vnovič: komur v naši državi ne ugaja, naj odide tja, kjer misli, da se mu bo bolje godilo. Naš narod je v svoji borbi za osvobojenih in ujedinjerlje žrtvoval že toliko, da je naša dolžnost, da skrbimo za to, da ga v bodoče za vsako cerio obvarujemo vseh novih žrtev, ki bi lahko nastale zanj, ako bi trpel razne nemire, izgrede in zmede.« Tako torej! Komaj 1—2% vsega prebivalstva šteje delavstvo v Ju-goslaviji. Ne vemo, koga smatra gospod Protič za delavstvo. Ali ni delavec industrijalni in kmetiški delavec, ali ni delavec mali kmet, obrt« nik, uradnik, zasebni in državni, učitelj, redar, celo orožnik in vojak?, Ali ne tvorijo ti sloji večino v drža-vi? In tej večini, ki producira, hoče dopovedati Protič. da so njemu in njegovi družbi sic. delavci potrebuj, a obenem jim kaže vrata in ječe. Takega moža ima belgrajska vlada na čelu. Da Protič ni mož na svojem nle* stu, nam priča razvoj notranje-poli-tičnih razmer, zato smatramo, da bi bil skrajni čas, da večina v državi pokaže ministrskemu predsedniku, ki nastopa proti ljudstvu v pravkar navedenm tonu — vrata. Brzojavne vesti. Jugoslavija. VOLITVE V KONŠTITUANTO. LDU. Belgrad, 29. »Pravda« do-znava, da so bodo vršile volitve v narodno »stavotvorno skupščino našega kraljestva meseca marca 1920, ker je verjetno, da bodo do tega časa definitivno rešena naša zunanja ln notranja vprašanja, kakor tudi vprašanja splošne deinobillzcije. Kriza v ministrstvu. LDU. Belgrad, 29. »Epoha« prinaša nastopno vest o ministrski krizi: Naša vest o krizi je točna in se kriza razvija dalje. K temu poročilu je naše nadaljnje izvestilo: V krogih radik. ne pripisujejo krizi velike važnosti, a obstoji tendenca, da se po sestanku narodnega predstavništva izvrši nova formacija kabineta. Včeraj je bila ministrska seja, na kateri se je razpravljalo vprašanje o krizi. Med tem se tej krizi pripisuje velika važnost zato, ker je nastala v trenutku, ko ni bila tu niti krona niti narodno predstavništvo. Našo vest od nedelje izpopolnjujemo v toliko, da kriza ni posledica spora med ministrskim predsednikom Protičem in ministri samostalne skupščine, torej ni strankarska, temveč splošna. Dobava lokomotiv. LDU. Belgrad, 29. Vrše se pogajanja za nabavo 30 velikih ameriških lokomotiv za normahio-tirne železnice, da se na ta način odpomore našim potrebam in pomanjkanju lokomotiv. lstotako se vrše pogajanja za nabavo vagonov in lokomotiv osko-tirnih železnic za vse kraljestvo. Trgovski dogovor z Rumunilo. LDU. Belgrad, 29. Dosežen je po-polen sporazum glede trgovskih zvez z Rumunijo in stopi takoj v veljavo. Ta sporazum bo v veljavi do sklepa definitivne pogodbe z Rumunijo. Kakor znano, obstoji tozadevni dogovori že tudi z Grško. Po svetu. 10 MILIJARD POSOJILO ITALIJI, LDU. Rim, 28. (DunKU.) Agenzia Stefani poroča: V senatu ie izjavil ministrski predsednik Nitti, da je vlada odločena vzdržati potrebni notranji red. Italija potrebuje za preskrbo s potrebnimi surovinami v inozemstvu kredita 8 do 10 milijard. Nadalje izjavila, da soglaša s predlaganim zaupnim dnevnim redom, ki je bil soglasno sprejet. — Zbornica je sprejela proračunski provizorij do 31. decembra 1.1. LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil FranAlbrechti ■ t (Dalje.) Ta knjiga hoče odstaviti moža in ga nadomestiti z žensko, s tem, da se zopet uvede ma-triarcl at; hoče pravega gospodarja stvarstva, ie izume! civilizacijo, razširil blagodat kulture, ustvaril velike misli, umetnosti, poklice, Jreči s prestola, da se povzdignejo bedaste *enske, ki pri stavbi civilizacije, ne glede na Ijeznatne izjeme, niso bile prav nič udeležene, 'o ie bilo zame Izzivanje mojega spola. Že mi-sama, da bi videl te inteligence železnega *to!etja, ta človeku podobna bitja, te polopice, čredo škodljivih živali »povzdignjene«, Je Rignila v meni mojo možko zavest. In čudno, ozdravel sem od svoje bolezni, ko sem začu-v sebi to silno mržnjo proti neprijateljici. ki n-J.Svo^m duKom daleč pod menoj in me zelo nioraIe^C $am° * ce^otn^m P°man^anjem Kf>r mora v borbi dveh ljudstev ostati zmagovalec tisti, ki Je manj pošten ln bolj propal; *Crvso razgledi, dobiti bitko, zelo dvomljivi %& ki mu Je prirojeno Spoštovanje do žene, 5 ' n mišča "toimo prostega časa, da se za bo! I lahko bolje oboroži, sem se resno bavil z vprašanjem. Oborožil sem se za to novo borbe in skoro nato pričel pripravljati knjigo, ki naj bi služila kot rokavica, katero zalučim emancipi-ranim ženskam v obraz, tem bedakinjam, ki zahtevajo prostost za ceno moškega suženjstva. Približevala se Je pomlad in midva sva zamenjala stanovanje. Kmalu sem se nahajal v neke vrste vicah, kjer me Je stražilo petindvajset žensk in mi nudilo potrebno snov za mojo knjigo proti tem nespainetnicam, ki si hočejo prisvojiti pravice moža. Po treh mesecih sem končal knjigo. Bila je to zbirka zakonskih zgodb. Na čelo sem Jim dejal razpravo, v kateri sem izpovedal celo vrsto neprijetnih resnic takšne sorte. Zena ni sužnja, ker redi sebe in svoje otroke z delom svojega moža. Žena ni podjarmljena, kajti narava ji je dodelila usodo, da stoji pod zaščito moža, dočim izpolnjuje svojo materinsko dolžnost. Zena možu po duhu ni enakopravna, dočim mož ne more roditi otrok. Zena je pri velikem kulturnem delu odveč, ker razume mož svojo stvar bolje nego ona. Po razvojnem zakonu so otroci tem krepkejši, čim večja je razlika med spoloma. Torej je »ma-skulinizem«, enakopravnost spolov, zaostalost, bedastoča, poslednji sen romantičnega In idealnega preustrojitelja družbe. Žena, nujni dodatek možu, 'duševna stvaritev moževa, nima do.moževih' pravic nobene pravice, ker tvori samo številno »drugo polovico« človeštva, a pomeni v razmerju samo šesto šestino. Žene torej ne smejo tirjati zžse Pravic na delovnem trgu moža, dokler je ta dolžan, hraniti ženo in otroke. In ne sme se pozabiti: vsakokrat, ako se vzame možu služba, bo ena stara devica ali prostitutka več na svetu. Lahko si je približno predstavljati, kako silen je bil gnev »maskulinistov« in kakšno strahovito zvezo so napravili, ako povem, da so zahtevali konfiskacijo knjige in vprizorili avtorju proces. Žal niso imeli dovolj duha, da bi ta napad, ki so ga popačili v obtožbo radi motenja vere, dobojevall uspešno do konca. (Že do stopinje »verstva« so dvignili ti brezspolneži svoje be-dastoče!) Marija se je odločno upirala moji nameri, da bi sam potoval na švedsko; aakaj. da bi vzel s sabo vso svojo rodbino, mi niso dovoljevala moja sredstva. V bistvu se je bala, da se ne bi Izmuznil njenemu strogemu nadzorstvu; še bolj nemara, bi se z mojim nastopom pred sodiščem pred občinstvom vse slabe govorice, ki Jih ie raztrosila glede mojega duševnega stanja, razblinile v laž. Obolela je, ne da bi mogla določiti svojo bolezen. Ostala je v postelji. VzHc temu sem se odloči!, da se osebno Javim pred sodiščem. Odpotoval sem. Pisma, ki sem jih pisal tekom tit,«.h šest zopetnih tednov, ko mi je pretila obsouba do dveh let prisilnega dela, so bila polna ljubezni, ki se je potom razdalje in celibata zopet vzbudila. Moji preutrujeni možgani so jo zrli v pesniški luči in odevali njen obraz z blestečo glo« rijolo; vzdržnost in hrepenenje jo je odevalo v belo oblačilo angelja-varuha. Vse nizko, grdo, hudo je izginilo; znova se Je javila madona mojih prvih ljubezenskih sanj. Da, v nekem hiter-viewu sem priznal svojemu staremu tovarišu, ki je žurnalist, »da sem pod vplivom svoje dobre žene postal ponižnejši in čistejši«. Nemara je to