«*! primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu ^3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI Dnevnik pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 248 (14.078) Trst, petek, 13. decembra 1991 Sovjetska zveza izginja s prizorišča Ruski parlament potrdil skupnost slovanskih držav MOSKVA — Ruski parlament (na sliki AP) je včeraj v celoti sprejel tako imenovani sporazum iz Minska, s katerim je bila ustvarjena »skupnost neodvisnih slovanskih držav.« Pred ruskimi so ta dogovor predsednikov treh slovanskih republik že sprejeli tudi poslanci beloruskega in ukrajinskega parlamenta. Izid glasovanja ne pušča nikakršnih dvomov, da nekdanje Sovjetske zveze dejansko ni več in da nastaja na ozemlju bivše SZ nova skupnost, ki ima malo skupnega s tisto, ki jo je načrtoval Mihail Gorbačov. V ruskem parlamentu je kar 188 poslancev glasovalo za sprejem dogovora, medtem ko jih je bilo le šest proti. V številnih posegih po uvodnem govoru ruskega predsednika Jelcina, ki je zbranim zagotovil, da je tudi sovjetska vojska na njihovi strani, je bilo slišati tudi predloge, da mora biti nova skupnost odprta vsem bivšim republikam SZ. Boris Jelcin je v svojem posegu Poudaril, da poti nazaj ni več in da se je bilo treba procesu razpadanja SZ odločno postaviti po tobu. Pri tem je'tudi dejal, da je bil osnutek novega dogovora med sovjetskimi republikami le poskus osrednjih oblasti, da ohrani star ttiodel. »Podpis tega dogovora brez Ukrajine, pa bi predstavljal Pravi zločin,« je še poudaril Jelcin. Z dogovorom v Minsku pa je bil po njegovem mnenju storjen odločilni korak, »saj lahko le skupnost neodvisnih držav zagotavlja ohranitev gospodarskega in političnega prostora.« Ruski predsednik je tudi poudaril, da bo jedrsko orožje ostalo pod strogim in enotnim poveljstvom, s tem v zvezi pa velja še povedati, da je včeraj tudi Ukrajina prevzela poveljstvo nad oboroženimi silami, ki se nahajajo na ukrajinskem ozemlju. O pristopu k novi skupnosti neodvisnih držav razpravljajo tudi predsedniki nekdanjih petih sovjetskih centralno-azijskih republik, včeraj pa je tudi sovjetski predsednik Gorbačov, ki mu ostaja vse manj manevrskega prostora, izjavil, da je pripravljen sodelovati pri formiranju te nove skupnosti, čeprav je sam bolj naklonjen konfederalni državi. Gorbačov pa je istočasno tudi zagrozil, da bo takoj odstopil, če bo namesto zveze prišlo do nekakšnih »amorfnih« struktur. »Če bodo najvišji organi republik sprejeli proces, ki so ga začele Rusija, Belorusija in Ukrajina, bom pri tem aktivno sodeloval,« je poudaril sovjetski predsednik. Ob vsem tem pa je Gorbačov še dejal, da se mora celotna sovjetska družba odgovorno odločiti, čeprav se mu vsaj za zdaj še dozdeva, »da vse to vodi le v neizbežen razpad države.« Ob koncu stavke novinarjev PD Sporočilo direkcije ZTT Sporočilo Sindikalnega odbora novinarjev Novinarski kolektiv Primorskega dnevnika je od včeraj človeško in poklicno še dodatno močno osiromašen. Časopis je zapustilo šest kolegov (5 v tržaški redakciji, 1 v goriški), ki bodo od ponedeljka v dopolnilni blagajni, 8. februarja 1992 pa bodo odpuščeni, če se medtem položaj ne spremeni. Založništvo tržaškega tiska nadaljuje po poti tako imenovane resanacije, ki se je začela letošnjo pomlad in ki ima kot glavni cilj zelo bolečo redukcijo osebja (vsega skupaj naj bi podjetje ob izteku dopolnilne blagajne zapustilo 22 uslužbencev), v teh pogojih pa nima nobenih stvarnih razvojnih perspektiv. Primorski dnevnik bo ob še dodatnem krčenju novinarjev in drugega osebja še dalje izhajal na skopih dvanajstih straneh. Včeraj se je zaključila stavka, ki smo jo oklicali prejšnji torek. V tako dolgo stavko nas je prisililo togo zadržanje uprave ZTT in direkcije Primorskega dnevnika (v katero redakcija po zadnjih dogodkih nima več zaupanja, kar je tudi javno povedala), ki sta vseskozi trmasto vztrajali le pri redukciji novinarskega kolektiva. Stavko smo preklicali po sporazumu z upravo ZTT, na osnovi katerega so bila šestim kolegom, katerim gre vsa naša solidarnost, dana zagotovila, da se jim bo skušalo dobiti druga delovna mesta. V začetku kriznega stanja smo novinarji, da bi preprečili odpust šestih kolegov, izbrali pot neplačanih dopustov, nato pa smo upravi ponudili še druge možne rešitve, med katerimi tudi predlog, da bi se vsak novinar odpovedal eni mesečni plači, kolektiv pa bi ustvarjal dnevnik, ki bi ogovarjal potrebam bralcem. Na vse naše predloge smo dobili popolnoma negativen odgovor, čeprav je parlament medtem odobril dodatno finančno podporo za Primorski dnevnik v višini dveh milijard lir letno. Uprava ZTT je imela za cilj edinole redukcijo osebja, razvojnih planov pa od nikoder. Bitka za usodo Primorskega dnevnika se vsekakor nadaljuje. Novinarski kolektiv zato apelira na bralce, na celotno slovensko javnost in še posebno na politične in družbene sile pri nas in v Sloveniji, naj pozorno spremljajo razvoj dogajanj okrog bodočnosti časopisa, s katerim je tako tesno povezana usoda slovenske manjšine v Italiji. Sindikalna skupščina novinarjev PD Večdnevni prisilni molk Primorskega dnevnika, najdaljši v zgodovini časopisa, je prizadel založbo in uslužbence, predvsem pa je prizadel bralce in naročnike, ki imajo v časopisu enega glavnih virov informiranja. Zato si direkcija Založništva tržaškega tiska, ob podpisu dogovora z novinarji, šteje v dolžnost, da se še dodatno opraviči bralcem Primorskega dnevnika zaradi posledic stavkovnega gibanja novinarjev. V prepričanju, da je Primorski dnevnik prvenstveno namenjen bralcem, želi direkcija obenem podati nekatere obrazložitve. Ob krizi, ki je izbruhnila letos spomladi, je upravni svet ZTT sprejel sanacijske ukrepe in obenem sklenil, da preuči razne možnosti in poti, ki bi Primorskemu dnevniku zajamčile trdnejšo gospodarsko osnovo in perspektivnejšo bodočnost. Plan je predvideval izdajanje Primorskega dnevnika na 12 straneh in prilagoditev organika v redakciji dnevnika na 19 novinarjev. S podpisom včerajšnjega dogovora smo zaključili postopek prilagoditve organika sedanjim potrebam. Sindikat FILIS - CGIL, Tovarniški svet in vsi uslužbenci smo zelo zaskrbljeni za usodo našega dnevnika. Po letih žrtvovanj, ki so dosegla svoj višek z odstranitvijo šestnajstih delavcev, smo uslužbenci prepričani, da smo prav mi z velikim čutom odgovornosti plačali naj višjo ceno, da je Primorski dnevnik ostal pri življenju, in to zato, ker se zavedamo, njegove važnosti v obrambi interesov slovenske manjšine v FJK. Glede iskanja raznih možnosti, da bi zajamčili trdnejšo gospodarsko osnovo dnevniku so v teku razgovori. Ti razgovori gredo v smer oblikovanja projetka takega Primorskega dnevnika, ki bi ohranil značaj manjšinskega časopisa in bi bil obenem sposoben prodiranja na širši trg. Projekt je zastavljen s sodelovanjem in konzulenco izvedencev in kulturnih delavcev iz Trsta, Gorice in Vidma, s Koroškega in seveda iz Slovenije. Popolnoma neupravičena so zato podtikanja o morebitni prodaji Primorskega dnevnika in o njegovi nejasni perspektivi. Upravni svet založbe si prizadeva, da na zdravi gospodarski računici pripravi temelje za razvoj časopisa, njegove ekonomske osnove, predvsem pa za razširitev njegovega tržišča. Upravni svet želi torej zaščititi značaj Primorskega dnevnika, ki mora biti najprej in predvsem dnevnik in zrcalo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, mora pa obenem iskati razvojne možnosti iz svoje tradicije. V upanju, da bi se neredno izhajanje Primorskega dnevnika ne ponovilo, se bralcem še enkrat opravičujemo. Uslužbenci ZTT želimo obvestiti bralce, da se bomo prihodnji teden spet sestali z Direkcijo, da preučimo in podrobno definiramo sporazum o mobilnosti in obvezah Direkcije glede prihodnosti, tako uslužbencev ki so v podjetju, kot tudi tistih, ki so ga zapustili. Z naše strani se obvezujemo, da bomo usmerili vse naše napore za dosego sporazuma in zato, da ne bi bili bralci in naročniki spet oškodovani s stavko. Direkcija ZTT Skrčenje števila novinarjev Primorskega dnevnika za šest enot pomeni zaključno dejanje falimentarne politike tistih, ki so si predstavljali, da lahko neprevidno mešajo informacijsko dejavnost z drugimi. Sedaj pa se - vsaj po vesteh - napoveduje prenos dejavnosti s posegom-nekaterih podjetnikov, ki so že v občutni meri navzoči v informativnem sistemu Furlanije-Julijske krajine. S tem pa se v bistvu oblikuje neke vrste informacijski monopol, nadzor nad katerim naj bi bil poverjen le maloštevilnim subjektom. Sindikalno soočanje, ki bo moralo spremljati to operacijo, je edino orožje v rokah uredniških kolektivov, ki so kot zmeraj poklicani, da jamčijo predvsem bralcem, da pravica do informiranja ne bo omejena s sicer legitimnimi podjetniškimi pravicami. Tajnik deželnega sindikata novinarjev ROBERTO COLLINI Sporočilo Tovarniškega sveta ZTT Med božičem tridnevna stavka črpalkarjev RIM - Sindikalne organizacije črpalkarjev so potrdile, da nameravajo od 23. do vključno 26. decembra oklicati stavko. Do preklica bi lahko po včerajšnjem tiskovnem sporočilu sindikalnih organizacij prišlo le, če bo vlada do 20. decembra sprejela zahteve, ki so jih že pred časom postavili črpalkarji. Pri tem gre predvsem za nekatere davčne olajšave in še nekatere druge ukrepe v zvezi s prodajo plinskega olja in plina kot tudi za zakonsko preureditev celotnega sektorja. KULTURNI Ul? Jutri, 14. decembra 1991 JUa ob 20.30 Slavnostni koncert ob 10. obletnici Kulturnega doma v Gorici Kljub britanski nepopustljivosti in tveganju, da bi srečanje klavrno propadlo Z vrha v Maastrichtu močan pospešek za gradnjo skupnega evropskega doma MAASTRICHT — Tridnevni vrh evropske dvanajsterice v sugestivnem nizozemskem mestecu Maastrichtu se je v sredo navsezgodaj končal s sprejetjem desetih odločitev, ki bodo v naslednjem desetletju temeljito spremenile podobo Evropske skupnosti. Res je, da je bil to vrh kompromisov, vendar je treba upoštevati, da je bila načelna pot poražena že pred začetkom sestanka in da so kompromisi konec koncev privedli veliko dlje, kot so pred Maastrichtom pričakovali naj večji optimisti. Na dokončno obliko besedila sporazuma o Evropski uniji in torej o tem, kako se bo dejansko spremenilo življenje državljanov nove skupnosti, bo vsekakor potrebno počakati še nekaj mesecev. Dokončno besedilo bo namreč moralo pripraviti in ga predložiti v partnerjem podpis portugalsko predsedstvo dvanajsterice, ki bo januarja prevzelo štafetno palico od dosedanjega, nizozemskega. Nekatere temeljne odločitve pa so že dokončne, zadevajo pa predvsem ekonomsko in monetarno unijo ter politično unijo, medtem ko so poglavje o skupni socialni politiki za sedaj žrtvovali na oltar britanske trdoglavosti in ga odložili. Glavne odločitve vrha v Maastrichtu bi lahko strnili v tri točke: da se Evropska skupnost preimenuje v Evropsko unijo, kar naj bi pomenilo tudi dejansko večjo stopnjo notranje povezanosti; da se z junijem 1990 začne proces uresničevanja treh stopenj ekonomske in monetarne unije do končnega cilja, ustanovitve evropske denarne enote ECU in Evropske banke; da se razširijo pristojnosti politične unije na nekatera področja, ki so bila doslej v nacionalni pristojnosti, in da se razširijo na področja, o katerih bo lahko EU sprejemala odločitve z večinskim glasovanjem. Dvanajsterica je v Maastrichtu tudi prvič v svoji zgodovini izjavila, da teži k ustanovitvi skupne obrambe, katere temeljni kamen bo UEO, medtem ko je bil za področje zunanje politike potrjen seznam tem in področij, za katere je dvanajsterica že soglasna (kot npr. razo-roževanje, KVSE, nadzor nad izvozom orožja itd.). Med obrobnimi, a zelo konkretnimi temami gre omeniti še ustanovitev evropskega državljanstva, ki poleg pripadnosti posamezni državi predvideva tudi pripadnost EU. Čeprav je skupna ocena vrha v Maastrichtu nedvomno pozitivna, se posamične sodbe o njegovih rezultatih dokaj razlikujejo. Medtem ko Francija in Nemčija izražata zadovoljstvo, se jima sicer pridružuje tudi Velika Britanija, a v povsem drugačnih tonih. Major se je namreč vrnil v London kot »zmagovalec«, ki da je uspel ohraniti otoško avtonomijo, čeprav ga je laburistična opozicija že obtožila, da mu je uspelo državo izolirati. V različnih odtenkih pozitivni so tudi komentarji ostalih članic dvanajsterice, Palača Chigi pa za uspeh Maastrichta posebej poudarja italijanske zasluge. Vse manj časa za sprejetje finančnega zakona RIM — Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o 'finančnem zakonu in odobrila zakonski osnutek o javnih financah, takoj nato pa je med pretresom davčnega zakonskega odloka zmanjkalo legalno število poslancev. Zasedanje je namreč zapustila skupina DSL, ker ni bilo zadovoljeno njeni zahtevi po prekinitvi del. Obsodba obstruk-cionističnega obnašanja je prišla tako iz vrst KD kot od socialistov, ki so zvečer sklT cali vodstvo stranke. Večina si namreč prizadeva, da ne bi prišlo do sprejema sicer vse bolj verjetnega začasnega proračuna in s tem do nujne odložitve razpisa volitev. KD soglasno obsodila pobudo DSL zoper predsednika Cossigo RIM — Vodstvo Krščanske demokracije je včeraj razpravljalo o stališču, ki naj ga stranka zavzame ob zahtevi DSL po »impeachmentu« za državnega poglavarja in ob koncu soglasno odobrilo stališče, ki ga je orisal tajnik stranke Forlani. Slednji je menil, da je pobuda DSL, ki zahteva obtožbo predsednika Cossige brez juridične podlage in politično nespametna ter je pri tem opozoril člane demokristjanskega vodstva, naj ne pozabijo na težko odgovornost, ki jo imajo nekdanji komunisti pri uprizoritvi obrekovalne kampanje proti predsedniku republike. To stališče pa nikakor ne pomeni, da KD nima pravice do lastnega mnenja in da se včasih lahko tudi ne strinja s predsednikom republike. Kar zadeva sklepe, ki so izšli iz zadnje vsedržavne konference KD, pa je Forlani dejal, da slednji držijo v celoti in da si KD prizadeva za uresničitev političnih reform, Tu gre predvsem, je rekel Forlani, za prepričljivo povezavo med notranjo reformo stranke ter med institucionalno in politično reformo. Govoril je tudi o odnosih znotraj vladne večine ter dejal, da KD jemlje z zadovoljstvom na znanje pripravljenost PSI na sodelovanje s KD tudi v prihodnji zakonodaji, vendar Forlani meni, da bi ta obveza bila bolj učinkovita predvsem za javnost, če bi se stranke predstavile volilcem s skupno programsko bazo. S stališčem tajnika Stranje so se v večji ali manjši meri strinjali vsi demokristjanski veljaki, vključno z Gavo in De Mito. V Rimu začetek kongresa za ustanovitev nove KP RIM — »Gre za veliki kongres svobode in skupščino, ki bdi nad usodo republike, ki je v tem trenutku ogprožena.« S temi besedami je v prisotnosti predstavnikov vseh strank - razen misovcev in lig - senator Volpone otvoril prvi kongres Gibanja za komunistično prenovo, ki bo trajal do nedelje, ko se bo rodila »nova italijanska komunistična partija.« Uvodni poseg je imel vsedržavni koordinator Gibanja Sergio Ga-ravini, ki je poudaril, da bo morala biti nova stranka »velika politična sila, ki bo vredna svoje velike tradicije.« Garavini je še dejal, da se z novo KP začenja proces, »ki je revolucionaren tudi zatOi. ker je demokratičen,« v novi stranki pa bo prostor tudi za vse tiste komuniste, »ki zdaj niso pri' šotni ne v GKP ne v DSL, oziroma so še vedno v DSL.