*t. 40.
T Gorici/ v» soboto dne 29. aprila 1911.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnah.
ima naslednje izredne prjloge: Ob novem letu JKažipot po soriškem in firadiščaflskem" ni dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez".
Na naroČila brez doposlane na* ročnine se ne oziramo.
Tečaj XU
Uredaiitvo
o i nahaja v Gosposki ulici št. 7 ' Gorici v I. nadstr. na fhiao.
Upravništvo . se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
TaUfon it. 83.
»Gor. Tiskarna" A. GabršČck (odgov. J. Fabčič) tisk« in sal.
Pozor, volilci. zaupniki in agitatorji!
Volilni imeniki.
Pregledati treba volilno imenike! Kakor hitro so postavljeni na ogledi, je dolžnost
a)  vsakega volilca, da pojde pogledat na občino, če je v imenik vpisan;
b)  vsakega zaupnika in agitatorja, da gre pogledat, če niso izpuščeni iz imenika naši somišljeniki.
Izkušnje iz zadnjih let iiLe,~da mnoga županstva, ki so v klerikalnih rokah, naše volilce največ iz slabih namenov iz-puščajo iz volilnih imenikov. Kdor-ni vpisan, ne more dne 13. junija in tudi ne pozneje pri ožji volit vi voliti. Kdor torej ne pojde pogledat volilnega imenika in pozneje ne bi mogel voliti, ker ni vpisan, pomaga nasprotnikom do enega glasu. Takih glasov pa lahko po mnogih občinah nastane na stotine.
Reklamira; e!
Ako pri pregledovanju imenikov opazite, da niste vi ali kateri drugi napredni volilee vpisan, takoj reklamirajte.
Pojdite takoj k županu in mu ali ust-meno ali pismeno sporočite, da hočete biti vpisan v volilni imenik.
Čas za reklamacije je samo 14 dni od onega dne, katerega se je imenik raz-položil (ta dan se v reklamacijsko dobo ne šteje!!)
Reklamirati sme vsakdo, ki ima volilno pravico, bodisi ustmeno ali pismeno. Ako gre osebno k županu in reklamira ustmeno. mora s seboj nesti sledeče do-»kumente: 1. domovnico, 2. krstni list, 3. potrdilo o enoletnem bivanju v občini.
Ako pa vloži pismeno reklamacijo, naj dotične dokumente priloži.
Treba pa je tudi pogledati, če niso morda v vol. imeniku vpisani ljudje nasprotnega mišljenja, ki pa nimajo po postavi volilne pravice.
Zaupniki in agitatorji, glede teh treba tudi reklamacij.
Županstvo mora reklamacije tekom 3 dni predložiti okrajnemu glavarstvu. Ako je glavarstvo reklamacijo neugodno rešilo, ima dotičnik, ki jo je vložil, pravico, se tekom 3 dni (od dneva, ko je dobil odlok glavarstva) pritožiti se na namest-ništvo.
Opozarjamo posebej, da se mora napraviti za vsak posamezen slučaj poseb 3ia reklamacija.
Listine, ki so potrebne za reklamacijo, so kolka proste.
Opozarjamo tudi, da je vsaka reklamacija., ki ni vložena v postavno določenem času. ničeva, istotako vsaka pritožba.
Reklamacije more delati le, 'vdor ve, kdo ima volilno 'pravico.
Voliti sme:
I. vsak moški, ki je na dan razpisu volitev- (7. aprila 1911.) bil star 24 let;
1. kdor je avstrijski državljan;
,i je bival 7. aprila vsaj že eno leto v dotični občini;
\ ako ni izključen od volilne pravice.
Kdo «e sme voliti?
1.  Kdor je pod očetovsko oblastjo, varilstvom ali kuratelo;
2.   kdor uživa ubožno preskrbo oziroma je mivtvan na miloščino iz javnih ali občinskih sredstev;
3.   kdor je s svojim premoženjem v konkurzii ali pa po tudi že končanem konktirzu še ni dobil potrebnih pravic za izvrševanje obrti;
4.  kdor je bil kaznovan zaradi hudodelstva ali prestopka r.-tvinc. ponever-jenja (ali če se je tega i. ^'ežil), goljufije, z vodstva: (opozarjamo, da v slučajih, ki bi zaupnikom ne bili jasni, naj se obrnejo na izvrševalni odbor v Gorici.)
5.   kdor je bil kaznovan zaradi prestopka proti postavi o volilni svobodi (tak izgubi volilno pravico za dobo 6 let po prestani kazni);
7. Kdor je bil pod policijskim nadzorstvom ali v prisilni delavnici, nima tri leta pozneje volilne pravice;
i * • 8. osebe, ki se jim je vzela očetovska oblast nad otroci, nimajo tri leta volilne pravice;
| 9. osebe, ki so bile zaradi pijanstva več ko dvakrat 'kaznovane v zapor, nhna-
! jo za dobo treh let po prestani kazni volilne pravice.
Kdo zgubi volilno pravico?
Opozarjamo, da zgubi volilno pravico vsakdo, kdor
1.  volilce podkuplja ali glasove kupuje,
2.  kdor jim na dan volitve kupuje pijačo in jedi,
3.  kdor z grožnjami ali obljubami pripravi koga, da na njegovo stran glasuje,
¦4. kdor razširja o času ali prostoru volitev ali glede kandidata krive vesti (n. pr. da je kandidaj: odstopil, da noče kandidirati itd.) itd.
Toliko za danes v vednost našim zaupnikom iu volilcem!
Ravnajte se po navodHih!
Zaupniki, prepišite si volilne imenike!
Kako gradi dr. Gregorčič gorsko železnico?
i Spomin na shod pri Sv. Luciji 25. marca 1V07).
Dne 25. marca 1907. se je vršil v Vugovih prostorih pri Sv. Luciji shod interesentov za železnico Idrija-Sv. Lucija.
Prišlo je bilo na ta shod obilo mož iz cele doline iz Idrije in tudi z Vrhnike. Shod je bil otvoril takratni ljubljanski župan Ivan Hribar. Predsedoval je odbornik Berbuč, ki je bil poročevalec v železniških rečeh.
Govoril je Ivan Hribar ter razložil, kaj vse se je storilo od (kranjske strani za imenovano železniško črto ter kako daleč je že dozorelo to vprašanje. Povedal je, da konsorcij Vrhniške železnice je bil vzel to stvar resno v roke, izdelal načrt do Idrije, dobil potrebno koncesijo, dobil
potem predkoncesijo za podaljšanje do goriške meje, od tam dalje do Sv. Lucije pa je bil dobil predkoncesijo deželni odbor goriški. Povedal je, kdo in kje je imet za nameravano črto ter kaj treba vse storiti, da jo dosežemo.
Navzoči so pričakovali po Hribarjevem govoru, da se oglasita Gregorčič in Berbuč, ali namesto tega je predsedujoči Berbuč poprašaJ, če želi kdo besede. Oglasil se ni Gregorčič, poslanec Gorjamov, Berbuč pa tudi ni imel kaj povedati; zato je g. predsednik Berbuč kar na kratko zaključil zborovanje.
Vse je bilo presenečeno, vse je po-praševalo: Po kaj pa sta pravzaprav prišla na shod poslanca dr. Gregorčič in Berbuč?                                            imu
Ker je bil shod kar nakrat zaključen, ni prišlo niti do nobenega sklepa v prilog nameravani železnici.
Berbuč in Gregorčič sta jo bila unio odkurila iu smejala sta se, da sta tako nabrisala razne može iz raznih krajev, ki so prišli na shod, na važen shod, da se tam porazgovorijo in sklenejo, kar potrebno, za črto do Idrije, ob jednem pa tudi spregovore vse potrebno za železnico do Kobarida oziroma Bovca,
Zborovalci so bili razočarani, ker sta ušla slovenska moža iz goriškega C žel-nega zbora h» odbora, hoteli pa niso za njimi, marveč so ostali v dvorani in nadaljevali razgovor o železnici. Posebno so posegli za besedo Cerkljani.
Takratni deželni poslanec dr. Treo je bil stavil tako-le resolucijo:
»Shod interesentov za zgradbo železnice Idrija-Sv. Lucija izreka nujno potrebo, da se nameravana železnica zgradi od Mrije po Idrijski dolini mimo Žeiina do Sv. Lucije z upoštevanjem nadaljevanja v Tolrmn-Kobarid-Bovec«.
Gregorčič je potem v svoji »Gorici« še norce bril s tem shodom. Celih 6 vrst je obsegalo poročilo o shodu (za udriha-nje po uaprednjakih porabi cele kolone!), h koncu je rekel, da poslušalcev je bito precej a so pričakovali več kakor pa so slišali.
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:  Edgar  Monteil.
Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
>Vse je res, kar se vam je mogoče reklo, gospod župnik, žalibog res.«
;>Ali to je grozno!«
»Saj se bodete spominjali, gospod župnik, da sem vas preje vprašal za svet.«
»Da, izpolnili ste dolžnost kot dober kristjan ... Saj lahko govorim pred gospodom Chanatom odkrito, ali mu je znana zadeva?«
»Gospod Chanat je moj prijatelj, notar in (bankir.«
»Vprašali ste me — in moram potrditi, da niste nikdar opustili, meni svojemu duhovnemu svetovalcu popolnoma zaupati — vprašali ste me torej, če smete priseči z mirno vestjo, da ste plačali vrednost polja. Na to ste odgovorili, cia že plačana vsota vrednost polja mnogo prekorači in da ste bili vi ogoljutani. Na to sem privolil, da prisežete, saj v svoji vesti ste smatrali polje celo preplačano.«
»Tako je,« pravi Monestrel, »lahko bi torej prisegel z mirno vestjo, ko me je ta satanova hči prekinila ... Imeti bi moral toliko zavesti, da bi nadaljeval«
»Vsakdo na vašem mestu bi zgubil glavo.«
»To mislim tudi jaz.«
»Sicer pa ne zadene vaše hčere glavna krivda.«
»Ne? Koga pa?«
»Ali ni bil Oaltier, ki je pregovoril Bergerotia, da vas je šel tožit.«
»Gotovo, Oaltier, ki vtika v vsako stvar svoj nos.«
»Torej je Oaltier glavni vzrok.«
»Priznati moram«, pravi Monestrel, »da se ni pokazal tako hudega, ravnal je še precej lepo z menoj.«
»Vendar, če bi se ne vtikal vmes, bi do pravde ne prišlo nikdar.«
»To je pa gotovo, gospod župnik.«
/>A!i mislite, da je dalo temu povod njegovo osebno sovraštvo?«
»Da, dokler bo kak Oaltier na svetu, se bo trudil, da škoduje Monestrelu.«
»In škodovali jim bodo še bolj, ker Monestreli ostanejo pošteni, pravicoljubni ljudje, Oaltieri pa bodo vedno republikanci.«
»Jako dobro povedano, gospod župnik.«
»Med pravičnimi in krivičnimi je vedno spor, in nič ne more monarhista zvezati z republikancem.«
»Nikdar, v resnici,« pravi Chanat, »ne bomo sklepali z republikanci miru. Boj do skrajnosti se glasi naše geslo. Bomo jim že dali in to tem lažje, ker smo edini in združeni, oni pa niso. Zmeljemo jih!«
»Vi ste močni in edini,« odvrne župnik, »toda samo pod pogojem, da ostanete zvesti podložniki kralja vseh kraljev papeža.«
V tem trenutku ste prišli mati in hči domu..
Monestrel jima gre naproti, pograbi »hčer za roko in jo potegne sredi sobe.
»Tu si torej, ti satanova hči, ti ničvrednica! Sedaj mi boš priznala, kako si se predrznica.«
»Namenjen si bil, da prisežeš po krivem, da oropaš moža za njegov denar, ki ,mu ga v resnici dolguješ«, odvrne Lucija z odločnimi glasom, »obvarovala sem te samo laži in ropa.«
»Laž, rop! To si upaš reči svojemu očetu«, s kakim glasom si upaš govoriti, kaj naj to pomeni! ?«
»Gospodična Lucija se je zagovorila«, pravi župnik. »Gotovo ni hotela rabiti takih izrazov napram svojemu očetu. Kaj ne, gospodična, s teln niste hoteli žaliti svojega očeta, kakor tudi niste vedela, da bi oče smel priseči z mirno vestjo?«
»Vam nisem dolžna odgovarjati, gospod župnik«, odgovori Lucija.
Župnik je obstal, kakor okamenel, bil je globoko razžaljen.
»Kaj si upaš?« zavpije gospa Monestrel. »Ali se tako govori z gospodom župnikom?«
»Mati«, odvrne Lucija, »že dolgo časa sem slišim stvari, ki me ogorčajo. Sem sicer otrok toda odrasel, in želim, da bo ime, katero nosim, spoštovano.«
»O, kak glas,« vzklikne Monestrel ves začuden.
»Tebe oče, pa prosim, da me prijemlješ nekoliko rah-leje, kakor si storil to preje. Tepel it one dovolj, ko sem bila še majhna in še potem, ko sem prišla h Lvona, od sedaj pa upam, da boš to opustil.«
»Želimo lahko noč, gospod in gospa Monestrel,« pravi Chanat, vzame župnika pod pazduho in ga potegne seboj.
Na ulici obstaneta in se spogledala.
»Vzgoja zunanjih šol«, pravi župnik in oba Vdarita v smeh.
Smeh se je slišal v sobo. Monestrel se je stresel
»Smejejo se nam,« je rekel. Potem se postavi pred hčer hi reče: »Ali se sploh zavedaš, v kakem glasu si govorila ravno kar s stariši?«                                 *
»Da.«
'Boshtšalci so prtčalkovali, da povfe dir. Gregorčič,, kafro.je vj-p svojo dolžnost ter kaj je storil kot'državni in deželni poslanec in kaj misli Še storiti, da pride naša gorslka stran do tako potrebne železnice. Ali Gregorčič je molčal, naučil Berbuča, naj kratkomalo shod zaključi in odkuriia sta jo vrla moža S. L. S. Nič ni storil in nič ni »hotel storiti — zato pa smo prišli do tega, da se gradi nova železnica iz Gorice v Fiurfenijo, naši Gorjam pa lahko čakajo še kdo ve koliko časa, predno pridejo 'do potrebne železnice.
Kakor se imi.ni zdelo vredno brigati se za gorsko železnico pri Sv.. Lirciji, tako se ne briga za njo ne v Gorici ne na Dunaj«.
Grdo je bilo to, kar sta storila Gregorčič in Berbuč dne 25. marca 1907. pri Sv. Luciji — no, za državnega poslanca je bil vsejedno izvoljen. Tako sme ime.; za norca ljudi po Gorah, pa se vendar dobi v.ečina, ki ga izvoli za državnega poslanca!! Piač žalostno. Naše Gore bi sprale s sebe velik madež, če bi volile letos tako, da bi propadel ta lepi graditelj gorske železnice!
¦OV
je ia na želodca trpeCe neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi čistil, kroglicami in grencloaml.
Cena orig. škatlje K2*—
Poaarejanje se sodniško sasledoje.
Mollo-vo Frane, žganje in sni
xa riban]« iivota. — BoleCine •lijiujofie ia okrepeajoie ata-iDsnano Bredstro proti trganja In prehlajenjn vsake vrste. Orljr. steklenica K 2-
Na prodaj po vseh lekarnah j, in mitodilnicah. Glavna lekarna   _ 1. MOLI, c. In kr. dvomi lalolnlk, Dunaj, Tncblanben 9.
Zaloga v Gorici v lekarni:  A. Gironcoli.
Iz Komna,
P/enehati morajo strupeni dopisi o kraških »trtjonih« v »Gorici«, »Prim. listu«, »Novem Času« in drugih listih te baze.
Odigral se je zadnji akt od klerikalne stranke tako rafirano zasnovane tra-•gikomedije, kakor je bflo v predzadnjem »Prim. Listu« prav po krščanskem načelu: »Ljubi svojega bližnjega« — naznanjeno z besedami: »25. t. m. bodo ŽAJ-FALI v Trstu kraške trtjone«. —
Da, žajfali so te »proklete trtjone« na višji deželni sodniji v Trstu, a ne kakor so pričakovali klerikalci od komen-skih špicelnov doli do klasičnega klerikalca v Preserjah, ki baje ne hodi ni v cerkev, ni k spovedi, ampak uprav v na-
sprotnem smislu. »Žajfali« so jih sodniki od nečednih in podlih klerikalnih obrekovanj, ki so jih ti gramadili dolga tri leta na te »trtjone« in indirektno na celo na-rodno-napredno stranko; «ŽAJFALI« SO J1K TAKO TEMELJITO, DA SO OB-DOLŽENI IZŠLI CISTI IN Z ODKRITIM ČELOM STOPAJO SEDAJ PRED Fp-RUM JAVNOSTI, kajti dobili so zadoščenje za podla klerikalna obrekovanja, za tako peklensko inscenirane anonimne ovadbe, katerim so sledile dolge preiskave. Kakor ©amoklejev meč je imela viseti klerikalna ovadba nad »trtjoni« in jih duševno moriti ter končno spraviti ob ugled in v luknjo. To so hotele krščanske duše bogbljubnih klerikalcev.
Čitatelji naših časopisov se gotovo še opominjajo člankov, ki so razkrinkali nekatere klerikalne matadorje v črnih suknjah (»Iz temnih kotov«. Op. ured.), da so biti ravno ti najgoreonejši »preiskovalci« v trtni aferi. Maziljenci Gospodovi so bili med ovaduhi. Ti, ki na vsak kofak obračajo oči »proti nebu in ki se sami imenujejo namestniki onega Kristusa, ki je učil samo nauk ljubiti svojega bližnjega, ti so se trudili pahniti v prepad nečisti toliko nekrivih ljudi, ki slučajno ne trobijo v njihov rog.
Ker imajo ti »trtjoni« toliko ponosa, da se javno priznavajo naprednjakom, klerikalnih matadorjev pravičnost se,ni zgražala poskusiti moramo ubiti toliko nekrivih sorojakov. A ni bilo zadosti, da so ti »božji namestniki« fanatizovali in huj-skali ljudi, netili razpor in sovraštvo med sosedi, pisarili so tudi v nemškem časopisju o trtni aferi, kojo so naprtili cejej (Tiar. napr. stranki, kajti naslovili so jo v nemškem: »Liberale Wirtschaft in Kiis-tenlande« ter istočasno vložili ovadbo na sodnijo.
Tri dolga leta se je vlekla kakor ru-deča nit, rekel bi, skoraj stalna rubrika v klerikalnih časopisih o kraških trtah in trtjonih.
Vse, kar leze ino gre v klerikalnih vrstah, se je .trudilo ugonobiti in oropati na časti nekatere napredmjake »trtjone«. Neki^ državnozborski klerikalni poslanci so neprestano klečeplazili okolu jiistiene-ga ministerstva na Dunaju, na namestni-štvu in kakor stekli psi so ostrupljali vse te urade s svojo peklensko zlobo, in ni jih 'bilo sram vplivati na sodnike, da naj bi kolikor le mogoče ostro obsodili te »trtjone«. Skoraj štiri leta so trpeli »trtjoni« pod vplivom od klerikalcev insceniranih preiskav.