priznanje krožilo po časopisju združenih kraljestev. Ali se je morala smejati, ko je to brala, ve-rolomnica! Občinstvo se je vsaj zabavalo za svoj denar. Marijini odgovori mojim Ijubavnim pismom so pričali p živahnem zanimanju, ki ga je gojila do gospodarske strani zadeve. Toda v isti meri, ko so rastle ovacije, ki so mi jih izražali v gledališču, na cesti, pred sodiščem, ie menjavala svoje mnenje, imenovala sodnik« bedaste in obžalovala, da ne sedi med porotniki. Mojim ljubezenskim izjavam je odgovai* jala s hladnim Izogibanjem; v pobližja razi.io-trivanja se ni spuščala, temveč se je omejevala na to, da je neprestano ponavljala besedt »razumeti se, pojmiti se«. Najino zakonsko rie- Nemška nar^lna skupščina o porazu. LDU. Curih, 28. (Brezžično.) Nemška narodna skupščina sc že nekaj dni bavi z vprašanjem odgovornosti za strašni poraz, ki ga je utrpela Nemčija. Položaj na ogrsko-rumunskl meji. LDU. Nauen, 28. (Brezžično.) Ogrsko vrhovno armadno poveljni-štvo poroča z dne 26. t. m.: Da se izognemo boju z večkratno rumun-sko premočjo, smo v polnem redu In brez izgub umaknili svoje čete do Tise. Szolnoško mostiče in črta reke Tise sta v naših fokah. Majhni Seški oddelki so zasedli več krajev v nevtralnem pasu j» s tem kršili pre-niMe, Šopron!*kI okra) za Bela Kuna. LDU. Budimpešta, 28. (Brezžično.) Ljudski poverjenik za zunanje posle Bela Kun je prejel nastopno brzojavko: Nemški govoreči proletariat šopronjskega okraja ie povodom odstopitve nemških krajev Nemški Avstriji sprejel so-soglasni sklep, da ostane zvest ogrski vladi sovjetov in da se bo z orožjem v roki bojeval proti priklo-pitvi k novi imperialistični in kapitalistični državi in da bo branil svojo svobodo. Angleška kršHa mednarodno pravo. LDU. Nauen, 28. (Brezžično.) Španski listi so že večkrat žigosa« kršitev mednarodnega prava po Angliji v primeru Kiesewetter. Tudi iz-vaiania. ki jih je »Deutsche Alige-meine Zeitung« v tej zadevi priobčila v svoji izdaji z dne 8. julija, odobravajo vsi španski listi vseh strank. Dnevnik »X El Diario« opozarja na obljubo, ki jo je dala angleška vlada, da se na Španskem interniranim nemškim častnikom dovoli odpoto-vanje. List zahteva odločno, na! spanska vlada vztraja na obljubi, ki ji jo je bila dala angleška vlada. Proces o umoru ministra Ntrlaea. LDU. Nauen, 28. (Brezžično.) Po daljšem procesu zaradi umora saksonskega vojnega ministra Niringa je bila v »■■oboto zvečer razglašena obsodba. st obtožencev ie biloob-sojenih v večletno ječo, pet osetf pa je bito oproščenih. O tem govoru menijo socijalistrč-ni listi, da je to nezaslišan teror cerkve proti ljudstvu. To bo privedlo do depopulariziranja duhovščine v očeh ljudstva in klerus si koplje sam sebi grob. Drugače je pa na Polj-skem slabo. Vojska v Galiciji, na ' Litvi, prepiri v Sleziji, Poznanjskem in drugod pripravljajo poljsko ljudstvo v revščino. Premoga primanjkuje in rnalopoljska industrija stoji Kolčak v nemilosti. Naši meščanski listi sedaj že nekaj tednov sem zopet pripovedujejo o skorajšnjem padcu ruske sovjetske vlade. To delajo že neprenehoma dve leti in sedaj jim je zopet vse izpodletelo. Pripovedujejo nam vse mogoče o Kolčakovih »zmagah«; tega tirana, ki hoče v Rusiji obnoviti carski režim, postavljajo v nebesa kot osvoboditelja Rusije. Poročila sovjetskega urada sp naznanila že pred nekai tedni, da zmagujejo komunistične armade nad Kolčakom; ampak kdo bo pa komunistom verjel?! No, sedaj so pa prišla tudi že Iz Stockholma — torej iz mesta, odkoder se redno razpošiljajo najbolj tažnjivi tele-grami o porazih rdeče garde — obupna poročila, ki z zavijanjem priznavajo, da so porazili ruski komu. nisti Kolčakove bande, da se te v neredu umikajo ter da se na kako ofenzivo sploh misliti ne more. V največji sili se je obrnil Kolčak na povelju ištvo ententnih armad v Ar-changelsku, toda to pomoč odklanja ter pravi, da je bila večina ententne vojske poslana domov in ostanek okroglo 10.000 mož je pa nezanesljiv. Tako izgledajo poročita v luči resnice. Naša buržoazija piše v svojih glasilih o zmagah nad ruskim socija-iizmom, ker misli pri tem tudi na soctfallzem sploh. Toda rusko delavstvo bo kljub vsem — »Slov. Narodom« in enakim zmagovito Izvo-Jevato socijalno revolucijo. Agrarna reforma na Poljskem. V poljskem parlamentu se bije hud boj za agrarno reformo. Sodja-iiati in mali kmetje imajo težko delo napram združeni »šlehti« in cerkvi, šlehta (plemstvo) brani svoje Posestvo z natančnimi zgodovinskimi podatki, cerkev pa z raznimi c. cerkvenimi privilegiji. V eni poslednjih sej je poslala desnica varšavskega parlamenta v boj proti agrarni refor mi nadškofa Teodorowicza. Ta Je v svojem govoru rekel med drugim. »Cerkveno last jasno branijo predpisi o kanoničnem In cerkvenem pravu in vsakega vernega katoliča na je dolžnost, te predpise priznati, če noče zaiti v protislovje s svojini lastnim prepričanjem. Ta reforma Je nasilje in tatvina cerkvene lasti. Cerkev je zato že protestirala proti taki kršitvi pravic in ne smatra je za rfSvaden, ampak za svet rop, in to zapada cerkvenim kaznim. Protf tej krivični kršitvi zasebne lasti moramo glasno in energično protestirati in če to ne bo pomagalo začnemo s cerkveno vojsko«. Meščanske laži proti socijaiistom. V ententnih državah so se enako kot pri nas razvile naslednje razmere: Buržoazija besno napada socija-(izem v strahu pred izgubo svojih koristi in svojega imetja. Pri tem se poslužuje povsodi enakih metod. So-cijaliste zmerja z boljševikl, podtika jim, da delajo za Nemce ter da so podkupljeni. Kakor mi v naših meščanskih listih, berejo enake na-pade tudi francoski socijalisti v listih francoskih kapitalistov. Sodrug Cachin odgovarja v *Hu-nianitd« patrijotičnim francoskim meščanom na te napade tako-le: »Ogabni boj proti vodjem proletari-jata in proti proletarijatu, ki namerava protestirati proti mezdam in slabemu ravnanju s stavko, se nadaljuje. Vsaka delavska akcija je za naše meščane prodana sovražniku in tujim agentom, vse je podkupljeno z nemškim zlatom itd. Ravno naj-reakcijonarnejšl listi, ki so za ustanovitev kraljevstva in branijo koristi vojnih dobičkarjev, (rosijo o so.-cijalistih najnesramnejše laži. Vsi tl patrlotje lažejo načeloma. Oni vedo, da so spcijalisti poštenjaki, oni so o tem prepričani. To si tudi med seboj priznavajo: toda oni poznajo tudi moč laži, s katerimi varajo svoje bralce, ki brez vsake kritike verjamejo njihovim izmišljotinam. Moralo meščanskih listov predobro poznamo. Polni so sramote In v zadnjih letih varujejo vojne dobičkarje. _ Sodrug Cachin! Pri nas je ravno tako! Jeseniška kraievna konferenca strokovnih organizacij. (Konec.) Sodr. Mihevc, kot poročevalec k tretji točki dnevnega reda, je govoril o nalogah organizacije v bodočnosti ter povedal, koliko dela nas šc čaka. Naloga današnje konference mora biti, da si ogleda nekdaj storjene napake in jih poskusi popraviti. Ako-ravno ie na Jesenicah 1600 članov, vendar taktika ul pravilna. Taka močna organizacija bi morala imeti vso moč v svojih rokah. Morala bi predstavljati forum, ki dirigira vso politiko na Jesenicah. V občini nimate nobene moči, nasprotniki vas sučejo kakor hočejo. Ubrati ie treba druge strune. Niti tega ni, da bi našli v jeseniških brivnicah kak socialističen list, medtem ko je drugih dosti. Tudi gostilničarji na Jesenicah in na Savi nimajo naročenega »Na-preja«, akoravno sestoji pretežna večina obiskovalcev, le iz delavstva. To so mali, pa vendar pomembni