Posamezne Številke* Navadno Din 1'—> ob nedeljah Din Ji*—• .TABOR* ob*i» w«k,a, pa zavrt j njo toke k lenobi. Da, so Vsaj aadnje preprogi, bi bilo treba -vselej natanko ftogstfnti, (kdo je pokreben;krt vretle« noC te gotovo ne spadajo ljudje. nesejo idelaiti. Takih pa, je med RrMrposefelfanj navadno zetenvnogo. Tudi podlpore nflt-Petit Parjene' poroča, da je zriarii ameriški finančnik Morgan odpotoval, v London, da se pogaja s tamošnjim? bančniTrii1 krogi. Pol poročilu »Newvoršk TTeraldar 'j© Morgan izjavil, da se bodo ariieriškfhatiklrjj v izdatni meri udeležili podpsovanja posojila 800 milijonov zTatlh feniarli Nemčiji, a. le pod pogojem\ da se zavezniki in Nemčija simrazivmejo- glede tari -vedbe ftiaorta izvedencev. r**l!‘ j pretarana. Uvaževati je tudi treba, da' smo imeli seidaj zimo, torej tisto dobo, 'ko je v mnogih obratih tudi pri rednem' poslovanju manj dola kakor v polet-em: času. Kor jo zime konec, bode že vsled tega dobil delo marsikateri delavec, ki go, je 70 svjetskjh pisaca« (glej gornjo notico) jo mogoče dobiti pri našem uredniku Božidarn Borku, ali pa naj se zanimlanci obrnejo naraiuiost na izdajatelja g. Ljubo W i e s u e r a, književnika, Zagreb', Pantovčalk br. 4. Pri H. Borku 'c n v razpolago še nok,aj. 12- opaziti nobenih znakov, ki bi pričali, da je postal pokojni žrtev kakega zločina, se je najbrž ponesrečil. — K umoru pri Sv. Barbari. Kot ubijalci gostilničarja Jakoba Krinerja so 'bili doslej od orožnikov aretirani Karl Škofič, Franc Rajšp in Franc Kocbek, pd. Gučkov. Zasledujejo pa še več drugih, ki so sc udeležili pretepa. — Pretep v Makolah pri Sl. Bistrici. De 21. tm. na velikonočni pondeljek) se je v gostilni Jožefa Doberšeka v Makolah pri Slov. Bistrici vršil hud pre tep, pri katerem' je. bilo okoli 15 oseb več ali manj težko ranjenih, Francu Doberšeku pa so s koli in noži popolnoma razbili lobanjo. Storilcev še niso izsledili, zaprtih jp osem osumljencev. Makole so znano gnezdo pretepačev, v zadnjem času pa j.e bila celo odp-* vi jena tam-o.šnja orožniška postaja. . . — Opasna ljubezen z vdovo. Pred sodiščem' v Banji Luki se je vršila te dni porotna, razprava proti kmetu Kosti Mandiču, ki je umoril delavca Boško Jer-tničn. Nek« zimske noči je Mandič potrkal na okno pri lepi vdovi Gospavi Bjeloševič v Ljubljanici. Trudna vdova je takoj spoznala svojega ljubega ter ga vzela k sebi v posteljo. Zjutraj pred zarjo pa je spot -nekdo potrkal. V koči je vladala grobna, tišipa. Trkanje pa jo posta j.alp \-edno močnejše, takda sta začela zaljubljenca vstajati. Tedaj pa se je skozi razbito okno potegnil Boško ter prišel prav do postelje. Videč, da z ljubljeno vdovico že nekdo drugi uživa ljubezen, je napadel -zaspanega Kost o Mandiča In ga začel. pretepati in davi ti. V temi je potegnil Mandič izpod vzglavja svoj nož in ga porinil napadalcu med rebra. Boško Jerinič je imel še toliko moči, da je zapustil soho, zunaj pa se je nedaleč od hiše zgrudil mrtev na. zemljo. Sodišče je Mandiča o-prostilo, ker je ravnaj v pravičnem silobranu. — Umor za pol litra vina. V Čakovou se je pripetil zločin, ki je plod moralne pokvarjenosti, in surovosti tamkajšnje mladine. Kmečki fant Vinko Kukovec je bil že dalj časa, skregan z desetletnim-.dečkom Gjuromi Novakom’, ker ni vedel kako bi se maščeval nad njim, je pregovoril J51et,nega Martina Horvata, -naj Novaka zabode z nožem. Za to uslugo mu je obljubil 50 dinarjev in vina. Ob priliki nekega pretepa v gostilni je Horvat ranil Novaka zelo globoko v prsa. Prepeljali so ga v bolnišnico, kj bo najbrž podlegel. Kukovca in Horvata so zaprli, — Požrl svoj zob. Pred sarajevskimi sodiščem se je vodila, razprava zaradi tožbe nekega hišnega posestnika proti najemniku, staremu penzijopistu, radi' najemnine. Ker lastnik nikakor ni hotel uvaževnti raklogov starega penzijonista, se je vnel med obema čuden spor, ki vodov knjige: Dr. F. Belin, Problemi naše valute, veleaktualnoga spisa, ki ga jo izdala »Nova Evropa«. »Nova Evropa«. 