27. številka
Ljubljana, v četrtek 4. februvarja 1904.
XXXVII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nede^e in praznike, ter vetfa po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujo dožolo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanil« se plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska,   —  Dopisi naj se izvole" trankovati.  —  Rokopisi se ne vračajo.   —   Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah St 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa v pritličja. —
Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
V blata tiče.
Klerikalcem se slabo godi, še veliko slabše, nego bi kdo mogel soditi po tem, kar pišejo njihovi listi in kar se čuje iz raznih volilnih okra jev. In vse to zaradi njih bedaste obstrukoije.
Že zadnjič smo pojasnili, kako obupno se trudijo, da bi bo izkoba-cali iz blata, v katero so zagazili po lastni krivdi. Kar tragično je videti, kako krčevito se napenjajo, da bi našli kako pomoč. Najprej je dr. Šu-gteršič na shodu v »Katoliškem domu« ponujal Nemcem svojo ljubezen in jim obetal narodnostne koncesije, če se združijo z njegovo stranko. Ker bo bile te ljubavne
ponudbe   vljudno,  a  odločno Odklonjene, je poskusil s terorizmom pri siliti deželni zbor,  da bi sklenil volilno reformo, kakršna bi bila njemu
koristna. Tudi to je ilo po vodi. Potem je poskusil izpodriniti barona Heina, nadejaje se, da bi nov klerikalen deželni predsednik rešil klerikalce iz obupnega položaja. Ker tudi to ni šlo, ker celo denunoiranje pri cesarju ni izdalo ničesar, je začela klerikalna stranka moledovati za razpust deželnega zbora — ne da bi se prej premenil volilni red, ne da bi odstopil baron Hein — samo za razpust, le da bi se prikril poraz, da bi klerikalci na lepši način mogli odnehati od obstrukcije. Kakor se je izkazalo, je bilo tudi to moledovanje brez vspeha. Vlada pravi: Prva dolžnost poslanoev je, da v deželnem ' zboru delajo; če klerikalci nečejo de lati, če z obstrukoijo zavirajo vsako delo, naj nosijo tudi posledice tega brezvestnega početja; če je klerikalnim volilcem prav, da jim njihovi poslanci delajo tako škodo, potem je itak vse v redu in ni treba novih volitev, dokler ne poteče doba, za katero je voljen deželni zbor.
Tako so klerikalci pogoreli na vseh koncih in zdaj iščejo r e-sitve iz svojega obupnega položaja celo — čujte in strmite! — pri nas, pri onih narodnih n a-prednjakih, katerih sicer ne
morejo nikdar dovolj o g r d i t i. — Sele nekaj mesecev je tega, kar so klerikalci še z največjim zaničevanjem odbijali misel na vsako skupno delo z narodno - napredno stranko. »Slovenec« je dne 14 novembra 1903 priobčil srdit članek pod naslovom »Čudna znamenja«. V tem članku je svečano izjavil, d a a e mora narodno-napr. stranka odkrito in brezpogojno odpovedati vsemu, kar se ne strinja s klerikalstvom — sicer je izključeno vsako porazumljenje, vsako premirje in se bo boj neizprosno nadaljeval.
Tako ošabno, tako brezmejno naduto so govorili klerikalci še 14. novembra 1903. Niso de pretekli od tedaj trije meseci i n ž e s o s e začeli plaziti okrog narodno-na-predne stranke in beračitiza to, kar so še 14. novembra 1903 proglašali kot popolnoma izključeno.
Voda jim teče v grlo! Obstruk-cija je pač dvorezen noi; časih zadene nasprotnika v srce, časih pa unči tistega, ki se poprime tega orožja. Pri nas je obstrukcija postala usodepolna za klerikalce, in ker uvidevajo, kake posledice znajo iz nje nastati, zato so vzeli v roke oljki no vejioo in začeli nam ponujati svojo ljubezen!
Storili so tov»Konservative K o r r e s p o n d e n z«. Izdajatelj te korespondence je dunajski poročevalec »Slovenca« in praške »Politike« in njegove osebne zveze z dr. Suster-šiČem in Žitnikom so notorične. V tej korespondenci razglaša klerikalna stranka:
»... V resnih krogih, ki odkrito žele miru na Kranjskem, se uva-žuje misel, če že  ni zadnji
čas, da tako hudo nasprotujoči si slovenski stranki, liberaloi in katoliški konservativci, sklenejo mir, se ralliirajo in se z združenimi močmi obrnejo proti nemškemu nacionalizmu, ki se že pojavlja v deželnem zboru kranjskem V kuriji v e 1 e p o s e s t n i k o v, katera
ima deset poslanoev .... Če bi se
obe slovenski stranki trdno združili, bi ne le lahko obvarovali svojo sedanjo posest na deželnozborskih mandatih, nego tudi lahko napravili nemškim liberalcem in nemškim nacionaloem vse prej nego prijetno presenečenje.«
To je prava pravoata ljubavna ponudba. »Ljubica, poj'd z menoj, lepa je noč nocoj .. .« Tako korenito so jo klerikalci zavozili, da sedaj sami nam ponujajo združenje in mir.
Seveda — samo sa mir in za sprijaznenje jim ni. Radi bi nas vjeli. Ta ljubavna ponudba ni dru-zega kakor past — če bi se mi dali zvabiti v to past, bi bili klerikalci čez noč rešeni iz svoje stiske in bi imeli obenem vbo oblast v rokah.
Klerikaloi žele sprave z narodno« napredno stranko. Med vrstami je namignjeno, da naj bi vsaka stranka ohranila svojo posest, obe stranki pa naj skupno naskočita veleposestvo. Izvrstna misel je to in klerikalci bi se na glas smejali, če bi se jim ta načrt posrečil. A treba je le malo računati in pokaže se konjsko kopito.
Recimo, da bi naprednjaki in klerikalei skupno zavzeli veleposestvo in si pravično razdelili mandate, tako da bi vsaka stranka imela pet zastopnikov. Kako bi to vplivalo na zbornico? Sedaj imajo klerikalci 16 man datov. Če jih dobe še pet iz velepo-sestva imajo hipoma večino in lahko s t o r e v d e ž e 1 n e m z b o r u kar hočejo. Narodno-napredna stranka bi sicer imela pet mandatov več, a bila bi popolnoma brez vpliva.
Ne dvomimo, da bodo klerikaloi prav resno poskušali uresničiti ta svoj načrt, ki jih naj reši iz blata in jim obenem da deželni zbor v roke. Io prepričani smo tudi, da bi delali naj-slovesi.- ,še obljube in prisegali kar bi se le od njih želelo — ko pa bi bila stvar dognana, bi pozabili svoje obljube in svoje prisege bi snedli ravno tako, kakor bi bile častne besede.
No, o bistvu te ponudbe danes pač še ni treba govoriti, kajti ne le
da je do novih volitev še nekaj let, tudi večina v veleposestvu je še vedno nemška. Zmagati bi ee dalo samo s pomočjo nekaterih konservativnih Nemcev, kakor so knez Windischgraetz in drugi — brez teh pa imajo liberalni Nemci Se vedno večino — in zato mirnega Brca prepuščamo klerikalcem, da še nadalje premišljajo o tem svojem načrtu. Iz-pregovorili smo o njem sploh samo zato, da se spozna, v kakih škripcih se nahajajo klerikalei vsled njih neumne obstrukcije. _
Avstrijska delegacija.
Dunaj, 3. februvarja. Državni finančni minister baron Burian je odgovarjal na tri interpelacije.
Del. Biankini je izjavil, da se Hrvatje drže glede Bosne in Herce govine programa iz leta 1895. Bosno je mogoče ohraniti le naravnim potom, da se priklopi združenim hrvaškim deželam. Ako pa bi se v tem oziru nadaljevali drugačni poskusi, doživela bi država v Bosni in Hercegovini drugo poglavje Lombardije in Benečije. Govornik je nadalje kritikoval politiko v okupiranih de-deželah zadnjih 25 let ter posebno ostro prijemal vlado grofa K h u e n a. Nasvetoval je ustanovitev deželnega zbora in podelitev popolne avtonomije občinam. Grajal je gozdarstvo, zahteval odpravo desetine, razpravljal o naseljevanju ter pri tem povedal, da vlada otežuje naseljevanje od dalmatinske strani, zato pa pospešuje naseljevanje Nemcev in Mad-jarov, s čimer se širi protestantizem in germanizacija. Končno je zahteval govornik varstvo domačim delavcem, izboljšanje pouka in izboljšanje plač učiteljem in duhovnikom.
Del. dr. Sy l ves ter se je dotaknil znane Dersohattove re solucije ter izjavil, da sploh ne da veliko na resolucije. Nadalje je zahteval, naj se že predložijo zaključni računi o Bosni in Hercegovini delegacijam.
Del. dr. Kramar je izjavil, da Avstro-Ogrska  ne sme   uganjati na
Balkanu politike pridobivanja, svaril je pred pospeševanjem bolgarske politike po razširjevanju ter omenjal slovansko - italijanskega zbliževanja. Govornik je rekel, da smatra katoliško propagando v Bosni nevarno državi. Zahteval je, naj se jemlje domačine v državne službe ter se jim naj v ta namen podele ustanove; izrekel se je proti uvedenju nemščine v urade; zahteval je odpravo desetine, pravično razdelitev davkov, organizacijo obrtništva in trgovstva ter svobodnejši društveni in tiskovni zakon.
Govorila sta še grof Kottu-linskv in dr. Tollinger, oba največ o gozdarstvu v Bosni in Hercegovini in o konkurenoi od ondot iz-važanega lesu za avstrijske dežele.
Po zaključeni generalni debati je odgovarjal drž. finančni minister baron Burian na interpelacijo glede učiteljskih plač. Minister je rekel, da ni upanja, da bi se ugodilo učiteljskim zahtevam v zadnji vlogi, ker nimajo ljudski učitelji uradniškega značaja, sicer pa so v Bosni in Hercegovini mnogo boljše plačani kakor na Hrvatskem ali pa v Dalmaciji.
Ogrska delegacija.
Dunaj 3 februvarja. Delegacija je imela danes pod predsedstvom grofa Jul. Szaparvja plenarno sejo, v kateri se je določil dnevni red za prihodnji teden. Odsek za zunanje zadeve bo razpravljal jutri o proročunu za zunanje zadeve; mornarici odsek se zbere v soboto, vojni odsek pa v ponedeljek.
O položaju.
Dunaj, 3. februvarja. Na nekem kršč. socialnem shodu je govoril princ Lichtenstein o položaju. Rekel je, da se bo po delegacijah položaj se poslabšal v Avstriji in na Ogrskem. Kriza se reši končno najbrže šele na način, kakor se je rešila 1848. »Avstrija, slavna država, se ne bo dala spraviti s sveta po vztrajnih govornikih v to- ali ono-stranskem parlamentu. Trenutek je blizu, ko se napravi konec kakor telefonski govorici«.
LISTEK
Potna pisma iz Amerike.
(Lujiza Sotivan). Chicago, 8. prosinca 1904.
Ni še minil vtis, katerega je napravila zadnja nezgoda na mesto Chi-cago. Zopet enkrat je žela smrt |in to pot s strašno silo. V 20 minntah je izdihnilo 590 ljudi, ker le toliko časa je trajal ogenj v Iroquoi-gIedišČu.
Bilo je 30. grudna — božični teden in staro in mlado je hitelo k popoldanski predstavi. Igrala se je igra a opremo „Bluebeard", nemški „Blau-bartu, ki je splošno ugajala. Vse je šlo po Breči do tretjega dejanja, kjer se je rabila v dosego posebnega sceničnega efekta kalcii eva luč, katera je prišla ▼sled neprevidne manipulacije v dotiko 8 kulisami. Te so se vnele in v trenutku napolnile oder z dimom. Poskusilo se je spustiti asbestni zastor, ki se 'abi mesto železnega, a zaman. Ker ni "3 nikdar v rabi ni opravil svojega Posla in postal tako vzrok strašnega grobišča.
Odprli so hitro v ozadju se nahajajoča vrata in zrak, ki je privel notri, je pognal plamene v gledišče. Nastala je — kar storita vedno v takih slučajih brezimni obup in naravni nagon — panika. Električna luč je ugasnila in ljudje, hiteči k izhodom so popadali na tla, brez možnosti da vstanejo. Vedno več bežečih prihaja, vedno več Črez trupla in telesa padlih. Končno so pri pomožnih izhodih — zaprti so, za kleojeni! Le en izhod je bil, ki je nudil rešitev in izmed 2000 oseb jih je mo ralo 600 zaostati in poginiti v plamenu in dimu. Ko so končno odprli zatvor-jene pomožne izhode je bil nagromaden pred vsakim cel zid trupel in povsod so stale in sedele gruče mrtvecev, tesno stisnjenih in strašno spačenih vsled zaduženja.
Poročila očividcev, ki so preko trupel padlih ušli smrti, so pretresljiva. Pohojeni so ležali ti reveži vpirajoč svoje poglede v mučitelje. Kriki zaostalih, ki niso mogli naprej, omočeni od dima.
Prihodnji dan brezkončna vrsta žalujočih pred prenapolnjenimi mrtvaš-
nicami, da spoznajo ostanke svojih dragih, katerih skoro ni moči več spoznati. Turoben pogled!