nedostatki, ki Jih je treba odpraviti. Ta vaša popustljivost se zna britko maščevati, ker se vam lahko pripeti to, kar se je zgodilo v ljubljanskih strojnih tovarnah in livarnah, ko Je ravnateljstvo slovenskih podjetij poslalo na Dunaj po nemške delavce, in to sedaj, ko so slovenski delavci brez kruha. Naša naloga ni napadati tuje organizacije, marveč učiti ljudstvo, pokazati svetu, da se ne strinjamo s takim družabnim redom. Povedali moramo našemu kmetu, da smo ml sami polnili 4% leta strelske jarke, da je bil tam le kmet, delavec in duševni proletarijat, medtem ko so kapitalisti sedeli doma za pečjo. Kapital je vsestransko dobro ori-jentiran In se upira na močne bajonete. Boji bodo težki in to zato, ker Je mladi jugoslovanski kapital bol) infamen in bolj nenasiten in izrablja situacijo, dokler ljudstvo ne pride do zavednosti. Združite se za boj v močno armado proletarijata! Pred enim mesecem je »Naprej« prinesel objavo, da je naša stranka sklenila delovati skupno z drugimi strankami. Zavezali smo se. da ne bomo napadali drug drugega. Klerikalci in liberalci so nam zopet pokazali, kako praktični da so v agita-cili. »Slovenski Narod« ni napadal, zato je pa toliko bolj infanmo hujskala »Jugoslavija«: tako je tudi »Slovenec« prenehal z napadi, zato so nas pa toliko bolj izzivali drugi klerikalni listi, kakor »Naša Moč«, »Domoljub« itd. V naših Ustih naj ne bo prostora za hujskanje! Naloga naša mora biti pedučevati narod, pripraviti ga na neizogiben boj, organizirati vsakega posameznika, poučiti ga, da bo zaveden socijallst in neustrašen bojevnik v boju proti kapitalizmu. Ce hočemo streti imperi-jalizem in zlomiti silo bajonetov, moremo biti na to pač dobro pripravljeni in ne pozabiti, da so volitve v državni zbor pred durmi. Naš glas mora prodreti v zadnjo vasico, v poslednjo kočo, ter povedati ljudstvu, da smo tuui mi tisti, ki imajo pra vico v državnem zboru v Belgradu kovati zakone, in ne samo kapitalisti, frakarji in advokati. To je naša naloga. Sodruff Zugwitz vam je omenil sodruga Železnikarja. Celih deset let je bil v ječi na Zgornjem Avstrijskem, akoravno sam ni vedel, zakaj je v ječi, kakor tudi tisti ne. ki ga je obsodil. Dogodki v Borovljah in Bistrici nam dokazujejo, da gotovi elementi zopet hočejo vrniti tiste »2e-leznikarjeve čase«. Zato je treba iti na delo! Oglejmo si dobro, kaj delajo nasprotniki. Sori;g Dražil iz Ljubljane po-vdarja važnost izobraževalnih društev. Izobrazba je najboljše orožje proti kapitalu. Naš sedanji parlament ie sestavljen iz samih kapitalistov, kateri streme za tem, da bi kar največ izželi iz malega človeka. To nam tudi dokazujejo velike carine na najpotrebnejše stvari, kot sol in sladkor. Cena sladkorja bode n. pr. 16—20 kron za kilogram, ker bode sama carina znašala 12—16 K. Naš cilj mora biti, odpraviti vse krivice, kar je mogoče le s pomočjo trezno-mislečega m izobraženega delavstva. Predsednik prekine konferenco ob 12. uri in naznani, da se ista nadaljuje ob pol 14. uri. Ob pol 14. uri otvori predsednik konferenco in podeli besedo sodrugu Marčiča iz Jesenic, ki predlaga sledečo rezolucijo: »Današnja konferenca sklene, da naj se vse politično delo stranke, ter vsa agitacija na Gorenjskem koncentrira na Jesenicah in v Tržiču. Ta dva okraja naj stopita v stik in si določita meje, do katere bode segal delokrog ene in druge organizacije teh dveh okrajev. Ravnotako naj bo naloga vsake izmed teh organizacij, da razširja po možnosti delavski tisk, osohlto lista »Naprej« med delavstvom, »Ljudski Glas« pa med kmetskim ljudstvom. Pričeti je treba takoj z agitacijo, posebno med kmetskim ljudstvom.« Rezolucija je bila soglasno sprejeta. Meja se je določila tako, da spada v delokrog organizacije na Jesenicah: Radovljica, Bohinj, Podnart, Kropa, Rateče in eventuelno tudi Borovlje in Bistrica na Koroškem. V delokrog organizacije v Tržiču: Begunje, Brezje ter vse vasi vzhodno in severno od Tržiča. K četrti točki dnevnega reda po-vdarja sodrug Marčič važnost tiska. Vsak organizirani delavec nai bo naročnik vsaj enega lista, ker ie časopis tisti faktor, iz katerega more dobiti delavec svojo vsakdanjo duševno hrano, ker je njegov učitelj. Apelira na udeležence, da bi se zavzeli za razširjanje časopisov »Naprej« in »Ljudski Glas«. Akoravno imamo na Jesenicah preko 300 naročnikov, vendar je to število proti številu članov organizacije, katerih ie^ preko 1600, veliko premajhno. Stremiti moramo za tem, da povzdignemo naš tisk in sredstvo za povečanje listov so naročniki. Sodrug Bukovnik iz Tržiča nred-laga, da se preskrbi kolporterja za časopise v Tržiču, kier se dnevno proda okolo 50 naših listov, v nedeljo pa do 200. Sodrug Soušek iz Tržiča apelira na žene, da naj se bolj zanimajo za časopise in v tem zmisiu uplivajo nu svoje uiože. K peti točki dnevnega reda Je podal sodrug Hladnik kratko poročilo o socijalnem zavarovanju, o važnosti in velikem pomenu istega. Sodrug Gabrijel predlaga, da se povabi v kratkem sodruga Kocmurja na Jesenice, da pojasni delavstvu bolj obširno celo delavsko zavarovanje. Pri šesti točki dnevnega reda se; Je razvila živahna debata. Med drugimi je sodrug Bukovnik stavil predlog, da naj organizacije stremijo za tem, da se bo doseglo znižanje cen živilom, ne pa da se žene .vse za povišanjem plač. Ko se ne oglasi nihče več k besedi, se predsednik zahvali za mno-gobrojni obisk s pozivom, neumorno: širiti idejo socijalizma od hiše do hiše, učiti nevedne, pojasnjevati namen organizacije tudi nasprotnikom. Priporoča širjenje časopisja in zaključi ob 16. uri konferenco. Belgrajska vlada demisijonira. Protič je v seji ministrskega sveta tolkel s pestjo po mizi in psoval svoje tovariše ministre, ker je objavila »Demokracija« zadevo o krizi med srbsko vlado in rimsko stolico! zaradi imenovanja djakovskega škofa. Razljutil se je kakor pruski Hoff-mann v Brest Litovsku, ki ie razbijal , s sablo po mizi, ter ozmerjal ministre, da ne čuvajo tajnosti sej tet, končno izjavil, ko so ogorčeni ministri protestirali proti takemu nasto« pu, da poda demisijo, čim se vrntf prestolonaslednik v Belgrad. Nedvomno je, da Protič poda demisijci in z njim celotna vlada . Sedanja koalicijska vlada je bila čuden stvor. Protič pripada stara-radikalni stranki, ki šteje v predstavr ništvu 62 poslancev in ima v ministrstvu le 3 svoje ljudi. Največja stranka v predstavništvu je demokratska, za njo narodni klub, potem jugoslovanski klub in socialni demo-kratje (ki niso zastopani v vladi). Iz tega je razvidno, da si je Protič Z Ninčičem znal ustvariti v vladi precej trdno pozicijo, in oba sta vladala z JDS proti volji političnih strank, ki jih je Protič hipnotiziral s svojin) energičnim nastopanjem. Sedaj je konec slavne P ro tičev 8 vlade. V nekonsolidiranih razmerah, ki jih je Protič negoval, je politično obzorje še bolj nejasno kot je bilo kdaj prej, zato razrešitev te krize ne, bo lahka stvar in se utegne vleči dalje časa. Ne bomo žalovali po tej vladi. Rigorozno zatiranje svoboščin, preganjanje zaupnikov organizacij, per-sekucije, preki sod, vojno stanje In vsi ti blagoslovi, ki nam jih ie nakU-njal ministrski predsednik v teku časa, nas ne morejo pripraviti do tega, da bi točili solze po njem. S pomočjo liberalcev je vlada! ta »radikalec« v prvi vrsti. In prav mogoče je, da bo še zasnubil svojo prijateljico JDS in SLS. Kratka zgodovina nase samostojnosti nam je dokazala, da ie jugoslovanska buržoazija, ki danes vlada nad jugoslovanskim