12.*številka »Nove Evrope« prinaša sledeče gradivo: Utiraj Istoka na umetnost Balkandkog Pol nostrva (T. Strigovstki); Sta je Amerika (S. Bafon); Palanka Nju-York, srez m jn-jor.ški, okrog severoameriški, SHS (J M. Petrovič). »Nova Evropa« se naroča, v Zagrebu, Preradovičev trg 9. O gostovanju mariborskega gledališča v Varaždinu pripada čakovečki »Glas Medjimurja i Zagorja« z dne 23. tm. laskavo poročilo, ki v njem- pravi -meri drugim: »Mariborska je kuzališna trupa vrlo simpatična. Ponajprije, oni *m doista glumci, ko ji žele, da da sve, Sto 'mogvu. -Ne žale truda, več vsaki prizor studiraju u tančine, ne samo svaki prizor, več [ svaki gest, ton glasa, sve j« to kako treba. Kod njih se mora pohvaliti pa priznati njihov inten-zivni rad i želja za što večim- o-.-tvarenjenni svog u-nnotn-čkog programa. ‘U-otPče se čituva trupa lijepo doimlje kao jedan slo Žan, discipliniran zbor, koji ima svoj eredo, od kog ne odstopa.« Tak ugo-dni dojem je napravila na Varaždince predstava Lunačkovih »Ilircev«, ki so slabo delo in ga niti- dobra režija j n igra ne moreta rešiti. Pohvalno omenja list zlasti gg. Te-pavča, Tomažiča in Harastoviča h' gv. Petkovo in Kraljevo. Kako češki Nemci skrbe ja svoia gledališča, Pred tremi w p«žax uničil sta ga .nadaljevala Še tudi pred sodi-1 ščem po končani razpravi. Stari vpoko-jenec je tako kričal, da si je z jezikonJ izpulil zob in ga požrl. Radi tega se Je še bolj hudoval in zapretil lastniku, da ga bo tožil za odškodnino. — Truplo v Dravi. V Madžarski Ra-sinji -so ribarji izvlekli iz Drave truplo neznanega človeka, ki je postal žrtev strahovitega umora. Okrog vratu je imel večkrat ovito železno verigo, na glavi pa mn je -bila z žeblji.pribita fi« nancarska kapa- Pokopali so ga na tamkajšnjem pokopališču, vendar še do danes ni doznano, kdo .ie umorjeni. Ljudje mislijo, da je to bil naš človek, k.i je hotel pobegniti na Madžarsko, pa so ga morda Madžari osumili špijouaže ih ga zato tako zločinsko umorili. Ni pa izključeno, da je bil to finančnik, katerega je ubil kak tihotapec, ker tu pogosto zalotijo tihotapce z najraznovrst-ne.išo robo. — Tajne komunistične organizacije r Nemčiji. V Stuttgartu so prišle oblasti na sled tajni komunistični organizaciji »če-ko«. Organizacija je i-m-ela nalog, u-bi jati vse izdajalce in nevarne nasprotnike komunizma. Našli so poskritega mnogo orožja, -bomb iti municije. IV, najdenih listin je razvidno, da se je pripravljal atentat na. generala Seechta in na ministra policije. — Delavci izumitelji, P0 vesteh pe-trograjkkih listov so izdelali delavci tamošnjih tovar-n razne docela rnov« stroje. Tako je nek delavec izumel popolnoma. nov stroj za tkanje, drugi j« izpopolnil stroje za umetniško obdelovanje lesa, tretji pa nov valjar. Železničarski delavec Gromov je izumel pre* cizen aparat za točno izračunavanje tovorne nosne moči. Več delavcev še delal na izumih. Vlada jih podpira. (Ce.ps.) Primorske vesti. Enakopravnost v Italiji. Italijanski uradni list objavlja naredbo o šolah v( italijanski koloniji Trlpolitanija. ip Ci-renaika. Po tej Navedbi se osnujejo šole po ttaljausfteraF vzoren; 7. arabskim' učnim- jezikom. Ta za enakopravnost, vj Itahji zelo značilna uaredha dokazuje, da hoče Italija na. vsak način zatreti slovanski živelj. V času. ko dovoljuje prebivalcem1 divjih libijskih oaz šole v materi nemi jeziku, je odvzela kulturnemu slovanskemu življu vse narodne šole ter jih čez noč izpromenila v italijan-she. Enakopravnost pa taka. A kje j« jugoslovanska, vlada? aaoaaxojooD □ o amro inmi Narofajte Jadransko Stražo!