In zakaj ta strašna žaloigra? To zopet je prav amerikansko. Prepotuj svet, in nekaj, kar bi bilo podobno kaki gledališki inšpekciji, ti gotovo ne pride na pot. Neizmerna je krivda onih, ki so nastavili to ognjeno past v Iroquoi-gledališču. Iroquoi gledališče je popolnoma nova zgradba, otvorjena šele preteklo jesen, krasno gledišče popolnoma iz kamenja in jekla. Tudi zdaj po požaru stoji na zunaj popolnoma ohranjeno, niti eno steklo ni počilo in nič ne kaže od zunaj, da je bilo pred kratkem pozorišče brezimnega trpljenja. Vse je sicer železo in jeklo — le zastor je iz cenenega azbesta, zastor, ki je zgorel, kakor se je pozneje pokazalo, v svoji zračni višini.
Tudi ni bilo moža, kateremu je bila izročena v oskrbo električna luč, v gledišču, in nobenega ognjegasca na mestu. Ko so hoteli alarmirati ogenj, so morali teči nekaj hiš daleč bileterji, mladi, popolnoma neorientirani ljudje brez vseh inštrukuj in brez vsake vaje
v slučaju ognja in tako dalje. To je pravcata Amerika!
Za varnost občinstva ni v nobenem oziru skrbljeno. Največ nesreč na Železnici se dogaja v Ameriki in kar se tiče morilcev in tatov, — onih, ki pri belem dnevu Človeku nastavijo revolver pred prsi niti ne omenjam, — ti opravljajo svoj hvaležni posel v nebeškem miru, ne da bi se oblasti brigale zanje. .
A vendar moram Amerikance zbog njih lastnosti občudovati. S kakim mirom in kako hladnokrvnostjo so prenašali ravno omenjeno nesrečo! Bolnice so napolnjene z Žrtvami, vsled opeklin spačenimi za celo življenje, če ubeže sploh smrti.
In kako  prenašajo   oni  sami in
njih svojci to brezimno bolest? — Občudovanja vredno.
Amerika bi ne bila učakala v tako kratkem Času toli sijajnega razv oja, ko bi ne bili Amerikanci oni znameniti ljudje, kakršni so ravno.
Koncentracija vseh sil je pečat vseh njihovih podjetij, koncentracija in jekleno obvladanje samega sebe, „seli-
control** kakor pravijo. To jih je napravilo velike. Samo oblasti ki so sestavljene iz voditeljev političnih strank, — večinoma so Irci — rana na tem sicer zdravem organizmu. Ta se mora zleciti in potem šele bo ta občudovanja vredna dežela prosteje dihala.
Odkar sem tukaj, me je nekaj posebno zanimalo, nekaj, kar je takoj obrnilo mojo pozornost nase, namreč mirno in složno skupno življenje najrazličnejših veroizpovedanj. Spoznala sem sekte, o katerih nisem prej ničesar vedela.
Najnovejši je pač Dowie, ki se naziva samega sebe proroka Elijo in „Zion City" v bližini Chicaga je njegovo delo.
Vsled zadnjih njegovih poskusov v New-Yorku je njegov ugled nekoliki trpel. Pri vsem tem pa ima baje mnogo pristašev in banka, katero je ustanovil za svoje učence, dobro uspeva in premoženje se mu veča. Žal, da ne poznam nikogar, ki bi mi mogel pojasniti bistvo njegovega uka. Dober govornik je in mogoče obstoja njega moč le v tem. (Konec prih.)
Državni zbor.
Dunaj, 3. februvarja. V poslan-skih krogih se govori, da se državni zbor zanesljivo skliče najpozneje 23 t. m., ker se s 1. sušoem začnejo v nekaterih deželah že vojaški nabori.
Viharen volilni shod.
Praga, 3. februvarja. V gleda liski dvorani v Opočnu je bil v nedeljo shod, na katerem so se predstavili trije kandidatje za izpraznjen kraljedvorski mandat, namreč mlado-češki kandidat Kolenskv, samostojni kandidat grof Sternberg in češko radikalni kandidat dr. Hajn. Ker sta urednik An v ž in poslanec Klofač napadala grofa Sternberga, prišlo je do spopadov. Predsedstvo se je skrilo za zagrinjalo, dokler ni bil shod razpuščen.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 3.februvarja. Na dnevnem redu današnje seje je bilo nadaljevanje  glavne razprave o proračunu.   Ko se je že razprava pričela, je prišel v sabor ban dr. Božidar Pejacsevich.   Prvi govornik je bil posl. dr. I. Frank, ki je najprvo v svojem govoru podal program čiste stranke prava, katerega jedro je samostalnost in zedinjenje Hrvatske.   Nato je obširno razpravljal o knjigi nekega Akosa Timona, ki trdi, da si je ogrski kralj Kolo-man s silo podvrgel Hrvatsko, vsled česar je hrvatska  kraljevina samo madjarska provincija,  kar je pa v diametralnem nasprotju z zgodovino. Govoreč o nigodbi je naglašal, da je neresnica, da je imela Hrvatska h 1897. primanjkljaja 210 milijonov kron, zato se čudi, da je tako trditev mogel izreči večji finančni uradnik v ministrstvu, ki mora vendar biti prepričan, da je pasivnost Hrvatske napram Ogrski prazna — fraza. Nadaljevaje svoj govor, se je bavil B posameznimi točkami proračuna: o investicijah, o užitnini,  o razredni loteriji in o ekspozeju podbana dr. Sumanoviea.   O razmerah Hrvatske k Ogrski je rekel  govornik, da se moč Madjarske ne nahaja v njeni kulturni in gospodarski sili, ampak v slabosti in v nedostajanju odporne sile hrvatskega naroda.   Madjari se s tem okoriščajo. Ko so videli lanski  narodni pokret, 80 nakrat postali pozorni in so takoj prenehali Hrvate nazivati z barbari, ker so zaznali, da je pravična hrvatska stvar vsepovsodi našla najgor-kejših simpatij. Ia Madjari sami, na čelu jim Szell, so jeli priznavati, da se Hrvatom godi krivica in da Hrvatsko njeni poslanci na skupnem drž. zboru slabo zastopajo.   Dr. Frank je sklenil svoj govor z zatrdilom, da je nagodba največje zlo za Hrvatsko in da mora biti geslo vsakega rodoljub nega Hrvata: Hrvatska Hrvatom. Dr. Franku je odgovarjal podban dr. Šu-manović, ki je ob Koncu svojega
Pod novim orlom.
Zgodovinska povest.
Drugi del. XVIII.
Naslednjega dne, 24. februvarja, je šel Konrad že zjutraj v škofijo, da se oglasi za avdijenco pri maršalu Marmontu. V škofiji je bilo Živahno vrvenje, zlasti je bilo zbranih mnogo oficirjev. Od teh je Konrad izvedel, da je maršal Marmont tisto jutro nenadoma odpotoval v Pariz.
Zvečer je nakrat ukazal, da mora biti vse pripravljeno za potovanje. Spremljata ga general Fresia in pobočnik major Lucien. Svojim namestnikom je imenoval generala barona Delzonsa.
Tako so pripovedovali oficirji Konradu skrivnostno dostavljali, da je to zadnji poskus maršalov, ohraniti si podkraljevsko oblast kot generalni guverner Ilirije.
— Jako težko se je odpeljal, je zaupno pripovedoval maršalov tajnik Heim. Že ko je bil na vozu, me je poklical k sebi. Mislil sem, da mi kaj važnega naroči — a kaj mislite, da je bilo?
— To se ne da uganiti, je menil Konrad.
govora povdarjal, da proti nemirom pomagajo e d i n o 1 e t o po v i in bajoneti. Ko je dr. H aram-bašić Še govoril o neki osebni zadevi, naglašajoč, da on nikdar ne napada nobenega opozicijonalnega poslanca, se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v četrtek dopoldne.
Avstrijski cesar o Srbiji.
Dunaj, 3. februvarja. Cesar je izrekel srbskemu poslaniku svojo naklonjenost Srbiji, vendar pa je pripomnil, da se ne more opustiti, za htevati od kralja Petra, da od svoje osebe ovrže grozodejstva, s katerimi se je izvršil prevrat v Srbiji.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 3. februvarja. Glede nove organizacije macedonskih odborov se vrše shodi vseh Maoedon-cev na Bolgarskem. Pred vsem se hoče odstraniti spor med notranjo in zunanjo organizacijo.
Rim, 3. februvarja. Nekateri tukajšnji listi poživljajo vlado, naj pomnoži svoje konzulate v Albaniji, da se uspešno upre avstrijski propagandi.
Nemški državni zbor.
B e r o 1 i n, 3. februvarja. Zakon o enoletnem podaljšanju mirovnega prezenčnegaj stanja se je sprejel v drugem posvetovanju. Proti so glasovali socialni demokratje in Poljaki. Potem se je začelo razpravljati o zakonu za odškodovanje po nedolžnem zaprtih.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 3. februvarja. Guverner Beutwein je odšel pred tednom s 120 vojaki vstašem naproti. Ker od tačas ni sluha o njegovi eks pedioiji, se splošno sklepa, da so jo Hereroji popolnoma uuičili. Dosedaj je pobitih do 100 nemških naseljencev, čuden je vzrok te vstaje. Hereroji so se vzdignili, ker so se delali na goveji živini poskusi Kocho-vega cepljenja proti kužni bolezni, a večina cepljene živine je poginila.
Berolin, 3. februvarja. Danes se vrši ministrski svet, ki najbrže sklene, da se pošlje več vojaštva v Afriko.
Rusko-japonski spor.
London, 3 februvarja. V zgor. zbornici je izjavil državni tajnik marki of Lansdowne, da ni diplo-matični običaj, komu ponujati dobre svete, ako ni dokaza, da se taki sveti želijo. Tudi Angleške ni nihče naprosil za posredovanje, da, celo jasno se je namignilo, da za sedaj niti Japonska niti Rusija ne želi posredovalca.
London, 3. februvarja. Japonsko ministrstvo je sklenilo, da odloži pobiranje vojnega davka do aprila, ko se zbere parlament
Vladivostok, 2. februvarja. Japonske stražne čete so asedle železnico Soul-Fusan. V Soulu so začeli  Japonci   zidati   vojašnico za
— Naročil mi je, naj še danes dopoldne pošljem kar mogoče krasen šopek — gospodični Mari Damjanovi in naj ji sporočim maršalove pozdrave.
Smehljaje je prikimal Konrad in se ni prav nič Čudil.
— Razumela sta se dobro, je rekel Heimu, ker sta dve sorodni naturi, dva sorodna značaja. Jaz bi bil svojo glavo zastavil, da maršal ne zapusti Ljubljane, da se pred odhodom ne bi spomnil gospodične Damjanove.
Ob 11. uri so se začele avdijence. Namestnik generalnega guvernerja, stari general baron DelzonsJ je bil nervozen mož, strog kot poveljnik, sicer pa blagega srca in demokratičnega mišljenja. Tudi kot general ni nikdar pozabil, da je sin revolucije. Zgodilo se je večkrat, da je šel v Rudolfov vinotoČ (zdaj je tam Schwent-nerjeva knjigarna), se vsedel med priproste vojake ter ž njimi pil in prepeval.
Ta dan je bil posebno nervozen. Sprejeti je moral Že celo vrsto uradnikov in oficirjev ter slišati mnogo sladkih besedi — i i to ga je vedno razburilo.   Ko je Konrad stopil pred
konjenike ter so pripeljali tja že tudi nekaj topov, češ, da morajo skrbeti za varstvo svoje naselbine.
Dopisi.
Iz   Postojne.   Kakor vsako leto, tako tudi letos ni štedil naš vrli »Sokol« ne truda ne denarja, da priredi ne samo članom, ampak tudi vsem onim krogom, ki se vrlo zanimajo za povzdigo našega družabnega življenja, maskarado, nudeČo vsakomur najlepšo  pr.liko,  posvetiti vsaj nekoliko brezskrbnih urio predpustni šali. V divni naš »Bled« nas popelje fantazija našega neumornega aran-žerja. Šetaje ob bregu nas srečavajo skupine gorenjskih kmetov in kmetic, vračajoče  se  od dopoludanske službe božje, v živobarvni narodni noši, veselo se razgovarjajo  in prijazno prikimujejo našim pozdravom. Za njimi pridrvi tolpa letoviščnikov, mladih in starih, vseh rodov in jezikov, med kojimi nam zlasti impo-nuje skupina zalih deklet ter dolgovati smešno  suhi Anglež, ki se je nakrat postavil na čelo celi družbi, da vzbudi s svojim že itak nervoznim kretanjem tem večjo pozornost kot zastopnik velikega naroda. Dolgotrajna burska vojna mu je baje sila vznemirila njegove živčevje.   Cul je, da se nahaja na Bledu sloveč zdravnik, čigar posebna metoda čudežno zdravi na živcih obolele.   K njemu je torej prihitel, da se okrepi in pozdravi. Kakor nalašč je otvoril naš dobroznani »Rikli« že meseca februvarja svoj sanatorij tako, da vsakte-remu posetniku  maskarade možno, se osebno  prepričati   o radikalnih učinkih njegovega zdravljenja. Nismo se še dovolj načudili prejšnemu prizoru, že se nam kaže iz daljave lepša sličica. Ob zvokih melodij oz ne godbe drči po jezerski gladini snežno-bela ladjica, vedno bližje in bližje prihajajo, ter se slednjič ustavi v majhnem pristanišču,  kamor  hiti bujno barvana množica, da pozdravi nove prišlece.   Lahkih nog se izkrea vesela mornarska družba, pozdravljajoč in odzdravljajoč na vse strani, vidno gin jena po toli nepričakovanem sprejemu.   Tudi  ona   je  danes izredno družabna; na veselih obrazih se jim bere zadovoljnost in neprisiljenost. — Obhodili  smo  v  duhu bregove toli romantičnega jezera,  divili se nad bujnimi slikami in  prizori, občudovali  živi   kolorit toli številnega ljudstva in to seveda vse le v toliko, v kolikor nam je  pripomogla nedo-Bežna fantazija našega aranžerja. Za vsa druga presenečenja skrbele bodo naše narodne dame in   gospioe, katere so  nam  drage  volje obljubile njih naklonjenost. Na Bled torej, na naš divni Bled — dne 13. febru varja. Na svidenje na sokolski mi-skaradi v Postojni! Na zdar!