« Nova stranka bo glasnik »delavskega razreda«, skušala pa bo ustvariti tako levico, ki bo znala kritizirati in se boriti proti kapitalizmu, pehanju za dobičkom in proti potrošniški mrzlici ter individualizmu. Garavini je odločno potrdil pravilnost izbire na februarskem kongresu KPI v Riminiju, ko so v nasprotju z večino, ki je ustanovila DSL, sami izbrali pot prenove komunističnega gibanja. Ker je predsednik slovenske vlade na tiskovni konferenci neumestno mešal strankarske in vladne zadeve Ministra Bavčar in Rupel polemična do Lojzeta Peterleta LJUBLJANA — Na novinarski konferenci Ministrstva za zunanje zadeve je dr. Dimitrij Rupel govoril tudi o izjavah predsednika vlade Lojzeta Peterleta. Povedal je, da se mu zdi, da je predsednik vlade z obtoževanjem njega in ministrstva hotel zamegliti dejstvo, da je v skupščini v postopku predlog za glasovanje o zaupnici vladi. Osebne metode obračunavanja, po mnenju ministra Rupla, ne sodijo med običajne instrumente parlamentarizma. Zavrnil je tudi trditve, da zunanji minister »ogroža ugled« RS. Čudno se mu je zdelo, da predsednik vlade to dokazuje s pismom sodelavca ministrstva za zunanje zadeve. Menil je tudi, da je predsednik vlade mešal strankarske in vladne zadeve, popolnoma normalno pa se mu zdi, da član neke stranke na strankarskem nastopu govori o programu svoje stranke. V zvezi z očitkom, da politične razlike med člani vlade vplivajo na ugled RS pa je dejal, da je večstrankarstvo del normalnih demokracij. Zavrnil je tudi vsakršna namigovanja, da bi pismo, ki ga je predsednik Peterle pisal kanclerju ZRN, v javnost prišlo iz ministrstva za zunanje zadeve. Minister Rupel se je na koncu zavzel tako za demokratične pogovore med strankami kot v vladi. Menil je tudi, da nihče ni nenadomestljiv in demokracija zaradi odstopov ne more biti ogrožena. Dr. Dimitrija Rupla ni strah, da bi mu skupščina izglasovala nezaupnico, saj so ocene dela njegovega ministrstva s strani skupščine, komisije za mednarodne odnose pa tudi samega ministrskega predsednika, pozitivne. Igor Bavčar, koordinator Demokratske stranke je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil nekaj stališč Demokratske stranke v zvezi z izjavami člana DS in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in predsednika SKD in predsednika Izvršnega sveta Lojzeta Peterleta. O vprašanju učinkovitosti in kompetentnosti slovenske vlade je povedal da so demokrati že poleti sodelovali pri predlogu zamenjave predsednika vlade, pri čemer so jih podprle tri Demosove stranke. Sodelo- vanje z Demosom gradi DS na odnosu Demosa do mednarodnega priznanja in lastninske zakonodaje. DS pripravlja verzijo lastninskega zakona, za katero upajo, da jo bo spejel tako Demos kot parlament. Po pogovorih s predstavniki SDSS so izoblikovali skupno stališče, po katerem morajo demokrati in socialdemokrati bolj profilirati sredinski blok v Demosu, pri čemer naj bi sodelovali tudi Zeleni. To se jim zdi normalno, saj so tudi druge Demosove stranke oblikovale lastna stališča mimo Demosa. Posebna skupina DS se bo z drugimi parlamentarnimi strankami pogovarjala o njihovih programskih stališčih, pripravljalni odbor pri tem ni govoril o novih koalicijah, temveč o strankah, s katerimi se bodo pogovarjali. Demokrati pri tem niso pripravljeni sedelovati s tistimi strankami, ki se niso pripravljene odreči komunizmu. Izjave dr. Dimitrija Rupla niso bile take narave, da bi jih moral Lojze Peterle obravnavati na način, kakor jih je. Pri tem Igorja Bavčarja Predsednik vlade Markovič na udaru BEOGRAD: Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je preložil za včeraj napovedano razpravo o zaupnici predsedniku ZIS Anteju Markoviču. Ponovno preložitev razprave o zaupnici zveznemu premieru in njegovim sodalavcem so obrazložili s potrebo, da se morajo o tem izreči delegati iz vseh tistih republik, ki niso umaknile svojih predstavnikov iz ZIS, a jih včeraj ni bilo. Predsednik srbske vlade dr. Dragutin Zelenovič je odstopil s svojega položaja brez obrazložitve. Ker njegov odstop avtomatsko potegne za seboj odstop vse vlade, je skupščina Srbije sklenila, da bo začela z delom za izbor nove republiške vlade. čudi, da je o zadevah strankarske narave govoril na tiskovni konferenci Izvršnega sveta. Prav tako predsednik vlade iz javnih izjav mP nistra Rupla ne bi smel izpeljavah zahtev po odstopu zunanjega ministra, saj so mednarodna komisija' skupščina in tudi predsednik vlade delo zunanjega ministra v zadnjem času, ocenjevali pozitivno. Tiskovna konferenca Izvršnega sveta in predstavnikov Demosovih strank priča, da svet Demosa zamenjave zunanjega ministra še ni obravnaval, Igor Bavčar je tudi preprP čan, da se bo Demos, pri obravnavi te teme, pravilno odločil. Notranji minister dvomi, da bi lahko skupščina izglasovala odstop zunanjega ministra: če bi do tega le prišlo, bi tudi sam premislil o svojem položaju v vladi. Demokrati ta trenutek za odstop ministrskega predsednika ne bodo glasovali, čeprav se je ob predlogu zamenjave predsednika Izvršnega sveta letos poleti, jasno videlo, koga bi demokrati zamenjali oziroma kdo po njihovem mnenju ni kompetenten. (STA) OUKE01/8 Izredna ponudba pršuia SAN DMIGO s kostjo in brci kosti DUkE grandi marche ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 9. do 13. in od 16. do 19. ure DOLINA Industrijska cona - TRST Ul. Muggia 10 Tel.: 820334-5-6 Tele*: 460237 Avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE V špetrski občini prve dvojezične table i azzida! comune di S. P1ETR0 AL NATISOHt I Šestnajsti benečanski kulturni dnevi ŠPETER — Razvoj slovenske nacionalne ideje: politična gibanja, vloga jezika in literature: pod tem geslom se odvijajo v Špetru Benečanski kulturni dnevi, ki jih prireja že šestnajstič Beneški študijski center Nediža. Danes, 13. decembra, bo spregovorila dr. Breda Pogorelec (Slovenski jezik in slovenska samobitnost), v petek, 20. decembra, pa dr. Matjaž Kmecl (Literatura v nastajanju slovenskega naroda). Obe predavanji^bosta v občinski dvorani v Špetru in sicer s pričetkom ob 18. uri. Benečanski kulturni dnevi so se začeli 6. decembra, ko je zgodovinar mag. Boris Gombač razmišljal o bujenju, rasti in razvoju naionalnega gibanja pri Slovencih. Upokojenci zavračajo finančni zakon TRST Komisija za splošne zadeve pri deželnem svetu je z večino glasov odobrila finančni zakon 1992, triletni proračun 1992/94 in razvojni načrt. Zlasti finančni zakon je izzval (kakor na vsedržavni ravni) hudo nezadovoljstvo med manj premožnimi plastmi prebivalstva, v prvi vrsti med upokojenci v vsej Furlaniji-Julijski krajini, ki bodo zaradi tega danes uprizorili množičen protest. Deželna svetovalska skupina Demokratične stranke levice (ki je glasovala proti navedenim listinam) je v posebnem tiskovnem sporočilu podprla upokojence s pripombo, da je vložila ta stranka popravek, po katerem naj bi deželna vlada namenila 20 milijard lir več v blagajno za socialno pomoč, vendar ji popravka niso sprejeli. DSL bo popravek znova predložila v upanju, da bodo večinske stranke spremenile svoje stališče. AŽLA (ŠPETER) — Občinski svet v Špetru je udejanil sklep, da na svojem območju postavi dvojezične smerokaze. Kot smo že poročali, je sklep izzval precej polemik v Špetru, saj so se proti namestitvi dvojezičnih tabel izrekli predstavniki manjšine (KD in PSDI). Polemike so se kasneje iz občinske dvorane preselile v sredstva obveščanja in tudi tedaj je prišla na dan zaprtost nekaterih političnih krogov do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Te dni so delavci Špetrske občine postavili prvo dvojezično tablo in to ob vhodu v Ažlo (na sliki). Rumena tabla s slovenskim napisom vasi pa je takoj postala tarča "običajnih" neznancev, ki so jo delno poškodovali, ko so vanjo vrgli večji kamen. V naslednjih bodo namestili dvojezične table povsod tam, kjer danes stojijo le italijanski napisi. (R. Pavšič) Družbo Friulia čakajo še druge odgovornosti TRST Obračun deželne finančne družbe Friulia za leto, ki se je končalo 30. junija, izkazuje 17,8 milijarde lir dobička, od tega 7,4 milijarde v rednem in 10,4 milijarde v izrednem poslovanju (posebni sklad, ustanovljen z zakonom 22/1975). Kot je poudaril na včerajšnji redni skupščini njen predsednik Giuseppe Tonutti, bo družba kljub težkemu konjunk-turnemu momentu v deželi in državi še okrepila svoje poslanstvo, ki tiči v naporih za razvoj oziroma preporod celovitega gospodarskega tkiva v Furlaniji-Julijski krajini. Medtem ko je slonela doslej njena dejavnost predvsem na manjšinskih soudeležbah in na izdajanju kreditov po olajšanih pogojih, pa bo v bodoče delovala kot polifunkcionalna grupa in raztegnila ponudbo na področju finančnih storitev. Hkrati jo čakajo v splošnem normativnem kontekstu nove odgovornosti, ki izvirajo med drugim iz državnega zakona za razvoj tukajšnjih obmejnih območij. V Vidmu odprli filialo milanske ljudske banke VIDEM — V ulici Poscolle 67 so včeraj odprli filialo zavoda Banca popolare di Milano. Na slovesnosti sta bila tudi videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti in župan Pietro Zanfagnini. Ob tej priložnosti so priredili zasedanje na temo "Nova finančna sredstva za pomoč podjetjem", na katerem je imel glavno poročilo podpredsednik milanske banke in docent v Bologni Marco Onado. Spregovoril je tudi predsednik videmskih industrijcev Carlo Melzi in dejal med drugim: »Furlanija ni zaprt mikrokozmos, odprta je globalnemu trgu, zaveda pa se, da prinaša ta s sabo poleg številnih prednosti tudi marsikateri rizik, ki ga je treba pripisati dogajanjem v vzhodni Evropi in v Podonavju ter na Balkanu oziroma težkočam, ki označujejo mučno prehajanje tamkajšnjih gospodarskih sistemov iz tako imenovanega vodenega v tržni režim«. Odprtje videmske filiale pa je seveda spodbudno znamenje o zaupanju v furlansko vitalnost. I. bienalna razstava Heksagonale SEŽANA Danes ob 17. uri bodo v sežanskem Kulturnem domu Srečka Kosovela odprli prvo bienalno razstavo likovnih umetnikov iz držav, ki so članice Heksagonale. Slednja je ohranila svoj naziv tudi po izločitvi Jugoslavije iz njenih vrst, sežanska razstava pa ohranja to ime kljub samostojni udeležbi Slovenije in Hrvaške, ki sta Heksagonalo neformalno spremenili v "heptagonalo". Selektor sežanske razstave, ugledni italijanski likovni kritik Enzo Santese, je za Heksagonalo '91 izbral Franza Bergerja in Roberta Primiga iz Avstrije, Jirija Salamuro iz Češkoslovaške, Eda Martiča in Bojana Sumotiča iz Hrvaške, Pippa Altomara in Marina Cassettija iz Italije, Josefa Gaala in Karolyja Klima iz Madžarske, Tadeusa Lapinskega iz Poljske ter Erika Lovka in Klavdija Tutto iz Slovenije. Na razstavi bodo podelili tudi zlati znak in dva srebrna znaka Heksagonale. Pokrovitelj razstave Heksago-nala '91 je slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, kar daje prireditvi tudi izrecno politično noto. Za umetniški program bodo poleg samih razstavljalcev poskrbeli pevci Tržaškega okteta, mažo-retke HIT Nova Gorica in Godba milice iz Ljubljane z dirigentom mag. Milivojem Šurbekom pa tudi člani Opere in baleta iz Ljubljane s predstavo, ki ji je naslov Cesarjeva nova oblačila. Včeraj pa so odprli v domu Srečka Kosovela spremljajočo razstavo mladih likovnikov Primorske. Na njej so se predstavili učenci sedmih in osmih razredov ter srednješolci z vsega Primorskega, tako tudi iz zamejstva, ki so v različnih likovnih zvrsteh ustvarjali na temo "Mir v Evropi". Tako kažejo podatki o letošnjem spomladanskem popisu prebivalstva V Istri in Sloveniji vse več Italijanov KOPER - V Sloveniji in v Istri je po zadnjem štetju občutno več pripadnikov italijanske narodnosti, kakor jih bilo po prejšnjem. V Sloveniji 'jih je približno 45 odstotkov več, v hrvaški Istri pa skoraj 70 odstotkov več v primerjavi s štetjem iz leta 1981. V Sloveniji živi po letošnjem spomladanskem popisu približno 3.100 Italijanov, od tega največ (2.758) v treh obalnih občinah, kar pomeni približno 3,6 odstotka vsega prebivalstva teh treh občin. V koprski občini je po zadnjem popisu 46.066 prebivalcev (število se je povečalo za 10 odstotkov), od tega 1.020 Italijanov (40 odstotkov več), v izolski občini je 13.789 prebivalcev (10 odstotkov več), od tega 567 Italijanov (58 odstotkov več), v piranski občini pa je 16.998 vseh prebivalcev (11,5 odstotka več), od tega I. 171 Italijanov (43,5 odstotka več kakor ob popisu iz leta 1981). V piranski občini živi na območju Slovenije italijanska narodnost najbolj zgoščeno, saj predstavlja 6,9 odstotka vsega občinskega prebivalstva. V drugih slovenskih krajih pa živi še nekaj čez 300 Italijanov. V nasprotju z italijansko narodnostjo pa se je v Sloveniji zmanjšalo število pripadnikov madžarske narodnosti. Teh je po zadnjem popisu v Sloveniji za II, 32 odstotka manj. V narodnostno mešanih občinah Lendava in Murska Sobota so našteli 7.640 Madžarov, pred desetimi leti pa 8.615. Podatki o številu Italijanov na Hrvaškem niso najbolj natančni. To pa zato, so nam pojasnili pripadniki italijanske narodnosti z Reke, ker so objavili samo odstotke od vsega hrvaškega prebivalstva. Tako je zadnji popis na Hrvaškem spomladi ugotovil, da je imela sosednja republika 4,76 milijona prebivalcev, od tega naj bi bilo 0,4 odstotka (ali približno 19.000) Italijanov. V resnici pa je Italijanov več, so ugotovili sami pripadniki italijanske manjšine. Ko so namreč seštevali natančne odstotke italijanskega deleža prebivalstva po hrvaških občinah, so ugotovili, da je Italijanov na Hrvaškem pravzaprav 0,48 odstotka in jih je torej približno 23.000. Od tega jih je bilo spomladi kakih 900 v Slavoniji, vsaj toliko pa v Dalmaciji, tako da jih je v Istri in reškem območju približno 21.000 ali skoraj 70 odstotkov več kakor jih je bilo ob štetju leta 1981. Največ jih živi v puljski občini (7.098, pred desetimi leti le 3.225), v bujski občini jih je 5.510 (leta 1981 - 2.367) in na Reki 3.295 (leta 1981 - 1.940). Še veliko več pa bi jih našteli, če bi šteli tiste, ki so italijanščino označili kot svoj materin jezik. Takšnih je namreč na Hrvaškem 0,6 odstotka ali nekaj manj kot 30.000. Po popisu iz leta 1981 je bilo v vsej Jugoslaviji le 15.132 Italijanov, od tega 2.700 v Sloveniji; leta 1961 je bilo v Jugoslaviji 25.615 Italijanov, od tega 3.072 v Sloveniji; leta 1948 pa je bilo — neupoštevajoč cono B (Koper, Izola, Piran, Buje) — 79.575 Italijanov, od tega v preostalem delu Slovenije 1.448. Predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov Ma-urizio Tremul je glede podatkov, ki izhajajo iz letošnjega spomladanskega popisa, izjavil naslednje: »Podatki so vzpodbudni, saj gre za pozitiven preporod. Brez poglobljenih analiz je težko temeljiteje analizirati in pojasniti, kaj je vplivalo na tako povečanje števila Italijanov v Istri. Seveda pa nas to dejstvo sili, da še odločneje uresničujemo zastavljeno narodnostno politiko.« BORIS ŠULIGOJ ufti confezioni RIGU01/1 Novo prodajno mesto v Ul. Giulia v trgovskem centru ilGiulia Resnost — postrežba — izbira — kakovost in vedno enake cene RIGUTTI - oblačila za vse jUtkolj Siranta Hlatarna LONGINES Vetta ^ BREIL H CERTINA tErSt - Čampo šš>. <§iacomo, 3 tel. 724218 KUPUJ NA OPČINAH VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE BOŽIČ 91 ZA VSAKIH 10.000 lir NAKUPA ZAHTEVAJ SREČKO! m 1. NAGRADA 15.000.000 lir 2. NAGRADA 7.000.000 lir 3. NAGRADA 3.000.000 lir 10 NAGRAD PO 1.000.000 lir Vse nagrade so v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. januarja 1992 CASSA RURALC CD ARTICIANA-ORIONA HRANILNICA IN ROSOSILNICA-ORČINC Z včerajšnje strokovne konference v Pomorski postaji Deželni urbanistični plan posveča večjo skrb okolju V začetku leta 1993 bo najbrž dokončno stopil v veljavo novi osrednji urbanistični načrt Furlanije-Julijske krajine, ki ga bodo oblikovali na osnovi pred kratkim odobrenega deželnega urbanističnega zakona. O tem projektu je tekla beseda na včerajšnji zelo obiskani pripravljalni konferenci, ki jo je v nekdanji Pomorski postaji priredilo deželno odborništvo za prostorsko načrtovanje, udeležili pa so se je res številni krajevni upravitelji, strokovnjaki in predstavniki raznih ustanov in organizacij, ki se na razne načine ukvarjajo z zaščito in z razvojem teritorija. Srečanje je uvedel pristojni deželni odbornik Carbone, tehnično poročilo pa je prebral ravnatelj zgoraj omenjenega odborništva Spagna, medtem ko je Carbone v poznih popoldanskih urah povzel zaključke konference. Carbone je v svojem uvodnem poročilu večkrat podčrtal, da namerava deželna uprava z novimi urbanističnimi projekti posvetiti več pozornosti splošni zaščiti okolja, medtem ko je dosedanji plan (PUR) imel predvsem razvojno, recimo gradbeno usmeritev. Po odbornikovem mnenju je torej treba nujno spremeniti dosedanji odnos do teritorija, ki se mora uravovešeno razvijati s potrebami sodobnega človeka. V tem okviru bo treba nuditi vsem pristojnim upravnim telesom (v prvi vrsti občinam) vsa potrebna sredstva, da prispevajo k dosledni uresničitvi smernic, ki jih je že oziroma jih bo še oblikovala Dežela. Socialistični odbornik, ki je pred kratkim v polemiki s furlanskimi politiki napovedal odstop, je o tem obširneje spregovoril tudi v svojih zaključkih, v katerih je povzel tudi nekatere misli in stališča, ki so prišla do izraza v dolgi razpravi. Predstavnikom strokovnih organizacij in združenj, ki so se s kritičnimi pripombami oglasili v debati, je tako rekel, da imajo javne ustanove glavno besedo pri načrtovanju teritorija, pri čemer morajo seveda upoštevati interese vseh zainteresiranih družbenih dejavnikov. V bogati razpravi je žal izpadlo mnenje slovenskih predstavnikov. Prireditelji so pred dnevi uradno povabili na posvet urbanista in univerzitetnega profesorja Igorja Jogana, ki je pravkar izdal zelo zanimivo in aktualno študijo o vlogi tako imenovanega etničnega (narodnega) ozemlja v sklopu splošnega razvoja teritorija. Jogan je zaman čakal, da pride na vrsto, ko je videl, da ga ne nameravajo povabiti h govorniški mizi pa je zapustil konferenco, ki bi jo s svojim posegom nedvomno obogatil. Joganova raziskava (avtor poučuje na univerzi v Benetkah) je bila izdelana v okviru Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), izšla pa je pri milanski založbi Franco Angeli. Gotovo si ta knjiga resno zasluži čimprejšnjo javno predstavitev, saj gre za zelo kočljiv argument, ki vedno od blizu zanima našo slovensko manjšino. Demokratična stranka levice je v zvezi s potekom včerajšnjega srečanja v Pomorski postaji izdala tiskovno noto, v kateri obžaluje odsotnost tržaškega župana in občinskih upraviteljev na konferenci. Resnici na ljubo so se posveta udeležili zastopniki vseh tržaških občinskih uprav, razen Občine Trst. Župan in občinski odbor sta sicer formalno odstopila, to pa še ni razlog za Richettijevo odsotnost na konferenci. Jutri na Colu proslava ob jubileju Dvajset let dela KD Kraški dom Kulturno društvo Kraški dom že dve desetletji opravlja dragoceno kulturno poslanstvo v repentabrski občini. Bogato izročilo in potreba po dokazovanju svoje bitnosti ter ustvarjalnosti je dobila v društvu nosilca skupnih naporov in stremljenj. Dejavnost Kraškega doma pa se ni omejila le na tradicionalne oblike kulturnega polustvarjanja, temveč je še posebno prišla do izraza pri njegovem družbenem poseganju in oživljanju starih običajev, kar je pravzaprav dokaz o bitnosti naše narodne skupnosti na tem koncu tržaškega Krasa. Tako je društvo nepogrešljiv sooblikovalec tudi odmevnejših prireditev, kot so na primer tradicionalna Kraška ohcet in razstava vin. Stalno je tudi prisotna skrb za prenašanje kulturnega izročila in družbenih vrednot na mlajšo generacijo, v tem okviru pa so bili prav otroci venomer deležni velike pozornosti. Odborniki, člani in vsa krajevna skupnost bo slovesno proslavila dvajseto obletnico Kraškega doma jutri v kulturnem domu na Colu, kjer bo ob 20. uri slavnostna akademija ob tem okroglem jubileju. Nagovor bo imel prvi predsednik društva Milko Križman, podelili pa bodo tudi posebna priznanja. Ob tej priložnosti bo krstna uprizoritev najnovejšega dela domače avtorice Stane Milič por. Lazar z naslovom »Kdo je kriv?