* aanuuULJDuUUD n □ DODocnnooLinn nemško gledališče v Tepplitz-Schdnau. Nemci so s Prostovoljnimi prispevki zbrali okoli 25 milijonov Kč. S tem denarjem so zgradili novo, zelo lepo reprezentativno gledališko palačo, ki je najmodernejše urejeno gledališče v vsej republiki, Leninov indeks. Po vesteh' ruskih listov je Leninova Vdova Kiupska sestavila popis knjig, ki s stališča lenjiniz-tma nasprotujejo njegovim' dogmam' in sp zaradi tega škodljive. V Rusiji go prepovedani med drugimi: »Očetje in sinovi« in »Rud-jin« od Turgenjeva, »Bosi« in1 »Idiot« od Tolstoja, »Oblomov« od Gončareva, nekoliko spisov od Andrejeva in Grigorovičn. Od znanstvenih in zgodovinskih spisov so prepovedani tisti, ki stoje v nnaprotju z Lenji-novim' m-ater i j tvl izmom1, kakor tudi vso 'knjigo, ki uporabljajo v pozitivnem! smislu pojerh boga. Posebna komisija bo nadzorovala kmjižhice in' odstranjevala prepovedane knjige. Tako se jo komunistična »svoboda« srečno 'našla oa eni poti 7, nekdanjo papežko sv. inkvizicijo, TjOS cxtremc.g touchent! Slovenska unte tu osi.ua razstava r Hodtmltiu. O tej raizstavi, ki je prva ko-loktivn-a razstava slovenske umetnosti na Češkoslovaškem1, prinašajo če?,ki listi zanimive recenzije. Med prviori ji je »Pralger Predse« posvetila daljši podlistek. Dne 25. tm'. pa so tudi brnske »Li-dove Noviny« prinesle članek izpod peresa E. D. ?tinj."iiilo bo, kaj godj «er. Vj Mariboru, <3ne 23. aprila B2' —-------------------- Mariborske vesti. Maiiber, 28. aprila 1«4-jjt Carinski škandal *X ABO K*. Sfraa & lepo število 'dam in gospodov, ki' se zbir je bil svoječasno pozvan v Zagreb na rajo ob sredah’, četrtkih in sobotah po- režijo operet »Geisha« in »ViUcilir-,poldne ter ob nedeljah zjutraj v JS*alni-| k a«. Tudi. ostala zasedba j ci m je v naj boljših realke. Učriina iznaša povprečno 8 do močeh. Muzikalno vodstvo ima ravna- ■ Sarajevska »Večeruja lan Dalmaciji, kjer ^ - dobil 0a toov. pri svojem ^ dft ^ tukajšnje f™^n^lar3ev, 500 tfsoe D ; prinesel seboj V*ti ^ ital j* ^lijonov avstr. ^ ^ ^ dir jev. ki jih je j povratku dospel v Ma 10 D na ur«. Ako kdo želi še naknadno vstopiti, naj se javi tekom tega. tedna pri g. prof. Cotiču (drž. realka ali Maistrova ul. 17. II.). m Ljudska univerza. V pondeljek 28. tm. bo g. Stiplovšek ob nekaterih' slikali iz razstave »Kluba mladih« predaval o »Večnem iskanju forme z ozirom na ekspresi jonizem-«. Začetek ob K 8. uro zvečer. Vstop prost. m Iz tajne seje občinskega sveta. V tajni seji minuli petek se je občinski svet bavil večjidel z personalnimi zade vami. vSklenilo se je, da se bodo plačeval nadure samo za delo nad 8 ur. n V1J1 mestnem električnem' podjetju se redu- sam'. tolj opere g. Mitrovič. Vstopnice za opereto »Kneginja čardaša«. Vstopnice za Kneginjo čardaša, katere premijera se vrši v petek ‘2. maja, se dobe že od torka 29. tm. naprej pri gled. blagajni. Istotako se lahko žc sedaj rezervirajo vstopnice za prvo reprizo te operete, ki se vrši v nedeljo 4. maja. Abonentom. Gled. uprava vljudno o-pozarja vse abonente, da morajo imeti abonentske legitimacije pri vsaki predstavi pri sebi radi finančne kontrole, ker ima v nasprotnem slučaju neprilike i gledališka uprava kakor tudi abonent 'imel še. ko 3« n“ ^ tudi carinskemu c;ra nastavljenec Ocvirk. Prošnja ne--ribor. To | k^a js,kega vpokojenoa za P»vi- ura zado-iral g- SSS.»uVi. I« »,-w *>. 2o1"* »■ |likvidira Električno podjetje »Grsz-Marburger | »rfce« se likvh vzame mariborska občina ve e, projekte, ] jusnizu . • n i^a-.