Od Sv. Križa tik Slatine. Pri nas se je pripetilo, da sta sklepali botra in babica: »Zdaj je ena proč, gospodje so se lepo najužinali in go tovo podarijo našemu novemu zemljanu brez obotavljanja prvi in najpotrebnejši zakrament". Botra in babica sta sklepali, nadžupnik je pa sklenil. V veži žnpnišča ju je iznenadilo nenavadno puhanje, fcakor bi se motrila s sovražnim očesom pes in mačka. Niste se še prav zavedli, da stojite na svetih žup-niških tleh, ko jima naznani obupani organist, da imajo gospod nujne opravke, da popoldne sploh ne krstijo in danes še posebno pred tretjo uro ne. Pa tudi
njega in se vojaški javil, je osorno zarenčal:
— Kar na kratko, gospod pod-kapitan. Jaz nimam časa poslušati dolgih govorov.
Konrad je  odpasal svojo sabljo in ponudivši jo generalu rekel:
— Prosim ekscelenca za takojšnji odpust iz armade Njegovega Veličanstva.
General je bil presenečen. Vprašal je nekoliko prijazneje:
— Zakaj?
— Ker se ne spodobi, da bi še dlje pripadal armadi.
— Sacrebleu — zakaj  se to ne spodobi? Pojasnite mi to.
— Nečem Vas ekscelenca zadr zevati —
— Mordieu — kadar se gre za oficirja francoske armade imam vedno časa. Sedite in povejte, kaj da je.
Konrad je sedel in v kratkih besedah povedal, da je operna pevka Olimpija njegova žena, da se mu je izneverila in pobegnila in da dela s svojim razuzdanim življenjem njego vemu imenu sramoto.
— In zato hočete stopiti iz armade? se je začudil general. Ta žen ska Vas jo zapustila in Vas nič več ne briga. Vi ste v čast* nosili cesarsko
krog cerkve caruje zima, in na mrazu Čakati ni prijetno; zato je botra prav ponižno prosila, naj se je gospod nadžupnik usmili in podeli otroku prvi in najpotrebnejši zakrament. Zdaj bi ga bili morah videti, gospoda nadžupnika Korošca! Stopal je trdo, da so se tresle duri, listi knjige so prestrašeni frčali izpod njegovih prstov, iz oči pa mu je švignil zdaj in zdaj tako strupen in strašen pogled, da je ženskama zastajala sapa in da ste še par dni s strahom in trepetom mislili na te grozeče bliske razjarjenega gromovnika, „ki nikogar ne sovraži." Vzrok sta zvedeli šele potem. Prihodnji petek je bil nad-župnikov god, tisti dan pa je bila sreda. In že v sredo je jel praznovati svoj god ... In motila in razjarila ga je podelitev prvega in najpotrebnejšega zakramenta . . . Gg. nadžupnikom, župnikom, kapelauom i. t. d. svetujemo: Blagovolite naznaniti raz prižnico, da nameravate cel prihodnji teden v skromnosti obhajati svoj cenjeni god, da sprejemate samo svoje prijateljice in da v tem svetem času ne podeljujete niti prvega in najpotrebnejšega zakramenta. Naš slovenski kmet živi v preskromnih razmerah in ne ve, da se morajo take malenkosti obhajati tako dol,-o in pa tako nemoteno!
Poziv za sklad
da se iz njega postavi Juriju Vegi   spomenik v deželnem stolnem mestu Ljubljani.
Nabiranje doneskov dovolil Nj. ekscelenca g. ministerski predsednik kot vodja ministrstva notranjih del ddo. Dunaj, 27. prosinca 1904, št. 393 M. J.
Podpisani odbor se usoja obračati s tem pozivom na vse poznavatelje in prijatelje znanosti, pa tudi na vse ce-nitelje in častitelje junaških činov s prijazno prošnjo, da bi mu dejansko pomagali zbirati doneske in tako izvršiti patriotično podjetje, čigar pomen ne sega samo čez meje naše ožje domovine, ampak tudi čez meje avstrijske države.
Namen je podpisanem odboru, poskrbeti za to, da po vsem svetu znani in slavni matematik
baron Juri Vega
vitez Marije Terezije reda
prejme v deželnem stolnem mestu svoje ožje kranjske domovine, v Ljubljani, dostojen spomenik in da tako domovina častno povrne, kar je že dolgo dolžna odličnemu učenjaku, vrlemu branitelju in pospeševatelju civilizacije.
Baron Jurij Vega, rojen 1. 1754 v Zagorici v Moravski fari na Gorenjskem, sin nepremožnih kmečkih roditeljev, ki je pri topništvu, -kamor je prostovoljno vstopil kot „prostak-kanoniru, dosegel Častno stopnjo podpolkovnika, je bil zaradi svojega izvrstnega delovanja in zaradi svojih odličnih uspehov na bojnem polju v turških in francoskih vojnah že za svojega življenja deležen obilih in posebnih  časti in odlikovanj.
Za njegova doslej ne še prekošena logaritmieno-trigonometrična dela, ki so bila tudi na angleški, francoski, nizozemski in ruski jezik prevedena in izmed katerih je njegova logaritmično-trigonometrična priročna knjiga prišla Že v 80. natisku na svetlo in se še vedno uporablja na srednjih in višjih učilišcih vseh kulturnih narodov, so ga učene akademije in učene družbe v Londonu, Berolinu, Gotingi, Pragi, Er-furtu, Mogunciji izvolile za svojega souda.
V svojem svojstvu kot vojak, kot pripadnik starodavnega bombardirskega
kora se je izkazal zlasti v Lavdonovi vojski pred Belim gradom kot praktić nega artilerista in je odločil, da se je dne 8. oktobra 1789. vdala trdnjava Beli grad, dne 14. novembra 1793. pu je s svojim odločnim postopanjem povzročil, da si je naša vojska osvoji|u Fort Louis, ter je tako izvršil svoj«: najsijajnejše junaško dejanje, ki je bil zanje tudi odlikovau z viteškim križem Marije Terezije reda.
Leta 1800. povišan v (avstrij baronski stan, je bil Vega leta 1801, kot soud sprejet med deželne stanov j vojvodine Kranjske.
Da se temu že v življenju tolik j odlikovanemu vojaku zdaj, ko je prt teklo ravno celo stoletje, odkar je pad< pod zločinsko roko zavratnega morilca, zagotovi hvaležen spomin na njegov^ velika znanstvena dela in na njegove sijajne vojaške čine in se mu tako po stavi  dostojen   spomenik v deželnem stolnem  mestu Ljubljani,   se je tukaj ustanovil osredni odbor, ki se obraća do najširših krogov z vljudno prošnjo, da bi blagovolili pospeševati materielL, to podjetje.
Doneski*) naj se blagovoljno poši ljajo na adreso: Blagajnik' osrednjega odbora: Gospod Ivan Kramaršič, c. kr. stotnik domobranskega polka št. 27 v Ljubljani.
Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani :
Predsednik: Mihael Lukanc pl. Savenbur0' c. in kr. polkovnik v p.
I. podpredsednik: Oton pl. Detela
deželni glavar vojvodine Kranjske.
II. podpredsednik: Ivan Hribar
župan dež. stolnega mesta Ljubljane.
Udje:
Jožef Anton grof Barbo, c. in k kamornik, c. kr. nadporoČnik v rezv., deželni in državni poslanec, graščak v Rakovniku;   Fr.  Bezeljak,  c. kr. major na Dunaju; Ivan Bizjan, dekan v Moravčah; Vendelin Coleru.i pl. Geldern, c. in kr. stotnik v Lju1 ljani; dr. Boštjan Elbert, prost v Rudolfovem; Oton pl. Detela, dt glavar vojvodine Kranjske; dr. And, Ferjančič, c. kr. sodni nadsvc deželni in državni poslanec v Ljul ljani;  Anton Funtek, c. kr. profe sor in urednik   časopisa „Laibai Zeitung* v Ljubljani; L u do vi k M a qui8 Gozzani, c. kr. vladni svetu:, v Ljubljani; Peter Grasselli, di poslanec in deželni odbornik v Lj ljani; FrHauptmann, c. kr. pn sor v Gradcu; Ivan Hribar, dežel poslanec in župan dež. stolnega ■ Ljubljane; Fr. Hubad, c. kr. d< šolski nadzornik v Ljubljani; dr. R u dolf Junovvicz, c. kr. šolski svetu in  ravnatelj  c. kr. državne realke Ljubljani; Fridolin Kavčič, c. kr. stotuik na Dunaju, Fr. K o 11 man trgovec,   podpredsednik trgovske obrtne   zbornice v  Ljubljani; Ivai Kramaršič, c. kr. stotnik v L j ljani; Oskar Kuuert pl. Kune: feid, c. iu kr. nadporočnik  v Lji; ljani; Kari grof Lanthieri, c kr. ritmojster izv. si., graščak v Yipa\ Fr. Leveč, c. kr. deželni šolski na* zoruik v Ljubljani; Albert Levi. ni k, predsednik c. kr. deželnega i dišča v Ljubljani;   Leopold bar
•j Doneski se bodo po časopisih glasali*
pX*J~~ Dalje v prilogi* "W
suknjo, Vi ste na bojišču prelivali svojo kri za cesarsko zastavo — Vaše časti ta ženska ne more omadežavati, naj počenja, kar hoče.
— Ekscelenca — vzlic temu prosim za odpust. Lahko bi se dal pre mestiti kam drugam — lahko bi šel z armado na Špansko — ali jaz sem tu doma in sedaj ne morem proč.
— Le ostanite tu! Ta bi bila lepa, da bi vr), častivreden mož izstopil iz armade, ker je imel s svojo ženo tako nesrečo. Ne, gospod pod kapitan, jaz Vas ne odpustim iz armade.
— Ali — ekscelenca — kaj porečejo drugi oficirji. Moja žena mi bo delala sramoto, ker toliko premoženja nimam, da bi jo odpravil odtod in ker je moja žena, se je tudi ne more izgnati. Oziri na druge oficirje —
— Jaz sem rekel, da Vas no odpustim, je začel kričati general Del-zons, in pri tem ostane. Imenujem Vas svojim drugim pobočnikom — iz tega bodo vsi oficirji spoznali, kako sodim o Vas. Jutri zjutraj nastopite svojo službo! Au revoir!
Še predno je mogel Konrad kaj odgovoriti, ga je general že spravil k vratom .in ga potisnil v predsobo.
Konrad ni vedel, kaj naj stori.
Bal se je, da mu napravi Ljudm kako posebno sramoto, bal se |e t liko bolj, ker doslej še ni ničesar njega zahtevala in se sploh ni sanj zmenila, dasi kot pevka na m odrih gotovo ni živela v dobrih rat merah.
Počasi  je šel Konrad od 5kc čez Mestni trg.   Prišedši mimo tovža, je videl guvernerjevega slugo, ko je v Damjanovo bišo nesel izredno velik in krasen šopek. Spomnit s« maršala Marmonta, ki je tako moiai zatrl svojo vročo  ljubezen do M«: In spomnil se je Mare, ki niti tre notek ni mislila, da bi njega, Kov. rada, zapustila, čeprav se je nit njima odprlo strašno brezno.
Počasi je šel dalje in ni zapaiil. da je čez cesto veslal kurat Svetim naravnost proti njemu, z druge strani pa je prihajal Kopitar.
— Konrad — nekaj novega Vam moram povedati. Tako je kurat Of voril svojega prijatelja in segel njemu in Kopitarju v roke.
— Ali ste postali kanonik ? je vprašal Kopitar.
— Ob, kaj še! Kanonik! Spodili so me, odstavili so me, v pemijo so me poslali.
— Ni mogoče!
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 27, dne 4. februvarja 1904.