ljudstvom skrajno reakcijonarna in nesposobna za vladanje, skrajna krivična in brutalna napram pravičiTijn ljudskim pravicam. Zato je popolnoma prav, da odstopu pa naj pride, kar hoče. Vabilo na naročbo. Vse one cenjene naročnike, ki jim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ■ ravočasno obnove. Stari naročniki izven Ljubljane naj to store potom poštnih položnic, ki so jih prejeli te dni, novi naročniki pa, ki ne razpolagajo s položnico, naj to store potom poštne nakaznice. — Vsakogar, ki pošlje naročnino, pa prosimo, da pripomni, je-li že sta* ali nov naročnik, kar Hinj-, hjibmmmi 'jmmmmmmtmmmmmmmmmmmaKmmmm srečo je zvračala na to, da je nisem nikoli umel. In jaz bi prisegel, da ni ona razumela niti besedice od govorice svojega učenega pesnika. Med njenimi pismi je eno, ki vzbuja moj stari sum. Dal sem ji umeti. da bi nalraje povsem ostal v inozemstvu, ako bi se že enkrat izmuznil rokam sodišča. Razvnemala se je, psovala me, pretila 'mi, da mi odreče svojo ljubezen, apelirala na moje sočutje, metala se pred mano na tla in me rotila pri spominu moje matere; pisala je, da !o ob misli, »da bi nikoli več ne videla svoje domovine (ne Finlandije)«, stresa ledena groza od temena do nog; vsled te misli bo umrla. Jaz pa sem se vpraševal: Čemu ta groza ob tej misli? Do danes si še nisem znal pojasniti tega. Slednjič me je sodišče oprostilo. Na banketu, ki so mi ga dali, Je nekdo — kakšna tro-rrtjal — napil Mariji, »da me je pregovorila, da sem se osebno javil pred sodiščem.« To je bilo pač prekrasno! Povrnil sem se v Genf, kjer Je bivala moja rodbina tekom moje odsotnosti. V moje veliko presenečenje sem naSet Marijo, ki Je enomer pisarila, da je bolna in v postelji, na kolodvor*, čilo, zdravo, samo malce raztreseno. Kmain sem se zooet poživel in večer ta K ena noč »Ut OJ« fitataMte z* vse, kar MttMML. Naslednjega dne sera videl, da stanujemo v hotelu, ki je bil poln študentov m lahkotnih ženščin. Ko sem poslušal njih blebetanje, se mi Je zdeJo, da razumem, kako da Je Marija našla nad tem svoje dopadajenje, da Je v tej sumljivi družbi Igrala karte in popivala. Ranila me je zoperna zaupljivost, ki je vladala tod. Marija se je izigravala napram Študentom kot »mamica« (vedno zopet njena stara igra). Z naj-slabšo žensko se Je spoprijateljila; predstavila mi Jo je; bila je to velika svinja, ki je prihajala pijana k mizi. In v tem lupanarju so bivali moji otroci Šest tednov! In mati ni videla ničesar, ker ni sama imeta nobenih predsodkov več Mn nlena bolezen — ki Je bila Minjena — Je ni ovirala, da ne bi prisostvovala sumljivim družbam teh dvomljivih ljudi! Ko sem povzdignil svoj glas, me je kar na Kratko odpravila, češ, da sem samo ljubosumen. konservativen, aristokratski... In prejšnje borbe so se znova pričele. Novo sporno vprašanje Je stopilo zdaj med najn: vzgoja otrok. Pestunja, kmečko dekle, ki ni imela niti najnavadnejšega znanja, je bila imenovana za vzgojiteljico in je zakrivila, v sporazumu z materjo, največje bedarije. Obe ženski ste bili zelo leni in ste spali radi do belega dne. Vsled tega so bili otroci obsojeni, da so bdeli utoitral v svojih DostelHcah: in ako se na vsak način hoteli vstati, so bili tepeni. Ko sem to videl, sem stopil vmes; brez posebnih ozirov sem napravil budnico v otroški izbi In z veselimi vzkliki so me pozdravili kot svojega rešitelja. Moja žena se je sklicevala na svojo osebno prostost — ki je obstojala v tem, da je uklepala prostost drugih. To me ni ge-nilo. Monomanija slabotnih in podrejenih duhov, ki hočejo napraviti enako, kar ne more nikoli biti enako, je istočasno povzročala v moji rodbini grozna opustošenja. Moja najstarša hčerka, rano dozorelo dete, je bila od vedno vajena, da je listala po mojih ilustriranih knjigah in je še nadalje vživala pravice prvorojenke. In ker nisem hotel dovoliti iste predno sti tudi mlajši hčeri, ki še ni znala ravnati z dragimi knjigami, je trdila mati, da sem krivičen. >— Vse mora biti enako, je govorila. — Vse? Tudi mera pri oblekah in čevljih? Odgovora sem zastonj pričakoval. Sledila je mesto njega takojšna obdolžitev, da sem »bedast«. — Vsakemu po zmožnosti in zaslužen ju* To za starejšo in to za mlajšo! Toda ona ni hotela umeti in tako sem bil Jaz »nehvaležen« oče, ki sem mlajšo »sovražil«. Da povem po pravici, starejša tni ie bila simpatičnejša, ker je budila v meni spomine prvih lepih dni mojega življenja in ker je postala že nekoliko raztrtnna: nemara tudi, ker je bila mlajša rojena v dobi, ko sem že pričel dvomiti o materini zvestobi. Sicer pa se Je materina »pravičnost« javljala v popolnem ravnodušju napram deci Bila Je vedno kje okrog, ako ni spala. Ostala je otrokom tuja in zato so se olčlenili mene: njih ljubezen do mene je postala nazadnle tako vs-lika, da je vzbujala v materi ljubosumnost. Da bi jo preprečil, sem dal navadno materi igrače in slaščice, ki sem jih prinašal, da jih je razdeljevala in da bi ji na ta način pridobil ljubezen otrok. Tako so resnično otroci izpolnjevali del mojega življenja in v temnih trenotkih, ako me je omalodušila moja osamljenost, me je dotikanje s temi malimi bitji zopet priklenilo na življenje in hkrati na mater. Radi otrok je bila vsaka misel na ločitev nemogoča; in to je bilo usodno zime, zakaj bil sem na poti, da se dan? popolnoma podjarmiti. IH. Posledice napada, ki sem ga naperil P1^ šancam »maskulinistov«, sem vedno bolj občutil. V švicarskih časopisih so me tako silno napadali, da mi je postalo bivanje neznosno. Prepovedali so prodajo mojih knjig in tako se; zbežal, preganjan od mesta do mesta, na 1 cosko. (Dalje rrth.) Štev. 171; NAPREJ. M mLi. Strau 3. prihrani upravi mnogo 'dela. — »Naprej '«stane za celo ieto 72 kron, za i ' iela 36 kron, za četrt leta 18 kron, n mesec 6 kron. Priporočajte in širite »Naprej« Med znanci in prijatelji, da se še bolj razširi list in ž njim socijalizem. ——.........mia m | ii iih tm i Dnevne vesti. / Etbin Kristan izvoljen v narodno predsatvništvo države SHS. Glasilo ameriških Slovencev »Prosveta« z dne 25. junija 1919 pri-B&ša naslednje poročilo iz tajništva »Jugoslovanskega Republičanskega združenja«: Brat Etbin Kristan je dobil od sotiruga Prepeluha in Golouha iz ‘ Miza sledeče obvestilo: Po nalogu iz domovine Vas mo-r£tva obvestiti, da ste izvoljen v narodno predstavništvo države SHS., v. katerem ima Jugoslovanska socialistična stranka iz Slovenije še slepce zastopnike: Sodrug Anton Kri-stan^ Čobal, Kopač, Petejan in dr. Lončar. Stranka ie močno narastla in izdaja sledeče liste: dnevnik »Na-p[ej«, strokovno glasilo »Delavec«, gasilo železničarjev »Železničar«, kmečki tednik »Ljudski Glas«, družinski list »Svoboda« in revijo »Demokracija«. Gibanje je zelo uspešno. Notranji politični boj se pripravku glavno med centralisti in avtono-mi. Na znotraj naša nova država ni konsolidarna in treba bo mno-Ho dela. Vaša navzočnost v Narodnem predstavništvu je zelo potrebna. Pripravlja se organizacija enotne Jugoslovanske socijalistične stranko, ki bo obsegala vse naše dežele. ;se notranje razmere v državi so doslej provizorične. Ljudstvo v domovini nestrpno pričakuje Vaš prihod. Brezplačna vožnja po državni železnici ukinjena. , Ministrski svet je na predlog mi-utstra za promet sklenil, da se nikomur več ne izda dovoljenje za brezplačno vožnjo po državnih železnicah v ozemlju kraljestva Srbov, Hrbtov iu Slovencev, marveč, da mo-ra vsakdo zase plačati voznino od-nosno da jo plača ono oblastvo