še kje nkn- posesdvo in pritikline proti odškodnini sleci ni iTT „etaktni po- v OTcsku 300 tisoč dinarjev, te tuje valute. Ta, drzni Nepravilno i Vsem interesentom, ki so vprašali po vstopnicah za opereto »Cardaška kneginja«, naznanjamo, da se dobe vstopnice za prvo in drugo predstavo že v torek 29. aprila pri dnevni gledališki blagajni. Premi jela bo v petek 2, maja, repriza pa v nedeljo 4. maja. - !„ i»jv ........ dosega svoj vi-1 m Nemški rožičKi. jNepravuno WO-\ istopek napram jujou^a^ >vel5kodn§. 116mški odbor Ribarskega društva S?e„aV ter'povrhil g. Jčratiiaiu odvzete d,o-j je zadei že sedaj, ko .izvolitev še m niti ,ti v BGml natakarju l.rV« MroHlont J« ''V’"'orf^S- , x>„i,.i,„ Po tem' »službenem« je. nekemu -Reichu. Po tem ^ ^ ^ movel ju je o d vede .al dolarje "r,kurn1S dolarjev = 5 milijonov avstrijskih kron. ^opoluonia ji* JM piše imenovani » - ^Vszumu z nata-! carinski uradiu • ; n(jk'olilco mili: likarjem m da je ^ Kavna tel J Ju- anov aV*;jp,fda ^ nikdar več ne pri- CvS ^kjer vladajo take Ta Odgovornost za resničnost &** P°* Točila prepuščamo »Večernji ^ vendar pa prinašamo ta slučaj, ki - resničeul - jasno ka?se, kako razni ne od ffovornir elementi 6 svojim brezprjmer-^im; postopanj*1®^ potrjena in ni uiti rešen priziv, vložen S strani slovenskih članov, kazati svoje rožičke. V svoji, nemški nadutosti pošilja v javnost razne dopise, seveda v nemškem jeziku. Nam je prav všeč, da je v tem' pokazal svoje karte, tj. da smatra društvo za nemško postojanko, ki naj še nadalje širi v naših obmejnih krajih nemško iredento. Pa se prokleto motite, gospodje. Znali bomo vaše ro Sokolstvo. o Pokrajinski zlet sarajevske sokolske župe. Na Vidov dan, 28. junija ima sarajevska sokolska župa svoj pokrajinski zlet v Sarajevu, ki je obvezen za vse sosedne župe. Ostale župe se ga udeleže le po deputacijah. Po zletu bo priredila sarajevska sokol, župa voč krajših kakor tudi daljših izletov v sarajevsko okolico in po ostali Bosni. Udeleženci bodo imeli nr ta način priliko da bodo spoznali vse zanimivejše bosanske žičke pravočasne in na primeren način kraje in si tudi mogli ogledati razne 'naravne kmsote te pokrajine. Člani so- izpodkopavajo ugled pobiti. m Mestno kopališče l>o tekoči teden odprto: v torek, sredo, petek in soboto. V četrtek 1. maja ostane zaprto. Parna kopel j bo v torek in soboto za gospode, v sredo in petek pa za dame. m! Prireditev Slov. trgovskega dr m štva. Slovensko trgovsko društvo pri redi v torek 29. aprila ob 20. uri zvečer v restavracijskih prostorih Narodnega inozemstvu. Pri- [ doma sestanek s predavanjem' o davčnih. taksnih in drugih’ važnih zadevah. Predaval bo davčni referent Trgovske in obrtniške zbornice, finančni svetnik v p. g. Žagar, ki bo dajal budi razne informacije v davčnih zadevah. Ob tej priliki nas poseti tudi predsednik Zveze trg. gremi jev g. Ivan Jelačin in se vsi dru- »ui*«.—e«---------7- . „ Tfnna«I štvemi člani, kakor drugi interesentje (Nastopi tudi operita pevka | pridobitnih krogov vabijo k obilni ude- jd*i kredit naše države v , 'čakujemo, da bo vodstvo carinarnice ta slučaj javno razjasnilo. Potem bomo o stvari le spregovorili. l - m V sobolo 3. meja 11. 20- v Gotzovi dvorani koncert ženskega zbora »Državnega učiteljišča« v Mariboru. kolskih društev, ki se tega zleta udeleže, imajo po železici polovično ven: njo. Vsi oni člani in članice tudi telovadci mariborskega, sokolskega društva, ki se nameravajo udeležiti tega zlota, se po Bi vi ja jo, da se javijo v društveni pisarni v Nar. domu v pritličju v sredo od 18. do 19. (7) ure. Ker mora društvo javiti število pri glasen cev do 1. maja sarajevskemu zletel emu odboru, radi pre skrb o prenočišč in prehrane, se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. Prijavi se tudi lahko pismeno na odbor sokolskega društva v