«. Na odru se bodo predstavili člani domače dramske skupine, za režijo pa je poskrbel Drago Gorup. Program prireditve bo popestril še mešani pevski zbor Repentabor, ki bo pod vodstvom Toneta Bedenčiča zapel venček pesmi. B.S. Razstava obrtniške umetnosti Na tržaški pomorski postaji bodo danes dopoldne odprli 10. razstavo umetne obrti in daril-Prodajno razstavo prireja Promocijski odbor umetnega obrtništva s sodelovanjem Združenja tržaških obrtnikov, Vsedržavnega združenja obrtništva CNA in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja SDGZ. • Na razstavi bo sodelovalo več kot štirideset razstavljavcev in sicer z raznih obrtniških področij: zlatarstva, keramike, krznarstva, lesarstva, tkanja. Med razstavljavci je tudi nekaj obrtnikov iz drugih krajev dežele, kar daje prireditvi vsedeželni okvir. Na predstavitveni konferenci je predsednik Promocijskega odbora Walter Macovaz poudaril, da predstavlja razstava pomembno vitrino obrtniške umetnosti pri nas, in nudi Tržačanom priložnost, da se seznanijo z obrtnimi izdelki naših mojstrov. Posebno novost letošnje desete izvedbe prodajne razstave predstavlja posebna sekcija posvečena obrtništvu in umetnosti svetega-Promocijski odbor je uvedel to sekcijo, da bi z njo nekako »uvedel« papežev obisk maja prihodnjega leta v naši deželi. Prodajna razstava bo odprta danes, v nedeljo in v ponedeljek od 10. do 20. ure, jutri pa bo urnik odprtja podaljšan do 21. ure. Vstop prost. KULTURNO DRUŠTVO kraški dom REPENTABOR (TRST) vabi na praznovanje V ki bo jutri, 14. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu. Program: slavnostni govor, podelitev priznanj, nastop domače dramske skupine in MePZ Repentabor. Slovenski zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da se bodo v mesecu januarju pričeli sledeči tečaji: 1. Kreativno pisanje - literarna delavnica (60 ur); 2. začetniški tečaj ruščine (80 ur); 3. zečetniški tečaj animacije (50 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. t.m., na sedežu Zavoda v Trstu - Ul. Ginnastica 72 (tel. 577941). (C OS HUMORISTI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE III. Sodelujejo: Karst Brothers Viky Show Verč in Kobal, ki bosta predstavila svojo PRVO DVOJNO KASETO z naslovom VRANE DRUŽIJO SE RADE Ob tej priložnosti bosta prisotna častna gosta: JOSIP BROZ - TITO in soproga JOVANKA v nedeljo, 15. t. m., ob 17.38 v športno - kulturnem centru v Zgoniku Vstop kot ponavadi, NI PROST! Tržaška knjigarna Knjigarna La Penice vabita v torek, 17. t. m., ob 18. uri v prostore knjigarne La Penice, Pasaža Penice na predstavitev dvojezične pesniške zbirke Aleksij Pregare: SAMOHODEC - IL VIANDANTE S0LITARI0 O knjigi bosta spregovorila Carlo Milic in Jurij Paljk, poezije bosta prebrala avtor sam in Gian Maria Bugatto. TRŽAŠKA KNJIGARNA ZA VAŠA DARILA DECEMBRSKI KNJIŽNI SEJEM do 31. decembra POPUSTI V TRŽAŠKI KNJIGARNI Ul. sv. Frančiška 20 Na Opčinah do nedelje odprta adventna prodajna razstava slik Sklada M. Čuk V nedeljo se v dvorani Hranilnice in Posojilnice na Opčinah zaključuje Adventna prodajna razstava slik, ki jo je Sklad Mitja Čuk odprl že 29. novembra in vanjo vključil še druge pobude tako, da je bila prireditev za obiskovalce, pa tudi za potencialne kupce zelo pestra in zanimiva in torej tudi v skladu z njenim namenom, ki je zbiranje sredstev za dokončni odkup sedeža omenjene ustanove. Na razstavi, v zelo primernih prostorih hranilnice, so razstavljena dela raznih slovenskih likovnih umetnikov, ki so jih darovali Skladu zato, da bi prišla ta naša hvalevredna dobrodelna ustanova čim-prej do resnično svojega sedeža. Udeležba ljudi, ki so si razstavo ogledali, pa tudi marsikaj kupili, je bila več kot zadovoljiva. Med številnimi razstavljenimi deli naj omenimo le serijo portretov, ki jih je pred kratkim preminuli tržaški umetnik Milko Bambič pred smrtjo namenil Skladu Mitja Čuk. Poleg teh so razstavljena še druga dela naših umetnikov, Jasna Merku je v tem času razstavila v teh prostorih že svoje priznane lutke, medtem ko je umetnica Hildegarde Moke, ki je sicer po narodnosti Nemka, prikazala obiskovalcem, kako se riše na svilo. Razstava, ki pomeni edinstveno priložnost za Tržačane, pa tudi prebivalce okoliških vasi, da si ogledajo res pomembna likovna dela in si jih seveda v tem predprazničnem vzdušju tudi nabavijo, je prav zaradi te svoje značilnosti najlepša priložnost za nakup primernih, pa tudi vrednih daril pred božičnimi prazniki. Izkupiček je namenjen dobrodelni ustano- vi, kot je Sklad Mitja Čuk, ki s svojimi zelo razvejanimi dejavnostmi skrbi za prizadete otroke in mlade in za vse mogoče, tudi zelo različne pobude, ki bi njihovo življenje in tudi življenje njihovim družinam olajšalo in seveda tudi polepšalo. Sklad Mitja Čuk pa se je v teh dneh lotil še druge, zelo pomembne pobude. Na osnovni šoli Karel Širok v Ul. Donadoni, kjer je vsa pretekla šolska leta potekal tudi pošolski pouk, je zaradi pomanjkanja sredstev izostala učiteljica, ki bi to dejavnost vodila. Šola se je obrnila na vse strani - nazadnje tudi na Sklad Mitja Čuk. Le-ta se je takoj odzval njenim potrebam in poskrbel, da je na tej šoli ponovno stekel ta pouk, ki ga vodi učiteljica Nadja Piščanc iz Rojana. Vsak dan je v šoli od 12.40 do 15. ure, ko pomaga učencem pri pisanju nalog in še pri drugih dejavnostih. Ko se bo še Ljudska univerza vključila v to dejavnost, bo lahko stekla še likovna vzgoja, gibalne vaje, kot imenujejo sedaj telovadbo, pa še enkrat tedensko kopanje v bazen. O programu je bilo govora na posebnem sestanku učiteljev omenjene šole, ki se ga je udeležila tudi tajnica Sklada M. Čuk Stanka Čuk. Tu je učiteljica Gerdol-Kuretova obvestila, da bo poiskala stik tudi z Dobrodelnim društvom, da bi pristopilo k reševanju tega za šolo zelo pomembnega vprašanja. To je prvič, da pristopa Sklad Mitja Čuk k tako pomembni akciji, ki pa je usmerjena v dobrobit naše šole, predvsem pa učencev in seveda tudi njihovih staršev in vse slovenske javnosti. NEVA LUKEŠ Tržaški skavti za hrvaške begunce Slovenski tržaški skavti in skavtinje že več tednov nabirajo prispevke, oblačila, šolske potrebščine, hrano in igrače za hrvaške otroke, ki se zaradi vojnih grozot nahajajo v Sloveniji. Doslej so osebno naložili in predali že več kombijev takega blaga Karitasu in Rdečemu križu Slovenije, ki delujeta na koprskem območju. Skavtska pobuda je naletela na zelo ugoden odziv v javnosti, še posebno velja omeniti miklavževa-nje v Mačkoljah, ki so ga pripravili skavti in skavtinje 3. stega in pri katerem so bili prisotni tudi nekateri hrvaški otroci. Skavti in skavtinje so obiskali tudi nekatere slovenske in italijanske bančne zavode, ki so jim rade volje izročili prispevek. Slovenski tržaški skavti in skavtinje pa nudijo tudi svojo strokovno pomoč s prirejanjem družabnih po-poldnevov v Mladinskem zdravilišču in okrevališču RK Slovenije na Debelem rtiču, kjer trenutno prebiva približno 300 hrvaških otrok. Akcija se nadaljuje; kdor želi pristopiti k pobudi, naj se obrne do tržaškega skavtskega vodstva. Istra za trajen mir ;;.:c i 1111 *! f »Istra za trajen mir« je bil naslov javne razprave, ki jo je včeraj priredil Krožek za družbeno-politične vede Che Guevara in ki je v veliko dvorano v Ul. del Collegio privabila veliko število poslušalcev. Pod predsedstvom predsednice krožka Margherite Hack in po uvodnih besedah časnikarja Alessandra Damianija so o sedanjem dramatičnem položaju, predvsem pa o perspektivah istrskega polotoka spregovorila pisatelj Fulvio Tomizza, koprski župan Aurelio Juri in predsednik krožka Istria Marino Vocci. (Foto Križmančič) Koroški gostje na SKGZ in SDGZ Predstavniki ZSO na obisku v Trstu Včeraj so bili na obisku v Trstu Predstavniki Zveze slovenskih or-Sanizacij s Koroške. Delegacija, ki J? je vodil predsednik ZSO inž. teliks VVieser in so jo sestavljali ^,e Ludvik Ogris, Hanzi Ogris in rran Kukoviča, se je v jutranjih Prah sestala s predsednikom Tržaški župan je — po hudem mrazu z burjo, ki je v preteklih dneh zajel tržaško pokrajino — izdal odlok, s katerim omogoča lastnikom stanovanj ogrevanje vseh 24 ur dnevno. Odlok velja do torka, 17. decembra. SKGZ Klavdijem Palčičem in drugimi člani Zveze. Izmenjali so si informacije in mnenja o sedanjem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in Avstriji ter podčrtali potrebo po večjem medsebojnem sodelovanju na različnih področjih družbenega življenja. Popoldne pa se je delegacija ZSO srečala z vodstvom SDGZ (na sliki - foto Križmančič) in se zadržala v pogovoru s predsednikom Borisom Siego, z ravnateljem Vojkom Kocjančičem in drugimi predstavniki Združenja, ki so gostom orisali dejavnost in poudarili pomembno vlogo te organizacije. Letošnji mirovni pohod na Silvestrovo posvečen iskanju miru na Balkanu Trst bo letos na Silvestrovo prizorišče že tradicionalnega pohoda za mir ob ognju bakel. Tako sta odločila organizatorja manifestacije, vsedržavna komisija združenja Pravičnost in mir in Pax Christi, ki že vrsto let z nočnimi pohodi proslavljata 31. december — svetovni dan miru. Organizatorja sta se odločila za Trst, da bi izrazila svojo zaskrbljenost in opozorila vsedržavno javnost na območje — jugoslovanski Balkan — ki je tačas v Evropi še najbolj potreben miru. Pohod za mir bo nosil naslov Verniki združeni v graditvi miru, med drugimi pa se ga bodo udeležili vsedržavni predsednik Pax Christi, škof iz Molfette Tonino Bello in častni predsednik mednarodnega združenja Pax Christi, škof iz Ivree Luigi Bettazzi. Prireditev se bo začela zvečer na sedežu Salezijancev v Istrski ulici z okroglo mizo na temo miru, ki jo bo vodil predsednik komisije pravičnost in mir pri italijanski škofovski konferenci, škof iz Pavie Giovanni Volta. Ob 21. uri bo z Istrske ulice krenil sprevod z baklami do stolnice sv. Justa, kjer bo ob 22.30 ekumenska molitev, ki jo bo vodil tržaški škof Lorenzo Bellomi. Organizatorji predvidevajo, da se bo pohoda za mir udeležilo kakih 3 tisoč vernikov iz vseh krajev Italije. Družinam, ki jih je prizadela vojna, je namenila 10 milijonov lir Prispevek CRT za Hrvaško Tržaška hranilnica je pristopila k humanitarni akciji združenja Insie-me per la pace {Skupaj za mir) za pomoč hrvaškim družinam, ki jih je prizadela vojna. Združenju, ki mu predseduje Maria Pia Fanfani, je Tržaška hranilnica darovala prispevek v višini 10 milijonov lir. S tem je tržaški bančni zavod še povečal svojo pozornost do trpečih v hrvaški, saj je že pred tem sodeloval pri drugih podobnih humanitarnih pobudah. Tržaška hranilnica se je ob Božiču spomnila tudi ostarelih. Univerzi tretje starosti in združenju Pro Se- nectute je namreč namenila 50 abonmajev tržaškega italijanskega stalnega gledališča, ki jih bo izročila v sredo, 18. decembra, ob 17.30 ob prisotnosti igralca Daria Foja, ki bo prihodnji teden gostoval v Trstu s svojim zadnjim odrskim delom. Tržaški bančni zavod je nadalje namenil dve štipendiji v višini 600 tisoč lir kolegiju kapitanov dolge plovbe, en milijon pa znaša prispevek Tržaške hranilnice za spomenik padlim v odporništvu, ki ga bodo postavili v- Čamporah. Delo bo izvedel miljski kipar Graziano Romio. V družbi Kravosa in Palčiča je včerajšnja otroška urica v NSK minila kot bi trenil December je sploh srečen mesec, soj vsakdo od nas sprejme kup daril, največ seveda otroci: od Miklavža, °°žička, Dedka mraza in morda še koga. Tako med temi tradicionalnimi obdarovalci vsekakor ni mogla manjkati Narodna in študijska knjižnica. Priznati je treba, da so se letos še zlasti potrudili in so včeraj popoldne Pripravili pravi praznik. Posebno otroško urico za radovednost vzbuja-l°čim naslovom Sveže pravljice. In zakaj je pravzaprav šlo. V goste so Povabili dva domača ustvarjalca: l^arka Kravosa, ki je sicer znan kot Pašnik »za odrasle«, tokrat pa se je Predstavil kot pisatelj »za otroke«, in sHkarja Klavdija Palčiča. Skupaj sta Pravkar izdala pri Založništvu tržaškega tiska veliko slikanico Tri prav-liice: ena sladka, ena rahla, ena sko-rrrj modra (mimogrede naj omenimo, pQ /e knjiga izšla tudi v italijanščini). Priložnost za praznovanje je bilo tako dvojna, veselje pa je bilo še večje, saj le med otroškim občinstvom sedel tudi pesnik Tone Pavček, ki je bil ob Prejšnji otroški urici med protagonisti. Včerajšnja Urica se je začela po utečenem načinu. Najprej je Magda "laver, ki ji je v knjižnici poverjena skrb za Urice, predstavila oba gosta, ki sta nato vsak po svoje povzela be-Sedo. Marko Kravos je govoril, Klavdij Palčič pa je risal. Preden je vzel Homaster v roke je sicer hudomušno pripomnil, da bi bilo verjetno bolj zabavno in smešno, ko bi Marko risal sam pa govoril. Predloga pa seveda ni uresničil. Tako sta najprej predstavila junaka prve pravljice njune slikanice - dobrobušnega martinčka, ki se greje pod smehljajočim soncem. Barvastega metulja, dojenčka s pleničko. »Kako mu bo ime, morda Martinček« je namignil Marko Kravos. Tačas pa je Klavdij Palčič že narisal odraslega Martina, takoj nato slona in začel risati zašiljen gobec. Otroci so ugibali kaj bo nastalo, morda lisica, volk, ali celo kenguru. Bila je teta lisica z ruto na glavo in izredno košatim repom. Zraven je prišla se mravlja, nato čebela. Otroci so takoj dokazali, da znajo posnemati njeno brenčanje. Še en metulj, ki pa je mutast, je povedal Marko. Ribica s klobukom na glavi in urica se je nadaljevala kar mimo pravljic. Klavdij Palčič je narisal kravo s piščalko , pa še ptička, in Urica je minila kot bi mignil, (bov) Na sliki (foto Križmančič) včerajšnja otroška urica. Odbor za proslavo 100-letnice rojstva gradeškega pesnika Bia-gia Marina in tržaškega književnika Gianija Stuparicha prireja danes v dvorani muzeja Re-voltella predavanje, na katerem bo prof. Franco Fido spregovoril o liku in delu obeh umetnikov. Predavanje se bo začelo ob 17. uri. Ob prvi obletnici smrti moža Jožefa Bana se ga spominjajo žena Zora in otroka z družinama Opčine, 13. decembra 1991 8.12.1990 8.12.1991 Ob 1. obletnici smrti naše drage Slave Čebulec - Katre se je spominjajo vsi njeni Opčine, 13. decembra 1991 Ob 1. obletnici smrti naše drage Danes na porotnem sodišču nadaljevanje procesa proti Luigiju Del Saviu Morilec odbornika Cecchinija molči Pred tržaškim porotnim sodiščem j6 bo danes nadaljeval proces proti J-bigiju Del Saviu, moškemu, ki je .aprila letos z nožem umoril občinskega odbornika PSI Eralda Cec-chinija. Proces, ki je izzval v tržaški javnosti veliko zanimanje, se je začel v Sredo, ko so bila na vrsti zaslišanja obtoženca in skoraj dvajsetih prič. buigi Del Savio je ves čas zaslišanja Popolnoma molčal, tako da ga je Predsednik porotnega sodišča Mario Prampus celo vprašal, ali sploh razume vprašanja, ali ne. Obtoženec i® dejansko nadaljeval Z nepredirnim molkom, v katerega se je DI1 Zaprl vse od njegove aretacije nekaj minut po umoru odbornika Cecchinija v Ul. S. Cilino pri Sv. Ivanu. Z njegovim molkom pa ostane povsem nerazčiščeno ozadje krvavega do-9°dka, nepojasnjeni morebitni vzro-m in vsi tisti »zakaji«, ki si jih je trzaška javnost zastavila takoj po ntnoru ugledne, a —'zaradi njego- vih ukrepov o zaprtju mestnega središča prometu — od mnogih tudi zasovražene politične osebnosti. Ob nepopustljivem molku obtoženca so se lahko porotniki seznanili s potekom krvavega dejanja le na podlagi pričavanj edine očividke umora Marine Debrilli in drugih ljudi, ki so se takoj zatem znašli na mestu umora. Nekateri so potrdili, da se je Luigi Del Savio takoj po umoru (Cecchinija je zabodel v hrbet) usedel na zidek na nasprotni strani ceste, kjer je v mlaki krvi omagal občinski odbornik; policisti so obrazložili, kako jih je morilec napadel z nožem in RskO j2 eden izmed njih dvakrat ustrelil-s pištolo proti napadalčevim nogam, da bi ga zaustavil. Med morebitnimi vzroki, zaradi katerih naj bi se Del Savio odločil za umor, je dalj časa »prednjačila« hipoteza o nekakšnem njegovem maščevanju nad odbornikom, ker naj ne bi dobil ljudskega stanovanja. To hipotezo je v sredo med zaslišanjem ovrglo pet prič, uslužbencev Zavoda za ljudske gradnje IACP. Po njihovem mnenju obtoženec sploh ni posegel, da bi dobil novo stanovanje. V sredo je pričal tudi psihiatrični konzulent obrambe Andrea Miche-lazzi. Povedal je, da je Del Savio že nekaj let bolehal: imel je privide, občasno je kar na lepem slišal »neznane glasove...