NAD 600 (RECI ŠEST STO) PRIČ JE BILO ZASLIŠANIH IN NAD 1000 (RECI TISOČ) SODNIJSKIH PISEM JE BILO RAZDANIH POTOM POŠTE V TEJ ZADEVI.
In konec tega monstre- procesa? 25. t. m. je razglasi! predsednik senata, da so vsi obtoženci v tem procesu OPROŠČENI DEJANJA ZLOČINA GOLJUFIJE.
A vinorejski nadzornik gospod Zabavnik, kakor zastopnik namestništva, je izjavil, da bi današnji obtoženci zaslužili svetinjo, mesto da se jih stavi na zatožno klop.
Hud je ta udarec klerikalni stranki, ki se, je tako potila (n. pr. Lavrenčič, Remec), da bi uničila nekaj »liberalcev«! A oni Komenci. ki so bili namenjeni, da pojdejo še le 27. t. m., t. j. tretji dan k obravnavi, (ker je bilo določeno, da bode trajala eventuelno 25.—27. aprila ta obravnava) so oškodovani za nadejam užitek: slišati obsodbo. Kaj ne-da Ščurk, Vale Perinov in drugi?! Rakete in topiči se Vam usmrade, ker že v drugič jih imate, ne da bi jih mogli rabiti.
Božji mlini meljejo počasi in gotovo! Javnost naj sodi to klerikalno početje, a oni, ki so inscenirali ta proces, naj vedo, da se obrača sedaj javnost proti njim, kajti podlo, vmazano in nepošteno je bilo, da so v svojih časopisih grdili in poskušali oropati na časti svoje rojake.
Vse, kar so izposlovaH in napraviti kler. drž. poslanci v teku zadnjih štirih let, je to, da so poskušali uničiti moralno in materjelno kraške »trtjone«.
Lepi poslanci!!! Delovali so torej po načelu: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
DOPISI.
Iz komenskega okraja.
Iz Škrbine. — (Oidgovor na dopis z dne 20. aprila v »Prim. Listu«.) Podpisan je »občinar«, ki bo pa najbrže znani .ložek Očeričev. Ni prijetno, da je človek prisiljen potom časopisja braniti se, ali ker se vsaka živa stvar brani, zakaj bi se ne jaz? Dopisniki »Prim. Lista« me hočejo kar živega pokopati. Dobro vem, da sem mnogim trn v peti, sicer pa povem svojemu prijatelju, da ni slab sad tisti, na katerega gredo rade ose in sršeni. Želim Vam dober tek! Glejte le, da mesto sladkega soka ne boste srkali strupa. — Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo — sern si mislil, pre-bravši dopise iz Škrbine v »Prim Listu« št. 16. Kaj je pisano. V celih treh dopisih ni drugega nego den urici ran je in zvijanje. Prijatelj moj, zakaj se skrivaš za hrbet odgovornega urednika? Ako imaš čisto vest, pridi na dan, da se posedamo z odprtim vezirjem iz oči v oči. V denunci-ranju ste res mo^.ri. Prav po klerikalno podlo. — Ali bodite potolažemi.Ne imejte pred očmi strahov, ker jih ni. Ako bi imeli še količkaj vesti v sebi potem bi Vas moralo sram biti in strah. Rudečiča sramu in strahu Vas mora obliti ta čas. Naj rajše povem g. župniku na uho, da se mu ni treba jeziti Ko je delil Velikonočne listke mladeničem, se je jezi! radi tega,{ ker so mu Joška v cajtenge povili in v Sx>co vrgli. — Na svidenje!
Iz kanalskega okraja.
Iz Lokovca. (Kje sta Gregorčič in Berbuč ?) Treba, da spregovorimo nekaj o volitvah, ker se ravno sedaj bližajo; pričakujemo toraj, da narn naš »dični« »bivši poslanec Gregorčič zopet pošlje svojega agenta Berbuča ustanavljat obrtno zadrugo, kakor se je že nekdaj pred volitvami zgodilo. Kje so tiste obljube, s katerimi ste nas tolažili, kje so razni stroji, kje so tisti konji, ki ste jih obljubljali. Ali voda jih je nesla in golobčki so jo popiii.
Zdaj pred volitvami pričakujemo spet kakšno obljubo. Mogoče celo zgradbo električne železnice.
Za volitve Še našim klerikalcem nekaj: Je storil kaj za vas posl. Gregorčič, je odprl usta v parlamentu na Dunaju, odgovor ; da, kadar je kaj pobasal v usta.
Iz ajdouskega okraja
Iz Rihemberga. — Ljudstvo! primi za ušesa rihemberško starešinstvo, naj takoj zida novo cerkev. Stala bi malenkost okroglo 200.000 kron. Tako je pridigal naš Štrancar v nedeljo pri popoldanski službi božji. Opomnil je še: saj ne bodete plačevali samo vi, temveč Vaši potomci...
Štrancar nima otrok, da bi ga v grobu preklinjali, mi pa jih imamo in hočemo za nje skrbeti in ravno radi tega se nočemo zakopati čez ušesa v brezpotrebne dolgo' e. Pazi naj Štrancar, da ne bo preveč grmelo,' kajti spomlad je tu!
Podružnica N. D. O. v Ajdovščini bo
slavila 1. dan maja tako: zjutraj zgodaj budnica z godbo in obhod po Ajdovščini-Šturijah. Ob 6V_ izlet k izviru Hublja. Od 10'/» do 11 V« bo svirala godba na Lav-ričevem trgu. Popoldne ob 2V'a odhod v gozdič gospe Antonije Šapla, kjer se vrši prosta zabava z godbo, petjem itd. — Odbor.
(Dalje v prilogi.)
Mali oglasi.
Najmanjla pristojbina stane «0 »In. Afco Je oglu obseincp se računa && vsako besedo 8 v t a. Kajpripravnejle Inseriracje sa trgov«« in obrtnike.
Koliko Je tnunjSlh trgovcev in obrtnikov r Ooriei,
_______n« deieJl (in   -*-----------------"-"----------------  *
nikjer ne inaerlrsjo.
"6lik3 hladila RIBI plavnolakkiesaSro-jača, kleparja itd., se odda s prvim majem. — Naslov pove naše upravništvo.
ftHrfo oo enhn s prostim vhodom, s hrano UUlld bB dUlHJ aH brez hrane v ulici Mo-relli št. 93, III. nadstropje.
oPrSJIflB SB UC6HC3 zgiasiti seje na Placuti št. 2—4 od poldne do 2. ure
10.000 kriisb posodi L&S8&
Kdor rabi denar, naj se obrne na naše upravništvo pod šifro: P. D.
Ena ali 2IrainTsoM K ?L tS""
sredinj mesta. — Kje pove na§e upravništvo.
»In misliš li da bom jaz to trpsl? Da bom mirno gledal, kako me gmotno uničuješ, me pred sodtoijo m prijatelji sramotiš, m ...«                                                           ,
»Nikar oče, če ime tepeš, naredim ovadbo na državno pravdništvo.«
2e dvignjena roka Monestrelova se je nehote povesite. Lutijina grožnja je bila zanj največje izmenadenje današnjega dne.
»Ali slišiš?« je bilo vse, kar je mogel reči svoji ženi.
Ta pa je opazovala svojo fačer natančno. Ni bila manj začudena, kakor nje mož in ni mogla razumeti, kaj se je zgodilo z Lucijo. Moralo se je pripetiti nekaj, p čemur ona, mati, ničesar ne ve.
Lucija gre tiho v svojo sobe, mati ji pa sledi
»Sedaj, ko sve same, mi 'prizmaš, kaj je prišlo naenkrat v te«, prav? mati.
»Če že hočeš na vsak način slišati, mati, pa poslnšaj. Nič ni prišlo naenikrat v me, temveč že dolgo sem nameravala ustaviti se vama, do sedaj mi je manjkalo samo poguma, od sedaj naprej pa sem naredila svoj sklep.«
»Tako, m midva gotovo nič več ne štejeva?«
»Gotovo, kakor vedno, samo do sedaj msem jaz nič Veljala, hočem pa od sedaj naprej.«
»In od kje izvira ta lep sklep?«
»Ali me razumeš, mati, da se opira vse v meni, kaidar slišim vaše pogovore L kupčijah, ki jih dela oče? Da, zgrabi me nejevolja, kajti pridem vedno bolj do gotovosti, da sta obogatela na nepošten način. Nisem mogla molčati, trpeti, da bi postal moj oče ziločinec na Ber-gerouu. Zato sem želela iti v Saint Marcellm, na sodtoijo.«
»O, tofej si ravnala celo premišljeno?«
»Da, toda upala sem, oče se premisli. Ko sem ga pa videla odločnega, je bil tudi moj sklep trden. Seveda, ko sem bila tam, toliko Hudi dkoli mene, sodmi dvor, odvet iaSki, hotda me fe zapustiti moč, toda v zadnjem tremrtiku
sem premagala svojo odioonost.   Obvarovala sem očeta j zločina in Bergerou dobi svoj denar.«
Lucija ko je to govorila, je bila skoraj enaka boginji, pravice.                                                                       !
