Enostolpna petltvrsta (72mm): za enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. Izhaja:— vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url popoldne. Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 09. Irven Ljubljane 8 vin. e= Velja po pošti: s= Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24-— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2*— V upravi prejemati mesečno K 1*70 V LjiiMjfloi, v sredo, i. moio 1912. Kar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/1U. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne =3 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Opravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. ~£jd Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 28.511. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Hrvaška pravda v delegacijah. Hrvaško-slovenski klub jc storil svojo dolžnost. Včeraj, dne 30. aprila se je sešla ob pol štirih popoldne avstrijska delegacija, ki ji je predsedoval koroški poslanec Dobernig. Njen začetek je bil v znamenju hrvaškega vprašanja. Trije južni Slovani so njeni člani: Dr. Šusteršič in Spinčič iz Ilrv.-slo-venskega in dr. Čingrija iz Dalmatinskega kluba. Vsi trije so clali duška protestu proti barbarstvu na Hrvaškem: Dr. Čingrija je vložil predlog, podpisan od obeh delegatov Hrv.-slovenskega kluba; Spinčič je v imenu južnoslova.nske trojice vložil zelo obširno interpelacijo na skupno vlado, ki v nji zahteva, naj sc nemudoma ukine madjarsko nasilstvo na Hrvaškem in ukrene, da bo mogel hrvaški narod samostojno občevati s svojim kraljem; dr. Šusteršič je pa v mojstrsko sestavljenem vprašanju zahteval od predsednika, kaj misli storiti glede na to, ker ogrska delegacija ni postavna. Dr. šusteršičevo vprašanje. Ko naznani predsednik, da se je prijavil dr. Šusteršič k vprašanju nanj, utihne vsa delegacija in delegatje se zbe.ro vsi pred njegovim sedežem. Stari Bilinski si nekam nervozno popravlja rob ob suknji, Stiirgkh se nasloni zamišljen na predsednikov pult in ga nekaj izprašuje, Berchtold steza naprej svojo vitko postavo. Dr. Šusteršič prične in izvaja tele misli: Po hrvaško-ogrski nagodbi morajo biti v hrvaško-ogrski delegaciji štirje hrvaški zastopniki, izvoljeni izmed poslancev hrvaškega sabora. Teh ni in jih tudi biti ne more, ker je bil hrvaški sabor dne 29. januarja t. 1. razpuščen. Po zakonu bi se bile morale volitve razpisati v treh mesecih; ta rok je pretekel dne 29. aprila. Do tega dne so imeli po zakonu zaelujič izvoljeni hrvaški delegati svoj mandat. S tem dnem je ugasnil; zato je zdaj ogrska delegacija nepopolna., nepostavna.. Hrvaški narod v svoji večini ni nikoli priznaval nagodbe z Ogri; stranka prava je vsled tega vedno zastopala stališče, da se ne smejo voliti zastopniki v ogrski državni zbor in tudi ne delegati v ogrsko delegacijo. S tega stališča ima državno LISTEK. H. Sienkiewicz: V pesteni puM. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) Neko čudno prasketanje in šum v notranjosti drevesa je naglo pretrgalo njun razgovor. Iz spodnje votline je bušil čuden, rdeč dim, potem se jc pa drugič razlegel šum, še silnejši kot poprej. Kali se je v trenotku vrgel na tla z obrazom na zemlji in pričel strašno kričati: »Aka! Mzimu! Aka! Aka! Aka!« Tudi Stanko je v prvem trenotku stopil nazaj, kmalu se mu je pa povrnila hladnokrvnost in ko sta pritekli Nelka in Mea, jel jima je 1'azlagati, kaj bi utegnilo biti. »Najbrže«, rekel je, »so cele plasti trhljadi v deblu, ko so se razširile od vročine, padle doli in zasule oglje. On pa misli, da je to Mzimu. Toda naj pljuskne Mea nekajkrat vodo v odprtino, kajti ako ni ugasnilo oglje vsled pomanjkanja zraka in se trhljad od njega vname, zamore drevo zgoreti. Ku je nato videl, ua Kali še vedno pravolomstvo, ki se javlja v nepostavni ogrski delegaciji, malo pomena, toda za avstrijsko delegacijo ni vse eno, ali je ogrska pravilna, ali ne. Po zakonu mora avstrijska delegacija občevati s lirvaško-ogrsko, pošiljati ji poročila; v določenih slučajih se snideta celo obe delegaciji in skupno zborujeta. Pri tem gre lahko za en sam glas. Avstrijska delegacija ima torej dolžnost, da si n a-t a n č n o ogle d a, a 1 i j e m a n-dat ogrske delegacije pravile n , sicer bi bilo lahko mogoče, da se sestavi na Ogrskem nekaj oseb in se nam predstavi kot, ogrska delegacija. Kaj hoče torej storiti predsednik avstrijske delegacije vsled tega? Dcbernigov odgovor. Dr. Šusteršičcva namera, se je že prej zvedela. Nekateri so ga hoteli pregovoriti, naj se postavi na stališče, da sestava ogrske delegacije ni zadeva, ki hi se zanjo mogel on brigati, toda. v soglasju z vsemi razsodnimi politiki najrazličnejših strank je Dobernig odklonil tak odgovor, ter je v veliko nevoljo raznih Bilinskitov dejal, da j c ta reč tako v a ž na, d a ne m o r e takoj nanjo odgovoriti, ter cla si pridrži morebitni odgovor za eno prihodnjih sej. S tem je avstrij. delegacija po svojem predsedniku dala resen migljaj Ogrom, da tostranska polovica vpošte-va važnost, hrvaškega vprašanja. Ponovila je v drugi obliki to, kar je svoj čas izjavila v debati o Sturgkhovem odgovoru avstr. drž. zbornica. Previdna, da-lekosežna politika načelnika naše stranke je dosegla nov uspeh, ki bo gotovo -rodil najlepše sadove za naš narod in njegovo bodočnost. Boj za Dunaj oditčea. Me№ miselsive wmmi Pri včerajšnjih ožjih volitvah za II. občinski volivni razred je bilo izvoljenih 12 krščanskih socialcev in 2 judovska liberalca. Od 48 mandatov v tem razredu jih imajo torej krščanski socialci 44. Kdor je čital ob boju za dunajsko občinsko upravo judovsko časopisje, se je nehote bal, da bodo judovsko svobodomiselni naskakovalci porušili trdnjavo dunajskega krščanskega ljudstva in da česar ne bo doseglo ostudno, umazano in laž- leži in ponavlja neprenehoma s prestrašenim glasom: »Aka! Aka!«, vzel je puško, s katero je po navadi streljal na divje ptiče, ustrelil v votlino in rekel: »Tvoj Mzimu je ubit. Nc hoj sc!« ter se ga je dotaknil s kopitom puške. Kali se je dvignil, toda ostal je na kolenih. »O veliki gospod, veliki! . . . Gospod se ne bati celo pred Mzimu?« »Aka! Aka!