«. Obrnil se je na pomoč na Center za mentalno zdravje, a je po nekaj srečanjih izginil. Po mnenju psihiatra je hotel Del Savio po umoru samega sebe kaznovati. Zato naj bi sedel na zidek in počakal na prihod policije. Proces se bo nadaljeval danes dopoldne s posegi branilca, odvetnika Ghezzija, tožilca De Nicoloja, odvetnika sorodnikov in PSI, ki so se predstavili na procesu kot zasebna stranka. Marije Mislej se je spominjajo mama Olga, sestra Jolanda ter nečak VValter z družinama Nabrežina, Trst, 13. decembra 1991 8.12.1989 8.12.1991 Ob 2. obletnici smrti Vladimirja Kocjančiča se ga z ljubeznijo spominjajo žena Meri, sin Maurizio in vsi sorodniki Dolina, 13. decembra 1991 Prerano nas je zapustil naš predragi Gianpiero Laine Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena Nadja z Igorjem in Giado. Ganjeni nad izkazano toplino se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v težkih trenutkih v pomoč. Posebna zahvala požrtvovalnim sovaščanom, kolegom ZTT, prijateljem in tovarišem, govorniku Dušanu Lov-rihi, pevskemu zboru Slavec - Slovenec, nosilcem krste, vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Boršt, 13. decembra 1991 Ob izgubi dragega Piera Laine sočustvujejo z družino prijatelji Vili Vbrus, Boris Kocijančič, Boris Žagar, Angelo Saccon, Giuseppe Mauro in Claudio Ota Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo sošolcu Igorju in družini iskreno sožalje dijaki 4. TMI in 4. TEEI državnega poklicnega zavoda J. Stefan Ob izgubi dragega Piera žalujemo z Nadjo kolegi iz Videoesta Ob prerani izgubi Piera sočustvujemo s svojci TFS Stu ledi ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Stanka Gherlanija SVOJCI Prosek, 13. decembra 1991 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob nenadni smrti dragega očeta izrekajo iskreno sožalje vzgojitelju Dragu Gherlaniju delovni kolegi in uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu ZAHVALA Ob izgubi naše drage Olge Tercich vd. Ban se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Petru Starcu in vsem vaščanom. SVOJCI Prosek, 13. decembra 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa (Pepija) Furlana se iskreno zahvaljujemo č. gospodu Miklavcu, pevskemu zboru, nosilcem krste, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali in nam bili zraven ob tem težkem trenutku. SVOJCI Boršt, Katinara, 13. decembra 1991 10.12. 1980 10.12.1991 Preteklo je enajst žalostnih let, odkar ni več med nami naša draga Gizela Bucik V spomin mož Rafko, sestra Olga, sinova in hčerka z družinami Trst, 13. decembra 1991 SLOVENSKO lilllM* GLEDALIŠČE Današnja premiera MOj DEDA, SOCIALISTIČNI MRTVAK ODPADE zaradi bolezni v ansamblu Fotokrožek Trst 80 vabi na prireditev s sledečim programom: - ODPRTJE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ ADRIANA PERINIJA - PRIKAZ DIAPOZITIVOV NEKATERIH ČLANOV KROŽKA - PREDSTAVITEV STENSKEGA KOLEDARJA, ZA KATEREGA SLIKE SO PRISPEVALI ČLANI KROŽKA FOTO TRST 80 Prireditev bo danes, 13. t. m. v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, v Trstu. Začetek ob 20.30. SKLAD MITJA ČUK ADVENTNA PRODAJNA RAZSTAVA SLIK Sklada Mitja Čuk v Hranilnici in Posojilnici na Opčinah do 15. decembra 1991 Od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure Ob nedeljah od 10. do 12. ure. Poleg razstavljenih slik prikaz keramičnih lutk JASNE MERKU in poslikanih predmetov iz svile HILDEGARD MOCKE. koncerti gledališča Gledališče ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo skupina Duetto 2000 predstavila ISO Dance Theatre. V abonmaju odrezek št. 3 B. Predstava traja 2 uri. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Od 17. do 22. t. m. bo Dario Fo predstavil JOHAN PADAN A LA DESCO-VERTA DE LE AMERICHE. Predstava izven abonmaja, za katero velja izkaznica Teatro 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Gledališče VERDI Jesenska simionična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. V petek, 20. t. m. , ob 20.30 (red A) bo na sporedu KONCERT Orkestra gledališča Verdi pod vddstvom Michaela LUI-GA. Ponovitev koncert v soboto, 21. t. m. ob 18. uri za red S. Operna in baletna sezona 1991/92 Nocoj ob 20. uri osma ponovitev predstave ARGENTINSKEGA BALETA z Juliom Bocca. Nastopata Juho Bocca in Eleonora Cassano. Jutri, 14. t. m., ob 21. uri izredna ponovitev predstave ARGENTINSKEGA BALETA za uslužbence podružnic FIAT-a v Furlaniji-Julijski krajini. Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila glasbena skupina COLLEGIUM AUREUM. Tržaški jazz krožek V ponedeljek, 16. decembra, ob 21.uri bo na sporedu koncert pevke bluesov CHINA BERRY. Gledališče Verdi V petek, 18. t. m., se bo pričela prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, ki bo v četrtek, 30. t. m. ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo Debussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNI KONCERT v nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri v Babni hiši v Ricmanjih. Poleg godbe sodelujejo gojenci in trobilna skupina glasbene šole iz Ricmanj ter otroci pihalne šole iz Kopra. Razstava keramičnih izdelkov umetnikov Zelenko - Bernetič. Vabljeni! KD Primorsko vabi na CELOVEČERNI KONCERT MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Marte Werk, ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom - Ob 50 - letnici ustrelitve junakov in ob 10 - letnici knjižnice bo v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri odprtje dokomentarne razstave NUK iz Ljubljane KULTURA V ILEGALI. Uvodna beseda prof. Jaro Dolar, sledil bo recital P. Tomažič in tovariši, sodeluje MPZ in ŽPZ Tabor, pesmi na besedilo P. Tomažiča, glasba Aleksander Vodopivec, recitatorji, tekst in režija Drago Gorup. ANPPIA, VZPI - ANPI, ANED v nedeljo, 15. t. m., ob 15. uri na openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 50 -letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu. Spregovorila bosta Franc Škerlj in Arturo Calabria, predsedovala bo Nives Košuta, sodeloval bo MPZ Tabor. Prisoten bo Vid Vremec, obsojenec na drugem tržaškem procesu. Fotokrožek Trst 80 vabi na prireditev, ki bo danes ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20, s sledečim programom: odprtje razstave fotografij Adriana PERINIJA: prikaz diapozitivov: predstavitev stenskega koledarja, za katerega slike so prispevali člani krožka Foto Trst 80. z odliko in pohvalo ELENA CEROUENI iskreno ji čestitajo ter želijo mnogo uspehov v prihodnosti nonoti in mama razne prireditve 29. novembra je na filozofski fakulteti tržaške univerze diplomirala čestitke V torek, 3. decembra je uspešno zaključil specializacijo ginekologiji dr. EDI KOŠUTA Najmlajšemu ginekologu v FJK iskreno čestitajo mama, tata, Majda, Marko, Mitja in Valentina Družino Pelikan je sv. Miklavž osrečil s prvorojenko VERONIKO Z mamico Majo in očkom Zorkom se veselita Mladinska sekcija Slovenske skupnosti in Tržaški pokrajinski svet Slovenske skupnosti Naš JOŽKO je v nedeljo v mesto ukorakal, vsaj ga je nekdo nestrpno čakal! Da bi z ALENKO tako srečno kot na poročni dan korakala na skupni poti jima želi KD Rdeča zvezda razna obvestila včeraj - danes izleti Danes, PETEK, 13. decembra 1991 LUCIJA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 11.33in zatone ob 23.34. Jutri, SOBOTA, 14. decembra 1991 DUŠAN PLIMOVANJE DANES: ob 2.15 naj-nižja--29 cm, ob 8,54 najvišja -2 cm, ob 12.30 naj višja .3 cm, ob 19.19 najnižja -28 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,4 stopinje, zračni tlak 1038 mb pada, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Giorgia Gruber, Massimiliano Burattini. UMRLI SO: 78-letni Mario Sabadin, Dekliški pevski zbor Glasbene matice in MePZ Gallus organizirata enote-densko_ zimovanje in silvestrovanje na Tatre (Češka). Odhod iz Trsta 27. decembra, prihod 3. januarja 1992. Za prijave in informacije tel. na št. 382541 (Sara). SK Devin obvešča, da je še nekaj prostih mest za' izlet in silvestrovanje v Budimpešto od 30. decembra do 2. januarja 1992. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 237196 - Jordan Purič ali 200236 - Bruno Škerk do 19. do 20.30. kino ARISTON - 17.45, 22.15 Jungle Feever, r. Špike Lee. EXCELSIOR - 15.45, 22.15 Rocketeer, r. Joe Johnston, i. Bill Campbell. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 Tutte le manie di Bob, r. Frank Oz, i. Bill Murray, Richard Dreyfuss. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 La vita, I’a-more e le vacche, kom. Zadruga Mangart vabi svoje člane na IZREDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 s sledečim dnevnim redom: razpust zadruge in imenovanje likvidatorja ter razno. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo v mesecu decembru odprta tudi: v ponedeljek, 23. decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure ter v sobotah, 14., 21. in 28. decembra od 9. do 13. ter od 15. do 19. ure. Osnovna šola Bazoviški junaki - Ul. Montorsino 2 je letos namesto božičnice organizirala nabiralno akcijo v pomoč hrvaškim otrokom. Šolski otroci nameravajo osebno obiskati svoje vrstnike v Cervignanu in jim izročiti božična darila: igrače, slaščice, obleke in čeveljčke. Kdor se želi pridružiti tej akciji lahko odda darila na šoli do jutri, 14. t. m. Delavnici umetne obrti Ars Cretaria Gabrijele Ozbič iz Boršta in Kraške umetne obrti lesnina Bor iz Nabrežine - Doljakovi sporočata svojim odjemalcem, da bosta prisotni na 10. razstavi umetne obrti in daril na Pomorski postaji 13., 14., 15. in 16. t. m., urnik od 10. do 20. ure. Osnovna šola I. Grbec iz Skednja se zahvaljuje Dobrodelnemu društvu za da- razstave 90-letni Giovanni Sincovich, 70-letna Er-menegilda Rasman, 76-letni Guerrino Benci, 95-letna Maria Culot vd. Allessio, wood, dottore in carriera, i. Michael J. Fox. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 La mon- prispevki 87-letni Eugenio Zolia, 80-letna Giusep- dana e lo stallone, □□ 14/A) bo do 15. t. m. na ogled razstava slikarja MENOTTI BIROLLA. Urnik: 10.30-12.30, 17.00-19.30, ob praznikih 11-13. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je na ogled razstava slikarja MARIA MANFIA. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 4. januarja na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. uri. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 20. t. m. na ogled razstava grafik po sledečem urniku: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30: ob praznikih od 11. do 13. ure; ob ponedeljkih je zaprto. V galeriji Cartesius je do 9, januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Razstava je odprta po običajnem urniku. STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA Križ 200 - Tel. št. 220794 torek - četrtek - sobota od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure Izdelujemo kompletne načrte in skice ter nudimo kontrolo izvedbe za: arhitektonske elemente, spomeniške izdelke, uporabne in okrasne izdelke, klesane napise, ornamentiko in simboliko ter obloge iz kamna. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do nedelje, 15. decembra 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. deli' Orologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 (MILJE - tel.271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 ■ Ul. deli' Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 (MILJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere), lefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. NAZIONALE IV - 17.45, 22.15 Prossima fermata... Paradiso. GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Johnny Stecchino, i. Roberto Benigni. MIGNON - 17.00, 22.00 Thelma & Louise, r. Ridley Scott, i. Susan Sarandon, Geena Davis. EDEN - 15.15, 22.10 DalTOriente perver-so 1'arte del sesso, pom., □□ CAPITOL - 16.00, 22.00 Scelta d^more, i. Julia Roberts, Campbell Scott. LUMIERE - 17.00, 22.00 La leggenda del re pescatore, r. Terry Gilliam, i. Robin Williams, Jeff Bridges. ALCIONE - 17.00, 22.15 Nei panni di una bionda, r. Blake Edwards, i. Ellen Barkin. RADIO - 15.30, 21.30 Una donna chia-mata cavallo, porn. □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Trg Puecher 4 (Sv. Jakob) TRST Tel. (040) 771415 mladostna moda za vse postave od št. 44 do 56 A dentalex Prodajni center z materialom in opremo za zobozdravnike in zobotehnike TRST Ulica del Lavatoio 2/B (pri Trgu Oberdan) Tel.: 040/362547 Fax: (040) 364160 M OTROKU PODARI IGRAČO ORVISI Trst - Ul. Ponchielli 3 Že 72 let zbira za vas po vsem svetu najnovejše igrače po najugodnejših cenah. Ob 1. obletnici smrti dragega svaka oz. strica Pepija Ban darujejo Marija, Edi in Eda 50.000 lir za otroški vrtec v Gropadi. V spomin na pok. Olgo Ban roj. Terčič darujeta Marija in Egon Bukavec 30.000 za popravilo cerkve na Proseku. V isti namen darujeta Juština in Milko Cibic 30.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. Namesto cvetja na grob Liče Sedmak darujeta Gabrijela in Zora Sedmak 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk in 25.000 lir za Dijaško matico. V spomin na težko prizadeto Srečko Sedmak - Ličko darujeta sestrična Vlasta z možem in teta Brigita Košuta 200.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na teto Franco Milič darujeta Giulio in Milko z družinama 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Mileno Mazzaroli darujejo prijateljice telovadbe z Opčin 55.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Srečko Rožo Sedmak (Ličo) darujeta Danila in Virgilio Settimo 40.000 lir za vzdrževanje doma A. Sirk v Križu. V spomin na Iva Gorkiča in na Kamila Košuto darujeta Savica in Tullio Možina 50.000 lir za SKD Tabor Opčine. V spomin na svoje rajne daruje družina Žerjul 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Za dograditev doma Skupnosti Družina Opčine so darovali: družina Kalc 15.000 lir, družina Sosič 25.000 lir, družina Škabar 20.000 lir in družina Škabar (V. Repen) 30.000 lir. V spomin na Franko Ferletič Černič daruje družina Sergio Antoni 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Pertot Aleksij z družino daruje 100.000 lir za hrvaške begunce in otroke. Namesto cvetja na grob Ivana Cianija darujeta Gička in Mario 20.000 lir, Milena in Mirko 20.000 lir, Heli in Neva Regent 30.000 lir ter Lojzka Guštin 10.000 lir za ŠD Kontovel. Maji in Zorku se je pridružila VE' RONIKA. Novopečenima staršema *s' kreno čestita, mali hčerki pa želi obil° sreče KD I. Gruden z dramsko skupin0 Ob rojstvu VERONIKE čestita Mal' in Zorku ŠD Sokol. mali oglasi ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI Nabrežina 97 Tel. 201209 OSMICO odpre Ostrouška v Zgradcu. OSMICO je odprl Just Škerlj v Saležu št-44. OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na. BERTO TONKIČ je v Doberdobu na Tn žaški cesti št. 25 odprl osmico. Toči belo in'črno vino ter nudi domač pri' grizek. PRODAM ibizo 1200 gl, letnik '86, edim lastnik. Tel. 229435 - ob uri kosila. PRODAM opel corsa 1200 gl, metalizira" na, december '89 v odličnem stanju. Tel. 421412. PRODAM golf GTI 1800, letnik '86, kovinsko zelene barve, klimatska naprava, protivlomna naprava, obroči iz zlitine, v dobrem stanju. Tel. št. 811565. PRODAM dobro vpeljano cvetličarno. Tel. št. 228390. PRODAM dve kompletni zimski gumi za fiat 127, skoraj novi. Tel. 421412. PRODAM 4 - mesečnega psička, nemškega braka. Tel. 226353. PRODAM alfa 75 1800 IE, oktober '90j 20.000 km, po ugodni ceni. Tel. (040) 225797 od 19. do 20. ure, razen sobot. PRODAM golf gti 1800, letnik '87, kovinske barve, v dobrem stanju. Tel. 22510° ob večernih urah. PRODAMO enonadstropno dvosobno hišico z majhnim dvoriščem na Kontove-lu. Tel. 225192. PRODAM nove krznene jope iz doma zrejenih nutrij (castorino), črne barve-Tel. 225192 PRODAM štiri nove zimske gume za fiat 126. Tel. 225192. PRODAM zakonsko splanico, psihedelii-no v odličnem stanju. Tel. 229347. IŠČEM žago motorko. Tel. št. 211324. ČE SI ŽELITE hišico ali stanovanje v Standrežu pokličite od 12.30 do 13. ure na tel. št. (0481) 882178 ali (0481) 535295. PODJETJE s sedežem v Trstu išče izkušeno administrativno osebo z dobrim poznanjem knjigovodstva, mednarodne trgovine in uporabe računalnika. Izčrpen curriculum poslati na Pubiiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Izkušen administrator". MLADA z večletno delovno prakso s prizadetimi otroci ter prakso v varstvu išče primerno zaposlitev. Tel. na št 811565 od 19.30 do 20. ure. SOBNO PALMO Hamedorejo zelo ugodno prodam ali zamenjam za kaj druga-ga. Visoka je 2 m in široka 2 m, primerna za večjo verando. Tel. na št-820630 zjutraj do 8. ure ali pa od 13. d° 14. ure. MLAD mož, oče dveh malih otrok po poklicu ključavničar, specialnost varjenje: avtogeno, argonsko, električno sprejme službo pri kateremkoli podjetju. Tel. št. (003868) 82259. PAPIRNICA SARA pri Sv. Ivanu sporoča, da bo redno odprta vsak dan ves mesec december vključno nedelje in ponedeljki. Zaprta bo le 25. in 26. decembra. Velika izbira igrač in božičnih okraskov po ugodnih cenah. Vabljeni- DAJEM lekcije iz angleščine, tudi na domu. Tel. 280579. NUDIM lekcije iz angleščine in latinščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Nel. 366275. IZGUBILA sem zlati uhan na Proseku-Poštenemu najditelju primerna nagrada. Tel. 225657. ODDAJAM apartman v Bovcu za dopustovanje. Tel. št. (003865) 24302. DRUŽINA išče resno gospo, ljubiteljico otrok za popolno upravljanje doma-Tel. št. 370447 - po 20. uri. STANOVANJE v centru Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 421508 od 13. do 13.30 ali po 21. uri. UPOKOJENKA, Slovenka, vdova, zdrava, dobro ohranjena, brez otrok in obveznosti, z znanjem nemščine in italijanščine, vozniško dovoljenje, lasten avto golf dizel, želi spoznati, dobrosrčnega gospoda, Tržačana/Slovenca, upokojenca do 75 let starega z lastnim domom. Pismene ponudbe poslati na Dom upokojencev, Šmarje pri Jelšah 63240 Šmarje pri Jelšah, pod geslo ' S poštenim namenom in razumevanjem - MLAD MOŠKI, dobra volja do dela -specialist pri rezanju trt, sprejema službo pod vsakim pogojem. Tel. na št. (003866) 58806. menjalnica 12. 