Gospa Monestrel je gusbančila čelo, toda molčala, J hotela je spoznati misli svoje hčere popolnoma.               J
»Misliš, da ne slišim na cesti, kaj se govori o nas?« i nadaljuje Lucija. Veljamo za skopuhe, ki skrivajo svoj de- i nar in se delajo «pri tem revne; toda to ni še vse, oderuhe, ki bi celo beračem potegnili slamo izpod telesa, nas imenujejo ljudje. Enkrat, ko sem stopila Iz neke trgovine, sem slišala za seboj besede: »Škoda, da ima gospodična Lucija take stariše.«    V
»Tako, to si slišala?«
»Ne vem, vako se moreš temu čuditi, saj si vendar že več kot j ¦¦. Petkrat norala slišati, kako so kmetje očetu rekli v v-j • •. da je oderuh in tat.«
»O, ti so bili'¦p.jani in so govorili v jezi.«
»V jezi so bili. .oda pijani pa ne. To pa mora sedaj nehati mati, jaz hočem!«
»Toda otrok moj, gre z., tvojo doto.«
Lucija skoči kvišku.
»Če gre za mojo doto, imam še bolj pravico, govoriti in talko ravnati, kajti ne maram za krivično blago.«
»Toda način, kako si se pričela obnašati proti nama ...«
»Ali naj ostanem vedno, kakor otrok, ki mora hvaliti vse, kar delajo stariši. Odrasla sem m imam 'pravico do svojega mnenja.«
.  »Poslušaj, kaj pa se je zgodilo,  ;ko si 'bila   tam pri sodniji.«
»Saj že vendar veš, mati.«
»Ne mislim tega, ampak pozneje, bilo je polno moških krog tebe ...«•
»No, in?«.
»To te ravno vprašam. Ali ti je kdo kaj posebnega povedal?«
»Ne.«
»Toda stali so vsi pri tebi, te držali ...«
»Da, okrepčali so me s svežo vodo in omočili so moje čelo, ker sem bila nezavestna, to vendar ni nič. po-sebv> en:;*.«
1 ..)spa fVlonestrel zapusti svojo hčer; tega, kar bi rada izvedela in slišala, toda eno se ji je zdelo — pri njenem nečisstem mišljenju — nedvomno, da se je moralo z Lucijo nekaj zgoditi, seveda ni moglo imeti posebnega pomena ...
»Ne, ne, možje se vendar niso upali, tako javno, v sodnijskem poslopju ... nič ni, zastonj sern se bala. Lucija že pride zopet k pameti.«
S tem se je pomirila gospa Monestrel.
V Lucijino življenje je prišel pač nov dogodek, ki je neapravil nanjo velik vtis: Albert ji je govoril s takim glasom, kakor še nikdar popreje, godba so se ji zdele njegove besede, čutila in slišala je iz njih njegovo srčno naklonjenost.
Da, že ko je imel svoj govor, tako zmeren v je vedela, da dela to samo radi nje, in tu je hotel?, ga vredna; to je bilo, kar ji je dalo pogum, da . gala boječnost in nastopila za pravico.
Od tega dne je bil začrtan Lire i*jm značaj.
Ni opustila sicer starišem dolžno spoštovanje, toda ni bila tiho s svojim mnenjem, in kakor je bila dosedaj le poslušalka, je sedaj večkrat močno ugovarjala.
»Ali boš tiho, ti satanova hčk, je vpil Monestrel nad «jo.
Toda Lucija se ni dala oplašiti, opazila je pa kmalu, da dogovore stariši svoje kupčije ina skrivaj.
»Ne pozabite, da ne maram krivično pridobljene dote,« je rekla Lucija.
obtožbi, ti nje-• ma-
Prllna,Soče,"žl. 49, zine 29, aprili 1911,
Iz goriške okolice.
Da si le upa Se mod ljudstvo! V Goriški   okolici Je zavrelo   proti Fonu. A, takega poslanca imamo - vzklikajo kmečki volilci, ko so izvedeli, kako se je trudil ta sodnik za to, da bi se prav pred: v^Htvainj vršila,razprava, proti več I kmetoValtčeiirš' 'Sfcd^i^^iJiit^iOT-j goljufije, katero so si izmislili klerikalci! Klerikalni generali so napravili zjtrito ovadbo edino te z namenom, da bi uničili nekaj naprednjakov ter omadeževali' napredno stranjo..   Da SL**to' dostže,; v ta namen je moral letati okoli tudi 'bivši državni poslanec Goriške okolice.
Fona so kmetovalci marsikaj prosili, pa ni imel ne časa ne volje, zavzeti se za potrebne redi svojih volilcdv — ampak hoditi je moral okoli ministrstev, uamest-ništva in okoli višjih sodnij, da bi dosegel hitro proces, kateri naj bf uničil celo vrsto naprednih mož.
A tako! V Goriški okolici se čutilo menda varne gospodje klerikalci - Kras pa so hoteli dobiti po taki grdi poti: Toliko m toliko naprednih kmetovalcev v luknjo pa bo Kras klerikalen. To so hoteli, za to so se trudili noč m dan. V nesrečo spravljati ljudi i Pfni, Teufel!
Med kmečkimi volilci v goriški okolici se je posvetilo. Sedaj vidijo kandidata S. L. S. v pravi hiči.
Katoliško oštarijo.v Renčah je pridobil in proti napredrijakonr na Krasu je ril —to je bilo delo vrlega poslanca vrle S. L. S.!
Lepo se priporoča. Kdo bo še tako nespameten, da bo volil takega kandidata, ki ne stori nič za svoj okraj, za drugi okraj pa del« tako, da bi 'prišli ubogi ljudje v nesrečo, kar so srčno želeli vsi klerikalni poglavarji!
Tako nastopati proti ubogemu kmetovalcu, kakor so klerikalci nastopili glede kraških trt — no, to presega že vse meje!
Goriška okolica! Vzdrami se in ne udaj se več luntparski S, L. S.!
To, kar je storila kmetom na Krasu, kriči do neba. Vsak poštenjak mora proč od takih škodljivcev in sramotileev kmečkega stanu.
»Ne sodite, da ne boste sojem"!« Pori se na te besede ni oziral. Sodil je — zato naj bo sojen na dan 13. junija 1.1.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za Ciril-Metodov    obrambni    sklad
je plačal uradniški   krog   v   Ajdovščini 200 K.
Domače vesti
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke je napovedan na dan 7. maja t. 1. Zaupniki naj se ga udeležijo v obilnem števlu.
Volilni Imenik za državnozborske volitve v Gorici bo razpostavljen na upo-gied volifcern od 30. t. m. do 13. maja od 8.-12. dop. ter od 2.-~6. pop. v mestnem anagratfčneni uradu.
Reklamacije sprejema isti urad pismeno ali ustmeno v prej omenjenem času.
Častnim meščanom je enoglasno imenovalo občinsko zastopstvo v Krrrrinu namestnika princa Hohenlohe za zasluge, ki s* jih je pridobil s tem, da je cesar lani povzdignil Krmin v mesto.
Napovedano predavanje g, E. Kristana o pesniku Župančiču je privabilo sinoči k »jelenu« obilo občinstva. Predavanje je bilo lepo, zanimivo; nadaljuje se danes zvečer. Kdor le more, naj pride!
Za »Narodni muzej« so darovali: G. Ferietič Krnest, čevlj. moj., Miren I knjigo (London 1734); 1 italj. avstr. zakonik 178,1. in 2 novca. — Čok II. let. 4 novce. G. Koštjai, prof. 1 novec. — G. Schaup, prof., 1 zemljevid l. 1800. — Gospica Srebrnič. učiteljica: 2 naglavni stari ruti (čipkasti), 2 leseni 'žlici (narodni orna-menti), 3 stare knjige. 4 baikr. in 3. srebrne novce. — G. Miha Batič, Gorica, 2 stari sliki. —' Gospdca Polonca Košmrl, Gorica, 1 svetinjo s sv. Gore 1. 1539. — G. Franc Kocjančič, Podgora, 6 novcev (2-rimska). -— Štrukelj, II, let. 1 knjigo in 3 novce. - - G. Rozina 1 novec. — Bevk Franc, učite!;. III. letnika je nabral na ftukovem in v Zakofci sledeče lepe predmete: 2 sliki na steklu;   2 stari   svilnati
ruti; 1 staro usnja to nožnico za nož in vi-liee; 1 \emm škatljieo m žveplenke; H strojček za svinčnike; 5 takih krogel j; 1 mošnjiček za kroglje: 2 %svinčena gumba (domače delo); 1 kljukico iz roga za kolovrat; 3 stare slov. knjige in 3 stare »Pratike« (1 še v bohuričici). -~ Fr. Tavčar II. gim. 18 nov. in 1 pap. rutbelj. — rJ3.raU&lL.Jet. 3jA2yce. — Birsa Peter 1 tiovec'in Klanjšč^k »Josip 3 novce.
Gg. zastopniki na deželi so napro-šeni paziti posebno na narodne izdelke, noše, posode itd. Kakor.se vidi, je takih stvari še dovolj med ljudstvom, torej pogumno naprej. —- Odbor.
Za učitelja na c. kr. pripravljalnici za srednje šole, prideljeni tukajšnji realki, je imenovan učitelj v koperski kaznilnici g. Jurda-na.
»Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici« naznanja gg. pevcem, da se vrše pevske vaje za moški zbor in sicer mladi m stari vsak torek ob 8Ya zvečer, za ženski zbor pa ob četrtkih ob 8. uri zvečer.
Z ozirom na to, da se že bliža veselica na dan sv. Petra in Pavla, so gg. pevci iti pevke vljudno naprošeni, da prihajajo k vajam redno.