« zaklical jc Stanko po-snemaje zamorca. Nato se je začel smejati. Kali se jc kmalu popolnoma, pomiril in ko se je vsedel k jedi, katero je pripravila Mea; pokazalo sc je, da. mu trenotni strah nikakor ni vzol teka, kajti poleg kosa prekajenega mesa je zavžil še surovi drob zebrinega žrebeta, ne vštevši divjih fig, katerih je dajalo obilo blizo stoječe sikomorovo drevo. Potem sta se oba s Stankom vrnila k drevesu, kjer je bilo šc jako veliko dela. Treba jc bilo izmesti trhljad, oglje, na stotine praženih hroščev in velikih stonog in množino pečenih netopirjev jima je dala skoraj dve url dela. Stanko sc je celo čudil, da so netopirji zamogli prebivati v neposrednji soseščini s kačo, mislil si je pa, da gromna plazilka ali ni marala za tako male živali, ali pa sc v notranjosti dc-i bia ni mogla okrog nobene reči oviti in njivo judovsko liberalno socialno-demo-kraško časopisje, bo dosegel judovski denar, s katerim so hoteli svobodomisleci kupiti krščanske dunajske volivcc. Krščansko ljudstvo cele države jc ob zadnjem velikem boju na Dunaju želelo, da zmaga krščansko-socialna stranka. Upalo se pa splošno na tako veliko zmago krščanske misli ni, ker je vse živelo pod vplivom lanskih dunajskih državnozbor-skih volitev, dasi se je znalo, da so krščanski socialci zdaj res z vso vnemo delali na to, da se popravijo napake, ki so povzročile lanski poraz. Včeraj pri ožjih volitvah v П. volivni razred so si priborili judovski liberalci le 2 občinska svetovalca. Izvoljena sta bila liberalca Ignacij Fischer (2309) in Sieg-mund Kodicek (2288), krščanska socialca Karel Bichler in Karel Brosch sta dobila 2143, oziroma 2136 glasov. V Leopold-stadtu stanuje veliko judov, vsako leto sc naseljujejo v /-judovskem mestu < judje iz Galicije in osobito iz Rusije. Zato se je pa tudi pomnožilo število judovskih glasov, in to je povzročilo, da krščanski socialci zdaj v Leopoldstadtu niso zmagali. Trditi se pa ne more, da so krščanski socialci za vedno izgubili Leopoldstadt. Saj so dobili judovski kandidati le 152, oziroma 166 glasov več kakor krščanski socialci. Smo-treno, vztrajno podrobno agitacijsko delo lahko doseže, da svobodomiselstvo ob bodočih volivnih boiih Leopoldstadt zopei izgubi. V vseh ostalih okrajih so pa ob včerajšnji ožji volitvi zmagali krščanski socialci. V III. okraju so zmagali krščanski socialci vitez Maks pl. Findenigg z 2678, dr. Moric Franc Haas z 2562, Rudolf Miiller z 2653 in Kare! Wettengel z 2724 glasovi. Propadli so liberalci Knoll (1602), Kulka (1598), Thuma (1587) in nemški nacionalec Velter (1976). V IX. okraju (Alsergrund) so zmagali krščanski socialci dr. Klotzberg (2088), Partik (2190), dr. Pupovac (2080) in Wolny (2035). Propadli so svobodomisleci Hor-ster (1966), dr. Lamberger (1877), Odelga (1939) in Viktor Schiecll (1983). V XVI. okraju (Ottakring) sta izvoljena krščanska socialca Graf (1249) in Schi-mek (1222); propadla sta neodvisna kršč. socialca Litschauer (224) in Ваха (225). V XVIII. okraju (Wahring) je zmagal krščanski socialec Dechant s 1787 glasovi proti nemškemu nacionalcu Redlu, ki je dobil 1604 glasove. V XIX. okraju (Dobling) je zmagal krščanski socialec Avguštin Drossler z 887 glasovi proti nemškemu nacionalcu Piirin-gerju, ki je dobil 747 glasov. Oficijelna krščansko-socialna stranka šteje že po sedanjem izidu volitev 125 občinskih svetnikov, nekaj jih pa pribori šc jutri, ko bodo v I. volivnem razredu volili 5 občinskih svetnikov. Vseh občinskih svetnikov šteje dunajski občinski svet 164, Krščanski socialci razpolagajo z veliko večjim številom mandatov, kolikor jih pravzaprav za gospodarstvo v občini potrebujejo, ker imajo žc zdaj 17 mandatov nad dvotretjinsko večino. Stranke so zdaj v dunajskem občinskem svetu tako-le porazdeljene: 125 krščanskih socialcev, 4 krščansko-socialni separatisti, 20 judovskih liberalccv in 10 socialnih demokratov. Nemški nacionalci nimajo niti enega mandata, dokaz, kako ta stranka propada. Judovski »Neues \Viener Tagblatt« jc pisal pred volitvami v II. volivni razred: Drugi volivni razred se imenuje volivni razred inteligence in ima šc danes pravico, da sc tako naziva. Možem, ki bodo danes volili, smemo zaupati, da znajo presoditi, kaj koristi Dunaju. Po vsem, kar se je zgodilo in kar se je govorilo po volivnih shodih, bodo vedeli, kako naj volijo.« Inteligenca je govoriia in obsodila svobodomiselskc fraze in judovske načrte. Številke govore, koliko inteligentov je obsodilo svobodomiselno idejo. Leta 1906. je med 52.913 inteligenčnimi volivci 21.273 glasovalo za krščanske socialce. V zadnjih šestih letih se je to število pomnožilo za 13.671. Kršč. socialci so morali ob letošnjih volitvah dokazati, če so sposobni pridobiti krščansko-socialni ideji nove volivce. To se jim je posrečilo, ker jc poskočilo število krščansko-socialnih glasov za 7458 v teb šestih letih. Dunajski meščanski klub, v katerem so organizirani dunajski krščansko-socialni občinski svetniki, je štel pred letošnjimi občnskimi volitvami 138 članov, Ker je dozdaj izvoljenih že 125 krščansko-socialnih občinskih svetnikov in ker bodo najbrže tudi jutri izvolili vseh pet krščansko-socialnih. kandidatov I. volivnega razreda, bo štel krščansko-socialni »Meščanski klub« najbrže 130 članov, samo 8 manj kakor pred volitvami. Posebno ljubljanski liberalci, ki so se v Ljubljani za enkrat vzdržali na magistratu samo z večino enega glasu, in še te večine enega glasu niso dobili s številom svojih volivcev, morajo ob tako sijajni zmagi krščanskega socializma v svetovnem, cesarskem Dunaju biti lepo tiho. tako ni mogla priti do netopirjev. Ogljena vročina, ki je povzročila, da so spadle plasti trhljadi, je imenitno očistila notranjost votline, in pogled nanjo je sedaj z radostjo napolnil Stanka, kajti bila je. tako obširna kot, velika soba in je zamogla dati zavetje ne samo štirim, ampak desetim ljudem. Spodnja odprtina je služila za vrata, zgornja za okno, vsled česar v ogromnem deblu ni bilo niti temno, niti zadušilo. Stanku je prišlo na misel, da bi razdelili prostor s platnom od šotora na dve izbi, izmed katerih je eno določil za Nelko in Meo, drugo pa za sebe, Kalija in Sabo. Drevo ni strohnelo do vrha debla, dež torej ni mogel padati v sredino in da bi se popolnoma pred njim zavarovali, ni bilo treba druzega, kakor dvigniti in pritrditi skorjo nad obema odprtinama na tak način, da bi tvorila dva kapa. Tla notranjosti so sklenili posuti z od solnca razgretim peskom z nad reke in stene in strop obiti s suhim mahom. Delo je bilo v resnici težko, zlasti za Kalija, kajti moral je poleg tega sušiti meso, napajati konje in slonu skrbeti za hrano, ki je trobil po njej neprenehoma. Toda mladi zamorec se je z veliko gorečnostjo lotil urejevanja, novega prebivališča in vzrok svoje vnemo je razodel Stanku še istega dne na slc-i deči način: »Ko bosta veliki gospod in hibi,« rekel je ter se podprl za boka, prebivala v drevesu, ne bo Kaliju treba zvečer delati velike zeribe in bo lahko lenaril vsak večer.