12. 1991 ČRPALKA OPENSKO KRIŽIŠČE TEL. 040/211366 TRST 20% MICHELIN IN PIRELLI 50% PRI SNEŽNIH VERIGAH motorna OUA 2,000 LIR POPUSTA V OBNOVLJENI DELAVNICI Z NAJNOVEJŠIMI APARATURAMI NUDIMO BREZPLAČNO KONTROLO ZAVOR. AMORTIZERJEV IN STEKANJA KOLES. ZA PRI NAS ZAMENJAVE AVTOMOBILSKE GUME TUJE VALUTE FIKING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .. 1213,75 1180,- Nemška marka .. 754,60 748. Francoski frank .. 220,89 217.— Holandski florint . 669,55 660,— Belgijski frank .. 36,636 35,50 Funt šterling 01 c;7 zn / ,\JKJ 2130.-- irski šterling .. 2011,40 1980,— Danska krona .. 194,13 191. Grška drahma 6,629 6,30 Kanadski dolar .. 1075.- 1010. Japonski jen 9,346 9,10 TlllFVAlriTF FDCING BANKOVCI ____TUJE VALUTE MILAN TRST Švicarski frank..... 852,15 847." Avstrijski šiling... 107,24 105,50 Norveška krona...... 191,73 189." Švedska krona ...... 205, IG 203." Portugalski eskudo . 8,481 8." Španska peseta ........ 11,84 11.30 Avstralski dolar.... 952,70 900." Jugoslov. dinar .... 13."' ECU.................. 1536,40 Slovenski tolar..... — 17,50. BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 V Poadižju že 25 let sporedov v nemščini Spet Cronenbergov film poln ščurkov, pošasti in mor Roman Williama Burroughsa v krutem filmskem prikazu BOČEN Bocenski sedež RAI slavi danes 25 let oddaj v nemškem jeziku. Dogodek bo deležen tudi slavnostnega sprejema v dvorani Trgovinske zbornice v Bocnu. Prireditve se bodo udeležile najvidnejše osebnosti iz političnih, kulturnih, gospodarskih in cerkvenih krogov, poleg seveda vrste visokih funkcionarjev RAI. Priložnost bodo izkoristli za podelitev nagrad nekaterim uslužbencem RAI, ki so od vsega začetka sodelovali pri oddajah v nemškem jeziku, kot so, denimo, napovedovalka Gertrud Mair, koordinator nemških sporedov Franz von Wal-ter, urednika poročil v nemščini v bocenskem sedežu Paul Pichler in Robert Poeder, urednik rimske redakcije Aldo Parmeggiani in snemalec Candido Daz. Oddaje v nemškem jeziku so nosile od samega začetka in za daljši čas oznako eksperimentalnih oddaj druge državne mreže. Ko so ustanovili tretjo mrežo, so jih premaknili na RAI 3. V začetku je bil njihov obseg zelo skromen - samo uro na dan, kasneje so jih razširili na 90 minut dnevno, od prehoda na tretjo mrežo pa imajo sedanjo obsežnost. Radijski sporedi so seveda obsežnejši, saj trajajo od 8. pa do 22. ure. Za RAI predstavljajo oddaje v nemškem jeziku, tako radijske kot televizijske, izpolnjevanje dogovora s predsedstvom ministrskega sveta. Te konvencije obnavlja RAI periodično in prav v teh dneh bi morala državna televizija podpisati nov dogovor. Tudi zato se bo poleg drugih krajevnih osebnosti udeležil slavnosti v Bocnu tudi podtajnik predsedstva ministrskega sveta Nino Cristofori. LONDON — Naj občutljivejši se bodo verjetno izogibali filma, v katerem se pojavljajo ščurki, žuželke in najostudnejši mrčeš. In to še ni vse, saj pisalni stroji govorijo kot ljudje, iz vsakega kota pa prežijo psihedelične more Williama Burroughsa, preroka beat generacije, ki je v petdesetih letih razburil ameriko s svojo knjigo Goli obrok (II pasto nudo). Prav iz te knjige je s pomočjo kanadskega režiserja Davida Cronenberga, avtorja Muhe, nastal film, ki bo verjetno prav tako razburljiv kot knjiga. V obeh je ogromno avtobiografskih prvin, saj pisatelj pripoveduje o svojem popotovanju po svetu droge in razuzdanosti, režiser pa je pripoved obogatil še s pošastmi, ki se polastijo gledalčeve domišljije, da ga popeljejo do strahov in želja podzavesti. Williama Burroughsa, ki se v filmu imenuje Bill Lee, bo poosebljal Peter VVeller, interpret Robocopa. Judy Davies bo nastopala kar v dveh vlogah žensk, v katere je bil pisatelj zaljubljen. Med drugimi interpeti so še Roy Scheider, lan Holm in Julian Sands. Režiser je v film ob osnovno pripoved vključil odlomke iz drugih Borroughsovih del, kar je pisatelju še posebno všeč. Tako se pojavljajo scene iz dela Ex-terminator, ko je avtor bil zaposlen v Chicagu kot uničevalec ščurkov. Film je torej tudi po Cronenbergovi izbiri predvsem portret 77-letnega pisatelja, s katerim se je režiser dolgo pogovarjal, da bi razumel, kako gleda na reinkarnacijo, spolnost, mamila, homoseksualnost. Film bodo predstavili prihodnje leto na festivalu v Berlinu. Zlata taktirka milanske Scale Riccardu Mutiju MILAN — V hišo dirigenta Riccarda Mutija je prišla v teh dneh reprodukcija taktirke, ki jo je uporabljal sam Arturo Toscanini. Mutiju so namreč podelili zlato taktirko 91 za »njegovo stalno in predano soočanje z največjimi umetninami evropskega glasbenega gledališča« in za »rezultate, ki jih je dosegel pri interpretaciji simfoničnega repertoarja«. Dirigentu je taktirko izročila Toscaninijeva sorodnica na slavnosti, ki so se je udeležile vidne milanske osebnosti in predstavniki Scale. Nagrado je ustanovila prav milanska operna hiša v sodelovanju z zlatarno Buccella-ti. Muti se je ganjeno spomnil Toscaninija, ki »je bil vsem učitelj in s katerim je dirigent nehal biti zvezdnik, da je postal ponižen sluga glasbi«. Najstarejše orgle v Firencah bodo spet zazvenele FIRENCE — Da bodo spet zazvenele najstarejše florentinske orgle, je zasluga spretnih rok Gustava Leonarda. Izdelal jih je Domenico di Lorenza za cerkev Svetega oznanjenja. Dokončal jih je leta 1521, čeprav so bile načrtovane za leto 1509. Orgle so onemele pred pol stoletja in njihovo popravilo stane preko 70 milijonov. Oglasile se bodo spet 24. maja 1992. ►kevar Ul. Maiolica 15/b NEVA01/5 S. R. L. URARNA- ZLATARNA dMZ 2 o.u. Ul. Roma 11 - Trst - Tel. (040) 362483 Velika izbira dragocenih daril Krznarstvo Vetticeerie Ceruo Krznarstvo, ki mu že petdeset let zaupate Dragocena in navadna krzna krojena v modelih 1992 □ kakovost, eleganca in jamstvo □ našitki in popravila TRST - Drev. XX. september 16 (3. nad. - dvigalo) - Tel.: 370818 današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1______________ 5.50 Nad.: I racconti del Ma-resciallo (6. epizoda) 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Gospodarstvo 10.25 Nan.: Supernonna, 11.05 Benvenuto sulla Terra, vmes kratke vesti 11.55 Variete: Piacere Raiuno, vmes vreme in vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroški varjete 15.00 Dok.: Green Line 16.00 Mladinski variete: Big! 17.35 Odprti prostor 17.55 Danes v Parlamentu 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dok.: Kvarkov svet 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: Darby 0'Gill e il re dei folletti (fant., ZDA 1959, r. Robert Ste-venson, i. Albert Shar-pe, Sean Connery) 22.15 Dokumenti: Zevs 22.45 Dnevnik 23.00 Dokumentarec: Droga, kaj storiti? 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Rubrika opolnoči 1.00 Dok. DSE: Lombardija ^ RAI 2 6.00 Nanizanke in risanke 9.00 Izobraž. odd.: Campus 10.00 Film: Sono strana gente (kom., ZDA 1966) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Gospodarstvo, rubrika o medicini in vreme 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Rubrika o lepoti: Detto tra noi, nato Kronika v živo in Diogones 17.00 Tednik o ženski problematiki: Dalla parte delle donne 17.25 Vesti in Iz Parlamenta 17.35 Rubrika o košarki 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Dnevnik in šport 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nadaljevanka: Beautiful 19.45 Dnevnik in šport 20.25 Politična tribuna 20.40 Variete: I fatti vostri (vodi F. Frizzi) 22.45 Dok.: Missione reporter 23.15 Dnevnik - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Nočni motorshovv 0.20 Boks ^ RAI 3 | 10.30 Dok.: La »500« 11.00 Šport: EP v smučanju, 11.30 Rally Memorial Bettega 12.00 Aktualno: Krožek ob 12.(vodi G.B. Amidei) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Šola se obnavlja 15.45 Šport: Rubrika o zimskem športu, 16.05 IP v rokometu 17.00 Popoldanska oddaja 17.30 Dnevnik - On the road 17.45 Pregled tujega tiska in televizije: La Rassegna 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Varieteja: P. Chiambret-ti - II portalettere, 20.05 Blob. Di tutto di piti 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Chi Pha vi-sto? (vodita L. Di Majo, Alessandra Graziottin) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Film: Gli anni in tasca (kom., Fr. 1975, r. Fran-gois Truffaut) 0.35 Dnevnik in vreme 1.00 Variete: Fuori orario [ fr- TV Slovenija 1 ~| 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.), Klub Klobuk, 10.10 nadaljevanka Evita Peron, 10.50 Euroritem 11.05 Video strani 13.30 Dnevnik 15.15 Video strani 15.25 Sova (pon.), vmes nanizanki Taksi in V območju somraka 16.45 Poslovne informacije 16.50 Poročila 16.55 Slovenska kronika 17.05 Mozaik(pon.): Tednik 18.10 Oddaja za mladostnike: Tok Tok 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Forum 20.20 Dok.: Festival barv 21.20 Nad.: Trgovina z mamili 22.15 Dnevnik in vreme 22.50 Sova, vmes nanizanka Pri Huxtablovih,. film Hennessy (dram., VB 1975, r. Don Sharp, i. Rod Steiger, Lee Re-mick), sledi varjete Ljudje počnejo vse mogoče (ZDA 1984, r. Arthur Forrest) 1.55 Video strani rUP) TV Koper 13.00 Športne oddaje 14.30 Eurogol 14.50 Otroška oddaja 15.30 Nad.: Rayanovi 16.30 Glas. oddaja: Juke box 18.30 Risanke 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes varjete Osliček in klepetulje 20.30 Dok.: Biblijska ozemlja 21.00 Aktualno: Globus 21.30 Nad.: L uomo di Shel-ford (9. del) 22.20 TV dnevnik 22.30 Nad.: Rayanovi 23.10 Nan.: Police News [jfj' TV Slovenija 2 17.10 Euroritem (18. del) 17.30 Regionalni programi TVS: Studio Maribor -Tele M 19.00 Ansambel Nagelj 19.30 TV Dnevnik Sarajevo 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija 20.30 Oči kritike 21.10 Mozart na turneji 22.05 Tenis: Grand Siam 23.35 Yutel CANALE 5______________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: Arnold 9.05 Film: I giorni del cielo (dram., ZDA 1978, r. Ter-rence malick, i. Richard Gere, Brooke Adams) 11.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti) 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 16.00 Otroški variete 18.00 Kvizi: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 18.55 La ruota della for-tuna (vodi Mike Bongi-orno), 19.45 II giocc ds; 3 (vodi Gerry Scotti), vmes (19.40) News 20.25 Striscia la notizia 20.40 Glasbena kom.: Odiseja (r. Beppe Recchia, i. An-drea Roncato, Moana Pozzi, 1. del) 22.45 Variete: Rivediamoli 23.15 Variete: Maurizio Co- stanzo Show, vmes (24.00) Canale 5 News 1.20 Striscia la notizia 1.35 Nanizanke non stop RETE 4________________ 8.00 Buongiorno amica 8.05 Nad.: Gosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.40 Una donna in vendita 10.30 Kviz: Čari genitori 11.30 Nad.: Stellina 12.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomerig- gio [vodi P. Rcssetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Senora, 15.15 Ven-detta di una donna, 15.45 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.10 Febbre d'amore 17.50 TV4 Vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.25 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 Nan.: Cristina 19.35 Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear), vmes 19.40 nad. Primavera, 20.30 Manuela 22.30 Variete: Buona sera 23.20 Film: Il prezzo del suc- cesso (kom., r. Jose An-thony, i. Shirley McLai-ne, Dean Martin) 1.45 Nan.: Marcus Welby 2.45 Film: Bravissimo 4.25 Nanizanke non stop ITALIA 1______________ 6.30 Otroška oddaja in vreme 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky - La visita dei nonni, 9.30 Chips, 10.30 Magnum P.I., sledi vreme 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano, 13.45 Bennv Flill Show 14.15 Film: lo, Beau Geste e la legione straniera (pust., ZDA 1977, r-i. Marty Feldman, Michael York) 16.30 Nanizanki: Il mio amico Ultraman - Il recofd, 17.00 A-Team - Un invia-to tutto speciale 18.00 Variete: Mondo Gabib- bo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Nan.: MacGyver - Il fab-bricavedove 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Gunny (vojni, ZDA 1986, r-i. Clint Eastwood, Marsha Mason, Everett McGill) 23.00 Aktualno: LTstruttoria (vodi Giuliano Ferrara) 1.00 Odprti studio in šport 1.35 Nočni spored ODEON_________________ 13.00 Risanke 15.30 Nadaljevanka: Happy end (i. JoseWilker) 16.15 Film: La donna del gior-no (kom., ZDA 1942, i. Jean Harlovv, Spencer Tracy) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia (i. Vemnira Castrnl. —- -' — --- • ,, 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: Gli assassini di Via Morgue (krim., 1986, .r. J. Szwarc, i. George C. Scott) 22.30 Reporter 23.00 Film: Vampiro a mezza-notte (srh., 1987, i. Jason Williams, Gustav Vintas) TMC___________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Le spie, I gi-orni di Brian 11.00 Nad.: Vite rubate 11.45 A pranzo con Wilma 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.35 Risanke: Snack 15.00 Film: Desiderio e passio-ne (dram., 1986, r. Ho-ward Cummings) 16.45 Rubrika: Ženska TV 18.15 Dok.: Ves Ido 18.30 Kviza: Arriva la banda, 19.45 Telelotto (vodi Raf-faele Pišu) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Un uomo, una donna e una banca (kom., ZDA-Kan. 1979, r. Noel Black, i. Donald Suther-land) 22.25 Variete: Festa di comple- anno (vOČildC-rCinnuet-ti in Lelio Lutazzi) 23.30 Večerni dnevnik 23.50 Film: La governante (kom., It. 1973, r. Gianni Grimaldi, i. Turi Ferro, Agostina Belli) 2.50 Aktualno: CNN News TELEFRIULI 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nan.: Firehouse sguadra 23, 15.30 Provaci ancora Lenny, 17.00 A sud dei tropici, 17.30 Primus 18.00 Nad.:LapadrOncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Posebno o Deželi 20.00 Rubrika: Občina 21.30 Nad.: Uomo contro uomo 22.45 (i. Barbara De Rossi) Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (r. Boris Kobal, 22. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Iz četrtkovih srečanj; 12.30 Lahka glasba; 12.40 Ceci-Ijanka 1991; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti - Od Milj do Devina; 15.00 Zvočne kulise; 15.30 Rock zvezde; 16.00 Mi in glasba: pianista Alenka in Igor Dekleva v studiu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu (v živo); 22.00 Zrcalo dneva; 23.00 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko; 18.30 Glasbene želje po. telefonu; 19.00 Prenos Radia Slovenija; 23.00 Nočni program, RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasba je...; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Slovenska literatura; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Želja po glasbi; 14.10 Koledarček; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Politika in aktualnosti; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošče; 17.50 Rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Studio 12; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja, Dobro jutro z Majdo; 20.00 Mix Time. Slavnostni koncert orkestra Camerata Labacensis Desetletnica odprtja Kulturnega doma Obisk Predsednika Milana Kučana Odbor bo nadaljeval z zbiranjem podpisov proti »Ni še pokopan načrt o vojasmci na letališču« Goriški Kulturni dom praznuje letos 10-letnico delovanja. Natanko pred desetimi leti, podrobneje 27., 28. in 29. novembra so se namreč v Gorici odvijale slavnostne otvoritvene prireditve, ki so pomenile, še posebej za goriške Slovence, zgodovinski kulturni dogodek in mejnik ter obenem izraz naše narodnostne bitnosti in življenjskosti na tem narodnostno mešanem teritoriju. Goriški Kulturni dom se je v vseh teh desetih letih razvijal in razvil v pomemben, slovenski kulturni center v mestu in na Goriškem nasploh ter v hišo sožitja in medsebojnega spoznavanja tu živečega prebivalstva, slovenske, italijanske in furlanske narodnosti. Upravni odbor Kulturnega doma pripravlja ob praznovanju pomembne obletnice vrsto mani- Katoliška knjigarna in Združenje književnikov Primorske prirejata VEČER Z DR. RAFKOM DOLHARJEM ob izidu njegove knjige »Vabilo v Julijce« Knjigo bo predstavila prof. ZORA TAVČAR, odlomke iz črtic pa bo bral ALEKSU PREGARO. DANES, 13. t. m., ob 18. uri v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici festacij. Odvijale se bodo skozi celo sezono in tako delovanju te ustanove dajale še poseben pečat. Osrednja prireditev bo sicer že jutri ob 20.30 v veliki dvorani Kulturnega doma, kjer bo nastopil orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta iz Trsta. Nastopila bo tudi svetovno znana pianistka Dubravka Tomsič-Srebotnjakova. Orkester bo izvajal skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, v počastitev 200-letnice njegove V Pevmi so včeraj pokopali 48-letnega Aleksandra (Aleksija) Klanjščka z Oslavja. Pokojnik se je v torek pozno popoldne, smrtno SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ (Ul. Montesanto 84) vabi danes ob 17. uri v svoje prostore na predavanje dr. JOŽKA ŠAVLIJA o Zgodovinskem razvoju dežele Furlanije-Julijske krajine in sosednih območij iz cikla predavanj Spoznavajmo FJK. smrti. Program predvideva Koncert št. 12 v A duru KV 414 za klavir in orkester (1782) ter Simfonijo št. 29 v A duru KV 201 (1774). Vstop na koncert bo možen le z vabili, ki so na razpolago v uradu Kulturnega doma (Ul. Brass 20 -tel. 33288). Slavnostnega koncerta ob 10-letnici Kulturnega doma — vest smo prejeli včeraj — se bo udeležil tudi Predsednik Predsedstva Republike Slovenije, Milan Kučan. ponesrečil pri delu v gozdu, nedaleč od svoje domačije na Oslavju. Zmečkal ga je goseničar, ki se je med vleko po zelo strmem pobočju, med Oslavjem in Grojno, pre-brnil. Težko industrijsko vozilo se je skotalilo kakih deset metrov niže in obstalo. Klanjšček je bil na mestu mrtev. Kako je do nesreče prišlo je mogoče le domnevati, saj tragičnemu dogodku menda ni nihče prisostvoval. Ob 10. obletnici Kulturnega doma bo Gorico obiskal tudi Predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Dopoldne se bo srečal s predstavniki goriške občine in pokrajine ter obiskal šolski center v ulici Puccini. Ob 16. uri pa bo imel srečanje z župani in upravitelji sovodenjske, doberdobske in šte-verjanske občine. Zvečer je v programu srečanje s predstavništvom Slovencev v Italiji. Milan Kučan se bo ob 20.30 udeležil slavnostnega koncerta v Kulturnem domu. Pogreb Aleksija Klanjščka HI-FI/TVCOLOR ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI \ZB\BA "ugoden^nakuB SERVIS -------------------V,TARA POLO V\N 4 SFERA PIAGGIO 10 MOUNTAIN BIKE 1 WIND SERF 2 MIZI ZA PING-PONG 50 VIACARD 15 BENCINSKIH BONOV 200 I. 20 MINI TELEVIZORJEV CASIO eicpert z velikimi iskušnjami V Decembru odprto tudi ob nedeljah in ponedeljkih RIAVEZ RADIO GORICA - ULICA CRISPI 15 - TELEFON (0481)535471 llOBIiE TRGOVINE ¥ GORICI TE ' MK UJEJO ES OECEHBER IcEKmID! | i Vu USNJARSTVO LIONELLA TAUCER LIONELLA Gorica - Korzo Italia 74 Tel. (0481)533071 GORICA Kor^o Italia Ul. Dante Manufaktura MARTELLANI GORICA - Korzo Verdi 91 Tel. (0481) 533133 Silvu ŽENSKI BUTIK GORICA Ul. Boccacio.. 2 Tel. (0481)33224 oblačila od leta 1902 GORICA - Korzo Verdi 107 Tel. (0481)533384 Kdor se je sinoči v sejni dvorani pokrajinskega sveta udeležil okrogle mize na temo »Rešimo goriško letališče«, je v bistvu prisotvoval zelo podobni razpravi, kot je bila ona z dne 5. novembra v občinskem svetu, ki se je končala z napovedjo odstopa župana Scarana. Prireditelji večera, se pravi člani Odbora za ohra-vitev in ovrednotenje goriškega letališča z odvetnikom Luigijem Ge-nevesejem na čelu, so dokaj dokumentirano dokazovali, kako bi gradnja šole-vojašnice za finančne stražnike bistveno okrnila oziroma kar dokončno onesposobila letališče, poudarili pa so, da bi šolo-vojaš-nico lahko brez velikih težav namestili v eni izmed starih kasarn, zlasti v tiste ob Tržaški cesti. V odprti razpravi pa so se oglasili tudi nekateri drugače misleči s podžupanom Del Benom na čelu, ki so resnici na ljubo izpadli manj prepričljivo. Odv. Genovese je vsekakor opozoril, da načrt o gradnji šole-vojašnice na letališču še ni pokopan in da bo njegov odbor tudi zaradi tega nadaljeval z zbiranjem podpisov proti projektu. Doslej je že podpisalo kakih 10 tisoč Goričanov. Simfonični orkester gledališča Verdi Izjemen glasbeni dogodek napovedujejo drevi v Verdijevem gledališču. Ob 20.30 bo namreč, v okviru koncertne sezone, ki jo prireja društvo Lipizer v sodelovanju z Občino, nastopil simfonični orkester gledališča Verdi iz Trsta pod taktirko nemškega dirigenta Michaela Lui-ga. Izvedel bo Osmo simfonijo Antona Brucknerja. Mimo zahtevnosti skladbe, velja opozoriti, da bo nocojšnja izvedba v Gorici prva v deželi Furlaniji Julijski krajini. Proste vstopnice so na razpolago v turističnem uradu IOT. ■ Pokrajinska uprava prireja danes z začetkom ob 9.30 v sejni dvorani pokrajinskega sveta v sodelovanju z združenji VZPI-ANPI, ANED in AVL srečanje s predstavniki mesta Reke, da bi preverili možnosti izkazanja konkretne solidarnosti s hrvaškim narodom. Uvodno besedo bosta imela predsednik Pokrajine Gino Saccavini in odbornik Mirko Špacapan. B Pokrajinski odbornik Ermes Dosso bo priredil danes z začetkom ob 11. uri tiskovno konferenco na sedežu pokrajinske uprave, na kateri bo predstavil družbeno-skrbstveni načrt za Goriško. ■ Drevi bo, z začetkom ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani slovesna proslavitev zgodovinske prisotnosti jezuitov v Gorici. Govorili bodo g. Luigi Tavano, prof. Maddalena Mal-ni Pascoletti in p. Giuseppe Melli-nato iz Rima. DEŽURNA LEKARNA V GORICI AlLorso bianco — dr. Tavasani — Korzo Italia, 10 — tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — ul.- E. Toti, 52 — tel. 410701. Sporočamo, da je 7. decembra preminila naša draga Ivanka Fabian vd. Skerk (stara 78 let) Žalostno vest naznanjajo, po opravljenem pogrebu, otroci Alberto, Vanda, Anna in Milena, nevesta, zeti, vnuki in pravnuki ter drugi sorodniki. Gorica, 13. decembra 1991 ZAHVALA Globoko ganjeni ob izrazih spoštovanja in ljubezni naši dragi Idi Miculin por. Mužič se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja in osebju bolnišnice Janeza od Boga. mož, sinovi, hčere in drugo sorodstvo Štmaver, 13. decembra 1991 KLimiHNI SLAVNOSTNI VEČER OB 10. OBLETNICI OTVORITVE KULTURNEGA DOMA Nastopa priznani slovenski orkester CAMERATA LABACENSIS iz Ljubljane Na klavirju DUBRAVKA TOMSIČ-SREBOTNJAK Dirigent STOJAN KURET Na prdgramu so skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta Jutri, 14. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20) Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v uradu Kulturnega doma (tel. 33288) ab ® ^DDRESS BUS Poberaj Alessandro - ELEKTRONSKI RAČUNALNIKh - TISKALNIKI ' - TELEFAX - OPREMA ZA URADE GORICA - Ulica del Faiti, 17 Tel. 0481/536056 # GORICA V Šempolaju je bila v sredo zvečer predstavitev leposlovne zbirke Devin, novosti Založništva tržaškega tiska, in istočasno treh del domačih ustvarjalcev. Prvi trije avtorji zbirke Devin so predstavniki treh književniških generacij: Miroslav Košuta, pesnik za otroke in odrasle, je predstavil zbirko z naslovom Riba konica; knjigo poezij z naslovom Elegije in basni je ponudil tudi Ace Mermolja, gledališki režiser Marko Sosič pa se je pojavil s prvencem, zbirko novelet Rosa na steklu. O avtorjih so sprgovorili Marija Pirjevec, Peter Kolšek in Ivan Verč. Mednarodni posvet o rezijanskem narečju RAVENCA — V sredo se je v Rozajanski hiši na Ravenci začel in danes se bo končal mednarodni posvet jezikoslovcev na temo Osnove za uporabno rezijansko slovnico, ki naj bi pomagal izoblikovati enotno pisavo in slovnico tega slovenskega narečja. Posvet, ki so ga podprle Dežela Furlanija-Julijska krajina, gorska skupnost Kanalske doline in videmska Pokrajina, je v sredo dopoldne odprl župan Luigi Paletti, ki je izrazil upanje, da bo srečanje tokrat rodilo tudi konretne sadove {podoben poskus pred desetimi leti namreč ni uspel}, to je uporaben nasvet, s kakšno pisano domačo govorico bi lahko kasneje potrkali tudi na šolska vrata, kar je pogoj, da se bo rezijanščina ohranila. Prvi dan so spregovorili domačini, včeraj in danes pa so bila oziroma bodo na vrsti predavanja strokovnjakov - Fachine Schiavi z videmske univerze, treh nizozemskih jezikoslovcev, eden med njimi, Han Steenwijk, je prebral tudi referat ruskega jezikoslovcan Duličenka, fonetika iz Chicaga Eriča Hempa; slovenske raziskovalne barve pa zastopata prof. Pavle Merku in Milko Matičetov. Prof. Pavle Merku je pripravil zelo konkretne rešitve za pisano rezijanščino, Milko Matičetov pa je poskušal povzeti zakonitosti, ki jih je izoblikovala živa govorica, in na osnovi konkretnih besedil rezijanskih pesnikov Renata Ouaglie, Silvane Paletti ter kantavtorja Rina Chineseja ugotavljal, kje so se in kje niso ravnali po zakonih, ki jih je porodila živa govorica. Včerajšnjemu zasedanju so prisostovali tudi dijaki klasičnega liceja iz Trsta. IGOR GRUDEN Prvenec Jana Zorca uvaja nov žanr studljivke Pri Karantaniji je izšel prvenec Jana Zorca Ljubezen in denar s Podnaslovom Sedem novel in z izzivalno fotografijo na naslovnici, ki nas prestavlja v slikovita sedemdeseta leta. Jan Zorec ni neznano ime v mlajši slovenski prozaistiki, saj je njegova novela Materina koža, ki je izšla v »Problemih/Literaturi« 1988, postala malone kultna novela. V njej je Zorec, lahko bi rekli, enkrat za vselej obračunal z mitom matere na Slovenskem, s to fiktivno figuro cankarjanskih reminiscenc, ki še dandanes kraljuje ovita v ruto, brezspolna, siva, sključena in vsa drobna, v mnogih slovenskih knjigah, filmih in celo možganih. V noveli Materina koža glavni junak namreč odre lastno mater in si iz njene kože ustroji suknjič. Vsekakor šokanten, nemara kar neokusen zaplet; tej šokantnosti se Zorec ne izneveri niti v sedmih pričujočih besedilih (med katerimi ni omenjene novele). Os, okrog katere se te zgodbe sučejo, je nedvomno os smrtne groze, pretres-ijivosti, ogabe in estetike grdega. Rdeča nit, ki se vleče skozi vse novele v zbirki, je rdeča zato, ker je krvava. Gre za prozo, pisano s krvjo. V nekem smislu se Jan Zorec Umešča v tok tiste literature, ki se estetsko loči od umetniškega, ki ji torej umetnost ni več oaza lepote. To filozofijo celo radikalizira in jo skuša pripeljati do njenega logičnega konca. Ta pa v bistvu ni nič kaj Presenetljiv, saj vzpostavlja staro resnico, da tudi grdo lahko izrabimo za pisanje literature. V sklopu avtorske kompozicije lahko »locus abominandus« funkcionira prav tako dobro kot v tradicionalni literaturi funkcionirajo »loči amoeni«, lepa mesta. V Zorčevih zgodbah grdo pravzaprav zapolnjuje izpraznjena mesta lepega in s tem deluje na isti ravni kot manjkajoče lepo. S svojo antiestetskostjo učinkuje, skratka, estetsko; je estetika sveta, v katerem za lepo ni več prostora. Hkrati pa Zorec grozoto svojih svetov podaja na tako prepričljiv način, da lahko nedvomno govorimo o literaturi, »ki te sune v želodec«. Ob teh novelah je floskula »bralnega užitka« vse prej kot na mestu. Bliže bi zadeli, če bi označili bralčeve občutke kot »bralno muko«, vendar ne v smislu nerazumljivosti ali dolgočasnega in težavnega branja; ne, v (nislih imam dobesedno mučni občutek, fiziološko tiščanje v prsih, ki te zagrabi ob prebijanju teh novel. Prebijanju pravim, in ne prebiranju, zakaj sleherni trenutek si v skušnjavi, da knjigo odložiš in se prenehaš trpinčiti, pa te pripovedovalec ved-Uo znova potegne nazaj v izmišljijo. C e slučajno za Zorca drži psihoana-fitična domneva, da je umetnost sublimacija podzavestnih hotenj, P°tem moramo biti veseli, da se avtor ni posvetil kriminalu namesto književnosti; imeli bi najbolj spektakularnega množičnega morilca v vsej kratki zgodovini Slovencev. Uvodna novela Trboveljski odred smrti tako govori o skupini vojaških rezervistov, ki dezertirajo z manev-r°ni, pijani vdrejo na neko svatbo, Posilijo in ubijejo nevesto, postrelijo še nekaj svatov, dokler ne prihiti vojaška policija in jih pokonča. Zgodba je tako nasičena z ostudni- mi prizori in podrobnostmi, da mi je, čeprav mi filmske srhljivke le redko pridejo do živega, dejansko obračalo želodec. V noveli Bitka za ranjence pripovedovalec izjavi: »Zalotil sem se torej, da se tudi v zgodbi, ki jo imate pred očmi, ukvarjam s smrtjo. Raznimi oblikami, vseh vrst.« Smrt pa je vedno ena, vedno ista. Vsaka smrt je posnetek ene prasmrti, arhetipa, ki se ponavlja v začaranem krogu. Možje v usnjenih plaščih, ki koljejo po naročilu oblastnikov. V časih, ko so vladali komunisti in tišina. In ljubezen, ki se prepleta s smrtjo v čvrstem objemu, iz katerega ne more uiti. Kakor v zgodbi Skrivnostna lutka, ko se vprašamo, kdo je sploh ubil in koga. Avtor preigrava podobno temo kot lan McEvan v zgodbi Mrtve, ko jim prihaja: bralcu prepušča odgovor, ali gre za lutko ali za živo žensko. Je do umora res prišlo ali je bila »ubita« zgolj lutka iz izložbe? Podobno dilemo vzpostavlja novela Okuženi, ko junak v strahu pred epidemijo razmesari vse domnevne okužence v planinski koči in nato spozna, da je okuženi on sam. Krožno strukturo, ki se vrača sama vase, najdemo tudi v Skoku v prazno. Usoda se ciklično ponavlja v izsekih, ki, so koncentrični kot poti v krožnih razvalinah ali odsevi v počenem zrcalu. Tudi tisti literarni kritiki, ki se v svojem pisanju izogibajo sodbam o kakovosti, si zasebno praviloma izoblikujejo neko mnenje o kvalitetah in hibah prebranih knjig. Pri Janu Zorcu je taka sodba presenetljivo problematična. Neprestani in vztrajni udarci po bralčevi senzibiliteti slednjič pripeljejo beročega do tega, da otopi in si ob koncu knjige ne zna več odgovoriti na vprašanje: je to literatura ali kič? In če je literatura, je to dobra ali slaba literatura? Odgovor je, kot sem rekel, problematičen. Prelahko bi bilo skleniti, da je pač priskutnost nujno nekaj slabega. Kajti priskutnost v Zorčevi prozi resda zasenči vse druge kvalitete, jih postavi v drugi plan; to pa ne pomeni, da le-teh ni. Ravno nasprotno, zanimiva ni samo avtorjeva brezskrupoloznost in pri nas doslej nedosežena korenitost in prevratniš-tvo; Zorec postreže tudi z izjemno pestrostjo motivike, z živahnim jezikom, s sprevračanjem znanih ideoloških in literarnih diskurzov, z ironijo in črnim humorjem. Njegov verizem, prežet celo s povsem konkretnimi aluzijami na polpretekli vsakdan in na »može v usnjenih plaščih« (velik del teh novel je nastajal še v okrilju realsocializma), na rock uspešnice in zimzelene melodije, na votle parole in proslule ideo-logizme, se kljub vsem konkretnostim izmika stvarnosti. Stvarnost, ki jo pripovedovalec navidez nepot-vorjeno dokumentira in beleži, je potvorjena, vzporedna stvarnost, ki ji, sicer samo za ped, a vsakokrat, zmanjka tal pod nogami in se sesuje v lastno fiktivnost, avtorsko suverenost, fantazmo in psihopatologijo. Zato bi lahko postavili domnevo, da se ta proza uvršča v mlajšo slovensko paradigmo s tistega pola, ki mu pravijo »eksistencialistični fundamentalizem«, pri katerem je vplete- nost v bivanjsko prolematiko zgolj nekaj navideznega, ker skušnja, ki jo popisuje, ni v pravem pomenu besede »eksistencialna«. Jan Zorec je literarni Sigmund Freud. Zakaj to pravim? Zato, ker so tudi očetu psihoanalize večkrat očitali, da svoja dogajanja utemeljuje na opazovanju patoloških pojavov in duševnih bolnikov, potem pa ta dogjajanja nekritično ekstrapolira tudi na zdravo duševnost. Enako Zorec - okvir zgodbe Skrivnostna lutka je celo eksplicitno postavljen v okolje psihiatrične kilinike - raziskuje globine človekove nizkotnosti in nam jih potem predstavi kot naj-pristnejšo človeško bit. Enako kot psihoanalitiki tudi Zorec »razbije« človeka na analitične drobce in jih potem pozabi združiti v sintezo, tako, da ostane le kup črepinj, iz katerega nato izbira drobce, ki mu najbolj ustrezajo: pritlehne, nehumane, zoprne in protinaravne, skratka ostudne, Njegova avtopoetika je zelo prepoznavna in v slovensko literaturo uvaja nekakšen novi žanr, žanr studljivke. Tudi v najbolj vzvišenih čustvih, v človeka najbolj vrednih trenutkih zaobseže in odseva samo negativno plat celote. Celo o ljubezni zaključi, da je, citiram »ena zajebana metafora« (novela Ljubezen in denar, str. 103). Za vso literarizirano odurnostjo pa se skriva odurnost samega sveta, in sicer sveta, kakršnega vidimo, če gledamo z dna. Zorčeve novele so kakor fotografije neke možne človeške, a človeka nevredne, eksistence. Fotografije, ki jih še nismo dali razviti: negativ. Vse svetle plati ostajajo na njem črne, v senci, eksponirane pa so že kar čez mero najtemnejše plati bivanja. Podoba, ki jo tak negativ podaja, je spričo tega nujno enostranska. In vendar zato ni neverjetna ali neverodostojna. Ne, v svoji pričujočnosti učinkuje na nas kot neprizanesljiva brca v trebuh, po kateri si že dolgo ne bomo opomog-11 ALEKSA ŠUŠULIČ Pravljični f \s* \s božic KRZNARSTVO Ul. Carducci 12 TRST Na srečanjih 2. kola v evropskem nogometnem pokalu prvakov Crvena zvezda boljša od Anderlechta