Mariboru. Odbor. Orjuna. az .... MrtH-e-k* •»> * Mbi. Tinžgarjeva kot pianistka. Vstopnice za koncert »Državnega | an- tenskega učiteljišča« v Mariboru dne 3. maja tl. še dobijo v trgovini Zlate Briš- nik v Slovenski ulici. m1 Za 80% invalida je daroval I. I., Strojni stavec Mariborske tiskarne dobljeno nagrado 10 din. Posnemajte! m Tujci v Mariboru. Včeraj je prenočevalo v Mariboru skupno 55 tujcev Poročilo o občnem zboru Orjune Studenci, ki se je vršil minulo soboto, prinesemo v jutrkšnji številki. Orjuna Studenci. Redovne vaje čet-niške .sekcije v četrtek 1. majnika-odpa-dejo. — Glavar. iT,«otn?ška šola »Kluba Svobodnih« in sicer: Moran 25, Privat-liotel 1, Za-Hal.. P° M. in «° H m»rec 3, M or.l 9, ZWi koni S. H,Ib- vidi S, Kosovo 3, Pri grozdu 3. m Obisk zagrebškega velesejma. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi v podel jo dne 4. maja tl. skupen obisk zagrebškega velesejma. Odhod z brzovlakom ob 1.44 po noči. vožnja polovična. Društveni člani se vabijo k čiravečji udeležbi. Prijave sprejema do četrtka dopoldne tajništvo Trgovskega gremtija, kjer je oddati obenem znesek 40 D za nabavo legitimacije. Šport. iki kritik o umetnostnih stremljenjih »Kluba mladih«, ki je ob istem' casu raz-'Stavil tudi v Mariboru. >Tu PT^ ; stop a te v ospredje«, »piše kritik L. •* hs-dve močni individualnosti: Fran- Kra j fin Tone Kralj. Na slikah T. Kralja ima idobTŠuio vlogo simbolizem', podjirt z (-barvnimi dinamizmom... Toda ti vipo-dabljajoči pripomočki so nekoliko preveč iskani. Mislimi pa, da umetnik, ki zelo dobro dela budi v lesu, kakor dokazuje njegov globoko simboličen in .formalno celo dober »Paisdjan« ali izboren kip »KristoforoS«, spada k najna-'darjeno.išini iu največ obetajočim' slo-venekim umetnikom. \ iš&k pa. je do-segla razstava, na krasnih slikah Frana Kralja. Ne uporablja mnogo barv, čopič mu je-skoraj onobauven, toda njegove velik« -kompozicije vsled tega. le pridobivajo Tui. monumentatoosti. Mogli bi reči, da je Fr. Kralj ekspresijonist, vendar pa ekspresi jonist v praveum pomenu besede; vrhu toga m njegove Izborne kompoBioi-je docela izviun-e -in zapuščajo mogočen do j cm.« — Kritik ugotavlja v plastiki obeh' Kraljev Meštrovičev vpliv.’O grafikih piše: »Dobra grafična dela Bož id ara Jakca, 'veno Pilona. L. Spazaparia hi Fr. Sti.plovšfeka, ki bi zaslužila, da 'bi Posebej razmotrivali o -njih, dokazu jejo, da so v »Klubu irilft dih« 7/1 rufžeui 'umetniki resnih umetnost-n'b aspiracij, ki so celotnem) umPt-uostnem razvoju največ obetajoča sku-ploa slov£®«kjh'--U!ffiet®'konU 'J : Prvenstvene tekme minule nedelje. V Ptuju je zmagal Rapid z 4 : 0 (2 :0) sodnik g. Nemec. V Mariboru pa SK Svoboda pi nastopil proti ISŠK Maribor ter dobiva »Maribor« dve točki brez boja ter rezultat v razmerju 3 : o! Objave. m Kavarna mestni park. Vsak večer svira marib. salon- orkester. Pri lepem vremenu tudi popoldne od 4. do 6. ure. Dohod do kavarne čez Ciril-Metodovo ulico je električno razsvetljen. Narodno gledališke. REPERTOIRE: Pondeljek, 28. aprila zaprto. Torek, 29. aprila »Veseli dan ali Matiček se ženi. Ab. A. v . t ^ Proslava 1. maja ZJŽ. Zveza jugo slovenskih železničarjev, podruž. Mari bor, priredi 1. maja V vseh prosto rih Sokolskega doma Studenci proslavo 1. maja z bogatim vsporedom. Sode bijejo vsi odseki narodnega, železničarskega glasbenega društva »Drava«. Od 17. ure naprej godba, petje in ples. —■ Vstopnina 10 D. Čisti dobiček je name njen izključno za podporo bolnih čla nov. Pozivamo narodno občinstvo, da se v obilnem številu odzove vabilu. Film. Lucretia Borgia je že sami na sebi zelo dramatičen motiv, tehnično igralsko dovršen film’, kakor nam ga nudi Grajski kino, pa je tudi resničen užitek. Sodelujejo