« »Ali ti rad lenariš?« vprašal jc Stanko. »Kali je moški, torej Kali rad lenari, kajti delati morajo samo ženske.« »Pa vendar vidiš, da jaz delam za hibi.« »Zato pa, kadar hibi dorasle, bo morala ona delati za velikega gospoda, ako pa ne bo marala, jo ho gospod gotovo tepci.« Stanko je pa pri sami misli, da bi tepel hibi, skočil pokonci, kot da bi ga polil s kropom in zakričal jezno: »Tepec, ali veš, kdo je bibi?« »Ne vem,« odvrnil je črni deček ves prestrašen. »Bibi, lo jc----to je--dobri Mzimu!« , Kali malo da ne bi padel na zemljo. Po končanem delu sc je pa približal boječe Nelki, padel pred njo na obraz in začel ponavljati ne s prestrašenim, ampak s prosečim glasom: »Aka! Aka! Aka!« »Dobri Mzimu« jc pa uprl vanj svoje krasne, barvi morske vode podobne oči, ker ni razumel, kaj sc jc zgodilo in kaj Kali nočenja. I Ш al je.i Ladja „Ш" zabela na podmorske mine Id se potopilo. — 60 oseb mrtvih. Dne 29, aprila jo zadel parnik »Tezas«, ko Je vozil iz pristanišča v Smyrni na podmorsko m'no in se Je takoj potopil. Parnik je bil last grško-amerikanske družbe »Hadži i Dana« in je nameraval odjadrati v Solun. Potnikov je bilo 152, rešili so jih »2, ki so deloma ranjeni. O tej nesreči se poročajo še sledeče podrobnosti: Parnik »Texas« je vozil z ameri-kansko zastavo. Ponoči je zadel na podmorsko mino, ki je eksplodirala in parnrik uničila. Nesrečo je zakrivil kapitan. Vozil je iz pristanišča, ne da bi bil sledil vodilni ladjici, ki so mu jo poslali. S streli iz topov so svarili kapitana, ki je za-vozil parnik v vodo, kjer so se nahajale mine, cla naj sledi vodilni ladjici, a kapitan ni ubogal in ni sledil predpisom, ki so se izdali radi laško-turške vojske, ko so Turki položili mine v smyrnsko pristanišče. »Texas« je majhen parnik. Potniki in mornarji so bili večinoma Grki, a vozili so se s )>Texasom« v Solun tudi Francozi in Angleži. Mornarji so se dobro držali, a nesreče niso več mogli preprečiti. Nad 30 strašno razmesarjenih mrličev so dozdaj potegnili iz vode. »Lokalanzeiger« poroča, da so vsi mornarji vtonili. Nevarno ranjen je prvi kapitan, 2., 3. in 4. častnik, strojevodja in več kurjačev je vtonilo. Rešilno delo je bilo zelo težavno. Parniki se niso upali pomagati »Теха-su«, ker so mine plavale tam, kjer je ladja ponesrečila. Noč je bila strašno temna, kar je seveda tudi oviralo rešilno akcijo. Dnevne novice. -f Izid dunajskih volitev je velikega pomena za politični razvoj v celi Avstriji. Kakor hitro je lani liberalizem s pomočjo soc. demokracije prišel v parlamentu nekoliko na vrh, so se pokazale na vseh plateh zle posledice: v verskem oziru ne toliko; poizkusili so z »reformo« zakona in res tudi veliko glasov na svoj tozadevni predlog sdružili, ali to grozdje je liberalcem še prekislo. Pač pa so se na gospodarskem polju opazili različni pojavi, ki so dali misliti. Evo vspehov, ki nam jih je prineslo okrepljen je liberalizma: 1. Zavlačltev socialnega zavarovanja, proti kateremu liberalni vclekapital na vso moč ruje; 2. okrepljen je kartelov; 3. poizkusi zabraniti obdavčenje borze, bank in bogatih zavarovalnih družb; 4. težnje, da se državi odvzamejo monopoli in železnice (tozadevne liberalne načrte je razodel zadnjič v narodno-go-spodarskem odseku liberalni poslanec S ii n t h e r, kar povemo zato, da »Narod« tega ne bo utajil). Treba je pribiti, da je šla v boj za zastopnike liberalne plutokracije socialna demokracija, ki je tudi topot na Dunaju izdala parolo sa kandidate manehesterstva, kjer ni prišel vpoštev socialist. Krščansko-socialna stranka se je pa hvalabogu Dkrepila, ljudstvo je šlo zanjo v boj, saj je v celi Avstriji po veliki večini katoliško in se ga ne liberalne ne socialistične fraze niso globoko prijele. Poka-?alo se je, da je tista pesem, ki so jo sadnje leto liberalni listi neprestano peli, češ, svobodomiselstvo se dviga, bajka, in da tudi soc. demokraško vpitje, češ, svet bo in mora biti kmalu ves rdeč, ni bilo dosti več kot fraza v suge-stivne namene. Saj je umljivo, zakaj je soc. demokracija šla na volišče za jude, borzijance in kartelne roparje: zato, ker so ji ti veliko menj nevarni kakor katoliške ljudske stranke. Ravno dejstvo, da so socialisti podali roko liberalnemu velekapitalu, kaže, kako se boje krščansk. socializma in zato je bil njihov krik, da krščansko socialna ideja pada, že izpočetka navadna taktična laž. Zdaj, ko je Dunaj pokazal, da t>o najširši sloji ljudstva in celo inteligen-ti spoznali puhlost liberalnih in social-nodemokraških fraz o enakosti, bratstvu in svobodi, bodo krščanske stranke v Avstriji s šc večjim pogumom lahko nadaljevale svoje politično in kulturno delo. Mi katoliški Slovenci hvalabogu nismo doživeli take krize kakor so jo dunajski krščanski socialci in pri nas nima liberalizem nobenega upanja, da bi zopet ljudstvo zasužnjil, vendar so zmage na Dunaju veselimo, ker bo imela dobre posledice za splošni no-tranje-politifčni položaj v naši državi. -f Zmotili smo se, prav res zmotili, ko smo včeraj rekli, da bo »Slovenski Narod« rezultat volitev za II. občinski volivni razred na Dunaju označil za zmago liberalcev. » Narod« je namreč topot nenavadno in izredno Došten. tako da mu moramo tem potom izreči naše odkritosrčno priznanje. Odkrito priznava, da pomeni izid volitev v inteligenčnem razredu še vedno premoč krščanskega socializma in da sploh ni upanja, da bi liberalna opozicija v dunajskem občinskem svetu mogla kaj proti krščanskim socialcem opraviti. Narod« pa je tudi vzroke, zakaj liberalizem ne uspeva, zelo dobro pogodil. Pravi namreč: »Krščanskim socialcem je pomagalo to, da so dunajske svobodomiselne stranke res vse prej kakor simpatične. Ti Pollaufi, Waberji, Zenkerji in kakor se že imenujejo in naj pripadajo zdaj žc ncmškonacio-nalni struji ali staroliberalni strujj, h kateri je prištevati tudi židovske volivce, pač niso možje, ki bi si mogli pridobiti zaupanje srednjega stanu dunajskega prebivalstva, naj jih tudi podpira »N. Fr. Presse« z vso svojo lalmudsko zgovornosljo. Nevarni so krščanskim socialcem na Dunaju pač samo socialni demokratje. Ti so porazili krščanske socialce pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah in so jim tudi letos prizadejali občutne udarce, — dunajske meščanske stranke ali bolje rečeno, frakcije, pa so si med seboj preveč nasprotne, so po svojih voditeljih premalo popularne in imajo premalo zmisla za koristi srednjega stanu, da bi mogle prodreti in zavo-jevati mestno hišo. In tako se je zgodilo, da ostane dunajska občina tudi še nadalje v rokah krščanskih socialcev, a da tudi v najboljšem slučaju — če dosežejo svobodo-miselci še tak uspeh pri ožji volitvi v II. razredu, ne bo opozicija v občinskem svetu dovolj močna, da bi mogla proti krščanskim socialcem kaj opraviti.