[Tjebtenbcrg,    deželnega glavarja I namestnik, graščaK v Jabljak; Mihael Isukane pl. Savenburg, c. in kr. I polkovnik v p. v Ljubljani; Jožef luckiiiann, bankir, predseduik kranj-Igfce   hranilnice   v   Ljubljani; Kari l^uckmanu,   ravnatelj   kranjske in I dustrialne družbe, deželni poslanec, na Jesenicah;   Artnr M a h r, ravnatelj trgovske šole v Ljubljani; Rudolf Miivr, c. in kr. polkovnik v Ljubljani; Maks Pirnat,   realčiii   profesor v Idriji; Fr. Po v še, ravnatelj, deželni iu državni poslanec, deželni odbornik v Ljubljani; Matev ž Prašni k ar, c.kr. podpolkovnik v p. v Ljubljani; dr. I Jožef Račie, c. kr. dvomi svetnik, finančni prokurator v Ljubljani; Peter pl. Radics, pisatelj v Ljubljani; dr. Adolf Schaffcr, deželni poslanec iu deželni odbornik v Ljubljani; Franc Seme, c. kr. polkovnik v Trstu; Mar-tiu Škerjanec, kaplan in c. in kr. vojaški  kaplan   v   rez. jv  Moravčah; Andrej Senekovič, ravnatelj c. kr. 1. višje gimnazije v Ljubljani; Iva'n Sušnik,  stolni kanonik v Ljubljani ; dr. Ivan Svetina, c. kr. profesor I. višje  gimnazije  v  Ljubljani; dr. Ivan Tavčar,   odvetnik, deželni in državni  poslanec,   deželni  odbornik v Ljubljani; Ivan Toman, nadučitelj v Moravčah; Jožef Tomše,  c. in kr. podpolkovnik na Dunaju ; Anton U č a-fcar,   trgovec in tajnik v Moravčah; Janez  Vclkavrh,  c. in kr. nadpo-roenik v p., tvorniear in mestni odbornik v Ljubljani;   dr.   F r. Zupane, c. kr. vladni  svetnik in deželni sanitetni referent v Ljubljani;   dr. Ignacij   Žitnik,    beneliciat,    deželni in državni poslanec v Ljubljani.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. februvarja.
— Osebna vest« Deželno-sodni svetnik v Gorici gosp. Josip Milovčić je imenovan višjim de-želnosodnim svetnikom v Trstu.
— Devetdesetletnica biskupa Strossmaverja. Danes
slavi veliki Slovan in iskreni prijatelj slovenskega naroda — djakovski škof Josip Juraj Strossma yer svojo devetdesetlenico.    To je redek
jubilej in kdor ga učafca, je to znak, da je poseben ljubljenec bogov. Josip Juraj Strossmhver lahko s po nosom in zadovoljstvom zre nazaj na dolgo, tri generacije obs^gajočo dobo narodu in domovini posvečenega, pledonosnega delovanja. Sltoss-maverju je nekdaj sijala zvezda sreče, obetajoča mu sijajno bodočnost, treba bi bilo iztegniti samo roko po njej in se odpovedati svojim idealom. Toda Strossmaver ni hrepenel bo visokih dostojanstvih in po milosti carski, ni si želel kardinalskega bagra, ostal je tvrd in neizprosen mož jeklen, ki se je z odločno vztrajnostjo boril za teptana prava rodu svojega vsikdar in napram vsakomur. Trepetal ni pred nikomur in se je z vso sebi lastno elokvenoo zavzel za svobodo vesti celo na Vatikanskem konoilu. Dasi se je po tem podvrgel pravoreku o papeževi nezmotljivosti, vendar bo zgodovina zabeležila njegovo ime kot enega izmed tistih maloštevilnih cerkvenih dostojanstvenikov,   ki   so   si upali
— Res je! Štiri krajcarje imam penzije na dan — pa maševal bom pri frančiškanih.
— Meni se zdi, da ste celo prav zadovoljni, je menil Kopitar.
— Seveda sem zadovoljen. Zdaj bom vsaj v Ljubljani.
— Zakaj pa so Vas penzijonirali, gospod kurat, je vprašal Konrad.
— Zato, ker sem škofa Riccija razžalil. Zadnjič sem hodil za vodo in premišljeval, kje bi kaj denarja dobil. Nakrat vidim škofa pri oknu. Stoj, sem si mislil, danes mi mora ta pomagati. Ko me je škof zagledal, se je hitro obrnil od okna, a jaz sem ga bil natančno spoznal. Sel sem v semenišče, a sluga mi je rekel, da škofa ni doma. Takrat pa me je po padla jeza in dejal sem slugi: »Recite milostnemu škofu, naj drugič, kadar pojdejo z doma, ne puste svoje oslovske glave na oknu«. Vidite in z&to so me penzijonirali.
— In zdaj?
— Zdaj stanujem pri stari gospodični Sohmutzenhaus in sem prav zadovoljen. — In pomembno pomenkuje" je dostavil kurat: Tik mene Btanuje krasna ženska — gledališka
pevka Olimpija.
dvigniti svarilni svoj glas proti duha moreči omejitvi osebne svobode vernikov po rimskem papežu! Za to je stal Josip Juraj prosti Škof in njegovih prs ne krase cesarska odliko vanjal In naj mu ne bode žal! Te visoko odtehta hvaležnost in ljubav naroda hrvatskega, kateremu je posvetil svoje življenje! Tudi nam Slo vencem se je izkazal vselej dobrega prijatelja in veledušnega dobrotvora. Zato mu tudi mi kličemo ob devetdesetletnici: N* mnogsja ljeta!
— Hrvatski akademiki v Ljubljani« Obisk hrvatskih akademikov v Ljubljani je prelep dokaz srčne vzajemnosti, ki spaja Slovence in Hrvate. Za Časa, ko je šel hrvatski narod v boj proti tiranstvu bana grof* Khuena, je tudi Slovencem zavrela kri in prišlo je do veiepomemb-niti manifestacij slovansko hrvatske vzajemnosti. Sodaj so prišli hrvatski akademiki v Ljubljano, da Slovencem izrazijo zahvalo za omenjeni nastop, in prepričani smo, da so mladi akademiki v tem slučaju tolmači čutil vsega hrvatskega naroda. Hrvatski akademiki so bili sprejeti tako pre-srdno, kakor se sprejme s*mo ljube brate in upamo, da jim ostanejo dnov, ki so jih prebili med nami, v prijaznem spominu. — Včeraj popoldne ob 2. uri, torej kmalu po pri hodu hrvatskih dijakov, je bil v »Na rodnem domu« skupni obed, ki 80 ga gostom priredile slovenske dame, zvečer pa je bil v veliki dvorani »Nar. doma« koncert, kateremu je sledil ples. Občinstva se je kar trlo; mnogi niti v dvorano niso mogli in so morali ostati na stopnišču, dokler ni bil koncert končan. Predno se je začel koncert, je gospa dr. Tavčar
j e v a s primernim ogovorem v imenu narodnih dam izročila hrvatskim akademikom diplomo, s katero je akad. društvo »Mlad o s ta sprejeto med pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metoda. Gospa dr. Tavčarjevi jo hrvatski akademiki izročil krasen šopek. Koncert je vse udeležnike prav prijetno iznenadil. Zbor šteje kacih 30 članov. Priznati se mu mora, ia je pevski materijal jako dober in da so vsi pevci izborno izšolani. Vsi zbori, katere so peli hrv. akademiki, 80 bili odlično iz fedeni in je pevovodji ?. stud. iur. Stražnickemu le čestitati. Ta tamburaški zbor pol vodstvom g. H o r v a t a se je znamenito obnesel. Slišali smo v Ljubljani že mnogo jako izvežbanih tamburaških zborov, a hrvatski akademiki so vse prekosili. Občinstvo je hrvatske akademike cdlikovalo z burnimi izrazi priznanja. Ali kaj priznanje — to je bila najpresrčnejša, iz vročih src prihajajoča manifesta cija slovensko-hrvatske skupnosti, ki je dosegla svoj vrhunec, ko so tamburaši udarjali iz hrvatskih in slo-venskih pesmi zloženi venec »Slovenec in Hrvat«. Po plesu je bil za hrvatske akademike po naročilu žu pana Hribarja pripravljen bogat Lun -t, v tem ko se je v dvorani razvil živahen ples.. Že dolgo ni bilo na nobenem plesu toliko dražestnih plesalk in neutrudnih plesalcev, kakor sinoči. Med plesalci so bili posebno vneti hrvatski akademiki in delal se je že dan, ko se je v veliki dvorani — še vedno plesalo. — Da nes ob II. dopoldne je bil za hrv. akademike v »Narodnem domu« pri rejen zajutrek. Končuje svoje poročilo moramo še pohvalno omeniti restavraterja g. Kendo, ki je res izborno poskrbel za ljube goste in zasluži za svoj trud toplo pripo-znanje.
— Moška beseda. »Učiteljski Tovariš« piše: »Sedaj pošiljajo »Domoljuba« tudi na Koroško, da bodo še tam podpihovali umirajoče slovensko ljudstvo proti slovenskemu učitelj stv u Iskreno nam je žal, da je oelovški »Mir« padel tako nizko, da ponuja to smrdljivo hrano svojim bralcem in tako pomaga raznašati obrekovanje poštenega in delavnega učiteljstva preko domačih mej! Naša čast zahteva, da proti temu prote štujemo! Ako ne bodo v Celovcu uvaževali našega glasu, bomo primorani, da zabrenkamo na druge strune, katerih glas bo vzdignil vse
naše napredno učiteljstvo z mogočno vojsko proti ljudem, ki nimajo posla samo pri »Miru«, nego tudi kje drugod. Klerikaiizem razdira in uničuje vse, kar ni z njim, takisto bomo mo rali začeti tudi mi in bomo razdirali in uničevali vse, kar je v zvezi z njim in kar nam krade ime, čast in zaslužek! Somišljenikov nimamo samo na Kranjskem, St&jerskein, Primorskem in v Istri, imamo jih tudi na Koroškem, torej bo naše delo lahko! Torej: aut — aut!«
— Promocija* Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Gradeu g. Štefan S a g a d i n bo jutri na graškem vseučilišču promoviran dok torjom prava.
— Vojaška vest. Podpolkovnik Robert Lutschounig je premeščen od 26. bran^bovskega polka (Maribor) v Ljubljano k 27. brambovskemu polku.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje na čast hrvatskim gostom hrvatska epera Jo s. Mandica v 2 dejanjih s prologom in epilogom »Peter Sva-č i ć. — V soboto Govekarjeva narodna igra s petjem »Deseti brat«. — Prihodnji teden se poje Meverbeerova opera »A f r i č a n k a«.
— Drama študira sedaj dve veliki in krasni noviteti: »M on no Van ne« Mi Maeterlincka in »Vstajenje« L. Tolstega.
— Poročil se je g. Lovro Be-nedik v Selcih z gospo. Franjo Rantovo (Mlioarjevo) iz Dolenje vasi. Bilo srečno!
— ^Splošno slovensko žensko društvo* je imelo v nedeljo 31. pr. m. svoj občni zbor. Nevtrudna predsednica gospa Fran j a dr. Tavčar j e v a je pozdravila z radostjo veliko število članic in članov, ki so dokazali s tem, da so se udeležili v tako velikem številu občnega zbora, da je zanimanje za to društvo neizpremeujeno. Spoaiinjala se je nadalje uinrle Članice g. Ivanke Žnidaršič, ki je vedno delovala za napredek društva, potem gosp. Dragotina Žagarja, po katerem je podedovalo društvo lepo knjižnico, in prof. Simona Rutarja, ki je podaril društvu veliko vrsto dragocenih knjig. Kakor prejšnje leto, je delovalo društvo tudi letos za napredek slovenskega ženstva. Priredilo je šest javnih predavanj ; predavali so: vseučiliščni prof. g. dr. V. Š e r c 1 (dvakrat,) g. dr. T o m i n-šek, g. prof. R. Perušek, ga. Z. Jelovšek-Kvedrova in g. Anton Kuder. Društvo jc imelo tudi običajne svoje sestanke ob čaju, na katerih so predavale gdčne: A. Kadivčeva, Ernestina Jelovšk o v a in T. Hub-majerjeva. Lepe zasluge za društvo si je pridobila gdč. T. Ilubmajer-j eva tudi s tem, da je otvorila kurz za risanje krojev, v katerem je podu-čevala povsem brezplačno ter dosegla kot prava strokovnjakinja najlepše uspehe. Na ta način dobljeno svoto 54 K 8 vin. je porabilo društvo za nakup knjig. Bodi izrečena gdč. Hub-majerjevi iskreno priznanje in zahvala za njeno izredno požrtvovalnost. 18. novembra 1903. je otvorilo društvo tudi trgovski tečaj, ki bode trajal 4 mesece iu v katerem podučujc g. Ant. Kuder.
— Na prošnjo koroških rodoljubov je priredilo žen. slovensko društvo veselico, ki je donesla od povodnji prizadetim Korošcem 500 K. — Društvo je imelo preteklo društveno leto 1054 K 73 vin. dohodkov in 636 K 88 vin. stroškov, prebitka je torej 417 K 85 v.
— Posebno zahvalnost je dolžno društvo gospodu županu Iv. Hribarju, ki jc prepustil dobrohotno dvorano v „ Mestnem domu" v svrho predavanj ter g. ravnatelju višje dekliške šolc? L. P o ž a r j u, za prepustitev prostora, da je moglo otvoriti društvo dva kurza. Poleg tega so podpirali društvo tudi mnogi drugi dejanski ali gmotno, zlasti je omeniti sledeče gospe in gospode, ki so darovali društvu lepo vrsto knjig : Gospe F. Čudno v a, Fr. dr. Tavčarjeva, M. Plantanova, M. Je senkova, Jos. Vidmarjev a, Lea Knezova, Marija Žužkova, Marija Kobetovaiu Mar. Drofenikova; nadalje gdčne M. Krašovic, R. Vasic in J. S tor, gosp. J. Bonač ter uredništvo „Zvončkau. Tvrdka g. Naglasa pa je podarila društvu zopet uovo polico za knjige. Kujižniea se je izdatno pomnožila z zapuščino pokojnega rodoljuba Dragotina Žagarja; poleg tega je kupilo društvo tudi knjižuico prof. S. Rutarja, ki obsega večinoma znanstvene knjige. Na predlog g. Ide Orožnove so bile voljene v odbor soglasno sledeče gospe in gospodične : F ran j a dr. Tavčarjeva, predsednica, Berta dr Trillerjeva, podpredsednica, M i nka Govekarjeva, tajnica, Ant. Kadivec, blagajuičarka, Mar. Peruško v a, knjižničarka i nadalje njih namestnice gpe. iu gčne: Jos. Vidmar j eva, Jos. Kaj zel, Faui
OroŽnova, Margareta Zupančičeva, Mar. P a u 1 i n o v a, Iv. M a-verjeva in Jos. Podkrajškova. Preglednici računov sta gg. M i n k a JebaČinova iu Jos. Čudno v a. Razsodišče: g. Iledviga Suoičeva, g. Fernanda dr. Majaronovain g. Berta dr. Hribarjeva.