Klerikalni kandidatje. ~ Klerikalci so končno proglasIK kandidate za državnozborske volitve. Kakor že znano, so ti: dr. Gregorčič, Fon in StepančiČ. Oklic in imena prinašata »Gorica« in »Prhti. list«, uovostrujarski »Novi Čas« jiit ni hotel naznaniti, ker noče ne Gregorčiča ne Ste-patičiča; Fona pa trpijo takisto za silo.
Aviatik Nardin v Idriji. — Jutri bo vzletal v Idriji s svojim letalnim strojem tamkajšnji realčni profesor naš rojak Nardin, kaltor smo poročali v četrtek. Iz Idrije nam poročajo še, da je letalnik vsestransko dovršeno delo ter da se ni hotelo popreje ničesar objaviti, dokler ni bil vspeli zagotovljen.
Dijaški tamburaški zbor priredi tudi letos svoj zabavni večer pri »Zlatem Jelenu«, in sicer dne 13. maja. Vsako leto je nudil tak večer mnogo užitka in zabave, kar dokazuje velika udeležba prejšnjih let. Ker je letošnji zabavni večer prvi v pomladanski sezoni in je na sporedu poleg dnugih krasnih in zanimivih točk tudi zabavna spevoigra^ upamo, da naše občinstvo, ki je doslej pokazalo, da zna ceniti dijaške prireditve, tudi letos napolni vrt in dvorano »Zlatega jeiena«. Torej 13. maja!
Nekaj iz deželnega šolskega sveta. — Razpisano je bilo mesto c. kr. učitelja v Gorici. Oglasila sta se dva prosika. J eden je imel vse kvalifikacije, ali jedno »napako«, t. j. on je rojen Slovenec; drugi pa nima predpisanih sposofonostij, moža bi niti ne smeli upoštevati, — toda on je Italijan! Zato pa čujte, kaj se je zgodilo! šolski referent Prlnzig, znani prijatelj Slovencev, se je zavzel z vso silo za nekvailfikovanega prosilca; z njim je potegnil z vso svojo zgovornostjo nadzornik Hauer, —- torej dva glavna moža, ki bi morala gledati na to. če je prosilec zmožen ali ne! •— In res je bil predlagan —¦ Italijan brez potrebnih kvalifikacij!
V ministerstvu so debelo gledali, kako je mogoče, da s*avlja deželni šolski svet take predloge! O referentu in nadzorniku so padle rezke obsodbe! In kljub temu, da so se potegovali za Laha tudi laški poslanci, -- je bil imenovan Slovenec!
To je pač hud tobak za Prinziga in Hauerja! — Take razmere v deželnem šolskem svetu Slovenci mirno prenašamo! - Imamo pač tam največjo mevžo ¦- dr. Antona Gregorčiča! Boljše usode ne zaslužimo!
»Novi Čas« noče znoreti, ker »trtjo-ni« niso bili v Trstu obsojeni, kakor so pričakovali in za kar so molili in maše brali klerikalci. Prismoda se jezi na sodnike v Trstu. Smešen zelenec! Naredili so na koncu članka v »Novem Času« debelo piko. Ta pika jim ostane ter je ne zbrišejo nikdar s klerikalne stranke. Sramotna pika. ki se jih bo vedno držala. »Novi Čas« je jezen, ker ni poslala sodnija v Trstu v ječo toliko in toliko naprednjakov; oni ne tičejo v ječo, ampak klerikalni satansko hudobni individiiji, med njimi lump, ki piše take znorelosti po svetem »Novem Času«.
Političen proces, — Krščanski poslanec Fon, — V »F.d.« čitarrio v članku: še enkrat kraške trte! med drugim to-lc:
»Obtoženi Kraševci so delali tako, kakor setrilela^lortudl po Istri;DaTiiiacilllhl po drugih deželah, kjer vlada podpira akcijo za obnovo vinogradov. Le vsled fanatizma svojih političnih nasprotnikov so prišli pod obtožbo goljufije možje, ki niso storili nič druzega, nego to, kar se v življenju ponavlja vsak dan, kakor je to. jako lepo omtfnjal"vsvofem obramtoenem govoru g. dr. Rvbaf. Prišli so pod obtožbo, da so ovirali akcijo vlade za pospeševanje trt možje, ki so si v resnici pridobili največih zaslug ravno za to akcijo.
Gledali so na to, da bi prišlo na Kras kolikor možno največ trt. Naročevali so trte za~se in nagovarjali tudi druge, naj naročujejo trte. Delali so torej v resnici Jeza korist vsega Krasa.
Priznavamo, da so iitteli pri tem korist tudi oni sami* ali obenem« je imela korist tudi splošnost, ves l jas, dočkn ni imeJl škode — nliče! Sodnija sama je priznala, da tudi država ni imela od tega nikake škode.
Zato so pa imeli koristi vsi oni posestniki, za katere so Štrekelj, Dugufin, Pečenko, Pipan, ForČič in Štolla naročili trte. Sam zastopnik namestništva g. Zabavnik je rekel, da, bi ti možje zaslužili pohvalo! Vendar jih je strankarski fanatizem njihovih političnih nasprotnikov spravil na zatožno klop!
Našim Kraševcem in Goričaoior.i priporočamo, naj to vse dobro premislijo in naj pa tem uravnajo svoje postopanje.
Gorjč našemu narodu, ako bosta odločevala v njem le strankarska strast in fanatizem, ki se ne straši nobenega sredstva, samo da bi vničil svojega političnega nasprotnika!
Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da se je z vso to afero, ki je končala s tako žalostnim porazom ljudi, ki bi hoteli graditi svojo stavbo na viiičenih eksistencah drugih ljudi, v resnici šlo le za političen proces. To je razvidno tudi iz tega, kar je povedali branitelj dr. Ryibaf o prizadevanju nekega bivšega državnega poslanca goriškega in sedanjega kandidata Gregorčičeve stranke, ki je ob enem de-/.ehur.odni svetnik, da bi se rešitev tega procesa čim boli povspešlla.
S polnim pravom je mogJo torej okrajno glavarstvo v Sežani izjaviti v svojem poročilu, da je imela ovadba politično ozadje; a gorjt za justico in za prebivalstvo, ako bi se puščala pritezati v službo politike!! Zato hvala Bogu, da se jusiica ni dala' zavesti od političnih vplivanj!«
Ofridolinjeno čukovsko organizacijo pošljejo klerikalci v volilni boj. Čuki bodo imeli »alogo posebno divjati okoli in stra-hovati ljudi. No, volilci naj naženejo daleč proč. od sebe te fridolinske usmrajence! Strah pred Šusteršičem. — Klerikalni hrvatski list »Hrvatska svoboda« piše v članku »Nauk iz ljubljanskih izbora« med drugim to-le: »Da vlada ni Šla le za tem, tla zruši liberalno gospodarstvo v Ljubljani, ampak hotela je, da pridejo do veče besede — ona in Nemci! In kaj so storili klerikalci? Radi strankarske koristi so žrtvovali občenarodne slovenske interese, odprli so vrata Nemcem in vladi, in da more imeti Ljubljana sedaj 14 klerikalnih mestnih zastopnikov, mora imeti tudi 7 nemških!! Kaj da pomenija to za narodni karakter bele Ljubljane, glavnega mesta Kranjske, a prestolice vseh Slovencev — tega ni treba posebej naglašati. Dovolj je, ako opozorimo na nadnaravna prizadevanja Nemcev, da bi zadušili glas slovenskega življa v mestih, ki jih oni naglaša-jo kakor svoja. Sedaj pa so klerikalci le radi strankarske koristi izdali slovenski značaj Ljubljane ter odprli 7 Nemcem vrata v* občinsko svetovalnico...!
Nekdaj so liberalci simpatizirali s stranko prava in so celo skutpno delali ž njo, ali radi Frankovščine so se umaknili v isti čas kakor Oatmatinci in Istranl. Sedaj se Šustcršič iztiče z raznimi izlivi hrvatstvu v prilog. Ali če tako misli z nami, kakor je storil v Ljubljani, potem bo bolje, da s© ne vtika v hrvatske stvari. Ljubljana nam mora služiti v svarilo, da se ne raztopljatno preveč radi tega, kar Šusteršič govori. In. je odličnih nepristranskih mož, ki ga poznajo z Dunaja in ki nam istotako priporočajo previdnost,« V Šmarjah v ajdovskem okraju so nastopili »čuki« pri procesiji vstajan|a, pri slovesnosti cerkve ter ob 10. uri iri popoldne pri litanijah. Torej vsa cerkvena
'opravita so A združena s strici«: p)Pav7 : demonstrativno. >f*fb je škandai in'od^ strani duhovnika izzivajoče, cerkve riedid-stojno, ker se tako deva v'ospredje Čuke in s tem draži druge vernike. Potem se pa s temni »čuki« še livalijo po svojih listih. NaprednjaJci so to početje obsojali;1 z ostriiru opazkami. Prav so storili. -f~ Čuki v cerkev in k procesiji — drugi vir-, niki iz cerkve in od procesije; tako 60., Črni politiki s svojim bedastim iizziva-njeni gonijo razsodni del ljudstva iz cerkve ne »liberalci«!
Volilni shod v Štanjelu, ki ^e bo, vršil v nedeljo, ni klerikalcem prav nič po volji. Po »Prismojeneu« godrnjajo in klepetajo in se jezijo — kar kaže, da je pomemben napovedani shod v Štanjelu. Napredni volilci naj se ga udeležijo'v obilnem številu!