« — »Narod« ni s tem samo dunajskega liberalizma kruto obsodil, marveč tudi sam sebe. Zakaj odnekdaj se je glasilo slovenske liberalne stranke za dunajsko svobodomiselstvo zavzemalo in je še pred par dnevi v nebo povzdigovalo. Zdaj pa naenkrat priznava, da ima ta dunajski liberalizem premalo zmisla za koristi srednjega stanu, kar pomeni toliko, da ima zmisla le za žep vele-industrije in kartelnih baronov. Nam je skoro neumevno, kako se je mogel »Narod-, ki se sicer nikoli ne more povspeti do politično objektivne kritike in ki se je še pred malo časom ogreval za zmago dunajskega svobodomiselstva, tako zelo premagati, da je izrekel tako obsodbo nad svojimi dunajskimi somišljeniki in neposredno tudi nad lastno stranko. Saj je še nedavno dr. Novak rekel, da se imajo velika podjetja privatni špekulaciji prepustiti in dunajskim liberalcem se je v sedanjem volivnem boju prav za to šlo. Še enkrat, nam je ta uganka, kako je »Narod« mogel črez noč tako pameten postati, nerešljiva. Saj, če bi vedno tako pisal, bi se dalo z njim lepo polemizirati. Mi se pa le bojimo, da bo »Narod« kmalu zopet oblekel svojo staro suknjo. (Opomba: »Narod« je citirani del svojega članka prepisal iz > Tages-pošte«.) -f Slovenski mladeniči, posnemajte I Pri ožjih volitvah v dunajski mestni svet za 4. skupino dne 25. aprila so k zmagi krščanske stranke posebno mnogo pripomogli člani katoliških mladeniških organizacij. Telovadci, rokodelski pomočniki, katoliški dijaki, delavci itd. so v najnevarnejših okrajih neumorno agitirali za krščanske kandidate. Kjer je bil boj najbolj vroč, nasprotniki najbolj divji, ravno tam so krščanski mladeniči kot jegulje smukali od volilca do volilca, zaostale volilce spravljali na volišče in tako pripomogli, da je krščanska stranka v sedmih okrajih sijajno zmagala. Res je, kar je zapisal dunajski krščanski list »Reichspost« po dobljeni zmagi: »Stranka, ki ima tako navdušeno in vrlo mladino, mora. zmagati!« Slovenski mladeniči, posnemajte v vseh volilnih bojih dunajske tovariše! 4- Predlog poslanca dr. Kreka in tovarišev v zadevi izseljeniškega zakona. Grozni dogodek v vodah Nove Fundlandske osvetljuje na strašen način dobičkaželjnostparobrodnih družb, ki sc kaže v neupoštevanju najpotrebnejših varstvenih in rešilnih naprav. Ta dogodek pa tudi nujno kliče našo zakonodajo, naj čim preje izvrši zamujeno dolžnost glede izseljeniškega zakona, zlasti ker je naša država emi-nentno izseljeniška država. Obenem je kategorična, dolžnost, gotova vprašanja, ki se tičejo izseljeniškega varstva, zlasti z ozirom na pogoje, pod katerimi je dovoliti parobrodnim družbam prevažanje, urediti v mednarodnem sporazumljenju. Ravno sedaj je čas za to posebno pripraven. Stavimo predlog: Visoka zbornica skleni: »Vlada se poživlja: a) naj Čiinpreje predloži izse-ljeniški zakon, b) ukrene naj takoj primerne korake za mednarodno ureditev varstva izseljencev«. Predlog naj se izroči brez prvega branja narodnogospodarskemu odseku. — Dunaj, 23. aprila 1912. — Dr. Krek. — Grafenauer. — Dr. Jankovič. — Dr. Šusteršič. — Peric. — Prodan. — Brenčič. — Jaklič. — Dr. Dulibić. — Dr. Korošec. — Dr. Žitnik. — Dr. K. Verstovšek. — Jarc. — Pišek. Laginja. — Spinčič. — Roškar. -— Gostinčnr. — J. Hladnik. — Dr. Benkovič. — Povše, --- Mandič, + Prestavljen je č. g. Friderik Ro-dič, kaplan v Slavini, za ekspozita v Matenjo vas. + Dubrovnika »Prava Crvena Hrvatska« prinaša uvodnik o sedanjem stanju hrvaške stvari; tudi ta list očita koalicijonašem, cla so v Pešti nastopili brez potrebnega narodnega ponosa in niso položili mandatov, kakor bi morali. Glede akcije v dunajskem parlamentu pravi list — ki ni glasilo prava-šev —, da se je ravno Slovencem zahvaliti, da so se vse skupine pridobile za glasni protest proti režimu na Hrvaškem. ! Efektna loterija na korist »Sl. Siraži«. Po posredovanju državnih poslancev gg. profesorja Jarca in dr. Ver-stovšeka je dovolilo finančno ministrstvo »Slovenski Straži« efektno loterijo. Priprave se vršijo in bomo pravočasno o vsem natančneje poročali. + Ljndsko šolstvo. Imenovani so: M. Miklavec-Janša, Notranje Gorice; A. Trošt, Bloke; Roža Pichler, Lipo-glav; Marija Sirnik, Golo; Lj. Omejc, Črnuče; M. Grebene, Preserje; Jos. Adolf, Stcimvand. — Poročil se je g. Alojzij Kobal, trgovec in posestnik v Idriji z gdč. Marijo Lavrenčičevo iz Vrhpolja pri Vipavi. — Restavracija na blejskem gradu. Na blejskem gradu bo imel, kakor čujemo, neki Dunajčan restavracijo in kavarno. Najemnine plača za dve dvorani in kuhinjo 2500 K. Če se mu bo izplačalo, je njegova stvar. — Salezijanskemu zavodu na Rakovniku je Kranjska hranilnica naklonila 400 K podpore. Bog plačaj! — Smrtna kosa. Na Vojskem je umrl gosp. Anton Sedej, oče kaplana Se-deja. Bil je 44 let cerkvenik in organist. R. I. P.! — Ogenj pri mrliču. Iz Zagradca: Sinoči ob pol 12. uri se je vnela od sveč, ki so gorele pri nekem mrliču na Bovbeku, slama v zidanici. Zidanica je pogorela. Mrtvo truplo so komaj rešili, da ni zgorelo. Na zidanici je spal sin, ki bi postal tudi kmalu žrtev ognja. Zgorelo je nekaj denarja in obleke. Štajerske novice. š Orlovska organizacija na Štajerskem. V Makolah se je pretečeno nedeljo, dne 28. aprila ustanovil nov Orel. Na zborovanju sta govorila poslanec dr. Verstovšek in župnik Gomilšek. — V Grižah v Savinjski dolini pa se je ta dan ustanovilo novo Savinjsko okrožje. Govoril je Žebot iz Maribora