ozi-j za čigar račun in potre- °seba potuje, no ,1 tei.na se še vedno obračajo ^fiezniki ,n korporacije na mini-trs vo za promet s prošnjami za brezplačne vozne listke, ki so pogosto priporočena od poedinih ministrstev ali drugih oblastev. Tem Prošnjam ministrstvo za promet * ozirom na zgoraj omenjeni sklep ministrskega sveta seveda absolutno ne more ugoditi. Ker pa jemlje reševanje teli prošenj odnosno obvešča-nie prosilcev ministrstvu oziroma Podeljenemu osobju veliko dragocenega in za izvršitev drugih važnih Bujnih državnih poslov potrebnega ^usa. je odredilo ministrstvo notranjih del z ukazom P. br. 25.103 z dne 5. julija 1919, da se v bodoče več ne Predlagajo ministrstvu za promet Prošnje za brezplačno vožnjo in da nobeno oblastvo ne priporoča, niti ustmeno niti pismeno takih prošenj. Po denar je šel! . T1}' sodrug Kopač! Kar popihal jo c'7 mejo. Najprej jo je ubral do rfhia, potem po Savinjski dolini in bo dravski dolini do Maribora na-M tam pa smuk čez mejo v Nem-po Avstrijo. Pot je torej jako sumljiva; očividno nas je hotel preslepiti, doda mi srno ga »pogruutali«. Šel je namreč res v Nemško Avstrijo, ali njegov pravi namen je pa bil Beta Kun, Rusija. Sam sem ga zasačil na železniški postaji v Ljubljani in silil sem vanj, da mi pove, kam gre, a •zvedel nisem. Zdela se mi je pa stvar sumljiva bolj in bolj, ker me je tako odpravljal, dasi je še manjkalo celo uro do odhoda vlaka. Poslovim Se in se skrijem za steber. In res! Komaj sem bil v svojem skrivališču, *e pripelje voznik poln voz lesenih, *hočno okovanih kovčegov, ki so Bili menda vsi prazni, ker jili je Ulanec na Kopačevo povelje kar sam Pometal z voza. Kopač je hlapcu stisnil skrivaj v roko 1000 K napitnine, r tem se je poslovil, in ker ga še da-r*s ni domov, verujem in sem pre B^čan, da se koplje v Ljeniuovem ^narju tam kje v boljševiškeni raju. Le ne verujete meni, pa berite ‘Jugoslavijo«, ki vedno piše samo ^snico. Drobno. Prehrana Jugoslovanov na naju. Prejeli smo: Odbor za pre- ■ N •Jjiiio Jugoslovanov na Dunaju od- ■ ..Kia živila tamkaj živečim držav- j Piloni Jugoslavije po naslednjih i ,ei'ah; fižo! v'.3 vrste po 8 K, za : medtem ko se ga prodaja v Za- j Hebu po 1 K 50 vin.; jajca po 1 K 50 in med njimi je 10% pokvarje- > nih, moka se pa prodaja po 10 K kg. Tako se podpira pri nas znotraj ta zunaj države to kužno anarhijo v trgovini! — Tehtnica za dojenčke. Poverjeništvo za socijalno skrb nujno potrebuje tehtnico za dojenčke za oskrbovalnico za dojenčke na Jesenicah. Kdor bi lehko odstopil proti primerni kupni ceni tako tehtnico, naj pošlje ponudbo na poverjeništvo za socijalno skrb ali pa se zglasi osebno na poverjeništvu, deželni dvorec, 2. nadstropje, soba št. 127 vsak dan od 10. do 12. dopoldne. Čc bi bil pa kdo tako blagohoten, ua brezplačno daruje tehtnico, temu se poverjeništvo za soc. skrb že vnaprej najtopleje zahvaljuje. — Zidani most. 20. julija 1.1. smo izgubili našega vrlega sodr. Martina Koritnika. Udeležencem njegovega pogreba naj bo tem potom izrečena najiskrenejša zahvala, posebno še zagorskim sodrugom. Pokojni je zapustil ženo in 7 nepreskrbljenih otrok. Obračamo se na naše sodru-ge s prošnjo za prvo pomoč nesrečni družini, ki se naj pošljejo na kraj. skupino spl. žel. org. v Zidanem mostu. — Slovensko farmacevtsko društvo vabi svoje člane, da se udeleže sestanka, ki se vrši v četrtek, dne 31. t. m. ob 20. uri v restavraciji »pri Roži« v I. nadstropju. — Društvo odvetniški!« In notarskih uradnikov za mariborsko okrožje je imelo dne 20. julija 1919. ustanovni občni zbor v Mariboru ob številni udeležbi. Pisarnovodja Franjo Moreše otvori zborovanje. Predsednikom zborovanja se izvoli pi-sarnovodja Dragotina Gilčvert, ki obširno razpravlja o ciljih društva. Med drugim izvaja: Odličen goriškl odvetnik g. dr. Tuma je napisal nekoč v »Slovensko Pisarno« poduč-ljiv članek, v kojem bodri odvetnike k zanimanju za razvoj njih uradnikov in slednje k vstrajni organizaciji in stanovski izobrazbi. Zapisal je stavek, ki je za marsikaterega nazadnjaškega šefa podučljiv: »Jaz vidim v svojem pisarnovodji sodelavca, da se zamorem ž njim posvetovati in mu ni treba ukazovati, kakor podložniku. Treba pa ga je temu primerno plačevati. Čeravno so gc-riški gg. šefi plačevali že pred volno pisarnovodjem K 250 do 400 K mesečno in temu primerno tudi ostalo uradništvo, so njih pisarne vendar cvetele. Da se ni italijanski imperi-jalizem polastil naše solnčne Gorice, bi ista sedaj tudi v tem oziru prednjačila razvoju naše organizacije. Po naštetju vitalnih potrebščin in njih cen pred in po vojni, omenivšt malo vrednost današnjega papirnatega denarja, preide govornik na razmerje med starim in novim tari-fom ter dokaže, da so zahteve odvetniških in notarskih uradnikov iz celjske rezoluciie z dne 23. aprila 1919. po vsem opravičene, kar dokumentirajo dnevniki pisarniških izdelkov. V nekaterih pisarnah še te moderne in praktične ureditve ni, zato naj se nemudoma upelje tak dnevnik, ki kaže vse delo in zmožnosti uradništva. Predsednik odvetniških in notarskih uradnikov v Celju g. Ignac Založnik, oriše bedni položaj celjskih tovarišev, ki jih je dovede! do sklepa, da stopijo v siavko, dokler ne bodo šefi uvideli opravičenost tega eksistenčnega boja. *— Po daljši debati, koje so se udeležili tudi pisarnovodje Josip Cilenšek, Franjo Moškon, Karol Troha. Martin Planinšek, Stefan Dergas. Franjo Hrušovar, in drugi so bile soglasno sprejete že objavljene rezolucije, katere se predložijo vladam v Bel-grad in Ljubljani ter odvetniškim hi notarskim zbornicam. Novi odbor je bil soglasno izvoljen. Dragotin Gilčvert, predsednik; Štefan Dergas. tajnik: Franjo Moškon, blagajnik; Franjo Moreše. Pavla Rebol. odbornika; Martin Planinšek, namestnik; Anica Čelan, namestnica. — Nadzorstvo; Hinko Krištof, pisamo-vodja v Ptuju; Jos. Lorber,vpisarno-vodta v Slov. Bistrici. —- Članarina znaša mesečno za redne člane z plačo nad 600 K 4 K. od 400 do 600 K 2 K, pod 400 K 1 K, podporni člani mesečno K 4, ustanovniki enkrat za vselej K 100. Visokošoicem — tehnikom in abitunjentoin. Poziv v rudarske in keaiiške študije. Na jesen tega leta se otvorta na tehniški fakulteti v Ljubljani prva dva letnika oddelkov gradbeniškega, (elektro-) strojniškega, rudarskega it! zemljemerskega. Glede nadaljnih' oddelkov ni šc veljavnih določil, vendar ni pričakovati, da bi se že letos osnoval kemiški oddelek. V doglednem času se imajo sestaviti izpitne komisije tudt za II. državni izpit, tako da se absolventom tujih šol omogoči zaključitev študijev s polaganjem sklepnih izpitov. Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 3. julija 1919 izdala ustanovilo za tehuiško-visokošolske fonde in je novozasnovaui tehniško-visokošolski- študijski fond namenila v prvi vrsti za ustanove slušateljem tehnških visokih šol. Naravno je, da se podeljujejo ustanove najprej onim slušatelje, ki morajo študirati v tujini, dokler se njih stroka aii letnik na domačih tleli ne predava. Znano je, da nam vobče manjka inženirjev, pokazalo se je še posebej izredno pomanjkanje na strokovnjakih za naše rudnike in plavžarne. Mnogo rudar-sko-uradniških mest je ostalo nezasedenih, le s težavo je mogoče upravljati podjetja, poslovanje rudarskih uradov je sila otežkočeno. Pomanjkanje montanisfov je tem občutneje, ker je naša država bogata na podzemeljskih zakladih, na premogu in rudah. Jugoslovani so se dosedaj le v prav pičlem številu posvečali rudarskim študijem, čemur je bil poglavitni vzrok pač ta, da so bila skoro vsa rudniška podjetja v tujih rokah in so se nastavljali le tuji inženirji. domačini pa so se pripuščali le k težkemu delu knapa in težaka. Položaj se je spremenil in treba je, da vzamemo v lastne roke vodstvo in upravo domačega rudništva in plav-žarstva. Težave, ki jih povzroča naši upravi pomanjkanje veščakov-montanistov je napotilo deželno vlado, da je po iricijativi podpredsednika gospoda dr. Žerjava zapečeta akcijo tehniških fondov. Nujno potrebno je, da se razmere v rudarski stroki predrugačijo in da se naši vi-sokošolci v čim večjem številu odločijo za rudarske in plavžarske študije, v kar se prvo- in drugeletnikom nudi prilika na ljubljanski tehniki. Da pa se odpomoretemunedostatku zev krajšem času, sc poživljajo slušateljl-strojniki, tla prestopijo v drugi letnik rudarskega oddelka, oziroma, če so položili I. državni izpit, v tretji letnik rudarske visoke šole v Pribramu. Tako bi imeli že po dveh" letifi več novih absolventov-rudarjev. Slušatelji višjh letnikov rudarske visoke šole v Pribramu naj se v prvi vrsti upoštevajo za državne podpore oziroma ustanove. Ker je treba priglasiti število slušateljev iz Slovenije v najkrajšem času, da se jim zasigura prostor na visoki šoli v Pribramu in ev. na drugih rudarskih visokih šolah, se poživljajo vsi akademiki, ki nameravajo v jesen v Pribram ali sploh na tujo rudarsko šolo, da se nemudoma prijavijo kuratoriju za teh-niško-visokošolski tečaj v Ljubljani. Med akademskimi poklici se je dosedaj z naše strani zanemarjala osobito tehniška kemija. In vendar moramo misliti na razvoj in napredek kem iške industrije. V tehniški kemiji nimamo danes niti toliko predstavnikov, da bi mogli z njimi zasesti !e najpotrebnejša mesta. Želeti bi bilo, da se vsaj nekoliko naših abiturijen-tov zglasi za kemiško-tehnške študije v inozemstvu, ker na domači fakulteti ni kem iškega oddelka. Tudi slušateljem-kemlkom je najprej treba zagotoviti sprejem in prostor na tujih’ šolah. Zato se vabijo abiturijen-ti. ki se hočejo z vnemo posvetiti tehniški kemiji, da se nemudoma prijavijo pri kuratoriju radi zagotovitve prostora. Istočasno naj bi pa priglašeni montanisti in kemiki, ki potrebujejo podpor ali ustanov iz javnih sredstev, uložili tudi svoje primerno opremljene prošnje za delne aH celotne ustanove pri kuratoriju za tehniško-visokošolski tečaj. Kuratocrij bo te prošnje odstopil upravni komisiji tehniško-visokošolskih fondov, kakor hitro se ta komisija konstituira. Socialistično gibanje v Macfdoniji. Socijalistično gibanje in borba macedonskega proletarijata ste se začeli že leta 1894. že tedaj — pod najkrutejšim Abdul-Hamidovem režimom — ie bila ustanovljena v Velesu socijaiistična organizacija. Delovati je morala takrat pod firmo »nedeljske šole« in morala tajno propagirati snrbalistične ideje med ma-cedonskiin proletarijatom. To delo veleških sodrugov ni ostalo brez posledic. Najboljši dokaz temu je, da je bilo več socialističnih agitatorjev vsled svojega dela za socijalizem, prisiljenih izseliti se na Bolgarsko. S tem je v istem času prenehalo vsako javno socijalistično delo v Macedo-niji. Sele leta 1905 je bilo s pomočjo bratske bolgarske stranke obnovljeno socijalistično delov mie in propaganda v MacedoniJ. Rezultati so se kmalu pokazali in v v*eh večjih mestih kakor v Solunu, Bitolju, Škoplju, Stipu, Velesu in drugod so se osno- vale sindikalne in politične organi« zacije. Po padcu Abdul-Hamidovega režima (1. 1908) je bilo dano delavskemu gibanju več možnosti za aktivnejše delo, in :ega leta se je izvršilo tudi že več stavkovnih gibanj v svr-ho izboljšanja delovnih pogojev. Naslednja leta do prve balkanske vojne, je gibanje s pomočjo srbskih sodrugov neprestano in vidno naraščalo. Vsako leto so se vršile v vseh večjih mestih majske slavnosti in izhajalo je tiidi več socialističnih glasi! v bolgarskem in srbskem jeziku. Ker je bila Macedonija od 1. 1912 ves čas stalno bojno pozorišČe, je bilo izključeno do zadnjih dni vsako aktivno socijalistično gibanje. Sedaj" se je vsled dela komunističnih' agitatorjev to gibanje obnovilo. Po vsej Macedoniji se ustanavljajo komunistične strokovne in politične organizacije, ki privlačujejo široke mase, katere je slab položaj prisilil se socialističnemu razrednemu boju pri-družti, v socijalistične vrste. Vodstvo »Socialistične Radničke Partije Jugoslavije (komunistov)« je poslalo v Macedonijo sodruga Vlado Ostojiča, ki ima po vseh večjih krajih' shode. Po njegovih poročilih se delavstvo v taki množini pridružuje socijafl-stičnemu gibanju kot še nikdar po- preje. 1 : "jfc' *»»h16- :• ?},-?£. W'> Strokovno gibanje. Tržič. V soboto, dne 2, avgusta ob 3. popoldne se vrši strokovni shod čevljarjev v Tržiču. Na shodu poroča sodr. Petejan iz Ljubljane. Seja strokovne komisije se vrši v četrtek 31. t. in. ob pol 6. pop. v Selenburgovi ulici St. 6, II. nadstr. Vsi člani so naprošeni, da se te seje gotovo udeleže. Odbor osrednjega društva kemičnih delavcev ia sorodnih strok ua Slovenskem ozemlju v Ljubljani ima svojo sejo v soboto, t. J. 2. avgusta ob pol 6. uri zvečer v društvenem prostoru (pri Mavseriu) Novi Vodmat. K seji se poživlja tudi zaupnike in zaupnice tukajšnjih podružnic, spadajoče v osrednje društvo kemičnih delavcev. Želi se polnoštevilna in točna udeležba. Vestnik »Svobode*. Splošna delavska zveza »Svoboda« v Ljubljani sklicuje dne 24. avgusta t. 1. v dvoran: Mahrove šole v Ljub bani ZVEZNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo kontrole, poročilo delegatov o delovanju podružnic. Volitev odbora. Predlogi. Vse podružnice naj pošljejo imena in naslove izvoljenih delegatov najkasneje osem dni pred zveznim zborom, ravno tako vse samostojne predloge na zvezno načelstvo v Ljubljani. Vse kar se tiče delegacij Je razvidno iz društvenih pravil. DražH Štefan, t. č. predsednik. Vehovc Jakob, t. č. tajnik. Iz Slovenije. Vrhnika.f Nekateri tukajšnji Inteligentl od JDS. so se nas prav hudo ustrašili. Zato so namerili na nas svojo sekiro, ki se je pa seveda prav nič ne bojimo. Kako pa ti ljudje zavratno in hinavsko delajo, je razvidno iz naslednjega slučaja: Tukajšnjemu posestniku g. Orositu se je sekvestri-ralo njegovo imetje. Mi se za gosp. Orosita prav nič ne potegujemo, konštatirati hočemo le delovanje teh slavnih gospodov liberalcev. Torej: g. Orositu se ie sekvestriralo imetje s pretvezo, da je madžarski konfi-dent bivše Avstrije, kljub temu, da je rojen v Sloveniji, in živi ves čas na Vrhniki. Čudno pri vsej stvari je le to. da i; mo pri nas še več tujerodnih državljanov, ki imajo pa popoln mir pred na-o gospodo. Morda bo le res, da bi radi gotovi ljudje, ki imajo preveč denarja, svoje dobičke izpremenili v — Orositovo hišo. Šmartno pri LltHf. Tudi tukajšnje delavstvo tovarne usnja je izkazala svojo proletarsko solidarnost z udeležitvijo na zadnji splošni stavki. Nikdar ne bomo pozabili, kako se je nekdaj ravnalo z nami. Pozabili pa tudi tega ne bomo, kako se hoče z delavskim razredom ravnati sedaj v »svobodni« in »demokratični« Jugoslaviji. Medtem ko imajo po drugih obratih že zdavnaj vpeljan osemurni delavnik, smo pri nas še primorani opravljati delo deset in tudi več ur. O kakem delavnem reuu še Sploh hi govora. Zatorej se obračamo do obrtnega nadzornika, da obrne posebno pažnjo našemu obratu. Toliko za danes, prihodnjič kaj več. Hrastnik. Ker smo bili šele sedaj opozorjeni na poročilo resnicoljubnega