Razpis štipendijev. — Začetkom I. semestra šolskega leta 1910—1911 imata se podeliti dva Štipendija iz ustanove kanonika Jakoba Čeme letnih 300 in 400 K. K uživanju Štipendija v znesku 300 K so poklicani učenci rknsko^katoliške vere od M. razreda javne ljudske šole napriej kakor tudi dijaki državnih srednjih šol. Ta štipendij se lahko uživa tudi za časa obiskovanja visokih Sol, za rigoroz.no leto ter za enoletno prostovoljstvo, izvzemši slučaj, da vstopi štipendist po dovršenih gimnazijskih naukih v semenišče z namenom, da se posveti duhovskemu stanu.
V prvi vrsti pridejo ipri podeljevanju tega štipendija v poštev sorodniki ustanov« ikovi in sicer potomci očeta ustainov-nikovega Marka Černe in iinatere usta-novnikove roj. Zlobec.
To so oni, ki bivajo v Tomaju, potem vsi drugi sorodniki. Ako bi teh ne bUo, so poklicani prosilci iz Tomaja, Repent^bpr-ja, Opčin, Ban, Trebič, Piščancev, Sv, Križa in Kontovelja, iz Povirja, Sežane, prosilci iz tržaške okolice, potem prosilci h drugih vasij Tržaško-Koprske škofije in v zadnji vrsti prosilci iz Trsta1 (mesto).
K uživanju štipendija v znesku 400 K so poklicani dijaki visokih šol v istemu redu.
Prosilci za ta štipendij morajo vložiti svoje prošnje do 15. maja 1911 pri c. kr, namesto iStvil v Trstu in priložiti istim krstni list, spričevalo o cepljenju koz," spričevalo nbožnosti, spričevali zadnji!* dveh semestrov in v slučaju sorodstva legalno potrdilo istega.
Kdo plačuje »čukovsko« obleko? — Ko se oglasi zapeljani fant v farovžu, da bi rad pristopil k »čukom«, ga tam z radostjo sprejmejo ter mu rečejo, da mora hitro dobiti kroj. Če praša kako bo s plačilom, ga potipljejo po ramii, rekoč: e, bo že, bo že. Fant gre pomerit obleko, jo . dobi in nosi — plačujejo pa take obleke klerikalne posojilnice po deželi. Lepe stotake so že vrgli proč zaJčukovske kroje, stotake, katere bi kmet potreboval za koristne reči, kakoršnih pričakuje od posojilnic iii hranilnic, ne pa da te farovške posojilnice kupujejo »čukom« obleke in čuki ne vrnejo niti beliča! — -Ljudski denar gre tako v škodo ljudstvu, kakor na sploh v vsem klerikalnem zadrugarenju. Napredni slovenski javnosti. — Kma^ lu bodo tukaj velike počitnice, v katerih gre dijak na potovanje. Ker jopa tako po- . tovanje za dijaka drago, zato'se je osno^\ vala počitniška zveza, v katero so stopil * v začetku samo dijaki in so se zavezali1' dajati drug drugemu brezplačna prenočišča. Klerikalni dijaki najdejo zavetje v fafn rovžib, mi pa nočemo tam delati Mnavi, ščine in se radi tega- obračamo na na^ predno javnost, da ona priskoči svojemtf . enakomislečemu dijastvu na pomoL Marsikdo izmed 'privatnikov, bodisi v mestu ali na deželi, bo imel. toliko prostora, da bo laliko prenočil potujočegr dijaka.
Komur je torej mogoče dati v velikih; -počitnicah brezplačno prenočišče, ta nar naznani svoj natančen naslov potom dopisnic   na   naslov.     Akad. fer. društvb '. »Prosveta«,    Ljulbljana,    Mestni,  dom. Kdor da prenočišče,   ta naj bo zanesljiv; .. da ne ostane potujoč dijak na cedilu'. — *¦'; Odbor za počitniško, zvezo.                       ,:
V županstvu Ajba se bližajo ob-'' činske volitve. Klerikalci v »Prismo^ jencu« že nentacijo, ker se brigajo tudu naprednjaki za te volitve. Zakaj bi se nev brigali, saj plačujejo d&vke tako kot kle4?. rikalci ali pa Še več. Imak) ipfav;-"da^še" brigajo; naj le krepko nastopijo tako, kot
po drugih občinah. — Glede državno-, zbors^ih volitev pravi dopisnik.\[ »Pri-smojenoii«, 'da pojdejo volit .Kandidata S. L S.,"'dr. Gregorčiča, »našega Gregorčiča«. Bog žegnaj!
'Ne prst božji, ampak klerikalna lum-. parna je'brbljanje po farovškem listui ki sliši n^* inie »Prismojeniec«, da je neka žena iz Snežatnega »mrla na Velikonoč nagloma radi tega, ker je baje na potu domov dopoldan imenovala »Orle« s pravim imenom »čuki«. Skrajna nesramnost je to klepetanje v javnosti. Kaj taikega more priobčiti le tak ničvreden list kot je »Prismojettec« v duhovniških rokah. Ona raiijka je že vedela, kaj počno čuki in kako jih izprijajo voditelji, zato jih pač ni mogla hvaliti 'kakor jih ne more noben človek, ki ima pamet v glavi. Sramota za farovški list, da ne pusti na miru niti mrtvih v grobu!
Že napadajo! — Kdorkoli se bo kaj zganil za dTŽavnozborske -volitve, ga hitro napadejo v kakem »krščanskem« listu. »Prismojenec« ima dopis s Trnovega, ki napada mladeniča A. O., češ, da agitira za naprednjake, kakor da bi bilo to kaj prepovedanega. Naj le agitira in še drugi j ž lijrni — klerikalki moralo pasti, s klerikalno bando ob tla! — »PfismoJemčeJk« naj le napada naše ljudi, bodo toliko agifaejši.
Vojaški nabor v Gorici. — V ponedeljek fe bilo potrjenih 32 mladeničev prvega in 12 mHadenrčev drugega razreda. V torek.so jih potrdili 8 in 10 tujcev.
»Još Hrvatska« in tržni komisar. — Poročajo nam, da je prišlo pred kratkim nekaj tržaških okoličanov v Gorico. Bili so v gostilni G. na izvoznem trgu. Nekaj so zapeli, ali tržnega komisarja je slov. petje tako razdražilo, da je zahteval od krčmarja, naj je prepove. Ta se je branil; komisar je odšel ter se hitro vrnil in nekaj čital gostilničarju, na kar je ta prosil, naj ne pojejo več. Komisarja je razburjala nalbolj: »Još Hrvatska«. — Gostje so plačali m odšli Hodite v slov. gostilne!
Kakor že objavljeno, priredi izletniški ©dsek »G. S. M.« jutri, dne 30. aprila t. 1. svoj I. ipomladni izlet y Št. Ferjan. Zbirališče na Soškem mostu, odhod točno ob 3. uri popoldan. Na radostno svidenje!
AvJatik iz laškega Vidma dr. A. Ca-valieri se spušča s svojim aeroplanom proti avstrijski strani. Tako je letel pred kratkim čez Palmo proti Tržiču, potem nad Gradiščem proti Krmimi, nad Medejo se je dvignil do 500 m visoko, potem je plul nazaj v Italijo.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gliiubioh-Tromba. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 30. t. m. do 7. maja.
Za Sokolski dom v Mirnu sta darovala g. D. B. iz Mirna 20 K m g. F. Čotar iz Rtipe 50 K.
Iz Rihemberga. — Ker se je urinila pri tisku lepakov pomota, da se bo vršil po javni telovadbi v Rihembergu dne 7. 5. t. i. »javni ples«, se ta pomota tem potom popravlja v toliko, da se bode vr-
šil »društveni ples«, h kateremu imajo pristop edino člani in vabljeni gostje. Vstopnina*k plesu v venčkih šest komadov eno krono. Toliko v znanje in ravnanje bratskim in drugim društvom. Na zdar! Odbor.
Sokol v Selu priredi, kakor že objavljeno, svojo letno veselico dne 30. aprila t'. 1. v prostorih pri Bončetu s tem-le vsporedom: 1) Orodna telovadba. 2) Skupine in ples. 3) Prosta zabava. Svirala bo Sokolska godba iz Prvačine. Začetek ob 3. pop. Člani bralnih društev in Sokoli v kroju plačajo polovico vstopnine, pri plesu so jednaki drugim. Na zdar!
K 4.251.60 K 383.67 K 600.— K    300.—
Trgovsko-obrtne in gospodarski vesti.
Trgovine z jestvinami v Gorici bodo v ponedeljek 1 maja odprte do 2. ure popoldne.
Na rednem občnem zboru »Goriške ljudske posojilnice, vpis. zadr. z omej. jamstvom v Gorici, dne 23. aprila 1911. so bili izvoljeni v načelstvo gg.: dr. Treo Dragotm. odvetnik, Seidl Ferdinand, c. kr. profesor, Kovač Josip, c. kr. sodni svetnik v pok., Skočir Mihajlo, c. kr. stotnik v .pok., Stmad Franc, šolski ravnatelj v pok.
V nadzorstvo pa gg.: Rutar Matija, c. kr. višji sodni svetnik, Hedžet Matija, trgovec, Košnik Ivan, c. kr. profesor, dr. Medvešček Peter, odvetniški kandidat, Šapla Anton, odvetniški kandidat, vsi v Gorici.
Cisti dobiček K 11.925.11 se je razdelil naslednje: 6r/c dividenda deležev . . Načelstvu 6% tantijerna . . Načelstvu običajna nagrada. »Sokolu« v Gorici . . . . Pevskemu in -glasbenemu društvu v Gorici .... Zvezi    »Narodnih    društev«
v Gorici.......