— Predpustna kronika. Letošnji predpust je v Ljubljani povsod živahen. Kurent se primerno slavi ne le po društvih nego tudi po vseh večjih gostilnah. Veselica uslužbencev električne cestne železnice se je v ponedeljek zvečer na starem strelišču zelo povoljno obnesla. Plesalo se je do ranega jutra, društvena godba je neumorno svirala in žela obilo pohvale. Obiska' je veselico med drugimi tudi gospod župan Hribar. Kakor ču;?mo, je bil tudi floancijelni vspeh te zabave kaj povoljen. — V hotelu Grajzur je priredil gospod restavrater De S c h i -ava v pondeljek zvečer plesni venček v velikem obsegu, ki je bil tako mnogobrojno obiskan, da je moralo več gostov zarad pomanjkanja j r 1 rov oditi. Pijača, postrežba in kuhinja so bile izborne, in so gostje se pri tej veselici izborno zabavali in se o njej zelo pohvalno izražali. In zato tega vrlo narodnega gostilničarja vsem domačinom in tujcem toplo priporočamo. — V Puntigamski pivnici sta priredili v ponedeljek večer društvi »Triglav« in »Lipa« za Ma* oedonce dobrodelno veselico, ki je vkljub konkurenoi istotako dobro vspela. Pripomniti nam je še, da se je pri eni kot drugi zabavi bilo tudi dokaj tujcev, ki so se dobro zabavali: Ljubljana je torej jela tudi v tem oziru napredovati.
— Pokroviteljstvo trgovskega plesa, ki ga priredi slovensko trgovsko društvo Merkur v soboto dne 6 februarija v veliki dvorani Narodnega doma, so prevzele blagorodne gospe: Roza dr. Blenveisova pl. Trste-niska, Berta dr. Hr barjeva, Lea Knezova, Ana Lenarčičeva, Ferdinanda dr. Majaronova, Franja dr. Tavčarjeva, Fani Urbančeva. — Vstopnice za trgovski ples se dobe proti izkazu vabila v trgovinah tvrdk Gričar Mejač in J. Lozar v Ljubljani.
— Avstr. društvo železniških uradnikov priredi 13. t. m. družinski večer s petjem, šaljivimi prizori in plesom, ter pro3i go spode člane, da se tega večera pol-noštevilno udeleže. Podrobnosti b do razvidne iz povabil, katera se v krat kera razpošljajo.
— Iz Šiške se nam piše: Vodnikova beseda odlikovala se je zlasti, ker sta ji poklonila dva pesnika svoja dela. Mladi g. C. Golar in nestor g. Josip Stritar. Prvega prolog je vznesen in zložen v krasni obliki, drugi pusti V. Vodnika v imenu vseh v Eliziju zbranih slovenskih prvakov po nebeškem telefonu pozdravljati svoje rojake Siškarje in Čitalnico v kaj ljubkih vezanih besedah. Oba umotvora prednasal je g. P. Drenik in žel za deklamacijo zasluženo burno zahvalo. Pevski zbor pod vrlim vodstvom g. Karola J. je moral Nedvedov „ Venec slovanskih pesmi" ponavljati. Rešil je obsežno skladbo čisto, gladko in lino ter dokazal vesel napredek. „Vinsko poskušnjo^ so predstavljali gg. Burger, Mokar, Kost-napfel iu Skarjovec ter so nelahke naloge nepričakovano dobro igrali in peli. Zanimivi vspored spopolnjevala je vojaška godba. Skupni utis besede se je zrcalil v izredni živahnosti iu zadovolj-nosti v blesteče ozalšani dvorani zbrane družbe, med katero je nabral 4 letni Novak v šparovček za Ciril - Metodovo družbo (j K 40 vin.
— Iz Kamnika se nam pišw dne 3. t. m: V planinskem raju — — — Še drhti naša duša pod čarobnimi utisi pretekle noči. O, nepozabne ure osrečujoče radosti, mi nule ste, a ostal je nam spomin, sladak in neizbrisen. Sinoči so se vsi prostori naše narodne čitalnice spremenili v dehteč gozdni gaj, ki je prevejal tako čvrst vzdub, kakor da bi prihajil d 1 z naših planin, koj.h verne slike so krasile okna plesne dvorane. In ta kras je vstvarila umetniška roka g. Sadnikarja. Gel roj drznih planinskih ptičev sta gg. Fi šer in Kenda spustila v ta gaj, ko jpga krasoto so prišli občudovat z dovoljenjem gospe Ktcelnove celo škrati is zdravniškega parka. V planinskem raju je bil zveličancev ne' broj brez razlike vere in narodnosti ter političnega miš jenja. Kaka tolažba za grešnega zemljana! Videli smo in občudovali mile planinske vile, šegave škrateijne, Častitljivega puščavnika, vitao jelko, nedolžnega angeljčka, elegantne zastopnike in zastopnice planinstva, bujno Tirolko, ponosno Gorenjko itd. ter se divili krasoti dveh potomk temnopoltih Ind'jcev v spremstvu od prinoezinje Cnimav odslovljenega Riga. — Nihče ni pozabil pozvoniti in povprašati pri Antonu Puščavniku po svoji bodoči sreči. Vsak se je od njega vračal s smehom zadovoljnosti. Vse je šlo po volji.   Gelo  mestna godba je
storila svoje. Ko je pa o polnoči utihnila, da si si rajski prebivalci nekoliko oddahnili, pojavile so se ljubke prikazni planinskih vil, pod vodstvom škrata skladatelja g. E. Adamiča. Zazvenela je njegova, tej noči posvečena krasna pesem. Vse je bilo očarano, ko so se polegli zadnji, mili akordi, zagrmel je buren aplavz vsenaokrog. Iu zopet godba zadoni. Terpsihora pa združi svoje otroke v vstrajno kolo. Zbrana je bila mnogoštevilna, odlična družba z zastopniki uradništva in cvet meščanstva, na čelu mu naš vrli gosp. župan. Le prehitro je minula noč in iz planinskega raja je nas pregnal plamteči svit rumenoopasane zore.
— Idrijska planinska podružnica priredi v čitalniških prostorih v Idriji dne 6. t. m. prvi izlet s petjem in godbo na citre, harmonike, fagot, preti in škant k Češki in Krjav-ljevi koči na triglavsko pošto in skozi planinski muzej v Joštarsko oštarijo. Za to prvo veselico idrijske podružnice „Slov. plan. društva" se kaže v mestu pa tudi v okolici veliko zanimanja. Začasni odbor podružnice se resno potrudi, da ustreže cenjenim gostom v vseh ozirib, bodisi kar se tiče res prav e neprisiljene zabave, ali kar se tiče točne, cenene potrežbe. Z obžalovanjem pa mora začasni odbor podružnice pribiti dejstvo, da so se našli gotovi ljudje, ki neprestano rujejo proti planinski veselici in trosijo o njeni prireditvi vsakovrstne laži. Veselica se vrši brc/, vstopnine, da se omogoči pristop tudi neimovitim slojem; to kaže tudi napis na vabilih: da je vstopnina le dobra volja, katere naj vsakdo prinese obilo sabo. Dotični zlobneži pa govore okoli, da se bo pobirala visoka vstopnina. Pripovedujejo tudi, da bo vse strašno drago, da se bodo gostje drli. To je zopet laž. Vse se bo prodajalo po na vaduih cenah, le pivo se bo točilo 2 kr. (4 h) dražje. Vkljub temu je pričakovati, da se zbero na tej veselici vsi tisti ki hočejo preživeti en večer v domači, preprosti zabavi, in tu je dobrodošel vsak, bodisi gospod, rudar, kmet ali delavec. Vsem, ki so radi dobre, zidane volje, kličemo: na veselo svidenje G. februvarja zvečer.
— Iz Planine se nam piše: Naša pred štirdtsetimi leti ustanovljena čitalnica bi bila kmalu že dru gič zaspala. Vendar pa se je našlo par „grdih« liberalcev, ki SO JO zopet vzdramili in postavili na trdne noir«. Pri zadnjem občnem zboru dne 30 januvarja t. 1. je bil izbran nov ol bor, ki nam je porok, da bo to narodno društvo tudi v bodoče živelo in sa razcvitalo. Voljen je bil namreč predsednikom Josip Benedek, podpredsednikom Ivan Modrijan, tajnikom Franc Chlauka, blagajnikom Alojzij Gartner, odbornikom pa Anton LauriČ, Franc Mejak in Mihael Verbič. Ker radi prekratkega časa čitalnica letos ne more prirediti društvene veselice, prirede »Planinski krokarji« predpustno zabavo, h kateri že danes vabijo vse, ki hočejo prebiti par uric veseli med veselimi.
— V Postojni seje vršil dne 2 svečana t. 1. običajni čitalniški »Vodnikov večer«. Novi Čitalniški odbor iznenadil nas je s svojim iz-born;m pevskim zborom, za katerega ima g. Josip Verbič glavne zasluge. Gg. pevci zapeli so nam kot uvod llajdrihovo, [»Jadransko morje«, na kar je sledil kot druga točka F. Ju vančev »Pastir«, moški zbor z bariton- in tenorsolom. Naš priljubljeni šolski vodja g. Ferdo Juvanc, ki je to svojo skladbo sam dirigiral, žel je obilo zasluženega priznanja. Pesem »Pastir« se je pela doaedaj le v Celju, v Kamniku in danes prvič v metropoli Notranjske, v Postojni, v skupni domovini pesnika Vilharja in skladatelja Juvanca. Želimo in upamo, da g. Juvanc glasbenega polja ne bo zapustil, pričakujemo nasprotno od njega se mnogo lepega. Petje je bilo vzorno ter zaslužijo posebno zahvalo g. Verbič kot pnvovodja, in pa solista gg. Janko Jež in Fran D.tnch Pozneje razvil se je živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Posebna zahvala mora se izreči novemu čitalničnemu odboru, ki je vkljub raznim zaprekam vendar priredil ples, kateri je primeroma z drugimi čital-niškimi veselicami jako dobro obiskan. Naj tudi aanaprej velja deviza novega odbora: Združenimi močmi v slogi!
— Poročil se je g. D r a g o t i n
Val, notarsai solicitator v Ilirski Bi stnei z gospico Pepino Čer m a k o v o. čestitamo!
— Celjsko nem«tvo slabi. Zvtz* trgovskih uslužbencev za nemške planinske dežele je imela dosedaj svojo podružnico v Calju. Toda celjski nemški trgovski uslužbenci so bili z osrednjo organizacijo tako nezadovoljni, da so na občnem zboru pretečeno nedeljo izdali parolo »proč od Gradca«! Predsednik podružnice je sam tožil, da zveza ni izpolnila danih obljub, da se ni ozt-rala na želje in  pritožbe svoje celj-
ske sestrice, na njene pismene vloge se ji ni niti zdelo vredno odgovarjati. Občni zbor je z veliko večino sklenil, da se podružnica razpusti.
— Dovrtip na račun župana Orniga. »Sramežljivemu« ptujskemu županu je priredila mestna otroČad po zopetni izvolitvi »sijajno«* bakljado. Mestna godba je igrala pred županovo pekarijo ouver turo »\Venn icb ein Konig \var'« (Ako bi bil kralj). In župan se je sramežljivo smejal ter dolgovezno zahvaljeval, ne da bi bil razumel dovtipo, da je — kralj prest.
— Bralno društvo »Edinost" v Središču priredi v nedeljo, dne 7. februvarja v šolskih pro štorih ob 6. uri zvečer gledališko igro »Deseti brat«. Cene prostorom: sedeži po kroni, stojišča po 40 vin.
— Gornjegrajsko učiteljsko društvo zboru t* v nedeljo, dne 7. t. m. pri Sv. FranČ'šku v šolskem poslopju ob 10. uri dopoldne. Zavoljo nujnih zadev je pričakovati, da pridejo vsi člani. Glede skupnega kosila — pri Mostrju — se je pravočasno zglasiti pri Ksaverijanskem g. nadučitelju.
— Pri Avčah se je pripetila velika nesreča pri gr&dbi na novi železnici. V tunelu je ena mina udarila nazaj, da je vrglo kamenje v zrak ter se je utrgala zemlja. Poškodovanih je šest, eden je mrtev. Vse je bilo tako hitro, da ni bila mogoča nikaka pomoč.
— Obesil se je v Št. Andražu 51 let stari Jožef Marušič. MamšiČ je bil delaven in priden mož, živel pa je v nesrečnem zakonu z drugo ženo, dočim je bil s prvo srečen. Večne nevšečnosti v družini so gnale moža v smrt.
— Samomor. Dne 31. prosinca t. 1. j;ics;" se je v Dol. Ho-tiču slaboumne Jožefa Golob iz Save
v
doma. Ze dva dni preje je nameravala izvršiti samomor, a so domači ljudje to preprečili.