najodličnejši kino igralci, omenimo samo slovečega Alb v; Kneginja čardaša ha našem odru. VI petek 3. (maja se vrši premijera najpopularnejše in najpril jubljencjše operete »Kneginja čardaša«. Da bo vprizoritev Bassormanna v vlogi Aleksandra VI. čim1 dostojnejša, jo izdala gled. uprava O tenii posebej ni |reba mnogo govori večjo svoto za nabavo nekaj neobhodno ti, saj nami je zn aha iz slovenskega pre potrebnih kulis itn kostnvmov. Režija in voda Harry Sheffovcga romana Pape koreografija je v priznanih rokah ope- ževa hči, po katerem je tudi film prire retnega režiserja Bachmamna (kot gost).| jen. Noben čitatelj naj ne zamudi si o jGk Bacbagaun je -3^a403»a¥M.ye»ispr in l.gjgdati gfear-dudi na -platnu. > | no dobo. •> Obrtni vestnik. - J. Zadravec: -:t Vajeniške preskušnje in razstave. Kakor mora. biti ljudska šola., s sta-riši in dom oni v stalnem kontaktu, tako bi morali biti tudi obrtniki z obrtno nadaljevalno šolo v ozki zvezi, in medsebojni pomoči. .. Naši obrtniki bi se morali zavedali neprecenljivih uspehov teh šol v korist svojega pomladka ter bi morali poleg temeljite in vsestranske praktične izobrazbe skrbeti za to, da se dvigne-teoretično znanje vajencev, ker je to ne samo za nje same koristno, lemi več pride tudi v prid vsemu obrtništvu. V spodbudo veselja do naobrazhe in v zanimanju z-a ohranitev obrtno stanovskega ponosa ter v povzdigo ugodnejšega pojmovanja vrednosti obrtno-nadaljevalnih šol ter obrtnega stanu v obče priporočam s sledečimi vrsticami, da. *e ob koncu šolskega leta prirejajo' javne preskušnje, združene z (če tudi majhnimi) razstavami vajeniških del. .Tavne preskušnje naj bi imele namen predočiti mojstrom, staršem učencem ter prijateljem1 obrtništva uspeh obrtno nadaljevalnih šol v različnih' predmetih a ustmeni način ter z izložbo od vajencev -izgotovljenih pismenskih predme-tov. h V razstavi vajeniških del pa bi sc naj razstavili predmeti, ki so jih izgotovili vajenci v delavnicah svojih učnih .mojstrov. Take razstave morejo ugodno u-plivati na vajence, ki se trudijo, da kolikor mogoče dovršeno izgotovijo za razstavo namen jene predmete. „ Ker so dobra vajeniška dela tudi nekaka reklama za obrtnika samega, ni dvoma, da se bode tudi mojster potrudil za dobro praktično naobrazbo svojih u-čenoev. Da bredi našim širšimi krogom) ne smo manjkati zanimanje-za take razstave, jc jasno. .' 3 Podpreti jih1 mora jo z nasvetornl z ob-skoin, darili in izkazati s temi našemu rokodelstvu! ljubezen iu; spoštovanje. Krajevne vajeniške preskušnje in!-razstave vajeniških del se po navadi ir,-vrše na tak način, da se najprvo sestavi-, odbor za prireditev razstave. Ta odbor naj sestoji iz zastopnika' u- ■ čiteljstva obrtno-nadaljevalne šole, iz zastopnika trgovske in obrtne zbornice, iz r,a«fcoi>nikov obrtnih zadrug ter obrtnih društev ter konečn« še iz zastopnika občine odnosno kraj. šolskega odbora. Odborniki si volijo izmed sebe funk-cijonarje, kojih delovanje je bre®plačho. Odbor določi v sporazumh z učitelj-' stvom za preskužnjo vajencev ter razstavo vajeniških del prostor ipi čas. Kot najbolj priporočljiv čas se mi zdi konec obrtno-šolskega leta odnosno mesec ma j. Odbor skrbi tudi za primerna darila, s katerimi se odlikujejo vajeniška dela ter za to. da se pravočasno vajenci obvestijo o razstavi ter da oe jim' pri njihovih liflojstrih Omogoči izvršitev za razstavo namenjenih del. 