•Dijaški kuhinji v Gorici . . »Narodni Prosveti v Gorici . »Narodnemu skladu« v Gorici Pokojninskemu skladu . . Posebnemu rezervnemu zakladu za morebitne izgube   .
ostanek       .......
pa se pripiše posebnemu rezervnemu zakladu, ki naraste s tem na     K v2.847.44 Skupni promet v 1. 1910 je znašal    ......
Stanje tjran. vlog s koncem A. 1910 znaša . . . Stanje posojil s koncem leta 1910 znaša ...
Življensko zavarovanje in razdolže-vanje posestev. Na Pruskem ustanove v kratkem zavarovalnico na življenje, ki bo siužMa za raizdolževanje kmečkih posestev. Vodilna misel novega zavoda je sledeča: Vsaka generacija naj izplača dolgove, ki jih je v svoji dobi napravila. Lastnik posestva, ki zajme hipoteko, se zavaruje istočasno na*življenje za enako svoto in plačuje skupno, z razdolžitvenimi obroki tudi pr-emije za v. poI'ice. S tem načinom je preskrbljeno, da bodo po njegovi smrti plačani vsi vknjiženi dolgovi in da previzamejo dediči dolga prosto premoženje. Seveda bo to velikega po-
K     600.—
K 250.— K 100.— K 250.— K 1.000.— K. 1.082.99
K 2.000 — K 1.106.85
K 4,465.982.29
K 1,423.351.26
K 1,488.919.-
niena za vspevanje kmetijstva. Ustanovno glavnico 1 milijon mark postavijo država in province,
Na slovenskem oddelku dež. kmetijske šole ie bilo prošli samski tečaj 39 učencev in sicer v prvem tečaju 20, v drugem 19. Razun tega je obiskoval nekatere predmete še l ekstemist.
Od učencev, ki so končali letos šolo, jih je 6 s Krasa, 3 z Vipavskega, 3 iz Gor, 1 iz Brd in 6 goriške okolice. Po starosti imajo 17 do 32 let. Izvršilo jih je šolo 6 s prav dobrim, 9 z dobrim in 4 z zadostnim uspehom.
Na šoli so poučevali trije strokovni in trije pomožni učitelji in sicer sledeče predmete: vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo ravnatelj A. Štrekelj, čebelarstvo, živalstvo, kemijo pristav inž. A. Podgornik, splošno in spe-cielno poljedelstvo, gospodarstvo, rastlinstvo, fiziko, mineralogijo, stavbinstvo pristav inž. M. Kosmač, spisje, slovenščino in petje nadučitelj Matija Lavrenčič, verstvo vikar dr. Peter Sorli.
.Rasne vesti.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo v Mirnu bo imelo svoj letni občni zbor dne 14. maja t 1. v prostorih g. vdove Fagauel »pri Orabcu«. Pričakuje se obilne udeležbe. Odbor.
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja gg. članom dirkačem, da kdor namerava se vdeležiti dirke dne 7. majnika t. L na progi Sempas-Ajšrvica, da izvoli se priglasiti vsaj do 4. majnika t. I. pri društvenem tajniku. — Zdravo! Odbor.
Politični pregled.
Pogajanja glede reforme brainbnega reda. — 28. t. m. se je v vojnem ministrstvu nadaljevala ministrska konferenca glede reforme brambnega reda. Konference sta se udeležba oba ministrska predsednika, oba justična ministra in vojni minister Sehonaioh. Na dnevnem redu je bilo tekstiiranie medsebojno sporazumlje-nih točk glede jezikovnega vprašanja v vojaškem kazensko-pravnern redu. Konferenca se danes nadaljuje. Splošno se domneva, da bodo pogajanja že danes končana, Ogri »zmage ne prikrivajo več, ampak javno priznavajo, da je avstrijska vlada podlegla!
Srbija. — Srbski kralj pojde baje na poset v Rumunijo iletošnjo jesen. — Zopet govorijo, da bi se utegnil srbski kralj odpovedati, češ, da njegova oseba dela napotje zvezam med državami, prestolonaslednika pa bi kot kralja povsodi sprejeli brez ovir.
Grof Forgach je imenovan za poslanika v Draždanih. Poslaništvo tam ima le reprezentacijski namen. Forgach je torej degradiran.
Rusija se pripravlja na vojno. — »Lokalanzg.« naznanja, da se Rusija mrzlično pripravlja na vojno proti Kitajski. Ruski finančni minister Kokovcev je šel v Pariz, da izposluje na tamošnjern denarnem trgu veliko vojno posojilo. Po vseh luskah posadkah se vrše inšpekcije, in vojna uprava se trudi .hitro reorganizirati rusko vojno brodovje na reki Amur.
Vstala v Albaniji, — Čina vojaka, ki"1 se je napotila iz Škadra, da osvobodi Tu-zo, se je vrnila popolnoma desorganizi-rania, Oblast ji je morala odvzeti orožje.
Vlada je poklicala pod orožje 57 ma-loazijskiih redifskih bataljonov, da spremljajo sultana Mohameda na potu po Makedoniji.
Poroča se o več manjših bojih. Turške čete so zapletene že dlje časa v boj pri Selčerski Gropi ter se nahajajo v kritičnem položaju.
Novejša poročila pravijo, da se bije okoli gorovja Klemen ti hud boj in sicer že 4 dni.
Letošnje cesarske vojaške vaje se bodo vršile v Severni Ogrski. Vaje bodo •posebne važnosti, ker pojde za prehod večjih vojaških oddelkov preko Karpat-skili gora.
Srbski profesorji v Ljubljani. —Včeraj zvečer ob pol šestih se je pripeljalo v Ljubljano okoiu 50 srbskih profesorjev iz Srbije. Na kolodvoru so jih pričakovali slovenski tovariši. Oficijalno jih je pozdravil prof. dr. Ilesič. odgovori! je prof. dr. Svetolik Stefanovič. na kar so se gostje odpeljali v stanovanja. Ob sedmih zvečer so si ogledali mesto. Zvečer se je vršil sestanek v »Narodnem domu«, kjer je pozdravil srbske profesorje v imenu -Slov. prof. društva« dr. Žniavc, po imenu -je pozdravil sekcijskega načelnika v na-učncm ministerstvu Popoviča in predsednika srbskega prof. društva dr. Stefano-•viča. Nato je podal referat o srbskem šolstvu prof. Živanovič. Nato je govoril prof. dr. F. Ilešič o zgodovini slovenske kulture.
(Dalje na peti strani.)
POSLANO*)
Velespoštovanemu gospodu
Dr. Petru Defranceschi
v Gorici.
Prišel sem v Gorico brutz upanja — hirajoč mož. V mojo največjo srečo pa ste se Vi, velespoštovaui gospod doktor, 'preselili pred kratkem sem. Dolgih enajst let sem iskal zdravja povsod in bil sem tudi na Dunaju — storil sem vse. kar je v človeški moči, toda zdravja le nisem našel. Pred šestimi tedni sem se obrnil z zaupanjem do Vas in spoznali -ste, velespoštovaui gospod doktor, takoj pravo naravo moje bolezni. Po novi metodi »Ehriich 606 Saifvarsan« ste me zdravili in v teku šestih tednov ste mi v pravem _ pomenu besede podarili novo življenje.
S hvaležnim srcem se Vam, vele*spo-štovani gospod doktor tem potom javno zahvaljujem za svojo rešitev.
Obenem opozarjam vse one, ki trpe na taki bolezni, na kakoršni sem trpel jaz, •da je moj polni naslov na razpolago pri upravništvu in da sem pripravljen dati vsakomur drage volje tozadevna natančnejša pojasnila.
V Gorici. 29. aprila 1911.
G. A.
•) Za vsebino  pod  tam  naslovom   je odgovorno uredništvo le  toliko,  kolikor zahteva , tiskovni zakon.
Naznanilo preselitve.
Znana, stara domača tvrdka z železnino
KONJEDIC & ZAJEC
uljudno   naznanja,   da   preseli s  1. majem   svojo   trgovino   v   prostore   hiše   „GoriŠke   ljudske   posojilnice"
60SP0Ska  UliCa  Št.  7  (Prei »Krojaška zadruga").
Z ozirom na to, da smo uredili trgovino na novo, nam bo mogoče postreči svojim cenjenim odjemalcem vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno.
Zahvaljevaje se za dosedanjo naklonjenost se uljndno priporoča na obilne naročbe i v novih prostorih z odličnim spoštovanjem
tordka Konjedfc & Zajec.
Wy    -
6D5podtnIe.zaMeualte  KOLINSKO  CIKORIJO
pil USeh trgOUtnah_______________    ^ EDINB si0venske tovarne v Ljubljani
Nad 100.000 italijanskih delavcev, zidarjev, dninarjev M. se je v tej spomladi preko Tirolske odpeljalo v Nemčijo iskat si vsatonjeg#,dei%. „Tv?f^ -K*t—w» N^stareJŠa* žival ta4v0hif%*lcateri je starost dognana, je aldaberska želva, ki je zdaj v angleškem živalskem vrtu; V London je *bila pripeljana pred 170 Jeti. In že takrat je veljala zajako staro; Telita nafd 300 kg m je 4 m dolgifTn 21 ... m široka.
»Plombirani« Kitajci. — Zdravstveni svet glede odredb proti kugi je sklenil, da se morajo vsi Kitajci pri prehodu čez rnandžursko mejo podvreči zdravstveni preiskavi, in če so zdravi, se jim obesi na vrat svinčena plomba. Nekaj članov zdravstvenega sveta je sicer protestiralo proti »plombiranju«, večina pa je bila za to.