— Prvo koroško tamburaška društvo »Bisernica" priredi s sodelovanjem slovenskih rodoljubov in pevskega zbora »Drave« iz Glinj v Celovcu v torek 9 t. m v dvorani »Masslgarten« (St. Veiter Ring) predpustno veselico.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju ima svoj V. redni občni zbor 5 svečana cb 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli!
— Društvo „Vesna" na Duuaju priredi svoj V. redni občni zbor v petek, 5. februvarja 1904 v restavraciji Richter, III. Rennweg 1. Slovanski gostje dobro došli!
— Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 7. februvarja v dvorani »Zum R^gensburger hof«, I, Sonnefelsgasse« 2 zabavni večer.
— Trgovski ples v Trstu.
Trgovsko in izobraževalno društvo v Trstu priredi v nedeljo, dne 7. februvarja v sijajno okrašenem in razsvetljenem gledališču „Goldoni" (preje „Ar-monia") trgovski ples. Sviral bo popolni orkester pešpolka št. 97. Prosi se priti v plesni toaleti. Cisti dobiček je namenjen za trgovsko šolo. V svojem povabilu pravi odbor: Trst ne bi bil to kar je, ne bi bil veliko bogato mesto, ako ne bi imel trgovine. Trst bi bil brez trgovine pozabljeno ribiško me-stice, za katero se ne bi nikdo zmenil. Kljub temu imamo v velikem trgovskem emporiju ob Adriji malo zakotno mestece in to mestece sestavljamo ravno mi tržaški Slovenci in Slovani sploh. Mi smo bili tu že prej nego drugi Da-rodi, vendar pa nam neprestano pravijo, da smo tujci. In zakaj? Zato, ker smo tujci po duhu. Vse okoli nas se nervozno giblje, peha in tekmuje, v zavesti, da živi v dobi elektrike, v velikem trgovinskem emporiju. Le tržaški Slovani gledajo, z malimi izjemami, topo in skoraj povsem brezbrižno na silni napredek, ki se kiuematografično pred njimi razvija. Vzdramimo se! Skrajni čas je, da se poprimemo pravega orožja, s katerim moramo braniti lastno eksistenco. In v Trstu je to edinole trgovina. Vsa naša prizadevanja ostanejo brezuspešna, ako ne spoznamo, da je v Trstu le trgovec gospodar! In trgovec — po kaki poti naj hodi? Dandanes je posebno v trgovini treba ogromne inteligence in ener-žije, ako se noče podleći konkurenci. Do potrebne množine inteligence in eneržije pa je mogoče dospeti le potom združevanja. In ravno to nalogo postavilo si je nase društvo. Isto je v kratki dobi svojega obstanka doseglo že lepih vspebov, a še večje in boljše doseže, ako bo imelo zavest, da so na njegovi strani simpatije vsega tržaškega Slo-vanstva in posebno slovanskib trgovskih slojev. Te simpatije pridejo najprimernejše do izraza na sijajnem trgovskem plesu, ki se bo vršil dne 7. februarja v gledališču Goldoni.
— Mednarodna panorama-Brezdvomno najlepša izmed vseh dosedanjih serij je razstavljena ta
teden. Francosko morsko obrežje (Rivijera) je brez konkurence med svetovnimi prirodnimi krasotami. Ni čuda, da se tja stekajo vladarji, knezi in milijonarji. Saj pa mora biti res raj na zemlji za tistega, ki more živeti v teh čarobnih mestih med večnim zelenjem pod milim pomorskim zrakom. Nizza, Mentone, Monako, Canes, Monte Carlo, to bo slikovite skupine takorekoč samih vil sredi parkov, na vratolomnih čereh in nad plju^kajočimi morskimi valovi. Človek se le težko odtrga od očarajočih prizorov.
— Odbor „Narodne čitalnice" V Ljubljani nam naznanja, da bode v soboto, dne 6. februvarja Čitalniška bralna soba zaradi priprav za trgovski pleB izjemno odprta le do pol 8. ure zvečer.
— Zdravstveni napredek. L;ubljana, ki spada med moderno urejena mesta, se ponaša zopet z zdravstvenim napredkom. Avtomatno reklamno podjetje F. NučiČ, Ljubljana, Privoz št. 3. je postavilo v muogili javnih prostorih na Kranjskem paten-tovane varstvene avtomate za kloset-papir. Ta naprava bo občinstvu gotovo ugajala in se mora iz zdravstvenega stališča najtopleje priporočati. S temi avtomati je združeno imeriranje, katerega so se že poslužile naslednje tvrdke: Krnest Sark, modna trgovina; 15. Schmel-zer, tovarna stolov; L. M. Kker, vodovodni instalater; Iv. Jax eč sin, zaloga šivalnih strojev; Fran Kaiser, puškar; R. AVeber, zaloga graraotonov; A. Barle, krojač; Fr. Lipovž, mizarski mojster; Fr. Ziller, tovarna kisa; Iv. Kostevc, manufakturna trgovina; Brata Eberl, trgovina z barvami. Cenjene bralce opozarjamo na današnji inserat.
— Izpred sodišča* Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču. 1) Jera Rrblek, posestnikova žena v Bašlju je Jožefu Cudermanu kateremu je zmanjkala srebrna ura z verižico in ki jo je vzel njen sin Janez, in ko se je odkrila tatvina prigovarjala, da naj pred sodiščem i/pove, da je uro izgubil, in da verižica ni njegova, Češ »saj se v kan celiji žiber laže« Pripomnila je še, da če bo tako govoril, mu bode uro plačala. Obsojena je bila ziradi hu-hodelslva goljufije na 4 tedne ječe. 2) Helena Žmitek, posestnika hči v Nomenju je vzela iZ zaklenjene hiše Martina Kogoj 25 klobas, 5 kil zaseke 3 kose suhega mesa in 3 K gotovine dalje iz zaklenjene hiše Frančiške Stare star cekin in in tri funte zaseke; obsojena je bila na 4 tedne ječe. 3.) Anton Paulin, prisiljenec v takajšni prisilni delavnici je letos 15 prosinca na fc>avi kjer je bil na delu. opozorjen po pazniku, da mu ni dovoljeno svalčice pušiti, zgrabil paz nika večkrat za prsa, na to zgrabil lopato in mu ž njo grozil, da ga bode ubil. Sodišče ga je hudodelstva javne sile krivim spoznalo in ga obsodilo na 18 mesecev težke ječe. 4 i Andrej Juhant, dninar v Ilrušici je prišel 6. prosinca opoludne v Kobetovo prodajalno nekoliko vinjen razgrajat. Ko mu je Kobe rekel, da naj se odstrani ker pri njem ni gostilna, kričal je obdolženi nanj in roke vihtel, rekoč: »še nocoj bo vsa hiša v luftu, ti boš pa moral iti za sleparja delat.« Bilje zaradi nevarnega pretenja obsojen na 3 mesece težke ječe. 5) Ignacij Šubic, pek, nazadnje v Trstu, se zakrivil več tatvin; tako je na Buko vem vrhu Antonu Kržišniku iz zaklenjene Bkrinje vzel suknjo, njegovi ženi 4 rute in 3 K 00 v. gotovine, v Podvrhu je Gašperju Urhu ukradel kos kotenine, v Gornji Želini je izmaknil iz za kienjene skrinje Janezu Peternelju 4 K 20 v. gotovine, njegovi ženi 3 krila, 3 jopice, ruto, og-rinjačo 5 svilnat h in G volnenih rut itd. Dokazalo se mu je tudi, da se je brez dela in opravka potepal okoli. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe.
— Tujci v Ljubljani. Meseca januvarja 1904 došlo je v Ljubljano 2267 tujcev, za 81 manj, ko prejšnji mesec. Od teh se je nastanilo v hotelih: Pri »Slonu« 704, pri Maltču 366 pri »L!oydu« 231, pri »Južnem kolodvoru« 147, pri »Štrukljua 73, pri »Grajžarju« 71, pri »Bavarskem dvoru« 94 pri »Avstrijskem cesarju« 73, v drugih gostilnah in prenočiščih 508
— Mlada goljufica. Pred dnevi je prišla k župniku St. neka mlada deklica, ki je rekla, da jo je poslala gospa P. S., naj ji da 20 K. Župnik je bil dovolj previden, da ni deklici izročil denarja, marveč je šel sam k omenjeni gospej, kjer se je prepričal, da ga je dekle hotelo ogo ljufati za denar.
— Konji splasili so se včeraj na Elizabetni cesti Turkovemu hlapcu Miha - lu Možini, stanujočemu na Sv. Petra cesti št. 74, in mu ušli. Hlapec je padel z voza in se precej pobil. Konje je vjel na Poljanski cesti ta-petnik Karol Dostal.
— Tatvina. Profesorju dr. M. Mandlnu na Tržaški cesti št. 33 je bilo iz podstrešja in iz kuhinje po-
kradene več obleke in perila, katero je bilo zaznamovano a črkama M. B.
— Izgubljene peči. Strugar Matija Pleško, stanujoč v Hrenovih ulicah št. 12, je 1. t. m. na poti od Mestnega trga do tobačne tovarne izgubil srebrno uro.
—- Predpustna plesna ma-skarada se vrši vRotni dolini v nedeljo, dne 7 februvarja t. 1. Začetek ob 5. uri popoludne. Godba na lok.
— Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec prosinec je bil suh in mil. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopinjah : ob sedmih zjutraj —1*6°, ob dveh popoldne -f-0'80, ob devetih zvečer — 0 6°, tako, da znaša srednja zračna temperatura tega meseca —0-5°, za 1*8° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 739*5 mm kot srednji zračni tlak tega mesca, za 3*5 mm nad normalom.
— Mokrih duij je bilo 9; padavina, dež in sneg, znaša 3P2 mm. — Med vetrovi je severovzhodni daleč presegal druge; proti sredi mesca nastopila sta zahodni in jugozahodni veter s precejšnjo močjo ter vzela zemlji belo odejo do cela.
— Hrvatske vesti. Vzor rodoljuba. V Varaždinu je v ponedeljek umrl bivši opozic j analni poslanec Ivan Petrovič Pokojnik je velik del svojega okoli 2 milijona znašajočega premoženja sporočil zakladu za ustanovitev medi cinske fakulte na zagrebškem vse učilišču, za družbo sv. Cirila in Metoda in za razne druge narodne in rodoljubne namene, čast takemu rodoljubu! — Stjepan Radiov avdijenci pri cesarju. Pred kratkim je sprejel cesar znanega hr?atskega narodnega bojevnika Stjepana Radića, ki je bil lani radi političnih pregreškov obsojen na 4 mesece in je vsled tega izgubil ustavne pravice za 5 let. Radić je cesarja prosil, da bi ga oprostil posledic te obsodbe. Nevstrašni Radić je napram cesarju naglašal, da govori njemu kot Hrvat, kot Slovan inkot človek. Fran Josip mu je prijazno rekel: »dobro, dobro«, vsled Česar se sklepa, da bo Radićeva prošnja uslišana. — Predsednik hrvatskega sabora Vaso G j u r-g j e v i ć bede, kakor listi poročajo, odstopil in se vmaknii v zasebno življenje. — Afera Jagodi ć-F i s c h e r. Preiskava proti tehniku Pavlu Jagodicu, kateri je iz maknil Tereziji Fisoher na Ribnjaku v Z »grebu preko 80.000 kron, je končana in je že sestavljena obsežna obtožnica, katera se bode te dni vročila Jagodicu.
— Ameriške novice. — Slovenski slikarna ameriški razstavi. Država Kolorado je sprejela v svoj oddelek na razstavi v St. Louisu tudi iepo oljnato sliko slovenskega slikarja A. T orna na. Slika predstavlja črnogorskega kneza Ni kola. — Zaprte cer k v e. Stavbna komisija v Cikagu je zaprla osem cerkev, ker niso zgrajene po stavbnem redu ter bi bila velika nevar nost, ako bi nastal v cerkvi požar.
— 11 4 1 e t n i ženin. V Pasaicu N. J. se je poročil 1141etni George Udell z 22ietno Židinjo Rebeko \Vo-diski. Oženil se je, ker je imel do sedaj same hčere, pa se mu ljubi potomca.
•  Najnovejše  novice. —
Zopet dvorna afera. Nadvojvoda Josip Ferdinand, brat L e o p. \V o 1 f 1 i n g a , se je zaljubil v lepo hčerko dunajskega reBtavraterja Mitz-kota ter se hoče z njo poročiti. Seznanila sta se na Vrbskem jezeru.
— Neredi pri italijanski vojni mornarici. V parlamentarnih krogih vlada veliko razbur jenjenje zaradi neštetih nerednoBti pri vojni mornarici. Leta in leta se je erar sleparilo s slabim materijalom. 4Arzenal v Benetkah je skrajno zanemarjen. Te dni bi bila morala odpluti vojna ladja »Cribanc« v Sa-verno Amerike, toda bila je skrajno zanemarjena. V parnem kotlu so se bile vgnezdile miši.
— Operni trust v Italiji. S pomočjo za umetnost zavzetih bogatašev se je ustanovil trust, ki bo prirejal velike opere po Italiji. Trust ima kapitala nad 1 m lijon lir.
— Češki viso ko šolski tečaji na Dunaju. »Češka besAda« na Dunaju priredi za dunajske Čahe visokošolska predavanja. Predavali bodo profesorji s praškega vseučilišča in brnske tehnike.