Real Madrid (na sliki AP na srečanju pokala UEFA proti švicarskemu Neuchatel Xamax) se je po porazu v prvi tekmi osmine finala zanesljivo oddolžil v povratnem srečanju, ko je zmagal s 4:0 Skupina A CRVENA ZVEZDA - ANDERLECHT 3:2 (1:1) STRELCI: Ratkovič v 19, Lam-ptey v 33; Nilis v 55', Ivic v 70' in Rančev v 88'. CRVENA ZVEZDA: Milojevič, Najdoski, Vasiljevič, Belodedič, Tanila (v 64' Ivic), Radinovič, Ratko-vic, Stosič, Rančev, Jugovč, Mihaj-lovič. ANDERLECHT: De Wilde, Hou-ben, Rutjes, De Sart, De Wolf, Wa-lem, Nilis, Oliveira (v 78' Marcho-ul), Boffin, Bosman, Lamptey (v 75' Crasson). SODNIK: Sundell (Šve.); GLEDALCEV: približno 3.000; IZKLJUČENA: Najdoski in Bosman; OPOMIN: Ratkovič in Lamptey. BUDIMPEŠTA — V 2. kolu nogometnega pokala prvakov je Crvena zvezda znova potrdila svojo vrednost. Na nevtralnem igrišču v Budimpešti (zaradi položaja v nekdanji Jugoslaviji domačih tekem ne more igrati v Beogradu) si je privoščila Anderlecht, čeprav je bila brez svojega asa Savičeviča, ki je bil izključen na finalnem srečanju za medcelinski pokal. Zato pa sta se izkazala mladi Jugovič in Mihajlovič, ob koncu pa tudi Darko Rančev, ki je sami dve minuti pred iztekom srečanja dosegel odločilni zadetek. * * * Sampdoria pa je v sredo v Atenah brez večjih težav vsilila tamkajšnjemu Panathinaikosu neodločen izid 0:0. Na ledenem in delno zasneženem igrišču je obramba Italijanov zlahka obvladovala napade požrtvovalnih, a objektivno slabših nasprotnikov. Zlasti veteran Vier-chowod je povsem onesposobil nevarnega napadalca Saravakosa. Vtis je bil, da bi lahko Sampdoria dosegla več, če bi igrala nekoliko bolj napadalno, a očitno so se Ge-novežani letos že tolikokrat ušteli, da so se tokrat raje zadovoljili s točko, ki je v spremenjenem tekmovalnem sistemu po uvodni zmagi s Crveno zvezdo nadvse koristna. Trener Boškov je bil vsekakor zadovoljen z nastopom svojih igralcev. Priznal je, da se je v prvem delu letošnje sezone uštel, ko je za svojo ekipo pripravil nov slog igre. »Zdaj smo se povrnili k lanskemu konceptu igre in rezultati, šest zaporednih ugodnih izidov, so vidni,« je dejal Boškov. Lestvica: Sampdoria 3, Panathi-naikos 2, Crvena zvezda 2, Anderlecht 1. Prihodnje kolo (4.3.92): Panathi-naikos - Crvena zvezda; Anderlecht - Sampdoria. Skupina B BENFICA - BARCELONA 0:0 * * * V Pragi je domača Sparta z 2:1 ugnala kijevski Dinamo. Po prvem polčasu je bilo že 2:0. Prvi gol je namreč že v 13. minuti dosegel Ne-meček, a Vrabec je bil v 22. minuti uspešen neposredno iz kota! Ukrajinci so zaostanek zmanjšali že v 55. minuti po zaslugi Karana in so se nato silovito podali v napad, a številnih priložnosti, ki so se jim ponudile, niso izkoristili. Lestvica: Barcelona 3, Dinamo Kijev in Sparta Praga 2, Benfica 1. Prihodnje kolo (4.3.92): Benfica -Sparta Praga; Dinamo Kijev - Barcelona. Sovjetska zveza potrdila udeležbo na nogometnem EP MOSKVA — Ni ne gospodarskih ne političnih težav, ki bi Sovjetsko zvezo odrnile od nastopa na evropskem nogometnem prvenstvu na Švedskem. Zadnje dni se je namreč govorilo o možnosti, da bi se Sovjetska zveza (in Jugoslavija) morda ne udeležili sklepne faze EP, tako da bi možnost spet dobila Italija. Včeraj pa je Aleksej Paramonov, eden od funkcionarjev sovjetske federacije, potrdil, da bodo šli na švedsko. Procesa proti Tysonu ne bodo odložili INDIANAPOLIS (ZDA) — Proces proti bivšemu svetovnemu boksarskemu prvaku v težki kategoriji, Mikeu Tysonu, bo 27. januarja. Ty-sonovi zagovorniki so sicer zaprosili za odložitev, ki pa ni bila sprejeta. Lendl in Chang uspešna MUENCHEN — V četrtfinalu teniškega tudnirja za Veliki slam sta bila Čehoslovak Lendl in Američan Chang uspešna proti Švicarju Hlaseku oz. Američanu Patricku McEnroeju Lendl je zmagal s 7:6, 6:3, Chang pa s 6:2, 6:4. B. Borg spet vadi Borg iz starih časov BRADENTON - Se še spominjate Borgovega povratka na teniška igrišča? Na spomladanskem turnirju na peščenih površinah v Montecarlu je bil njegov vnovični debut proti povprečnemu Arrese-ju res klavrn in vsi so tedaj mislili, da se bo nekdanji švedski as vendarle sprijaznil z dejstvom, da je pri 34 letih nemogoče zopet naskakovati svetovni teniški vrh. Nekaj časa o njem tudi ni bilo nič slišati. Zdaj pa je v javnost pro-nicnila vest, da Borg spet intenzivno trenira, za učitelja pa si je izbral nič manj kot slovitega Nicka Bollettierija, »teniškega očeta« Monike Seleš, pa tudi Couriera in Agassija. V Bollettierijevem teniškem centru v Bradentonu Borg vadi že tri tedne. Trenira od 4 do 5 ur na dan in to zelo intenzivno. Pravijo, da je v odlični formi, s tehničnega vidika pa se ni še povsem privadil na nov lopar, ki je enak Beckerje-vemu. Borg je namreč prišel do spoznanja, da s svojim legendarnim lesenim loparjem ne more kljubovati zdajšnjim nasprotnikom. Bollettieri je prepričan, da bo Borg kmalu premagal to težavo. Meni, da se je Šved v Montecarlu aprila letos prehitro odločil za povratek v tekmovalno areno. Zdaj se bo opredelil za postopnost. Konec februarja se bo menda vključil v mednarodni krog veteranov over 35, nato bo padla dokončna odločitev, ali spet poizkusiti zares. Mu bo šlo takrat bolje? V pokalu UEFA Genoa in Torino naprej Tudi v najbolj številčnem evropskem nogometnem pokalu UEFA so odigrali zadnje jesenske tekme. V četrtfinale sta se uvrstili tudi obe italijanski moštvi, Genoa in Torino. V povratnih tekmah sta obe doma zmagali z 1:0, Genoa proti romunski Steaui iz Bukarešte, Torino pa proti grškemu Aeku iz Aten. Za Bagno-lijevo vrsto je bil v 16. minuti drugega polčasa uspešen Urugvajec Aguilera, za Turinčane pa Brazilec Casagrande, ki je mrežo zatresel v 55. minuti. Za največje presenečenje je poskrbel češkoslovaški Sigma Olomouc, ki je z gladko zmago s 4:1 izločil vse slabši nemški Hamburg. Zelo prepričljivo pa je igral angleški Liverpool. Avstrijskemu Tirolu je nasul kar štiri zadetke, od teh je tri dosegel Saunders, ki je v treh pokalnih kolih že dal devet zadetkov in je seveda za zdaj najboljši strelec pokala UEFA. Žreb četrtine finala (tekmi bosta 4. in 18. marca) bo v torek, 17. decembra v Ženevi. POKAL UEFA Osmine finala 1. tekma 2. tekma Kvalific. BK 1903 (Dan.) - Trabzonspor (Tur.) 1:0 1:1 BK 1903 Gand (Bel.) - Dinamo Moskva (SZ) 2:0 0:0 Gand Hamburg (Nem.) - Sigma Olomouc (ČSFR) 1:2 1:4 Sigma Tirol Innsbuck (Av.) - Liverpool (Angl.) 0:2 0:4 Liverpool Osasuna (Šp.) - Ajax (Niz.) 0:1 0:1 Ajax Steaua Bukarešta (Rom.) - Genoa (It.) 0:1 0:1 Genoa Aek Atene (Gr.) - Torino (It.) 2:2 0:1 Torino Real Madrid (Šp.) - Neuchatel Xamax (šv.) 0:1 4:0 Real Evropski košarkarski klubski pokal Italijanom ne gre Drevi ob 19.00 v Zgoniku Namiznoteniška poslastica Zgoniški športnokulturni center bo drevi znova prizorišče mednarodnega namiznoteniškega pokalnega dvoboja. V okviru moškega dela pokala Nancy Evans bo namreč ljubljanska Kovina (ki iz znanih vojnopolitičnih razlogov v bivši Jugoslaviji nima dovoljenja, da igra doma) gostila nemško ekipo PSV Telekom iz Mulheima. Nemci se bodo v Zgoniku baje predstavili kar z dvema tujcema (igral pa bo lahko le eden), ki sta pridobila status nemškega državljana. Kitajski trener Mulheima bo tako izbiral med Kitajcem Qiu Jianxi-namo ali Korejcem Chan Kong Wahom ter nemškimi igralci Rosskopfom, Franzlom in Matthiassom. Ljubljančani ta čas niso v najboljši formi, kar je posledica pomanjkanja težjih dvobojev zaradi izpada zveznega prvenstvenega tekmovanja. Trener Bojan Rak bo izbiral med Smrekarjem, Zalaznikom, mladinskim reprezentantom Ignjatovičem in Škafarjem. Moči nasprotnikov Ljubljančani ne poznajo, vedo le povedati, da sta Rosskopf in Franzi člana nemške B reprezentance. Vsekakor so Nemci favoriti, vsaj zato že, ker jim tuji igralec zagotavlja zanesljiv iztržek uspehov, Ljubljančani pa se seveda vnaprej ne mislijo predajati. Dvoboj v Zgoniku se bo pričel ob 19. uri in bo za zamejske ljubitelje namiznega tenisa bržkone nov izjemen dogodek. Včeraj so odigrali srečanja 5. kola košarkarskega klubskega prvenstva, ki se za Phonolo in Philips ni končalo najbolje, medtem ko je novo zmago iztržil bolonjski Knorr. Izidi: Skupina A PHONOLA CASERTA - SLOBODNA DALMACIJA 95:107 (57:57) PHONOLA: Thompson 29, Gentile 34, Esposito 3, Fazzi 7, Rizzo 2, Tufano, Brembilla, Donadoni 5, Avent 15. SLOBODNA DALMACIJA: Peraso-vič 37, Richardson 19, Videka 15, Lovrič, Cimzič, Vulicnek, Tabak 17, Ka-pov, Naglič 19. SODNIKA: Marzin (Fr.) in Bernats (SZ); PON: Gentile (25), Esposito (39); PM: Phonola 16:23, Slobodna 37:47; TRI TOČKE: Phonola 3:15 (Thompson 0:1, Gentile 2:6, Esposito 0:3, Fazzi 0:1, Donadoni 1:4), Slobodna Dalmacija 4:5 (Perasovič 1:2, Richardson 2:9, Naglič 1:4); GLEDALCEV: 3900. KNORR BOLOGNA OLVMPIOUE ANTIBES 106:81 (52:34) KNORR: Brunamonti 11, Zdovc 28, Binelli 10, Wennington 17, Morandotti 8, Bon 2, Romboli 5, Coldebella 10, Dalla Vecchia 12, Cavallari 3. ANTIBES: Smith 18, Mensah, Evert, Bonato 12, Occansey 15, Haguet, Adams 7, Johnson 19, Deines 7, Foirest 3. SODNIKA: Ohrman (Šve.) in Rems (Jug.); PM: Knorr 21:25, Antibes 19:28; PON: Binelli (36); TRI TOČKE: Knorr 7:13, (Brunamonti, Coldebella in Romboli 1:2, Zdovc 3:4, Wenningtoh 1:1, Bon 0:2), Antibes 4:9 (Smith 2:2, Deines, Evert, Occansey in Bonato 0:1, Adams 1:2, Foirest 1:1; GLEDALCEV: približno 7.000. Ostala izida: Cibona Zagreb (Hrv.) -Makabi Tel Aviv (Izr.) 97:101; Barcelona (Šp.) - Kalev Tallin (Est.) 85:71. Lestvica: Makabi 10, Knorr, Barcelona in Cibona 8, Slobodna Dalmacija 4, Antibes 2, Phonola in Kalev Tallin 0. Prihodnje kolo (19.12.): Makabi Tel Aviv - Barcelona; Čibona - Knorr; Kalev Tallin - Phonola; Antibes - Slobodna Dalmacija (18.12.). Skupina B ESTUDIANTES MADRID - PHILIPS 74:68 (42:28) ESTUDIANTES: Aisa 2, Ruiz Paz 1, Orenga 7, Winslow 15, Herreros 20, Pi-none 13, Azofra 14, Rodriguez 2. PHILIPS: Blasi, Pittis 5, Rogers 21, Dawkins 5, Riva 16, Pessina 12, Mon-tecchi 9, Baldi. SODNIKA: Grbac (Jug.) in Pitsilksa (Gr.); PM: Estudiantes 18:22, Philips 11:14, PON: Dawkins (35): Azofra (40), Pessina (40); TRI TOČKE: Estudiantes 6:15 (Ruiz Paz 0:1, Winslow 1:2, Herreros 2:7, Pinone 0:1, Azofra 3::4), Philips 5:23 (Blasi 0:1, Pittis 0:2, Rogers 2:5, Riva 0:7, Pessina 0:1, Montecchi 3:7); GLEDALCEV: 5.500 Ostali izidi: Bayer Leverkusen (Gr.) - Partizan Beograd (Jug.) 80:73; Maes Pils Malines (Bel.) - Aris Solin (Gr.) 92:76; Commodore Den Helder (Niz.) -Joventut Badalona (Šp.) 74:82. Lestvica: Joventut 10, Partizan, Ba-yer Leverkusen in Estudiantes 6, Philips in Aris 4, Commodore Den Helder in Maes Pils Malines 2. Prihodnje kolo (19.12.): Joventut -Bayer; Commodore - Maes Pils; Partizan - Estudiantes, Aris - Philips. obvestili SK BRDINA obvešča vse tiste, ki so se prijavili na zimovanje na Roglo, da poravnajo zadnji obrok v ponedeljek, 16. t. m., od 17. do 20. ure na sedežu kluba. PRIMOTOR KLUB organizira v nedeljo, 15. t.m. avtobusni izlet na Motor show v Bologno. Vpisovanje danes od 21. ure dalje v gostilni Pri studencu v Dolini. Jutri dve tekmi za svetovni smučarski pokal Moški in ženski smuk VALGARDENA (Bočen) — V drugem dnevu poskusnih voženj za sobotni moški smuk v Valgardeni je bil najhitrejši Švicar Heinzer, ki je 3.466 m dolgo progo prevozil v 2'02"00 (poprečna hitrost 101,68 km/h). Heinzer je prehitel Stocka in Ghedino. Ostali Italijani se niso izkazali (Perathoner je bil na primer 25., Vitalini 26., Mair 28., Runggaldier 32., itd.). VRSTNI RED: 1. Heinzer (Švi.) 2'02 "00; 2. Stock (Av.) 2'02 T4; 3. Ghedi-na (It.) 2'02"29; 4. Ortlieb (Av.) 2'02"53; 5. Kitt (ZDA) 2'02"60; 6. Arnesen (Nor.) 2'02"61; 7. Mahrer (Švi.) 2'02"70; 8. Leh-mann (Švi.) 2'02"87; 9. Thorsen (Nor.) 2'02"96; 10. Moe (ZDA) 2'03'’08; 18. Gi-rardelli (Luks.) 2"03"72. Jutri tudi ženske SANTA CATERINA (Sondrio) — Jutri bo na vrsti tudi ženska tekma za svetovni smučarski pokal, in sicer smuk. Na včerajšnjih poskusnih spustih je najboljši čas dosegla Nemka Se-izingerjeva (1'30"75) pred Avstrijko Sadlederjevo (1’31"16). Krombergerje-va (Av.) je bila s časom 1’32"28 šele enajsta. totip 1. — prvi X 1 drugi 1 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi 1 drugi X 1 4. — prvi X 1 drugi 2 5. — prvi 2 drugi 1 2 6. — prvi 1 X drugi 2 danes igra za vas - danes igra za vas totocalcio Bari - Atalanta X 2 Cagliari - Cremonese 1 Inter - Genoa X Lazio - Milan 2 Napoli - Foggia 1 Parma - Roma X 2 Sampdoria - Juventus 1 X Torino - Fiorentina 1 Verona - Ascoli 1 X Casertana - Cosenza 1 Venezia - Udinese 2 Licata - Giarre 1 X 2 Lanciano - Viareggio 1 X 2 Rado Šuber (letnik 1947) je bil aktiven športnik že od mladih nog. Pred 20 leti se je namreč začel ukvarjati z nogometom pri Primorcu, nato pri Primorju in Olimpii. Zaradi poškodbe je nato opustil aktivno igranje, leta 1979 se je začel ukvarjati s smučanjem pri Mladini v Križu in nato od same ustanovitve leta 1988 pri SK Brdina. V tej sezoni je vodja zamejske smučarske ekipe. Na naši zadnji napovedi je Walter Bet pravilno napovedal osem rezultatov. Igor Meden ni več trener članske košarkarske ekipe Marko Ban trener Kontovela Negativni izidi in razumljivo slabo vzdušje, ki ga vrsta porazov lahko neizogibno povzroči, so privedli do neobičajne odločitve, vsaj v našem košar-karkarskem krogu. Dosedanjega Kon-tovelovega trenerja Igorja Medna je zamenjal bivši Kontovelov, Jaranov in V zadnjih sezonah igralec A lige Marko Ban. Dosedanje delo, dolgoletno dejavnost na mladinskem področju društva in izredno pozitivni rezultati zadnjih let članske ekipe, ki je lani napredovala iz promocijske lige, so neizpodbitno dejstvo neprecenljivega in resnega dela Igorja Medena, očitno pa se je ob novi preizkušnji na državnem merilu D lige, kjer je prvenstvo izredno zahtevno in kjer ima vsak negativni izid dokaj odmeven, nekaj zataknilo, tako da je prišlo do navzven presenetljivega razpleta. Za pojasnitev nastalega položaja smo se obrnili do samega predsednika društva Kontovela Draga Miliča, ki nam je povedal naslednje: »Delno zaradi dosedanjih rezultatov, predvsem pa zaradi nastalih nesoglasij med igralci in trenerjem smo se v popolnem soglasju s samim Igorjem Mednom zmenili za tako korenito spremembo. Marko Ban, ko je še igral s Kleenexom iz Pistoie Ob tem naj takoj poudarim, da je nov trener Marko Ban po rodu Kontovelec, kjer je najprej kot igralec in zatem kot prijatelj vedno sledil in navijal za naše društvo. Ob odločitvi, da preneha z aktivnim igranjem in njegovi stari želji, da bi tudi aktivno pomagal našemu društvu, smo izkoristili nastalo situacijo in ga, celo po samem predlogu Medena, vprašali za to novo preizkušnjo. Marko, ki je letos stalno sledil članski ekipi, je rade volje sprejel to novo funkcijo, obenem pa bo Igor Meden nadaljeval svoje odlično delo na mladinskem področju, kjer dosega zavidljive rezultate tako z mladinsko kot s kadetsko vrsto. Uradni trener Nan-ske ekipe bo še naprej Boris Vascotto, ki ima pa funkcijo pomožnega trenerja. Naš cilj je bil v prvi vrsti psihološko vplivati na ekipo in okolje, ki se je v zadnjih časih nekoliko skvarilo. Prepričani smo, da je bila izbira novega trenerja utemeljena in primerna, saj se zavedano, da sploh ne razpolagamo z nobenim domačim trenerjem, kar je predvsem naša napaka prejšnjih let. S tem v zvezi ni naključje, da je Marko Ban dolgo let igral pri Konto-velu, nekaj časa celo skupaj z nekaterimi današnjimi igralci, najvažnejše pa je to, da je ekipa pozitivno sprejela njegov prihod.« Naj omenimo še, da bo Kontovel jutri vil. kolu D lige spet igral doma, in sicer proti ekipi Digas San Daniele, ki ima 12 točk. (V. Jogan) Jutri v 9. kolu promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem Tokrat kar dva slovenska derbija V promocijskem koašrkarskem prvenstvu na Tržaškem je na sporedu 9. kolo s kar dvema slovenskima derbijema. Jutri zvečer bosta skoraj istočasno tekmi Cicibona - Bor Radenska na »1. maju« ter Breg - Sokol v dolinski telovadnici. Po zadnjih pozitivnih rezultatih naših ekip se obetajo zanimivi dvoboji, po našem mnenju pa sta Bor Radenska in Sokol tudi favorita. To velja zlasti za borovce, ki so še neporemagani in razpolagajo z nekaterimiizredno izkušenimi posamezniki, ki lahko sami odločijo tekmo. Veliko bolj izenačeno srečanje bi moralo biti v Dolini, saj Brežani potrebujejo točki, sokolovci pa enkrat poskrbijo za velika presenečenja, drugič pa za razočaranja. Za mnenje smo tokrat vprašali cicibonaša Štefana Semna. Štefan, kako doživljaš tako neobičajen derbi, kjer boš praktično igral proti svojemu bivšemu društvu? »Na našem nivoju, kjer se pogosto zamenja ekipo, postane taka situacija že skoraj običaj, tako da te tekme prekomerno, ne občutim. Vsekakor pa bo situacija vsaj nekoliko neobičajna, saj je pri Ciciboni kar pet lanskih borovcev, v njihovih vrstah pa so kar štirje bivši cicibonaši.« Kaj pričakuješ od tega derbija? »Prevladala bosta agresivnost in hitrost. V napadu so borovci učinkoviti pri metu iz razdalje, kjer prednjačita Smotlak in Pieri, v vrstah Cicibone pa sta v protinapadu nevarna B. Pertot in A. Cupin . Pod košema se bom z Lippolisem in Furlanom boril s Porettijem in Perčičem, kjer se obetajo zanimivi boji.