'K razstavi naj se pripuščajo le taki vajenci, ki so vsaj prvo leto svoje učne dobe dopolnili ter le oni pomočniki, ki so v dotičnem leto dokončali svojo učno dobo. Vajeniška dela naj bodejo od vajencev samih brez tuje pomoči izgotovljena, ker bi drugače predmeti diskreditirali razstavo. Od nevajencev predloženi predmeti bi se morali vrniti. Priporočati je tudi, da vajenec priloži prednietu popis o načinu izgotovitve, o porabi snovi, k predmetu spadajoče risbe in če mogoče — kalkulacije. Vsak predmet naj nosi na lični tablici imie r nastavi j alea z ozmačbo učnega mojstra in učnega leta. Odbor naj za presojo razstavnih predmetov izvoli poseben odsek, recimopre-sojevalno komisijo iz teoretikov imipraktikov. Ta komisija na j svoj posel opravi pred ali pa neposredno 7,a otvoritvijo razstave s tem, da označi predmete, ki j^h je smatrati za izborna (I.), za prav ‘dobra (II.) in dobra dela (III). V ozir jemati jo pri določitvi nagrad tudi obnašanje ip napredek učencev v šoli ter dovjnegjo uč- #■ . Mi I > rkV [ Vajenci se naj1 nagovorijo, razložil toaj se jim pomen njihovega stanu ter naloge rokodelstva h. stališča države in naroda. Vstopnina se naj pri talkih prireditvah opusti, ker jo itafc po zakonu dovoljeno, da financirajo te vrsto prireditve obrtno zadrege odnosno obrtna društva. Čimbolj se razstavljeni vajeniški predmeti in šolska dela dopolnjujejo, tem večji uspdh imajo te vrste razstave id tembolj se bodo poduk na naših obrt-no- n ad al j e v al ni h šolah' mogel uspešnejše prilagoditi praktičnim1 potrebami o-hrtjJiptva. Dobava raznega kovinskega materija la. Direkcija državnih rudarskih pre-rhizeča v Sarajevu sprejema do 5. maja tl, ponudbo glede dobave raznega železa, jekla, pločevine, vijakov, podložnih ploščic itd. za državni rudnik Velenje. ■Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v .pisarni trgovske im obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava jeki«. Direkcija državnih žel. v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 6. maja tl. za dobavo 5000 kg tigel-jekla (Tiegelstahl) in 1040 kg jekla za orodje, znamke »Bohler EZH«. Pogo ji se nahajajo v vpogled pri ekon- odel. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug Dir. drž. žel. v Ljubljani. Gosposv. c., ▼ Celju sklicuje glavni zvezni zbor za■ vsak delavni da,n od 30.—12. ure. nedeljo dne 4. maja tl. ob pol 10. uri v j Dobava raznih lakov in barv. Direk. drž. žel. v Ljubljani razpisuje ofertal- mestno posvetovalnico v Mariboru. Razpravni red obsega sledeče točke: 1. Poročilo zveznega odblora. 2. Proračun. 3. Sprememba pravil. 4. Volitve. 5. Moj-stemska preizkušnja. 6 Reorganizacija o-brtnih zadrug. 7. Mojstersko zavarovanje. Vstop na glavni zbior imajo samo osebe, ki ec legitimirajo s posebnimi od zveze izdanimi izkaznicami. Za slučaj, da se dovoli za. udeležence zborovanja polovična, vožnja, se bode to še pravočasno razglasilo. m j DOBAVE. :cr Dobava snažilne jute. Direkcija drž. Žefemic v Ljubljani razpisuje na podlagi člena M zakona o državnem računovodstvu ponovno ofertalno licitacijo na dan 3. maja tl. za dobavo 60 tisoč kg sna-žilne jute (jute n ih niti). Pogoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem od. Direkc. držav. žele«, v Ljubljani, Gosposvetska o, vsak 'delavnik od 10. do 12. Dobava plinovega olja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje p-ofertalno licitacjo na dan 4. maja 1924 »a dobavo 2 cistern plinovega olja. Poboji se nahajajo v vpogled pri ekonom-eVem! odel en ju Direkcije državnih železnic V Ljubljani, Gosposvetska cesta, {■nasproti velesejma) vsak delavni dan »d 10. do 12. ure. .1 Dobava kov iti. Dir. drž. žel. v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na 1 id ari 5. maja tl. za dobavo 5000 kg A-kom-.poBicije (A-Legierung) in 4000 kg banka-ičina. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ■ekonomskem.1 »delenju Direkcije držav. 