laži-demokratskega glasila »Slovenski Narod« z dne 21. t. m,, v katerem je pljuvalo žveplo in ogenj na stav« kujoče železničarje v Ljubljani, moramo pokazati, kake laži se poslužuje v boju proti delavstvu. Da bi dokazalo svetu, da v Ljubljani menda sploh ni nihče stavkal, je prineslo debelo laž, da so se shoda in obhoda v Ljubljani udeležili tudi delavci Iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Gospodje od »Slov. Naroda« naj bi raje prišli v te naše industrijske kraje hi videli bi, kakšne manifestacije so tu bile. Če bi bili manifestantje v Ljubljani, bi ne mogli biti v Hrastniku. To pa bo menda tudi »Slov. Narod« mogel razumeti. Z lažmi pri nas ne boste ubogi »Narodovci« opravili ničesar, kvečjemu pri zvezarjih, Rajheuburg. Naše delavstvo se je tudi udeležilo mednarodne splošne stavke, kljub temu, da se je za strankin sklep šele pozno izvedelo. Z velikim zanimanjem smo pričakovali natančnejših poročil, ki smo jih dobili šele na prejšnji dan, to je 19. t. m. Takoj so bile obveščene delavske skupine na Raštanju, clglarni in drugod. Na sestanek, ki smo ga bili že prej objavili v »Napreju« so prišli tudi kmetje in mnogo žena. Sodrug Danko jim je tu opisal pomen stavke ter. ljudem obljubil, da se v kratkem vrš! shod, katerega si že dolgo želimo. Na oba dneva stavke je počivalo vse delo. Stavkalo je nad 400 delavcev. Zgornja Polskava pri Pragerskem. Pri nas imamo šolo, katero vodi g. nadučitelj S. Sola je v prav za« neniarjenem stanju. Ob polomu Avstrije je bila zaprta skoraj cel mesec, ker je bil g. nadučitelj narodni svetnik ali nekaj enakega. Potem so odstavili učiteljico. Zato se ie morala sola vršiti samo vsaki drugi dan. tudi, ako gč. učiteljica nima časa, so otroci lahko doma. — Kje so tu oblasti in šolski nadzorniki, da napravijo red? Ali se tako skrbi za prepotrebno izobrazbo iu vzgoja naših otrok?! Kakor se sliši, bi bil rad g. nadučitelj tudi župan ali gerent občine, kakor je to slučaj na Spodnji Polskavi, kjer žena g. nadučitelja, ob enem gerenta ali župana, kot učiteljica uči otroke v stanu, ki je za uk prepovedan! Takšne so torej razmere pri nas. Kje ie šolski zakon in kje postave in nadzorniki, da se potem ue boste čudili ia govorili, da naša mladina pešal? Železna Kapla. Dobro so nam še v spominu grozne muke, ki smo jih pretrpeli za časa petletne dolge vojne. Izprevideti je moral vsak, kako grdo je kapitalizem mesaril vse narode sveta. Sedaj je kapitalizmu začela teči v grlo voda. Svetovni proletarijat je stopi! na plan in zaideva socijalizaciio človeške družbe. Vzšla je luč, proletarijat se probuja in zaideva svojih’ pravic. Delavski razred je nastopil odločno pot revolucij, narnega razrednega boja. Vzdramite se vsi oni, ki se pustite še varati od meščanskih, kapitalističnih strank! Delavci, kmetje! Združite se v močne organizacije, da bomo pripravljeni na veliki trenotek, ki pride, — dan so-cijalnega odrešenja. Vsak delavec 7 organizacijo! Ta mu bo pomogla lil izboljšanju njegovega ginotenga položaja in mu nudila prepotrebno izobrazbo. Delavskih organizacij se kapitalisti boje in morajo jih uva-ževati. Delavec noče biti več sredstvo v rokah kapitalizma. Svojih pravic hoče, svojih človeških pravic! In samo socijalno demokratična stranka je delavska stranka, ki se neizprosno bori za naše pravice proti kapitalizmu! Delavci na plan! Ustanovimo takoj svoje organizacije politične in strokovne, kot so že ustanovljene povsod na Slovenskem ! Maribor ia delo v-\ zadružnem polju. Maribor, 25, julija. Včeraj so se tu izvršili važni dogodki, ki bodo dalekosežnega pomena za gospodarski razvoj slovenske bivše Spodnje Štajerske in Koroške. štajersko gospodarsko društvo »Votksheim« je na včeraj sklicalo izredni občni zbor, na katerem so se prisotni člani pod predsedstvom • -druga Antona Pohla, ravnatelji konzumnega društva iz Gradca, teme!" to nasvetovali o nalogah in delž S trati 4. NAPREJ. stili, ki jih jim kaže sedanja doba. Pri volitvah v načelstvo so soglasno izvolili načelnikom »Štajerskega gospodarskega društva »Ljudski dom« sodruga Antona Kristana iz Ljubljane, v načelstvo pa še za blagajnika sodruga Viktorja Grčarja, učitelja iz Maribora ter sodruga Filipa Uratnika kot kontrolorja. V nadzorstvo so bili soglasno izvoljeni: ss. Štefan Dražil, Mici Urbančeva in Josip L!dovč. Štajersko gospodarsko društvo »Ljudski Dom« je zadruga, ki se peča z nakupom in oddajo živil in sploh vseh potrebščin za gospodarstvo, z gostilniškimi posli, z bančnimi transakcijami itd. Zadruga poseduje v Mariboru dve veliki dvonadstropni hiši, v kterih se nahaja velika restavracija, konzumna prodajalna, krojaška delavska delavnica itd. V eni teh hiš je tudi delavsko mariborsko tajništvo ter društveni prostori mariborskega delavstva. Novo načelstvo pod vodstvom sr>dr, Kristana bo vse storilo, da sc zadruga še vse bolj povzdigne ter svoje delovanje še vse bolj razvije. Zaupniki mariborskega delavstva so pritrdili soglasno tozadevnim sklepom. »— Isti dan se je vršila tudi konferenca zaupnikov, ki je sklenila, da se otvori v najkrajšem časa prva konzumna prodajalna »Konz. društva za Ljubljano in okolico« v lasali Štajerskega Gospodarskega društva«. Člani graškega konz. društva filiala Maribor prestopijo kot člani ljubljanskega konz. društva. Na tej konferenci so se odobrili tudi sklep! glede otvoritev filial v Pragerskem, v Št. Lovrencu na Pohorju ter v več krajih mariborske okolice. Maribor bo centrum dravske doline v zadružnem pogledu. Kot vesel pojav in poroštvo za uspešno delo je označiti izvršeno dejstvo, da se je delavsko tajništvo v Mariboru tako preosnovalo, da bo povsem odgovarjalo potrebam delavskega mariborskega mesta. Soc. dem. delavstvo Maribora in okolice se je strnilo ne glede na narodnost v kar najtesnejše vrste! Geslo Je: Vse za dobrobit delavskega ljudstva. Upamo pa, da bomo v kratkem mogli poročati še o daljšem napredku, ker konference in razprave, ki jih že teden dni po naših krajih vrši z zaupniki delavstva sodr. Anton Kristan, niso Se zavržene, so pa v zelo ugodnem razvojnem teku. Industrija. Zastopana je v tovarnah kovinarske industrije, strojne in prometne industrije, kamnošeške, lončene in steklarske, lesne usnjar- ske in tekstilne industrije. Nadalje j se nahajajo tudi tovarne za izdelavo j obutev, papirna in tobačna tovarna j ter tiskarska in kemična industrija. ! mu brata i: kone samo slučalno — ,-ano — brzda vzame v 'ar Hi Jugoslovanske čete zanuste Celovec. »Slovenec« z dne 30. t. m. poro- odločila, Agitirajte za naše časopisje! Gospodarstvo. Žetev v Črni gori. Po poročilih' iz Crne gore bo znašal donesek žetve okoli 5400 vagonov. Za prehrano prebivalstva je potrebno najmanj 7700 vagonov. Na ta način se mora računati z deficitom 2500 vagonov, ljudske prehrane za Črno goro. Vloge na Centralno upravo sa tr-govačkl promet sa Inostranstvom v Beogradu. Še zmiraj se pojavljajo slučaji, da se vlagajo prošnje za izvoz direktno v Belgrad, četudi je prosilec iz območja podružnice Centralne uprave v Ljubljani. Opozarja se, da se odslej naprej prošnje, ki se vlože direktno v Belgrad od Centralne uprave ne bodo reševale, temveč pošiljale prej podružnici v izjavo. Vsakemu interesentu le tedaj v lastno korist, da se obrača v vseh zadevah na podružnico v Ljubljani. Vse prošnje na ta urad morajo biti kolekovane. Gospodarski položaj Bačke, Banata in Baranje. V naslednjem prinašamo poročilo o gospodarskem položaju Bačke, Banata in Baranje, da informiramo naše čitatelje o tem delu naše države. Poljedelstvo. Površina: njiv 2,555.900 hektarov, vinogradov 57.800 hektarov, vrtov 140.800 hektarov, pašnikov 381.000 hektarov, gozdov 704.000 hektarov, trstja 48.200 hektarov. Letni pridelek: pšenice 12,235.000 K, rži 640.000 K, koruze 21,144.060 kron. krompirja 3.507.000 K, sladkorne repe 7,050.000 kron. Vina sc pridela 785.300 hektolitrov, katera množina znači vrednost od 27,000.000 K. Sviloreja. V okoli 1023 občinah se bavi 60.000 rodbin z gojenjem svilenih bub. Pridela se letno en milijon kg zapredka v vrednosti od 2,000,000 K. Živinoreja. Rogate žiyine je okoli 800.000 glav, 500.000 konj, 1500 oslov, 1,500.000 ovac, 16.000 koz in 1.200.000 prašičev. Trgovinske rastline. Deteljo se seje na površini 25.000 oralov, lan 400 oralov in riž 1136 oralov. Ca iz Maribora: Ententa je da zapuste jugoslovanske čete aa nes ob 24. uri Celovec. Celovec zasedejo nemško - avstrijske čete. Družba sv. Mohorja je svoje stroje in zaioge poslala v Sinčo ves, Pliberk iti Prevalje. Na Koroškem se izvrši plebiscit. MINISTRSKA KRIZA. LDU. Belgrad. 