— Zastrupljanje s svin c e m. V komitatu Brasso-Cserenv je zbolelo nad 100 oseb, več jih je že tudi umrlo. Zastrupili so se z žganjem, ki se je kuhalo v kotlih, ki so bili znotraj prevlečeni s svincem, da bi bilo žganje močneje.
— Run na Ciril-Meto-dovo hranilnico v Brnu je začel včeraj pojemati. Včeraj se je namreč vzdignilo le 253000 kron, dočim se je vzdignilo v torek 728 000 kron.
— Zopet vojaški punt na Ogrskem. V Požunu so bu zarji, ki morajo služiti četrto leto, napadli dva stražmeštra ter ju hudo pretepli. Patrula huzarjev se je uprla, da bi aretovala svoje tovariše. Priti ao morali lovci.
— Sluga se poročil z grofico. Sluga V. B r o w n se je izdal v Kanadi gro lici R u s s e 1 za avstrijskega princa ter se ž njo poročil. Zaradi te sleparije je bi obsojen v 6 mesečno ječo ter se je zakon razveljavil.
— Pnnt proti Ma d j arom? Občino Bavanistić pri Temešvaru so zasedli orožniki zaradi socialističnih agitacij. V stanovanju voditelja Milana Stankoviča so baje dobili celi arzenal pušk in revolverjev ter mnogo proti-madjarskih brošur. Pripravljen je bil baje punt proti Madjarom.
* Natančen učenec. Na Francoskem imajo Šolsko obveznost, ki traja do izpolnjenega 13. leta. Te dni sc je v neki pariški predmestni šoli hipoma dvignil učenec, ki ni bil baš med pridnimi in nadarjenimi, pograbil je svoje knjige, jih položil učitelju na mizo, potem pa si je posadil kapo na glavo ter ponosno odkorakal proti vratom. Pričela se je bila ravno dru_-a učna ura popoldne. Presenečen je gledal učitelj učenčevo nastopanje, končno pa mu je vendar zaklical: „Kara pa? Učenec je držal že z eno roko kljuko, ko jc odgovoril: „Gospod, že pred dvema minutama sem izpolnil 13. leto. Zakon vam nc daje nikakih pravic več do mene. Z Bogom !
* Cesa manjka Avstriji?
To vprašanje sta rešila nedavno na občnem zboru dunajskega društva za gradbo cerkev kardinal dr. Ortačka in stolni kanonik in občinski svetnik Schopflcutbner. Zadnji je rekel: „Xa naši očetnjavi leži prokletstvo, ki si ga le tako razlagam, ker se že leta in leta ne da Bogu, kar je božjega. Povsod odmeva klic po novih cerkvah." Potem je govoril sam kardinal dr. Gruscha, ki je rekel, da med svojim govorom ne predseduje zboru sam, temuč Kristus, ki visi nad njegovo glavo na križu. Potem je razlagal, da krščanska usmiljenost ne stori dovolj, ako skrbi le za telesne potrebe, temuč mora skrbeti tudi za duševne, ker telesni in duševni blagor se držita skupaj (?). Na katoliškem Dunaju se stori v tem oziru, žalibože, vse premalo. Zidajo se pač ceste, nove komunikacije za narodno-gospodarski promet. Ali ne zasluži dunajsko krščansko prebivalstvo tudi komunikacije z nebesi, ali ne zasluži, da se na načrtih za razširjavo mesta zaznamujejo tudi svetišča, ali ne zasluži vsaj enega milijona izmed mnogih milijonov i. t. d. — Najbolj katoliški dr. Lueger jim ne stori dovolj za „nebeske komunikacije", treba bo zidati po Dunaju cerkve tako nagosto, kakor tramvajske postaje.
Telefonska in brzojavna poročila.
Radeče 4. februvarja. Učitelj Leon Potrebinje amrl. Pogreb bo v soboto ob dveh popoldne.
Dunaj 4 februvarja. Parlamentarna komisija čeških poslancev je včeraj sklenila, naj se skliče eksekutivni odbor mlado-češke stranke, in sicer na soboto v Prago. Eksekutivni odbor ima odločiti, če naj češki poslanci stopijo v kako do-tiko z vlado ali ne, to se pravi, ali naj sesploh pogajajo z vlado, oziroma Nemci, ali pa naj boj nadaljujejo.
Dunaj 4. februvarja V današnji seji avstrijske delegacije je minister Burian odgovarjal na včerajšnja izvajanja Biankinija, Svlvestra in Kramama, na kar je bila zaključena generalna debata o bosanskem proračunu in se je začela specijalna debata Prvi govornik je Bian-kini. Prihodnja seja avstrijske delegacije bo jutri, potem pa bo seja šele 16. t. m.
Petrograd 4. februvarja. Poročila londonskih listov, da je admiral Aleksejev že dobil pooblastilo napo veda ti Japonski vojno, niso resnična.
Petrograd 4. februvarja. Ruski odgovor na japonsko noto še ni odposlan in se odpošlje najbrž šele jutri.
London 4. februvarja Iz Port Arturja se poroča, da so trije sibirski strelski polki dobili povelje o d i t i n a reko Jalu, topni carstvo pa se je tja odpravilo z železnico. Štirje novo
formirani sibirski polki so na potu v Port Artur.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca januvarja 1904 vložilo je v mestno hranilnico Ijubljan sko 1368 strank 750.377 K 75 h, 1070 strank pa  dvignilo 695.611 KJ 23 h,
— Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu januv%rju 1904 je 523 strank vložilo 133.078 K 70 h, 368 strank dvignilo 107.727 K 53 h, 6 strankam se je izplača.r» poaojil 16.000 K, stanje hranilni- vlog 3,198 040 K 74 h, stanje posojil 1969 473 K 41 h, denarni rromt-t 336 344 K 92 h.
— Okrajna hranilninica posojilnica v Škof jiloki. V me secu |anuvar|u 1904 je bO strank vl<> žilo 18.083 K 24 h, 61 strank dv nilo 12 616 K 69 h, 11 strankam se k izplačalo posojil 21.790 K, stanje kri nilnih  vlog 473.732 K   lih, stan p posojil 4S4.930 K 91 h, denarni pro met 93 429 K 11 h.
— Mestna hraniln.ca v Radovljici. V mesecu jantarju 1904 je 315 strank vložilo 141.991 K 55 h, 212 strank vzdignilo 53.753 K 79 h, 20 strankam se je izplačali posojil 22.200 K, denarni Dr OH 353 654 K 34 k.
Darila.
DVravnifitvu naSega lista so posUl Za družbo  sv. Cirila in Metoda
sela družba v restavraciji g J. Kolenca v Goričanah 5 krun. — Živela1
Za nesrečne Macedonce : „ r< »stillurr
na „Slavce »em4 maskerađnem semnju skupil za razglednice 4 K 40 vin. —  Živel d
hrosrčni »postillon* in kuoovalei, ogobit g. postni asistent!
99
APENTA'
f,L'ttfi }ntjbftl}*ih soliushth, o*!ra}'ijnčih rudninskih voda'*. Josip Lapponi
telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža.
Zapisujem grenko vedo „APENTA- i bolnišnici, kakor tudi v privatni praksi in sem jo spoznal kot res izvrstno
Prof. G. Mazzoni
Iirimarij, doceut patologije, kirurgijo in ginajkolotfi.i-1
»Prav ta voda je najb}Ij5a za zdravljenje kroničnega zaprtja". 331—1
Dr. Lancereaux
profesor na medicinski fakulteti v Pari? predsednik „Academie de Medicine".
Dobiva se v velikih in malih steklenicah v
lekarnah itd. Izključno razpošiljanje; S. UNCAR ml, in kr. dvorni založnik, Dunaj, I, Jasom gottstrasse 4
Zalogi v Ljubljani: .Tliliitel Ka»tiier in 1'eler l.iiMMiilk.
i neobhodno potrebna zobna Creme i
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave
Oblastveno konces.
vzgajal išče
javna realka, pripravljalni razred, državno* veljavna izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36.
Ustanovljeno 1849. 219-3
Javna zahvala.
Podpisani odbor si šteje v prijc dolžnost, se vsem cenj. g. obiskovalcem, ki so našo veselico na starem strelišč s svojim posetom počastili,   tem potom najsrčneje zahvaliti.
Osobito se zahvaljuje onim eenj. g. darovalcem, ki so nas s preplatili ali darovi ob tej priliki podpirali.
Odbor plesnega venčka uslužbencev elektr. cestne železnice.
A. Kotnik.   Vik. Šsfcsr.   Fran Rednak.
Zahvala.
Podpisani odbor izreka slavnemu glavnemu zastopu zavarovaluice „l>u nav" v Kranju prisrčno zahvalo i* naklonjeno podporo C>0 K,-kateri zm* sek je podpisano društvo prejelo kot nagrado za trud pri gašenju zadnjeg" požara z dne 28. novembra M>03.
Prostovoljno gasilno društvo v Srednji vasi
(Bohinj), dne 1. februarja 1**04.
Ivan Kocijančič 339
načelnik.
Janez Ar h Jožef Odar
blagajnik. tajnik.
Borzna poročila.
Ljubljanska
^Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kum dunaj. borze 4. februvarja 1904.
42° a
Knlttibenl papirji.
majeva renta . . . \: srebrna renta . . . a    uvetr. kronska renta
r    zlata        m • j   ogrska kronska „ 4c*     „   zlata „ g    I rjsojilo dežele Kranjske I osojilo mesta Spljet „ Zadei ..s-fcf-rc žel. pos. 1902 .banka k. o. .
7st pisma gal. d. hip. b.
4l i i
Denar 10060 100 00
i« o-rt 120 6 98 99 119-100*—
100 — 100--
101 — 100-100 — 10175
p.^st. kom. k. o. z
i0°,'0 pr......10660
101-
zast. pisma Innerst. hr.
n   ogrske cen. dež. hr.        .  .   . . •/,z pis. ogr. hip. ban. 41 ,°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....! 100*—
100-50: 100-30:
4,t°0 obl češke ind. banke prior. Trst-PoreC lok. žel.
4°/0 prior. dol. ŠeL ■ • • 3% „ iuž. žel. kup. Vi Vi 4 V/o avst. pos. 7-d žel p. o. .
Sret-Ke.
Srečke od L 18*4 .... u     t „ 1860'/,
Blago
10080 100*80 100 80 12080 9910 11920 10075 100 — 100' -101-95 100 80
100 60 102 05
10760 102.—
10150 10130
101 — 100 70
, 1864
"    tizske......164*40
zeva. hred. I. emisije   2i*7 —
!! . i. ■ » ll- "
ogr. hip. banke   .   . ||
" srbske h fra. 100 — n    turSre ......
Sasilika       srečke .  . .
Kreditne          „ •  . •
Inomo&ke         „ ...
Krakovske       „ ...
Ljubljanske
Avst. rud. križa,, .  . .
Ogr    it     m    t« ...
Rudolfove        „ ... SalcburSke
Dunajske kom. „ ...
De'nlce.
Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . • Ogrske ,. „ . • Živnostenske „ . • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. .   . .
Rima-Muranvi.....
■Jrtovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . .
100- 51 98*501
99-70j 10070 304-25! 306 25
101— 102 —
580— 190 — 184 75 186-75 L>57 - 261 — 166*40 302-— 292 — 27160 94 — 13150 2275 473 — 87 —
85 50 74 — 56 25 30-73-82 —
519*—
86 25 66950 670 50
1611* |1620— 66975 67075 7-6-60! 767*60 252*—; 252*50 672- : 675 — 419 — 420 — 1893 — 190 V — 479 — 481'— 386 - 390*— 468—; 472 — 149— 151-50
28S-—
267 — 91 —
130 50 21-76
463 — 82 — 80-70*— 65-25 29-70-— 78*—
6C8-
85 25
Valute.
C. kr. cekin   . .
20 franki
20 marke......
Sovereign8......
Marke.......
Laski bankovci ....
Rublji.......
Dolarji........
Žitne cene v Bu
Dne 3. februarja
Termin.
Pšenica za april ....
„ okt. 1903 . Koruza „ maj 1904 . . Oves     „ maj ....
Efektiv.
11*34 19 05
23*42 2?92
116*97 95*15
252*50 4*84
11*38 19 07 23.48 24 —
117 17 95-35
253 — 5 —
dimpešti.
1904.
za 50 kg K 7*85 „ 60 „  M 766 m &0  .. n „ 50 „ „ 549
Nespremenjeno.
Meteorologično poročilo.
Tiiin* nad morjem 806*8.  Srednji srečni tdak 736 0 nun
-2
Štanjej baro-
Čas vanJa v mm.
H
Vetrovi
9. z v.
7. aj, 2. pop.
732 2
7315
730 4
101 .p.m.jzah. oblačno
10 2 sr. jzahod |del. jasno 129 p.m.jzah i oblačno
Srednja včerajšnja temperatura: 8*2°, eormale: —1'4° J Vlo^rina v 24 urah : 0 0 *"nm.
"uuuiaiep ei|izaaj i—t?s
tgoaođuđ 9s mafuvAO^ods tniugnpo Z •02*efid ui ofpaf oaqop z oq ouazaj^soj
*U|\  |)f-  M|IJlI<IO)M \
•J.».>.*AZ * j,   C|0 Yf^»^»*0-jf
8A*eq*ez o3njp ipn*j cpoq as; 'eqpo3 •e^s,Bjnqrare'; opoq *ei*ejiAcj
■'joqpu9Aviiuos) i{^foso np^ag      iiqr}soJ§ a
eneoaAS g fo)oqos a
j3j|as8A msaid
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PHOSVETD
LETNIK XXIX. (1904).
kaja  po  4 pole   obsežen   v veliki osmerki »-a eJen  pot   na   mesec v zvezkih   ter stoji Vs«'*letc j K ao h,  pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. ' vse neavstrijske dežele zz K 20 b na leto. Posamezni zvezki bo dobivajo po 80 h.