« NAPOVED: Sacile - Jadran: Drvaričevi fantje so v dobri formi, najučinkovitejši pa bo tokrat David Pregare. KONČNI IZID: + 10. Kontovel - S. Daniele: Izenačeno bo do konca, protagonist bo Štefan Gulič. KONČNI IZID: +2. Breg - Sokol: Brežani nujno potrebujejo zmago, predvidevam pa lep dvoboj med Igorjem Corbattijem in Aljošo Terčonom. KONČNI IZID: +6 za Breg. Cicibona - Bor Radenska: Težko je dati vsakršno predvidevanje, upam pa, da bo tekma spektakularna, s hitro igro obeh peterk. Protagonista bosta torej play makerja ekip Borut Pertot in Roby Smotlak: KONČNI IZID: +2 za Cicibono. (V. J.) Dom že drevi v Pierisu Domovci bodo že drevi igrali srečanje 5. kola letošnjega promocijskega prvenstva. Ob 20.30 bodo namreč stopili na igrišče v Pierisu proti tamkajšnji peterki Polisontine. Tokrat imajo Devetakovi varovanci lepo priložnost, da pospravijo novi par točk. Drevišnji nasprotnik namreč spada med slabša moštva prvenstva, saj je v dosedanjih štirih kolih vselej izgubil. V soboto je v Gradežu doživel pravo katastrofo. Belo-rdeči pa so v prejšnjem kolu dosegli prvo zmago. (af) BOR RADENSKA PO SEDMIH TEKMAH Igralec Toč. Tek. Pov. Prosti meti 3T I. BAJC 6 2 , 3 0: 1 (0 ) — D. B ARINI 48 7 6,8 12:22 (54,5) — M. B ARINI 1 2 0,5 1: 4 (25 ) — M. DEBELJUH 77 7 11 24:38 (63,1) 7 S. PECCHI 18 2 9 12:14 (85,7) — I. PERČIČ 32 7 4,5 2: 4 (50 ) — Š. PERSI 63 7 9 16:28 (57,1) 1 A. PIERI 134 6 22,3 35:49 (71,4) 7 L. PORETTI 96 7 13,7 22:33 (66,6) — M. SIMONIČ — 0 — — — — R. SMOTLAK 75 7 10,7 17:24 (70,8) 2 S. TUL 13 7 1,8 3: 5 . (60 ) — SKUPNO 565 7 80,7 144:220 (65,4) 17 V 1. ženski odbojkarski diviziji na Goriškem V privlačnem derbiju 01ympia ugnala Sočanke OLVMPIA - SOČA SCAME 3:2 (9:15, 15:6, 13:15, 15:11, 9:15) OLVMPIA: Bevilacgua, Bratina, Brisco, K. in H. Corsi, Bulfoni, Carrera, De Biasi, Komjanc, Princi, Zotti. SOČA: A., E., S. Mi., Ma. in V. Černič, Tumiz, Devetak, K. in S. Princi, Pelegrin, Pinello. V prvem kolu je bil na sporedu slovenski derbi. Ozračje v telovadnici so-vodenjskega športnega centra je bilo takšno, kot se za derbi pač spodobi. Sama igra je bila na visokem nivoju, čeprav ni manjkalo zgrešenih akcij na obeh straneh mreže. V prvem setu so gostje povedle z 10:0, domačinke so se nato otresle začetne treme in začele nizati točke, a velikega zaostanka niso mogle nadoknaditi. Drugi niz je 01ympia z zbrano in borbeno igro zaključila v svojo korist. V tretjem nizu so domačinke zagrešile nekaj manjših napak, tako da je set osvojila Soča. Četrti niz je bil podoben drugemu. V odločilnem nizu je Soča povedla s 5:3, to pa je bilo tudi vse, saj so igralke 01ympie z odličnimi servisi spravile nasprotnice v obup. Veselje v domačem in potrtost v gostujočem taboru sta bila ob koncu tekme več kot očitna. (EZA) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Sagrado -Pieris 3:0; Villesse - Farra 0:3, Acli Ronchi - Lib. Gorizia 3:1, Lib. Cor-mons - Azzurra 2:3. Počivala je ekipa Corridonija. LESTVICA: 01ympia, Sagrado, Farra, Acli Ronchi, Azzurra 2; Soča Sca-me, Pieris, Lib. Villesse, Lib. Gorizia, Lib. Cormons in Corridoni 0 točk. 1. MOŠKA DIVIZIJA MLADINCI Tudi v moški konkurenci je bilo na sporedu prvo kolo povratnega dela prvenstva. Vodeči OK Val ne popušča, 01ympia mu je za petami in je pripravljena izkoristiti vsakršni spodrsljaj nasprotnikov. Do novega para točk je prišla tudi Soča. IZIDI 7. KOLA: Torriana - 01ympia 2:3, Mossa - S. Luigi 3:2, Cremcaffe -OK Val 0:3. Počivala je Soča. IZIDI 8. KOLA: Torriana - OK Val 1:3, Mossa - 01ympia 0:3, Soča Sobema - S. Luigi 3:1. Počivala je ekipa Cremcaffe. LESTVICA: OK Val 14, 01ympia 12, Torriana 8, Soča 6, Mossa, S. Luigi 4; Arf Cremcaffe 0 točk. DEKLICE V zadnjih dveh kolih sta Soča in So-vodnje zabeležili dve zmagi, kar daje nova upanja obema ekipama. Soča zaostaja le dve točki za vodilno dvojico, Sovodnje pa so prekinile vrsto negativnih rezultatov. IZIDI 4. KOLA: Sovodnje - Villacher Bier 3:1, San Luigi - Mossa 1:3, Soča -Cormons 3:0, Lib. Gorizia - Acli Ronchi 3:1. Villesseni igral. CORMONS- AGOREST POSOJILNICA SOVODNJE 0:3 (9:15, 7:15, 3:15) AGOREST POS. SOVODNJE: Fran-dolič, Lavrenčič, Peric, Loviusoni, Devetak, jelen, Jakič. OSTALI IZIDI 5. KOLA: Acli Ronchi - Villesse 3:0, Villacher Bier - Lib. Gorizia 0:3, Mossa - Soča Cerimpex 1:3. LESTVICA: Acli Ronchi, Lib. Gori-zia'8; Soča 6; Sovodnje, Mossa, Villesse 4; S. Luigi, Villacher Bier 2; Cormons 0 točk. Tudi v tej konkurenci je na startu enajst ekip, med katerimi so tri slovenske: Naš prapor, OK Val in 01ym-pia. V prvem kolu sta zmagali OK Val in 01ympia, Naš prapor pa je ostal brez točk. IZIDI 1. KOLA: 01ympia - Fincanti-eri 3:0, Naš prapor - Caldini 1:3, OK Val - Corridoni 3:1, Grado - Lib. Cormons 0:3, Mossa - Intrepida 2:3. LESTVICA: OK Val, 01ympia, Caldini, Cormons, Intrepida 2; Naš prapor, Fincantieri, Corridoni, Grado, Candolini in Torriana 0 točk. DEČKI Steklo je tudi to prvenstvo, ki žal šteje pičlo število ekip, prijavilo se jih je namreč le pet. V prvem kolu je prišla do izraza premoč OK Vala in 01ympie. Obe ekipi sta gladko zmagali in zopet letos bo boj za prvo mesto njihov privatni opravek. IZIDA 1. KOLA: 01ympia - Torriana 3:0, Lib. Turriaco - OK Val 0:3. Acli ni igral. LESTVICA: OK Val, 01ympia 2; Lib. Turriaco, Torriana, Acli Ronchi 0 točk. (MJ) MLADINKE Na vrsti je bilo prvo srečanje povratnega dela prvenstva, na katerem je 01ympia počivala, Soča Scame pa je izgubila doma. V zadnji tekmi prvega dela prvenstva je Soča izbojevala gladko zmago proti Torriani, 01ympia pa je prepustila Alloysu obe točki. IZIDI 7. KOLA: 01ympia - Alhvorks 0:3, Soča Scame - Torriana 3:0, S. Luigi - Sagrado 0:3. Počivala je ekipa Grado. IZIDI 8. KOLA: Grado - Torriana 1:3, Soča Scame - Sagrado 1:3, S. Luigi -Allworks 0:3. Počivala je 01ympia. LESTVICA: Allworks 14, Sagrado 12, Soča Scame 8, 01ympia, Torriana 6, Grado 2, S. Luigi 0 točk. Kmalu selekcije dečkov in deklic Koordinator pokrajinskih kvalifikacijskih centrov odbojkarske zveze Romano Leotta sporoča, da se bosta vršili dve selekcijski srečanji za sestavo pokrajinskih reprezentanc, ki bodo nastopale v kategorijah deklic in dečkov. Srečanja bodo na sporedu 15. in 22. decembra od 14.30 do 17.00. Zbirališče za dekleta je telovadnica v Lečniku, za moške pa telovadnica 01ym-pie na Drevoredu XX. septembra. Ker je premalo otrok v kategoriji dečkov, bo zveza vpoklicala tudi dečke, ki so rojeni 1. 1978. Organizator prosi tudi, da se igralci predstavijo v dresih matičnih ekip. (mj) mmmi JeafflŠŠft »-sr s* Na smučiščih v deželi za vas dvojna CARTANEVE Letos sta dve Cartaneve, da bi zadostili željam ljubiteljev smučanja .\5^' Cartaneve Sport-FISI in Cartaneve Oro-VIP CARTANEVE SPORT-FISI je smučarska karta, ki ti omogoče prosto vožnjo na vseh smučarskih napravah v deželi. " BABV/-6 za otroke z bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini rojeni 1986 ali kasneje BREZPLAČNO MLADI/-15 rojeni med 1977 in 1985 vključno 300.000 lir STANDARD/16-59 rojeni med 1933 in 1976 vključno 400.000 lir SENIOR/60-70 rojeni med 1932 in 1922 vključno 300.000 lir NONI/ + 70 z bivališčem v Furlaniji-Julijski krajini rojeni 1921 in prej BREZPLAČNO CARTANEVE ORO-VIP omogoča proste vožnje na vseh smučarskih napravah in tudi nekaj dni prostega smučanja na področju Dolomiti Superski, na Mokrinjah (Pramollo), v Sloveniji, na Koroškem in na prelazu Stelvio (poletna smuka). Dobite še ekskluzivno pokrivalo kluba »Club Cartaverde Oro« in omogoča vstop na mednarodna smučarska tekmovanja v poseben prostor namenjen »VIP« osebam, ki so na sporedu v deželi. MLADI/-15 rojeni 1977 ali kasneje 400.000 lir STANDARD/16-59 rojeni 1933 in 1976 vključno 500.000 lir KARNISCHE SENIOR/+ 60 rojeni ,1932 ali prej SKSREGION 400.000 lir Popusti: — Popust FISI 20.000 lir pri CARTANEVE ORO-VIP — Popust DRUŽINA (5% pri 2 Cartaneve, 15% pri 3 in 25% pri 4 ali več Cartaneve).. - POPUST V PREDPRODAJI 20% dodatnega popusta, ki se prišteje k že predvidenimi popusti ob NAKUPU CARTANEVE V PREDPRODAJI DO 15. DECEMBRA 1991, ki so na prodaj v uradih Skipass v smučarskih krajih in pri »Progetto Arteni Šport«. fl PROMOTUR Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 15 SLI dnevna; mesečna naročnina 300 SLT. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik petek, 13. decembra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Porotniki sodišča v Palm Beachu so verjeli »resnici« obtoženca Williama Kennedyja Smitha oprostili obtožbe o posilstvu PALM BEACH Šest porotnikov sodišča v Palm Beachu, med katerimi so bile štiri ženske, je verjelo 31-letnemu nečaku senatorja Edwarda Ken-nedyja, Williamu Smithu (telefoto AP). Razrešilo ga je namreč obtožbe posilstva in telesnega nasilja nad žensko, ki ga je obtožila, in s tem dosodilo zmago Smithovemu zagovorniku Royu Blacku ter poraz javni tožilki Moiri Laseh oziroma njeni strategiji soočanja med tožilkino in obtoženčevo »resnico«. William Kennedy Smith, zdravnik po poklicu, se je po branju razsodbe raztopil v širok nasmeh, nato pa je bruhnil v jok in se zatekel v objem svojega branilca. Ob odhodu iz sodne dvorane ga je spremljal aplavz privržencev dinastije Kennedy, med katerega so se pomešali tudi žvižgi članov skupine za boj proti kriminalu. Njegova tožilka pa je ostala doma, pri starših na bližnjem otoku Jupiter. »Posiljena je bila dvakrat,« je na koncu razočarano dejala javna tožilka Moira Laseh. Vsa zadeva se je začela 30. marca, ko je VVilliam po večeru, preživetem v baru s stricem Edwardom, pripeljal tožilko v družinsko vilo na obali Palm Be-acha. Po njegovi verziji je šlo za obojestransko prostovoljno spolno srečanje, po njeni za posilstvo. Kakorkoli že, pa bo ta razvpiti sodni primer, ki je bil prvič predvajan v živo po vsem svetu, nedvomno korenito spremenil način, s katerim v Združenih državah Amerike presojajo spolno nasilje. Po tretji etapi akcije zoper trgovanje z drogo je za zapahi že 25 oseb LECCE Še osem oseb se je v pretekli noči pridružilo sedemnajstim, ki so jih preiskovalci aretirali že prejšnje mesece v okviru velike priskave o trgovanju z mamili, ki se je z Bližnjega vzhoda usmerjalo v Milan, od tam pa v ostala italijanska mesta. Tokrat so agenti lisice nataknili članom kriminalne združbe v Salernu, Milanu in Rimu, hkrati pa so dognali, da gre v bistvu za tri organizacije: prvo sestavljajo pretežno tuji državljani, ki so z Bližnjega vzhoda uvažali heroin in kokain, v drugi so v glavnem Kalabrijci in Sicilijanci z operativnim sedežem v Milanu, tretja skupina pa je delovala na območju Salerna. Prav ta je agente tudi pripeljala na sled prvih dveh, saj se je obrnila na milansko »centralo« in preko nje navezala stik z bližnjevzhodnimi dobavitelji, da bi si zagotovila potrebne količine mamila za razpečevanje. V okviru te večmesečne akcije so preiskovalci doslej zaplenili 3,5 kilograma heroina in pol kilograma kokaina. Policija odkrila sumljiv avto RIM — Policija je v avtu, ki je bil parkiran v Ul. Tuscolana v Rimu, odkrila dokajšnjo količino orožja in razstreliva. Sum varnostnih organov je povzročilo dejstvo, da so izpod armaturne plošče visele žice. Zato so sklenili avto odpreti, čeprav ga ni bilo na seznamu ukradenih vozil. V njem so dobili brzostrelko, ki jo po izraelskem patentu izdelujejo v Jugoslaviji, puško s prežaganimi cevmi, revolver kalibra 38, pištolo kalibra 9 in pol kilograma eksploziva T4. Domnevajo, da bi orožje moralo služiti za kak rop. V okolici Rima našli pastirčka ki naj bi zakrivil smrt vrstnika RIM — Karabinjerji so včeraj zgodaj zjutraj v Coriju pri Palestrini (Rim) odkrili trinajstletnega pastirja G., ki naj bi sprožil usodni strel iz pištole kalibra 9, zaradi katerega je v nedeljo umrl enajstletni Mario Onori. Ko je G. zagledal karabinjerje, je skušal pobegniti, vendar so ga takoj nato ujeli, pri čemer pa se mali pastir ni upiral. Bil je popolnoma premražen, lačen in utrujen po večdnevnem begu po hribovitem področju med Palestrino in Roiatejem. Med zaslišanjem je G. med jokom povedal, da se je pištola sprožila povsem slučajno in da je orožje našel v okolici Roiateja. Ker je G. mlajši od 14 let, ga po zakonu kazensko ni mogoče preganjati. Zato se bo moral sodnik za mladoletne v zvezi s tem odločiti, ali se G. lahko vrne v okrilje družine, ali pa ga bodo zaupali v varstvo enemu od inštitutov, ki skrbijo za pomoč otrokom. Tudi fantov oče je pastir in G. je to delo opravljal že od tretjega leta starosti dalje. Tudi ko je začel hoditi v šolo, je v šoli večkrat manjkal, ker je moral najprej poskrbeti za živino. Deček pa karabinjerjem ni znal razložiti, zakaj se je kljub pozivom vrstnikov, naj se preda, odločil za beg, med katerim je dva dni preživel v središču Rima, ostale dni pa je taval v okolici prestolnice. Nemci zahtevajo od Čilencev izročitev Ericha Honeckerja MOSKVA — Nekdanji vzhodnonemški voditelj Erich Honecker, ki se je pred časom zatekel v Sovjetsko zvezo, je od včeraj v čilskem veleposlaništvu v Moskvi (na sliki AP). Vsa zadeva je skrajno nejasna, saj so tako Sovjeti kot Čilenci najprej zanikali, potem pa potrdili njegovo prisostnost v diplomatskem predstavništvu. Kot znano, zahteva Nemčija Ho-neckerjevo izročitev, da bi mu sodili zaradi smrti kakih 200 ljudi ob proslulem berlinskem zidu. Honecker bi hotel iti v Čile, kjer živi njegova hči. V vrstah Zbora narodne garde se bori tudi španski novinar Flores »Hrvaška žrtev srbske agresije OSIJEK - Španec Edoardo Rozsa Flores (na sliki) je verjetno najbolj slaven tuji prostovoljec, ki se bori v vrstah hrvaške vojske. Na Hrvaško je prišel na začetku poletja kot novinar časopisa La Vanguardia iz Barcelone. Floresov ded je bil madžarski trockist židovskega porekla, ki je prišel v Španijo, da bi se boril v mednarodnih brigadah proti Francovim falangistom. Njegov nečak pa je očitno ubral podobno pot, čeprav z drugačnim političnim predznakom. Floresa, ki o sebi pravi, da je katolik, smo srečali zadnje dni novembra v Osijeku, kjer je bil na oddihu, potem ko je s svojo enoto dalj časa branil strateško zelo važno slavonsko vas Laslovo. »Kot novinar,« nam je pripovedoval Flores, »sem imel priložnost od blizu spoznati razmere tu na Hrvaškem in takoj sem dojel, kdo je agresor in kdo žrtev. Krutost in absolutna nemoralnost jugoslovanske armade sta me naravnost begali. A dogodek, zaradi katerega sem se odločil, da pristopim v hrvaški Zbor narodne garde, je bil umor snemalca hrvaške televizije v bližini Osijeka. To se je dogodilo 26. avgusta. Naslednji dan so predstavniki armade, kot da se ne bi nič dogodilo, na tiskovni konferenci novinarjem sporočili, da bo jugovojska streljala na vse novinarje, ki bodo na fronti skupaj s hrvaškimi vojaki. Takrat mi je prekipelo in že 28. avgusta sem se zato tu v Osijeku vključil v Zbor narodne Garde.« Svojo pripoved je Flores takole nadaljeval: »Takoj so me poslali na fronto. Po enem tednu sem se vrnil nazaj v Osijek, kjer sem sklenil, da bom ustanovil prvi mednarodni vod hrvaške vojske. Hrvaška kratica za našo enoto je PIV. S tem vodom, ki mu jaz poveljujem, smo kljub hudim napadom četnikov in jugoslovanske vojske držali Laslovo več kot dva meseca. Laslovo je res posebna vas: 98 odstotkov vseh prebivalcev je madžarske narodnosti in protestantske vere. V vasi je živelo tudi pet Srbov. Vsi so se borili na naši strani proti četnikom. Trije so padli, dva pa sta tu z mano v Osijeku. V moji enoti so še en Američan hrvaškega porekla, en Avstrijec, en Portugalec, imeli pa smo tudi dva Britanca. Eden izmed teh je padel pri obrambi Laslova. V naši enoti so še nekateri vaščani iz Laslova ter drugi Madžari iz Voj1 vodine in drugih področij, ki so jih okupirali Srbi. Številni so tudi Muslimani iz Bosne. V bitki za Laslovo je moj vod izgubil pet mož. Eden izmed teh je bil štiriindvajsetletni Anglež Edward White, ki je bil doma iz londonskega predmestja VVimbledon. Fantje so mi povedali, da je bil Edward ranjen v nogo in da ga niso mogli pripeljati na varno. S sabo ni imel nobenega osebnega dokumenta. Vse jih imam jaz spravljene na varnem. Kljub temu pa je beograjska televizija pokazala trupla ubitih »ustašev«, med katerimi je bilo tudi Edwardovo. Pokazali so tudi kartonček za njegovo vojaško identifikacijo. Očitno so ga ponaredili, saj imam original jaz. Zelo verjetno so ga pred smrtjo tudi mučili, da bi jim dal svoje osebne podatke.« Flores je zelo kritičen tudi do častnikov, ki vodijo hrvaško vojsko: »Večina teh ljudi je svoje vojaško znanje pridobila v Jugoslovanski ljudski armadi, to je v komunistični vojski, za katero življenje njenih vojakov ne velja nič. Ti častniki žal tudi na hrvaški strani uporabljajo isto strategijo. Razlika je v tem, da jugoslovanska vojska lahko dnevno izgubi 700 mož, saj bo svoje vrste takoj dopolnila z novimi ljudmi in opremo. Mi pa si tega ne moremo privoščiti. Zaradi tega morajo naši vojski poveljevati sposobni ljudje!« Tudi o naravi spopada na hrvaških tleh ima Flores zelo jasne ideje: »V bistvu je to spopad med totalitarizmom in demokracijo. Hrvati se bijejo za svojo svobodo in za to, da bi živeli v miru. Upam, da bo Evropa kmalu doumela to resnico in da bo sprejela Hrvaško v svojo sredino kot polnopravno in suvereno državo.« WALTER ŠKERK