29. Odlašanje rešitve ministrske krize je v zvezi s potovanjem ministrskega predsednika Stojana Protiča v Zagreb. Mnogo odvisl od tega, kake uspehe bo dosegla Protičeva pot v Zagreb, Danes potuje minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič v manastlr Jazak. kjer se sedai mudi regent prestolonaslednik Aleksander. Regent bo sprejel miniftra Pribičeviča v posebni avdijenci ter izgleda vse, da bo od te avdijence odvisen na-dalini razvoj ministrske krize. V vče;c.jšnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da celopupna vlada odstopi. Da-li se ta sklep izvrši. še ni gotovo in je odvisno od rezultata potovanja ministrskega predsednika Protiča v Zagreb in od razgovora ministra za notranje zadeve Pribičeviča z regentom. NEMIRI NA RULGARSKEM. LDU. Berlin, 29. (DunKU.) »8 Uiir Abendblatt« poroča iz Bukarešte: Bulgarija je pred hudimi nemiri. Zadnje dni so bile v vseh mestih krvave demonstracije, pri katerih so zahtevali proglasitev sovjetske re* puV.ikc v Bulgariji. STAVKA BERLINSKIH BRZOJAVNIH DELAVCEV KONČANA. LDU. Nauen, 29. (Brezžično.) Stavka brzojavnih delavcev v Berlinu se je končala. Med višjim poštnim ravnateljstvom in vodstvom organizacijo brzojavnih delavcev sc je dosegel sporazum, da se vzpostavi razmerje pred 21. t. m., nakar so brzojavni delavci sklenili, da prično z delo mv torek zjutraj. ODGOVOR MADŽARSKE. LDU. Budimpešta, 29.^ (DunKU.) Ogrski dopisni urad poroča: Na izjavo entente, da se v ogrsko sovjetsko vlado ne bo pogajala, je sovjetska vlada izdala poziv proletarijatu sveta. GIBANJE ČRNCEV V AMERIKI. LDU. St. Germain, 29. (DunKU.) »Chicago Tribune« in »New York Herald« poročata soglasno, da je plemenska stavka v Ameriki dosegla višek. Črnci se zbirajo na shodih in zahtevajo popolno enakopravnost. V, Chicaou so nastali nemiri, v katerih sta bila ubita dva črnca, ranjenih pa Je bilo več kot 50 beiokožcev in črncev. ■ ' UPOR V ARHANGELSKU. LDU. 'Amsterdam, 29. (DunKU.) »Dailv Chronicle« poroča o uporu, ki Jo izbruhnil pri Arhangelsku med britanskimi četami. Kakor se kaže, je boljševizem okužil okoli 2000 mož. Štirje britanski in trije ruski častniki so žrtev tega upora. WlLSONOVE TEŽKOČE. LDU. Washington, 29. (Brezžično. Kakor se zatrjuje v ameriških parlamentarnih krogih, Je predsednik’ Wilson popolnoma preverjen, da bo senat ratificiral tako mirovno pogodbo v celoti, kakor tudi določbe glede zveze narodov. V vsakem slučaju predsednik ne bo sprejel nobenega kompromisa in trdno odločen, zastopati svoje stališče, da ima mirovna pogodba obveljati v celoti brez pridržkov. Mogoče Je, da bo V/ilson nastopil svolo turnejo predavanj prej, kakor Je nameraval prvotno. VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET. LDU. Lyon, 29. (Brezžično.) Vrhovni zavezniški svet je zboroval v pondeljek zjutraj v 0Tsaysk palači. Predmet posvetovanja je bil predlog predsednika italijanske delegacije Tittonija, o katerem so se pogajale že posamezne delegacije med seboj n po katerem naj se obnove medza-vezniške gospodarske organizacije, kakršne so poslovale tekom vodne. Svrha teh organizacij je bila, tf&kor znano, zagotoviti nadzorstvo in pravično razdelitev najpotrebnejših' sirovih in produktov. Ta problem :',elo težaven in razprava o njem se , bo nadalievala najbrže v obliki po- gajanj med posameznimi delegacijami. — Vrhovni svet se je bavil v tej seji z vprašanjem zahodnih poljskih mej in je imenoval komisijo, se-stoiečo iz častnikov raznih držav, k! bo določila te meje na licu mesta. Seja se je nadaljevala v ponedeljek popoldne. Ob istem času je zborovala komisija za poljska vprašanja, kakor tudi komisija za otočje Spitz-bergov. EVAKUACIJA TEMEŠVARA. .. LDy-' remešvar, 29. Poveljnik banatskih čet, konjeniški polkovnik Branislav I ontk'jevič, in načelnik < žav potrebni deli strojev, potreJfl--orodje, pomožni materijal za proizvajanje ter potrebne surovine, v likor bi jih ne bilo v državi, marveč se morajo vpoštevati v prvi vrst prejšnje razmere in položaj, v katerih so se nahajala industrijska podjetja v gotovih naših ozemljih, dokler je obstojala bivša avstro - ogrska monarhija, v katero so spadala. Vsled tega sem na temelju člena 273. carinskega zakona sicer pustu še nadalje v veljavi odredbe glede omejitve trgovine z neprijateljskim* državami, vendar pa določil, da se. dopusti uvoz: za dele strojev, za ves pomožni materijal za produkcijo, ter za potrebne surovine, v kolikor^ 31» v državi ni dobiti, če jih uvažajo industrijci sami za potrebo lastnin podjetij, ne glede na to, odkod so se uvozili in po katerem potu so prišli« Da se to pravilno izvrši, je treba, da si vsak industrijec, ki potrebuje, uvoz kakršnegakoli izmed naštetih predmetov, preskrbi potrdilo svoje industrijske zbornice, v katerem mora biti označeno, s katero panogo produkcije se bavi. Razven tega je za vsak posamezen primer uvoza predmeta doprinesti potrdilo industrijske zbornice, da so našteti uvozni predmeti za obrat^ te industrije potrebni, ako ni mogoče, da se to s splošnim potrdilom enkrat za vse.el potrdi. Pri uvozu potrebnih surovin za proizvajanje kakor tudi potrebnega pomožnega materijala za to svr-ho je treba predložiti uvozni carinami potrdilo ministrstva trgovine in industrije kot dokaz, da se doticni predmeti v našem kraljestvu ne morejo nabaviti. Sicer ni potrebno za uvoz nikako drugo odobrenie ali dovoljenje. Uvoz poljedelskih in rokodelsK>n priprav in orodja, bodisi da lih uvažajo posamezniki, ki se pečajo s poljedelstvom in rokodelstvom, bodisi, da jih uvažajo njihove zadruge in druge organizacije, je ravnotako dopusten brez ozira na države, iz katerih ti predmeti prihajajo. # Na ta način smejo industrijci. kmetovalci in rokodelci uvažati predmete za svojo potrebo iz vsake države in tudi po potih, ki bi bili za* tvorjeni za trgovino samo, če jili sami uvažajo. r-m • • prevzamem M a g o Za uvoz m izvoz tero imam vedno v zalogi.-— Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z !*• referencami. ImpOft lil exporf FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21. mm : reglsfrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 8. do 6. ih« popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih Rentni davek plača druStvo iz svojega. Obresti se kapitnlizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 II2 milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.