»Narodna Tiskarna" v Ljublj am.
Trgovskega
pomočnika
sprejme
340—1
A. ŠARABON
špecerijska trgovina v Ljubljani.
V lep stanje
z dobro hrano se sprejmeta dva dijaka ali pa nižja uradnika v skupno sobo.
Kje?   pove   upravnistvo „Slov. Naroda". 273-4
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo se odda v najem.
Več se izve v Cigaletovih ulicah
št. 3, parter desno, od 6. do 7. ure
zvečer. 337
Zaradi bolezni gostilničarja se da v najem ali na račun
gostilna
na Hrušlcl M. 33 (Gorenjsko), kjer se gradi železnica.
Natančneje se poizve istotam ali v pivovarni J. Eosler & Co., v Ljubljani. 329—2
stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in
Vegovih ulic, v II. nadstropju, obstoječe iz 5 sob in p riti klin. se odda takoj ali pa 206—4
za majev termin t. 1.
Povpraša se pri hišniku v isti hiši.
2—16
£nton HRškerc
Zlatorog.
To znano planinsko pravljico je pesniško predelal A&kerc precej drugače, nego jo že poznamo v nemškem Baurabachovem delu Dal ji je skoro čisto dramatično obliko, in ji tudi bistveno marsikaj pridal, tesneje se oklepajoč te pravljiške snovi tako, kakor jo je bil zapihal in priobčil pok. Deschmann. Baumbach si je slasti po Funtkovem izvrstnem prevodu pridobil med nami mnogo slave, zato je bilo nevarno z njim tekmovati. Aškerc je to poskusil, in se je nadejati, da zaslovi tudi slovenski izvirnik ZLATOROGA tako kakor prevod nemškega umotvora.
ZLATOROG je izšel v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broš 2 K, po pošti 2 K 10 v.
Poslovodjo
za Čevljarsko  obrt,  dobro izvežba-nega, se takoj vsprejme. — Plača po dogovoru. 338-1 Kje? pove upr. „Slov.-Naroda*.
V Frisch-ovl hiši
na Marijinem trgu št 3 — odda se za majev termin —
vogalno stanovanje
s pomolom (erkerjem), obstoječe iz 4 sob, predsobe in pritiklin. 3,6
Vpraša se tam v trgovini.
Občni zbor
»posojilnice v Brežicah"
vrši se
v nedeljo,  21 februarja 1904
ob 3. |M>|i<»liiiliit*
v lastni plsarnle
DNEVNI RED:
1. Poročilo načehtva.
2. Potrjenje letnega računa.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Izvolitev načelstva.
5. Izvolitev računskih preglednikov.
6. Slučajnosti.
Ako hi ta občni zbor ne bil ob 3. uri sklepčen, vrši se isti dan v istem prostoru ob 5. uri drugi občni zbor in sklepa takrat vsako število zadružnikov.
324 Nacelstvo.
Zavod za mebliranje in dekoracije
Telefon st. 97.      v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 10.      Telefon §t. 97.
Pohištvo vsake vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega,
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, zagrtnjal in preprog.*^—
Največja izbera
blaga za pohištvo.
Preproste in luksurijozne
ženitbene
3018-11
solidno In ceno izvršene
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj hotelov in kopališč.
1
Lepo stanovanje
s tremi sobami in pritiklinami ter ena nemehlovaua mesečna soba se odda t n It o J ali pozneje na Tržaški cesti št. 33. — Vpraša se tam.  313—a
V najem nc l*čc
Ow na divje ▼ peteline
na Kranjskem, ali pa dovoljen,e ustreliti 6 — 8 komadov v sezoni.
Ponudbe naj se naslovijo na Ivana Mankoća v Trstu. 239—3
Hupi me dobro ohranjen
samotežni voziček
s štirimi kolesi. Naslov v upravništvu „ Slovenskega Naroda". 326—2
Dobro idoča
restavracija
v sredini mesta Ljubljane, se pod jako ugodnimi pogoji proda. 264—6 Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo „Slov. Naroda" pod „St. 100".
Jako ugodna prilika!!!!
Le dokler traja zaloga se bode prodajala večja ZZZ^   množina ZZ^Z
švicarskih vezenin * *
• • • • za telesno in posteljno perilo
po zelo znižanih cenah. m
Anton Sare
327-2
specialna trgovina z belim perilom
Cjubljana, Sv* petra cesta 8
nasproti hotela „Lloydu.
Poskusite
rastlinski liker
Varstvena znamka.
Po okusu in adra-vem učinku prvak likerjev.
Ogreva In oživlja telo, Budi tak In prebavo, 55   [Daje dobro spanje.
Lastnik: 5—27
EDMUNO KAVČIČ, Ljubljana.
Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno.
L i
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje  In prodnjn
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko- ' munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novce? ;
in deviz. '
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital H 1,000.000'
Zamenjava la ekskemptuja Daje predujme na vrednostne papirja,
izžrebane  vrednostne papirje in     Zavaruj«   srečk« proti vnovčuje zapale kupone. Ic-ctrznJ. lzera-ToI.
Vinkuluje in  devinkuluje vojaške  zenitninske kavcije.
Enbompi ln ink«MO «ueui« ItM (£jT*   Borna  ami«* lih
Podružnica v SPLJETU.
CZZžz Denarne vlojre Mprejemu 55)
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vložeoi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 39—13
Promet s čeki in nakaznicami.
Ernesta Hammerschmidta
MADILE, VVUTSCHER
trg^OTrlz^a. železnin in
Ljubljana, v^rtv
Velika izbera najrazličnejših priprav za mizarje, kljiieaviiiearje, kovače, kleparje itd.
EZ
152^
OT(lCI|a,MIIIII (
Osaki petek
morske ribe
Sprejemajo se tudi naročila na obed.
(Tudi za 2. uro popoludne)
Za obilen obisk se priporoča
87-22    Ivan ;fccnda.
šxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^
'i
I
X' X'
X X
iS
Ženitna ponudba.
Gospodična, stara 28 let, vajena vsega gospodinjstva, kakor tudi izurjena v zelo potrebnem delu za gospodinjo, iz boljše poštene hiše v večjem mestu na Kranjskem, ter ji ni prilika dana, seznaniti se, želi se poročiti z gospodom v starosti 30—4f) let. Premožnejši, posestniki na deželi in c. kr. uradniki imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod L. Evgenija, poste restante, Ljubljana.
Za tajnost se jamči. 254
Kdor hoče potovati
v Ameriko.
m eesarnklnil In poštnimi parobrodi, naj se obrne edino le na tvrdko:
Kareš&Stocky
Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29.
Ta tvrd k a se sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko.
Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, pifie prej tvrdki:
KareŠ & StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29
ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2360—22)
Stanovanje
v drugem nadstropju s tremi sobami in pritiklino
odda se takoj ali pa za majev termin 1904
v novi stavbi
99
Narodne Tiskarne"
v Knaflovih ulicah.
Pojasnila daje Jos. Lavrenčić, upravni odbornik v ..Narodni Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisama mest. užit. zakupa)
Važno!!
Higienična novost! Patentovano v vseh kulturnih, državah!
di i lil ur.
Največja snažnost.  Varstvo proti infekciji pri porabi klozeta.
Zdravniško vsestransko priporočano.
Vzorci in cenik na razpolago.
Gospodje hotelirji, restavraterji in kavarnarji imajo pri porabi naših patentiranih avtomatov velik materijalni dobiček.
Na tozadevna vprašanja daje radovoljno pojasnila tvrdka Bel I m on d d? C©., Dunaj, Srhonbrnnnerstraiie tiG, m
S*. EnjŠIC^ Ljubljana, Privoz 3
I. krtmjsko podjetje za razširjanje oznanil in prodaja patentovanega klosetnega
papirja potom avtomatov. Klozetni avtomati BO na nastopnih krajih v rabi: V Ljubljani: Hotel pri Južnem kolodvoru, hotel pri Lloydu, hotel pri Slonu. Restavracije: Fantini, Kenda (Narodni dom, Rasberger (G Auer«, pri Roži, Židovske ulice, Avguštin Zajec, Runsfca cest*94, Kavarne: Austria, Evropa, Kasino, Kirbisch (slaščičarna , Narodna kavarna, V asor. Na deželi: K»čevje: hotel pri Pošti. Ribnica: hotel Arko. Sava-Jesenice: v kantini industrijske družbe.
Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja, da naj se pri nabavi blaga obrača na nastopne firme: Ernst Sark, trgovina * modnim blagom, B. Schmelzer, tovarna stolov, L. M Ecker, stavbni klepar, Ivan Jax in sin, zaloga šivalnih strojev, F. Kaiser, puškar, R VVeber, urar, A. Barle, krojač, F. Lipovš, mizar, F ZiMer, tovarna kisa, Iv. Kostevo, manufakturna trgovina, Brata Eberl, trgovina z barvami in se sklicuje na priporočilo^avtomatne reklame. 333—1
Važno za krojače!
o
d
5h
•i—i o
o
>
Jagerndorfski sukneni izdelki
v največji izberi — čuda poceni
blago za hlače
zelo lepi moderni predmeti
pošilja po zelo nizki ceni
Rudolf f Otlkal v Jiigerndorf - u.
Pri naročitvi zbirk naj se navede, se li želi vzorce v knjigi ali
na kartonu.
o -t
328-1 2.
t?
o
Odda se v najem ali na račun
gostilna
pri gradbi Bohinjske železnice, na prav dobrem kraju, posebno pripravna za mesarje, ker je ledenica zraven. Na-jemŠČine približno 800 K, na računu 500 K kavcije. 3lii—2
Več pove Anton Maver, zaloga mengiškega pive v Lescah.
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-ohilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami po6ilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa Hsup«, Berlin S.W. 220Linden-straase 60
r
Slastna pijača
Talanda Ceylon-čaj.
Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre-pilno na duha In telo:
St. 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin: „ 2 „     „     „   24, 60, 150 m 3 „     M     „   32, 80, 200
«1
(3223-17)
»i ii
Zahtevajte samo
SELLE * KARY-iev
IWa|l»c»l|&*!»
čistilno sredstvo
za vsako boljše obuvalo.
Rumeno in črno.
PoBebno priporočljivo za ••vlj* Iz boxpallfl-, OHCsrls-, t*lir%re-i*u x- In lit It usnju.
Dunaj XII. 1,
330—1
J
Novo izboljšani gramof OUi
49       z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2136)
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri druM in zasebnikih
Gramofon-avtomat s l"m
Igra samo, če se denar vrže notri. ■■ Prodaja na obroke! m
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ideber, urar
Ljubljana, Stari trg it. 16.
Svarilo!
Vspeh, ki ga je dosegel
najboljši planinski zeliščni liker
308—3
Klauer-jev „Triglav"
je mnoge zapeljal, da so začeli izdelovati pod različnimi imeni ničvredne posnetke, ki naj hi Škodovali dobremu glasu mojega izdelka. »"Svarim torej najizrečneje pred temi posnetki in javljam, da sem edini izdelovatelj tega najbolj zdravega likerja.
Z odličnim spoštovanjem 3. JfUiUCr.
es. kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
im VQBS»+g* reda..
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PROGA ĆEZ TRB12 Ob 12. uri 2t m ponoCi otobn-vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cea Selrthal v Aussee, Solno grad, čez K ^in-Reifling v Steyr,  v L*»nc na Dunaj via Amstetten -7. uri 6 m. zjutraj osobni    ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubi. Dunaj, čez Selzthal v Solno -ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmonor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, lloca-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lund-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genevo, Pariz, Čez Klein-Reifling v Ste/r. Line, Budjevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Prancove vare. Karlove vare. Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Duoai Čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Ioorr: Monakovo (direktni vozovi I. in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA v novomes IN  V KOČEVJE    Osobni vlaki    Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Topi Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne'- iatotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlah z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, iv
Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak ^direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — 7. uri 12 m zjutraj  osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m  dopoldne osobni vlak b Dunaja Čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in U. razr), Francove vare, Ka: love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Qem Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri bi m zvečer oso! vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, Šmohora, Celovca Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA.  Osobni vlaki: Ob 8 un 44 zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Nove mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer iatotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 un 1 in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uriti p dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
I Kmetska posojilnica ljubljansko okoiiCb
reglstrovana zadruga z neomejeno zaveso V novi lastni hifti
H na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic j|
5    obrestuje hranilne vloge po 4f|,0|0 j|
bres odbitka rentnega davku, katerega posojil- ^ nlca nama ca vložnike plačuje. (304—80) \2
Posojila po 5° „ in po S'|«-|«-
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 ali pa 35 let.
Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne in od 3.—4. ure popoludne.
Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. ^^c^^^^c^c^ ^ ^ >*c ^^^^^^^^^^^^
j I Najcenejše nakupovanje
■
I
za morsko in živinsko sol, sol v briketih in rudninsko sol, franko na vsako železniško postajo,
_ j«3 jpri
p|T» MIHAEL KASTNER-ju v LJUBLJANI
komisijska   trgovina   za sol.
164-6
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne41.