in brat Črne iz Trbovelj. — V Slivnici pri Mariboru se vrši v nedeljo, dne 5. maja zborovanje Orlov za Slivnico in Hoče. Govorita dr. Šiška in Kemperle iz Maribora. š Političen shod priredita v nedeljo, dne 5. maja po večernicah pri Št, Jakobu v Slov. goricah poslanca dr. Korošec in Roškar. Lokal: Jakobshof. š Nadrevizor g. Pušenjak je že toliko okreval, da lahko izvršuje najnujnejše posle. Nevarna rana na glavi, ki jo je zadobil pri nesrečnem padcu, se že celi, š Odlikovani Slovenec. Cesar je kovaškemu pomočniku Alojziju Mencingerju, ki je že 50 let v službi pri enem in istem kovaškem mojstru v Št. Petru na Srednjem Štajerskem, podelil srebrni zaslužni križec. Marljivost slovenskih rokodelcev se povsod spoštuje! š Smrtna kosa. Na Polzeli je umrl Franc Terglav, brat poslanca Ter-glava, v najlepši dobi 41 let. Bil je mož, kakoršnih nam šc Bog več daj! š Iz pošte. Upravnica Marija Krel je imenovana za postno oficijantinjo na pošti v Celju. š Knjigovodski tečaj za kmečke posestnike se vrši črez binkoštne praznike na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob j. ž. Manj premožni udeleženci dobijo podporo po 10 K: Tečaj traja štiri dni. š Saniranje linanc narodnonapred-nih drnštev. Po poroičilu »Slovenskega Naroda« je na zborovanju »Zveze na-rodno-naprednih društev« v Celju, dejal zadružni tajnik Stibler, da bo treba zvezino.financc korenito sanirati in dobiti novih denarnih virov za zvezino delovanje. Ker nam ni mogoče prirejati romanj (?) in enakih prireditev ('?), bo treba pritegniti društva . . .Smo radovedni, če se bo dobila še kje kaka šalo-barda, ki bi šla na ta lim. š Gostovanje igralcev ljubljanskega deželnega gledališča v Celju. Kakor vsako leto, nam bodo tudi letos ljubljanski igralci priredili tri predstave v celjskem »Narodnem Domu«. V soboto, dne 4. maja se igra dramska noviteta »Reka« od Maksa Halbe, drama v treh dejanjih. V nedeljo, dne 5. maja se igra noviteta »Gardist« od Franc Molnarja, komedija v treh dejanjih. V torek, dne 7. maja se igra izvirna Anton Funtekova noviteta »Tekma«, drama v treh dejanjih. Začetek vseh predstav točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. iin. š Samoumor. Iz Teharja pri Celju se nam poroča: V soboto popoldne je odšla pri gostilničarju Cajhnu na Teharjih usluž-bena dekla Gašperič od doma neznano kam. V nedeljo popoldne pa so jo našli mrtvo v Voglajni. Najbrže je skočila v vodo, ker se ji je, kakor sumijo, omra-čil um, š Imenovanje v politični službi. Na. meslniški kanclist g. Jože Ferk v Mozirju ie imenovan okrajnim tajnikom. š Iz deželnega šolskega sveta. Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji izrekel priznanje članu okrajnega šolskega sveta v Ljutomeru, g. Antonu Božiču v Radislav-cih, zaradi njegovega delovanja v ljutomerskem okrajnem šolskem svetu. — Imenovan je učiteljski suplent Ludevit Mužek v Središču učiteljem in provizorični učitelj v Prevorjih Ivan Jordan definitivnim učiteljem istotam. š Pijača jo je umorila. Zakonska Ana in Pavel Motošek v kozjanski okolici sta popivala v neki gostilni. Ko sta se vračala domov, je mož ženo, ki je hotela iti svojo pot, pustil samo. Drugo jutro pa so jo našli z ranami na glavi mrtvo v cestnem jarku. Motošek je večkrat padla in končno smrtno poškodovana obležala v jarku. Smrt je nastopila vsled pretresenja možgan. š Poizkušeni samoumor 12 letne deklice. V Eggenbergu pri Gradcu je skočila 12 letna učenka Elizabeta Haberbek v samomorilnem namenu z okna prvega nadstropja, Zadobila je več poškodb in so jo morali spraviti v otroško bolnišnico. š Spodnještajerska obrtna razstava v Mariboru, izključno nemška prireditev. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« se je pismeno obrnilo do odbora društva »Marburger Gewerbeverein«, ki priredi v mesecu kimavcu tega leta takozvano »Spodnještajersko obrtno razstavo v Mariboru«, z vprašanjem, kakšno stališče zavzema razstavni odbor glede narodne in jezikovne ravnopravnosti; namerava li uporabljati izključno nemške ali dvojezične tiskovine; kani li razobesiti narodne ali zgolj deželne zastave in je li voljan dati v odsekih slovenskim obrtnikom vsaj četrtino mest. »Slovensko trgovsko društvo« je tudi izjavilo v tem dopisu, da je voljno propagirati prireditev, podpreti jo gmotno in moralno z agitacijo na udeležbo od strani interesentov, denarnih zavodov ter občinstva sploh v slučaju, da se postavijo prireditelji na stališče, ki ga more slovensko občinstvo smatrati za sprejemljivo. Izjavilo pa je tudi, da smatra kot odklonitev stavljenih pogojev, če do 24. aprila 1912 ne prejme odgovora na zadevni dopis. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo« do določenega dne ni prejelo nikakega odgovora. S tem so prireditelji Spodnještajerske obrtne razstave v Mariboru povedali dovolj jasno, da jim ni za slovensko obrt, niti za slovensko občinstvo. Z ozirom na nebroj vprašanj, ki mu prihajajo dan za dnevom, odgovarja »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« javno slovenskemu občinstvu ter obrtništvu, da je Spodnještajerska obrtna razstava v Mariboru izključno nemška prireditev. »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« s to prireditvijo nima ničesar skupnega. CERKVENIVESTNIK. Šmarnične govore pri sv. Petru v Ljubljani bo imel vsak dan ob 7. uri zvečer vlč. g. dr. J o s. J e r š e. \ Dekanija žužemberška ima sesta-t nek sodalitatis Ss. Cordis Jesu v ponedeljek, dne 6. maja v Ajdovcu. Začetek ob deseti uri. LMlonske novice. lj Varnostne naprave ob nabrežju Gruberjevega kanala— Nečnven škandal za liberalno magistratno gospodarstvo. Pri Gruberjevem prekopu ni od Prul pa do Sela nikjer nobene varnostne naprave, niti stopnjic, niti čolna, niti ograje. Ko bi ob deževju in temni brezmesečni noči zdrknil kdo v vodo, je zgubljen. Pa kdo se je takrat, ko bi bilo treba pri načrtih zahtevati varnostne odredbe in naprave, brigal na magistratu za javno varnost?! V zadnjih sejah občinskega sveta je zastopstvo S. L. S. na to opozarjalo in župan dr. Tavčar je povedal, da je župan Hribar na vse to pozabil in cla bo sedaj težko napraviti stopnjice in druge varnostne odredbe. Sedaj je za zastopniki S. L. S. pricapljalo tudi liberalno šentjakobsko gospodarsko društvo, kateremu se je šele sedaj zasvetilo, da je za varnost ob Gruberjevem prekopu škandalozno slcrbljeno. Ljubljančani pa naj vedo, da je bila liberalna večina na ma-gisiratu tista, kateri se ni pravočasno zl j ubilo skrbeti za varnost ob Gruberjevem prekopu in ki je z neopravičljivo površnostjo zakrivila sedanje Škandalozne razmere! Kar bi prej takorekoč nič ne stalo, bo sedaj zahtevalo veliko žrtve, pri tem sc ima opraviti še z dr. Tavčarjevim znahim konstatiranjem, da sc iz nič nič napraviti ne da. Vedno lepše se kaže, kako veliki talenti so liberalci na magistratu! Bilo bi res nujno potrebno, da bi se koleščka na magistratu že enkrat drugače vrtila. lj Zanemarjene ljubljanske ceste. 