'Sel. v Ljubljani, Gosposvetska oesta, ;vwat delavnik od 10. do 12. ure. no licitacijo na dan 7. maja 1924 za dobavo 16.100 ;k,g raznih lakov in1 barv. Pogoji se nahajajo v vpogled pri eko-nomiskeml odel en ju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta, vsak delavni dan od 10. do 12. uro. Dobava drogov iz medi. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 8. maja 1924 za dobavo 3830 kg drogov iz medi raznih dimenzij. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem: odeleujn Direkcije drž. železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta, vsak delavni dan od 10. do 12. ure Dobava mazalnih blazinic. Direkcija drž. žel. v Ljubljani razpisuje ofertalno1 licitacijo na. dan 9. maja tl. za dobavo 2000 komadov mazalnih blazinic. Ponudbo je predložiti do 9. utaja 1924. Pogoji «e nahajajo v vpogled pri ekonom, od. Dir. drž. žel. v Ljubljani. Gosposvetska c., vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Dobava železniških pragov. Direkcija državnih želesanio v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 10. maja tl. za dobavo 20.000 komadov hrastovih pragov 2.4 in, dolgih 15-25. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem' odele,nju Dir. drž. želez, v Ljubljani, Gosposvetska c., vsak delavni dan odMO. do 12. ure. hranilnih' vlog, 6,887.710.22 D posojil in [jev napravil dež veliko škodo. Ta škoda 30.321.36 D čistega dobička. Rezervna zaklada znašata 162.514.30 D. Posojilnica v Ptuju je najmočnejši zavod v ptujskem: okraju in ima ogromne zasluge za gospodarski in narodni napredek svojega okolica. Zlasti je zavod vedno boga-to podpiral naše dijaštvo na srednjih, visokih in kmetijskih šolah. g Uverenja za osiguranje valute. Minister financ je s svojim) rešen j etn od 15. aprila 1924 izpremoni! prejšnje re-šenje od 10. decembra. 1923 v toliko, da uverenja za osiguranje valut, izdana od pooblaščenih zavodov, veljajo dva meseca, računjeno od dneva izd a n ja u-verenja do dneva nakladanja,. Kot doka« o dnevu natovoritve služi žig odhodne nakladalne postaje na tovornem listu. g Povoljni i7g1edi /,a žetev v Vojvodini. Po poslednjih vesteh iz Vojvodine so izgledi za tamošnjo žetev zelo povoljni, posebno v severnem, delu .Banata in Bačke, dočins! .ie v južnih delih teh kra- pa bo popravljena s tem, da bodo kmetje .polja ponovno posejali, ko bo voda odtekla. g Kongres bančnih uradnikov. Dne 20. in 21. 'im. se je vršil v veiiki dvorani Mostnega poglavarstva v Zagrebu kongres Saveza bančnih uradnikov. Polog glavnega kontrolnega odbora so bili navzoči številni delegati vseh saveznih podružnic. Kongres je otvoril predsednik Saveza g. Oršič, nakar je podal izčrpen referat o delu Saveza glavni tajnik g. Kurlagir. Referat se je nanašal ha stanje imovipe, na organizacijske in finaticijske probleme, Ha akcijo, taktiko in tarifno politiko in' dr. Po vsestranski diskusiji o vseh navedenih vprašanjih je kongres sprejel številna določila, glede programa in organizacije. Kongres je « odobravanjem’ vtzel na znanje referat o delu saveane uprave (er apeli-ral na. vse bančne uradnike, da se organizirajo in tako pomagajo saveeani upravi pri izvršitvi njenih nalog. Gospodarstva g Hranilno iri posojilno društvo v Ptuju je v svojem 40. poslovnem letu (1923) pod veščim vodstvom' g. dr. Jur-tele imelo 33,148.449.44 D denarnega prometa, 3616 zadružnikov, 8,934.903.02 Din. Rtala oznanila. Prerokovanje! Kdor kupi knjigo ^BABILONSKA UGANKA" in najde v njej Številki 393—95 bo »rejen. 612 Za pisarno oddam lepo veliko sobo i električno lučjo, posebnim vhodom v pritličju sredi mesta blizu glavnega kolodvora. Naslov pove uprava. „Tabor»“. 896 Eleganten otročji voziček, Šivalni stroj „Run rofcrtl Zemljevid ster. ozemlja ¥ rnMb temam, priatm wnir'4fNjii Matija Piv«, risal atital}'Stavo)-fUTaiMfe;.«k litogjs^a ia »alcfta MoJbortk* tiskam* A