1/, Vodmata. V eni zadnjih sej občinskega sveta je obljubil gospod župan, da si ogleda tudi v Vodmatu ceste in ulice, pa kakor se vidi tega do danes še ni storil, dasi bi bilo potrebno, da bi si ogledal zanemarjeno Ahacljevo cesto in Martinovo cesto. Ahacljeva cesta menda še ni bila nasuta, odkar je dobila ime. iz varnostnih ozirov moramo kritizirati in opomniti mestni magistrat, da je nujno potrebno, da nasuje in popravi tudi Martinovo cesto med hišami štev 2fi in 28, kjer se cesta zavije v Jenkovo ulico, v katero se steka voda iz polovice Martinove ceste. Ta voda je izkopala do polovice Martinove ceste tak jarek, da se lahko pripeti velika nesreča, čc se cesta tam hitro ne popravi. Na tem kraju je cesta ozka, da se dva voznika z naloženimi vozovi ne morata izogniti. Predlog za regulacijo Martinove ceste je bil žc itak stavljen v občinskem svetu, toda gospodje na magistratu menda čakajo, da so prej zgodi kaka nesreča. lj Kako dela konkurenca »katoli-Kane« in »katoliške liste«. — Bivši ljubljanski policijski svetnik Podgoršek časnikar v Ameriki? V Ameriki živita dva vrla moža, ki se drug drugega videti ne moreta. To sta izdajatelj hrvaškega »Narodnega Lista« Frank Zot-ti in izdajatelj »Glasa Naroda«, dični Slovenec Frank Sakser. Oba ta dva gospoda se drug drugemu predbaciva-ta najlepše stvari. Sakser psuje Zotti-ja s sleparjem, Zotti pa trdi v svojem »Narodnem Listu«, da ima Sakser 32 tisoč dolarjev dolga, kliče »Ljudi na oprez« itd. Sedaj je Zotta sklenil, da bo proti konkurentu Sakserju izdajal slovenski list. Sakser je v svojem »Glasu Naroda« Zottijev list. hitro proglasil za »nov pristno katoliški list«, katerega naj bi urejal bivši ljubljanski policijski svetnik Fran Podgoršek. Tako je Sakser napravil iz Podgorška »katoliškega časnikarja«. Če mu bo to proti Zottijevi konkurenci kaj koristilo, je jako dvomljivo. Kaže pa to, da g. Sakser v svojih sredstvih ni posebno izbirčen gospod, sicer bi gotovo ne proglašal, da »bivši ljubljanski policijski komisar Frank Podgoršek in kralj sleparjev bodeta v kratkem času osrečila Slovence z novim, baje pristnim katoliškim listom« — ampak povedal bi pošteno, da Zotti hoče izdajati proti Sakserjevim podjetjem list, s katerim nima katoličanstvo nič opraviti, ker je edini namen Zottijev konkurirati Sakserju in se nad Sakser jem maščevati Ea vse dosedanje ljubeznjivosti. To bo res zanimiv prizor: bivši polic, svetnik ljubljanski Fran Podgoršek bo brskal po razmerah Frana Sakserja! To bomo čuli jako zanimive stvari! Vso je že sedaj radovedno, kaj bo Podgoršek Sakserju odgovoril na to, da mu Sakser predbaciva kupčije z nesramno hišo. Naj se torej liberalna gospoda v Ameriki le pošteno pere in krtači, katoličanstvo naj pa pri miru pusti! lj Odtegnjene draginjske doklade. Kdor je danes opazoval policijsko stražo, je videl, da se je nekaj posebnega dogodilo. Vsi so se držali tako, kakor bi imeli na magistratu »velike pare«. In menda so danes liberalci na magistratu položili res na pare zadnjo skrb sa magistralne nižjo uslužbence. Poiz-vedeli smo, da je bila danes žc itak silno slabi policijski straži odtegnjena draginjska doklada, katero je imela še za, časa vladnega, komisarja vit. La-schana. Ali so sedaj pod liberalno veČino enega glasu na magistratu res že tako daleč, da morajo odtrgavati od ust, največjim revežem na magistratu? -Tako sedaj izgleda tisto »zboljšanje«, katero so liberalci obljubljali pred volitvami. Skrajni čas je žo res, da se policija podržavi, pod liberalno komando bi vzela policijo lakota. lj 25 let inženirskega dela v deželni službi. Danes jc poteklo 25 lot, odkar je vstopil v deželno službo predstojnik deželnega, stavbnega urada in predsednik Društva inženirjev v Ljubljani g. stavbni nadsvetndk ing. Anton Klina r. lj Ne v areni — v veliki dvorani »Narodnega doma« se vrši predstava, ki jo prirede slovenski igralci v četrtek, dne 2. maja, zvečer. Igrala se bo zabavna burka »Nebesa, na z c m -l j i«. Arena se za. to priliko ni dala primerno in dostojno urediti in bo torej predstava v veliki dvorani »Narodnega doma«. Cene ostanejo iste, dasi so za veliko dvorano malo prenizke. Upamo pa, da občinstvo /. mnogobrojnim po-setoin pripomore slovenskim igralcem, ki «u brez zaslužka, tudi k flnancielne-mu uspehu. V velikih in jako komičnih vlogah nastopijo gospa Avgusta Danilova in gospodje 'Anton .Verovšek, Milan Skrbinšek in Boleslav Peček. Ker so tudi manjše vloge v dobrih rokah, bo predstava lepo zaokrožena in jako zabavna. Vstopnina: sedeži prve vrste 1 K 40 h, sedeži druge vrste po 1 K, sedeži tretje vrste pa po 60 h. Stojišča 30 h. Blagajna se odpre ob pol osmih. Začetek ob četrt na 9. uro. lj Uradni list. posebne vrste imamo v Ljubljani. To je namreč edini uradni list v Avstriji, ki ima v uredniškem delu prostora za reklamo kinematografov in to celo za uprizoritev filmov o najsurovejših dejanjih roparjev in »blažilnih« dogodkov. Bo treba pri prihodnji enketi o kinematografih to konstatirati. lj Zadruga krojačev in krojačic ima redni občni zbor v nedeljo, dne 5. maia dopoldne ob pol 10. uri v mali dvorani Mestnega Doma. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev načelnika in celega odbora za dobo treh let. — Prihodnja preizkušnja za vajence in vajenke oziroma pomočnike je na dan 26. maja popoldne. Prošnje za pripustitev k preiskušnji je vložiti pravočasno pri načelstvu zadruge in je priložiti učno in šolsko izpričevalo in določeno takso. lj Pasji kontumac jc zopet razglašen v Ljubljani. lj Hotel Tivoli se otvori v nedeljo, dne 5. maja. lj S ceste. Včeraj ob pol štirih zjutraj je po Karlovski cesti nek šofer z motornim vozom tako naglo in neprevidno vozil, da je zapeljal pred hišo štev. 55 na hodnik in bi se bila, ker ni imel nobene svetilke, lahko pripetila velika nesreča. lj Kvarjenje otrok. Včeraj popoldne so nekje dali neki 131etni deklici toliko alkohola, da je prišla do Blei-weisovega parka vsa omotena, tam se je pa vlegla na. tla in počela vpiti kakor bi bila obsedena. Kričala je in izgovarjala razne nerazumljive besede ter se premetavala kakor blazna. Stražnik je poklical odgonski voz, s katerim so jo odpeljali na osrednjo policijsko stražnico, po konstatovanju njene idenditete pa domov. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Viden-šek, hči pekovskega mojstra, 8 mesecev. — Štefanija Toni, hči čevljarjeve vdove, 16 mesecev. — Viljemina Skamen, učenka, 9 let. lj Glas iz občinstva. Pred Prulami se nahajajo ob Ljubljanici stopnjice, da morejo ženske do vode, ki pero perilo. Do-tične stopnjice se pa nahajajo sedaj v tako slabem stanu, da je človek vedno v nevarnosti, da si zlomi nogo ali pa da pade v vodo. Zato se prosi slavni mestni magistrat, da potrebno poskrbi, da se stopnjice kmalu popravijo. — Več prizadetih. lj V deželne dobrodelne zavode je bilo sprejetih meseca aprila 926 bolnikov. Umrlo jih je 43. Državnemu pravdništvu je bilo naznanjenih 69 poškodb. NOV VPAD MONARHISTOV NA POR-TUGALSKO? Iz Lizbone poročajo, da jo v senatu juslični minister poročal o noki brzojavki na portugalsko ministrstvo iz Pontevedre, cla je bilo zaplenjenih sto zabojev z Mauserjovimi puškami in 18 zabojev patron, kakor tudi nekaj zabojev vojaške opreme. Minister je pristavil, da je bilo to orožje bržkone določeno za portugalske zarotnike in da jo zaplenjenje dokaz za pozornost španskih in portugalskih oblasti. Kakor poročajo iz Pontevedre, jo tamkaj zaplenjeno in baje za portugalske zarotnike namenjeno orožje pripeljal parnik »Magdalene Blumenthal - Al-tona«. — »Agence Havas« pa poroča iz Lizbone o vesteh s severne portugalske meje, ki kažejo na. to, da pripravljajo emigranti nov vpad. Primorske vesli. p Shodi in predavanja. V nedeljo, 28. aprila, se je na Vrhovljah pri Koj-skem vršila lepa mladeniška slavnost briških Orlov. Do 150 uniformiranih Orlov iz celih Brd se je poleg mnogega ljudstva udeležilo slavnosti. Cerkveno opravilo z lepim govorom je opravil č. g. Jereb, domači vikar. Na javnem mla-deniškem zborovanju je govoril dr. Česnik iz Gorice. — V Solkanu je predaval o živilih pred številnimi poslu-šavci g. dr. Brecelj. Predavanje je zelo zanimalo. Dobro bi bilo, da bi se objavilo. — Na Lokvah pri Trnovem je v ondotnem Del. izobraževalnem društvu govoril Fr. Kremžar o kapitalizmu, socialni demokraciji ter o delavski in kmečki organizaciji na podlagi krščanskih načel. p Največji parobrod avstrijske trgovske mornarice. V puljskem doku c. in kr. vojne mornarice je bil tri dni največji parobrod avstrijske trgovske mornarico »Cesar Franc Jožef I.«, ki je last družbe Austro-Americana. Ta najnovejši parobrod, kateri bo v kratkem nastopil svojo prvo plovbo v Sredozemsko morje, je priplul v puljski dok, da mu očistijo še podvodne dele. p Tajnik mestne puljske občine aretiran. Na ukaz preiskovalnega sodnika je aretirala v ponedeljek policija tajnika puljske mestne občine in desno roko bivšega župana dr. Palisca. Sedaj sedi radi laško-liberalnega gospodarstva v Pulju 16 kamorašev v zaporih. Govori se pa še o predstoječih aretacij, katere naj bi na senzaciji vse dosedanje prekosile. p Nevarno je obolel č. g. Stre-k e 1 j, vikarij v Vrtojbi. p Zaročenec nadvojvodinje Elizabete v Gorici. Grof Jurij Waldburg, zaročenec nadvojvodinje Elizabete, je premeščen h gorišk. drag. polku. Te dni si je iskal v Gorici primerno stanovanje. VELIKANSKI POŽAR V DAMASKU. Velikansk požar je divjal pred dnevi v Damasku, svetovnoznanem glavnem mestu turške province Sirije. Ogenj je nastal zjutraj v bazarjih preko ogromnega dela mesta in povzročil veliko škodo. Požar, ki je divjal zlasti v onem delu mesta, kjer so bazarji, je uničil veliko število trgovin. Oto-manska banka je bila v veliki nevarnosti. Pri gašenju sta pomagala dva polka, pehote in konjenice, vendar pa je primanjkovalo primernih gasilnih priprav. Petnajst oseb jc zgorelo, mno- go pa jih je bilo ranjenih. Vzrok požara ni znan. Le malo pogorelih hiš je bilo zavarovanih. Ogenj je nastal v prostorih uredništva arabskega lista »Erradi«. Velika mošeja Omajadov in vladno poslopje sta nepoškodovana. Naša slika predstavlja pogled na starodavno mesto, ki je eno izmed najlepših na orientu ter ima okoli 170.000 prebivalcev. Zlasti znamenit je še ved-on trg. del mesta, v katerem so vedno ogromna bogastva nakopičena, zlasti kar so tiče dragocenih kamnov, orožja itd, p PoskuŠen samoumor dijaka. Bivši dijak Josip Vižin, 18 let star, bivajoč pri svojem očetu, gostilničarju v Pokopališki ulici v Gorici, je pomeril s pištolo na svoje srce tor ustrelil. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer so rnu dali potrebno pomoč, potegnili krogljo ven, tako da je Vižin izven nevarnosti. No ve se prav, kaj je gnalo fanta do tega koraka. p Učiteljiščnik Jos'p Lovrečič, ki »e je v soboto ustrelil v ulici Ascoli, je isti dan umrl. Pogreb se je vršil včeraj popoldne. p Vojna mornarica. Iz Pulja: S 1. majem bo začela letošnja poletna eska-dra svoje vaje. Celi združeni eskadri bo poveljeval kontreadmiral grof Lanjuš pl. Wellenburg. Obenem bo kontreadmiral tudi poveljnik I. divizije, obstoječe iz vojnih ladij: »Nadvojvoda Franc Ferdinand«, »Radetzky« in »Zrinyi«. II. divizijo, kateri bo poveljeval kontreadmiral Njegovan, bodo tvorile: »Nadvojvoda Karol«, »Nadvojvoda Friderik« in »Nadvoj. Frid. Max«. Brodovje križaric, kateremu bo poveljeval lin. kapitan Fiedler, bodo tvorile križa-rice: »Sveti Jurij«, »Cesarica in kraljica Marija Terezija«, »Aspern«, »Admiral Spaun«, »Cesarica Elizabeta«, »Szi-getv&r«, »Gaa«, »Scharfschiitz«, »Ulan«, »Streiter«, »Satellit«, »Wildfang«, dalje rušilci: »Anaconda«, »Drache«, »M6-we«, »Narval«, »Greif«, »Aligator«, »Kormoran«, »Alk«, »Pinguin«, dalje torpedovke št. 33, 34, 37 in 40 za polaganje oziroma iskanje morskih min. Vaje eskadre se bodo vršile v dalmatinskih vodah in bodo trajale do konca augusta. p Cantiere Navale Triestino. Včeraj, dne 29. aprila, se je vršil v Trstu VIII. občni zbor ladjedelniške družbe Cantiere Navale Triestino, ki je imela v preteklem poslovnem letu 315.187 K 90 h čistega dobička. Ta vsota se porabi za plačilo lanske letne izgube 434.357 K 30 h ter ostali znesek izgube 119.189 K 40 h prepiše na nov račun. p Prva hrvaška zmaga na Reki. Dne 28. m. m. so se vršile volitve v reško okrajno bolniško blagajno, v kateri so doslej nemoteno vladali itali-janaši. Zmagala je vseskozi hrvaška lista, dasi je bil to sploh prvi pot, da so Hrvatje v tem zavodu samostojno nastopili. Ta važen uspeh je pripisati reški hrvaški mladini, ki se je zadnji čas tesno organizirala in pričela intenzivno narodno delo. DroSIVfl. — Slov. katol. akad. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu priredi dne 3, maja t, 1. v društvenih prostorih svoj 2. redni občni zbor. Začetek ob 8. uri zvečer. lj Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, dne 2. maja, ob šestih zvečer v društvenih prostorih. — Društvo državnih sodno-plsar-nišklh oficiantov in pomočnikov ima svoj redni občni zbor dne 5. maja 1912 ob pol tretji uri popoldne v hotelu Ilirija z običajnim dnovnim rodom. Po zborovanju bo poročal g. tovariš Frank o avdienci na Dunaju. d Gasilno drnštvo v Žlreh priredi v nedeljo, dne. 5. maja 1912 vrtno veselico ob priliki blagoslovljenja nove parne brizgalne. Idrijska podružnica Slov. Plan. Društva priredi dne 4. in 5. maja t. 1. izlet: Idrija — Dol — Ajdovščina — Vipava — — Col — Idrija. Nekaj izletnikov gre v Ajdovščino črez Čaven (1308 m), ki nudi krasen razgled in ima lepo planinsko floro. 4. maja zvečer bo v Šturjah (hotel Šapla) sestanek z Goriško in Ajdovsko-vipavsko podružnico S. P. D, Prijatelji društva dobrodošli! d Drnštvo c. kr. poštarjev in pošt« nih odpravnikov za Kranjsko - Primorsko ima vsled premestitve njega predsednika gosp. c. kr. nadpoštarja Fr. Ulepiča iz Krškega v Kranj svoj sedež od 1. maja t. 1. naprej v Kranju, kamor naj se vsi društveni dopisi pošiljajo. POZIV! Protialkoholne slike. Znane Weixe-baum - Heuningove slike, ki prodoču-jejo razliko med organi treznega človeka in pijanca, je na željo merodajnih faktorjev sklenila. »Katoliška Bukvar-na« v Ljubljani založiti s slovenskim besedilom. Slike bi imele navadno ceno 4 K. Svoj namen pa more založništvo izvesti le pod pogojem, da se zglasi zadostno število odjemalcev. Tem potom poživlja, tedaj podpisano založništvo vse krajne šolske svete, šolska vodstva, društva itd., ki si žele nabaviti navedene slike s slovenskim besedilom, da to nemudoma javijo založništvu, na kar jih bo isto, v slučaju da se zglasi dovolj naročnikov, preskr« belo. Katoliška Bukvama. LJUDSKO ŠOLSTVO. Okrajni šolski svet v Kranju je namesto obolele učiteljice Julije Jaklič imenoval bivšo suplentinjo v Ratečah pri Beli peči Julijano Rotar za suplentinjo na ljudski šoli v Besnici. — Deželni šolski svet je imenoval izprašano učiteljsko kandidatinjo Ano Kessler za suplentinjo na vadnici ljubljanskega učiteljišča. Novice iz Amerike. — Slovenec ponesrečil v Ameriki. V Claridge, Pa., je ubilo v jami. last Manor Gass Coal Co., Slovenca Josipa Gazvoda. Delal je pri stroju za izpod-kopavanje premoga in ko je prišel stroj do polovice, se je spodkopani premog zrušil in zasul Gazvoda. Zlomilo mu je levo nogo, zmečkalo križ in želodec, da je v nekaj minutah izdihnil svojo dušo. Pokojnik je bil doma iz vasi Dovž, fara Stopiče na Dolenjskem. Star je bil 31 let in že v drugič v Ameriki. ________ V Ameriki umrli Slovenci. V Cle-velandu je umrla Marjeta Mesojedec, rojena Fabijan. — Nadalje je umrla v Collinvvoodu Marija Benevol. Doma je bila od sv. Križa na Primorskem. Stai-a je bila 24 let. Umrla zapušča soproga in dva dni staro hčerko. — V Newbur-?u se je pri delu v neki tovarni ubil ISletni Josip Košak. Koliko more v New Torku zaslu-Hti šivilja? V New Yorku je pred dnevi umrla mrs. Josefa Osborn, lastnica modnega salona, ki je imel odjemalce samo iz krogov »višjih štiristo«. Koliko more zaslužiti newyorška šivilja, ki dela za take kroge, se more pač razvideti iz zapuščine mrs. Osborn. Njen edini otrok, dekle 17 let, je podedoval od svoje matere kot je dognalo newyorško zapuščinsko sodišče, premoženje, ki prinaša letno 240.000 K dohodkov. Mrs. Osborn je imela za seboj icarijero, kakršno more doživeti pač le ena sama Američanka. Rojena je bila v ugledni družini in je bila potom-ка znamenitega polkovnika Neilsona, K5i je bil zaupnik George VVashingtona. Kot mlada deklica, je poročila Roberta Dsborna, bogatega špekulanta. Pozneje sta se oblastveno ločila in ker mrs. Ostem ni dobila nobenih alimentacij :er n' imela nobenega premoženja, je Dila prisiljena, da preživlja sebe in svojega otroka z delom. Ustanovila je mal .nodni salon, ki se je vsled njenih do-orih prejšnjih zvez in njenega originalnega okusa sijajno razvijal. Po desetih letih je bil njen salon eden iz-ned prvih v Ameriki, in nositi toaleto, 80 9. zveč. 734-5 9-7 sr. jvzh. oblačno 1 7. zjutr. 37-4 6-1 sr. jvzh. oblačno 00 2. pop. 36-1 10-6 m.jvzh. » Srednja včerajšnja temp. 10-To, norm. 12-0°. Ц- piMečel ш vseh vrst se priporoča po nizkih cenah tvrdka M. Sdiubert, prej Bilina & Kasdi Ljubljana, Židovska nlica št. 5. 1239 500 K zaslužka v enem letu, kdor se hoče s 1000 kronami udeležiti k nekemu izdelovanju v Ljubljani. — Ponudbe takoj na upravništvo „Slovenca" pod naslovom »Izdelovanje 1353«. 1863 Razglas. Št. 14215 Dne 27. t. m. je poginila v pasji kletki mestnega konjača tuja psica, ki se je dne 24. t. m. zatekla k nekemu čevljarju ob Cesti na loko, na znakih pasje stekline, Psica je bila kaki 2 leti stara, bele barve, srednje velikosti, dolgih dlak in repa, ko-naetih, nekoliko rumenih ušes in konastega gobca ter podobna kraškim psom. Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlagi § 41 zakona z dne 6. avgusta 1909 drž. zak. št. 177 za mesto Ljubljana od današnjega dne naprej do preklica pasjo kontumacijo. V tem času morajo imeti psi, torej tudi oni, ki se na vrvici vodijo po ulicah, torbo, ki popadanje popolnoma zabranjuje. Tudi se ne smejo Jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne Itd. Ako bi kdo pri svojem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti. 1395 Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto ali brez dobro napravljene torbe okrog letali, bo konjač polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko postopalo Mestni magistrat ljubljanski, dne 29. aprila 1912. Županž Dr. Ivan Tavčar. 1. r.