Popoln mrk solnca je bil 28. t. m. V Evropi se tega mrika ni videla. 7, otokov Tokelau se je videl .mrk najlepše.
50 otrok je zbolelo z znaki zastrupljena v zavodu »Victoria« v Drehfeldu pri Berolinu, katerega vodijo nune. 2 otroka sta umrla, druge zadene najbrže ista usoda. Zavod je oblast zaprla.
Dve novi veliki ladji po 26.800 ton zgradi Japonska. Delo je že izročila privatnim japonskim tvrdkam.
Radi uboštva in pomanjkanja je ustrelil v kraju lilo blizu Budimpešte kmet Ivan Toth svojega sina in svojo hčer potem še sebe. To je storil, ko žene ni bilo doma.
Poljski Kristus. — Razni pobožni krščanski narodi si lastijo Kristusa. Znano je, da pravijo Srbi,* da j« Srbin Bog, Poljaki pa pravijo, kakor poroča »Kurver Varšavski« tako-le: »Naš Bog je s Poljskega doma, naš Kristus je Poljak, otrok naše Censtohovske Matere Božje. Tu v mazurskem pesku počiva v grobu. Naš Kristus je Poljak in ni ga iskati ne v Be-tlehemu ne na Ooigati. — Čenstohov pa ni znan radi tega, ker bi bil rojstni kraj Kristusa, ampak po zločinih tamkajšnjih menihov.
Abiturijenti v davčni službi. - Državna zveza avstrijskih srednješolskih društev je te dni poslala finančnemu ministrstvu vlogo, v kateri prosi, da bi radi uporabe abiturijentov, ki na univerzi ah' ne morejo ali pa nočejo več študirati, določilo maturo kakor sprejemni pogoj.
Srbski tehniki tn profesorji v Ljubljani. — V četrtek popoludne se je pripeljalo v Ljubljano 50 slušateljev tehniške fakultete v Belemgradu pod vodstvom štirih profesorjev. Med izletniki se nahaja tudi šest gospk slušateljic. Izletniki so si ogledali mesto in grad in so se včeraj zjutraj odpeljali v Trst. odkoder se potem odpeljejo v Benetke. Srbski tehniki so na potu v Rim in Turni, da si ogledajo mednarodno umetniško razMavo v Rirnu in da se udeleže mednarodnega tehniškega kongresa v Turinti.
Vojaški nabor v Trstu. — Včeraj predpoludtie je prišlo pred naborno komisijo od 200 pozvanih 186 nabornikov. — Od teli je bilo potrjenih 36 in sicer 2 za vojno mornarico, 34 s pridržkom uvr-ščenja. Sedem nabornikov so poslali v vojaško bolnišnico, da jim poskusijo vid.
Boga je tožil. — Čedomir Šolajič se imenuje v Zablavi v Srbiji kmet, ki je poslal žički duhovni sodniji pismeno tožbo proti samemu Oospodii Bogu. V tožbi;
vi: Povsodi je nered, na polju in v hiši, v vasi in sploh povsodi; vsemu temu je kriv Gospod Bog, ker ne zabranjuje zlega in nikogar ne kaznuje, morda je ogiu-^*š11'alf pnsel ob~voIib voditi račune o ljudskem početju. Solajič je prosil sodnijo, naj pošljejo Boga v pokoj ali pa da mu dajo na stran »regente«, ki bi vršili bo-govanje v nebesih. Duhovniki so zatožili Šolajiča pri svetni sodniji, ki ga je poslala na 5 dni v zapor, ker je nahrulil Boga.
Spomin na hrvatske mučenike. — Jutri bodo obhajali bratje Hrvatje spominski dan 30. aprila, ko sta padla pred 240 leti v Dunajskem Novem Mestu pod roko krvnika Petar Zrinjski in Krst Frankopan.
Ujedinjena hrvatska društva na Dunaju prirede izlet na grobove Zrinjskega in Frankopana. Izdala so poseben oklic, v katerem pravijo, da je obisk v današnjem času potreben še toliko bolj, ker si tujec lasti vedno bolj ono zemljo, za katero sta dala glavi Zrinjski in Frankopan.
Holandci so se baje polastili otoka Palmas, odstranili ameriško zastavo ter razobesili holandsko. Tako poročajo iz Menile.
Občinski svet na Reki je ruzpuščen. Vlada pravi v razpustilnem dekretu,' da občinski svet v svoji sedanji sestavi ne more zadoščati svojim nalogam, v statutu obseženim, zato ga razpušča.
Zastrupilo se je zaradi pokvarjenih plinovih cevi sedem delavcev in en inženir v Sosnovicah. Umrli so štirje. Mu-čeniki dela.
Otrok se je zgubil. - Dnč 23. t. m. se je izgubil v gozdu v Lipici, bčina Radiše na Koroškem pri trganju cvetlic triletni otrok Vinko ITorijan. Kljub marljivemu iskanju ga doslej še niso našli.
Dr. Masarvk obolel. - Znani vseučilišči profesor dr. T. Masarvk je nevarno obolel. Zdravniki so \:\\\ odsvetovali vsa-koršno razburjanje.
Slovenski konzul v Ameriki. Slovenec dr. Josip Goricar je imenovan za voditelja avstro-ogrskega konzulata v San Franciscn v Združenih državah.
delniško glasvnico z 500,000.—, povišala je svoj kapital leta 1907 na K 1,000.000'—-iti leta 1910 na K 2,000.000'—, ustaflovila je svoje iilijalke.tf-Spljetu^Šifceniku in Zadrti.                                               ,-.'".
S prevzetjem tega zavoda postaja Jadranska banka, v kateri složno deluje slovenski, hrvaški in srbski kapital, največji avstrijski jugoslovamski zavod, povišuje svojo delniško glavnico od K 6,000.000'-- na K 8,000.000'— in računano Ji rezervne zaklade in vloge obeh .zavodov, bode razpolagala % glavnico nad K 30,000.000'—.
Ta korak Jadranske fcanke, s katerim razširja svoj delokrog iz Trsta, Ljubljane in _ Qpatije na Dubrovnik, Spljet, Zadar in Šibeuik, pomeni veliki napredek našega denarstva in zamoremo čestitati upravam obeh zavodov, da so znale podrediti eveirt. osebna vprašaja skupnemu koristnemu narodno-gos,podarskernu cilju.
Književnost.
Fiihrer durch die gefiirstete Grai-schait Gorz und Gradišča. — Izšla je ta že večkrat napovedana knjiga, 223 strani. Knjigo je sestavil Emil Bayer po avtentičnih virih. Stane 2 K. Knjiga je obsežno delo, ki daje temeljito sliko o naši deželi in njenih krasotah. Opisana je ge-ografično, orograiično, hidrografično itd., obširneje je naslikana Gorica, Vso potrebno pozornost je posvet-' sestavitelj tudi našim Goram; navaja gostilne krčme, opisuje letovišča, izlete itd., sploh se je oziral vsestransko na celo deželo glede prometa s tujci, na tumtiko, letovišča, zato zasluži knjiga priznanje in je želeti, da jo kupijo vsi oni, ki iščejo dohodke s prometom s tujci.
Knjiga stane K 2.—. Dobiva se v knjigami v Trgovskem Domu.
Jadranska banka v Trstu — Hrvatska vjeresijska banka v Dubrovniku. — Kakor se nam poroča, sklenil se je v zadnjih dneh spoj (tuzija) imenovanih zavodov na ta način, da Jadranska banka v Trstu prevzame Hrvatsko vjeresijsko banko v Dubrovniku z vsemi podružnicami.
Hrvatska   vjeresijska   banka v Du-katero je tudi predpisano kolekoval, pra- i brovniku, ustanovljena leta 1902 s prvotno
imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost!
Iv. Znidarč'š & dr,
stavb, tardka
u Gorici, II 1*5 matfloli.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.
Lastnina Westfal.-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Ceneji kakor vsi drogi masivni stropi
Pojasnila, stat. računi in proračuni brezplačno.
izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najfrpe."'iejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanj/ j vedno Isto tem-, peraturo. Ceneje kakor vsi drugi sistemi.'
Po mestu ui okolici se ne sliši drugega pogovora, kakor o oblekah
»BENJAMIN"
ter klobukih in čevljev
„OHO"
tvrdke
J. MEDVED
GORICA.
Uradnik z dežele,
stranka brez otrok
išče zdravo stanovanje
u sredini mesta
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin.
Eventuelno se kupi mala hiša. Ponudbe na naše upravništvo.
Ivan Kravos
ni Kcmu šl II. GBW* m Komu it. II sedlarska delavnici
iu zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjake potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice               ¦
itd. — Izvršuje in sprejema v EjpijlilS popravo različne koleseljne in ^p||^|§
Popravila se izvršujejo točno.
D^"*   Cene  zmerne.    ""Wkl
ljubljenega
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob  prerani  smrti našega iskreno
ALBERTA
izrekava za številne dokaze sočutja najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažila ob času bolezfti in smrti, preč. duhovščini, darovateljem prekrasnih vencev in vsem onim, ki so spremili dragega rajnkega v tako obilnem številu k zadnjemu počitku.
Končno se zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvujejo ter vsem onim, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sočutje.
V PETOVLJAH, dne 27,
sprila 1911.
Žalujoča Lucija in tlrban Gruden,
roditelja.
Prvo in edino slovensko trgovino z železnino v Raštelju št. 7, v Gorici se otvori
Pinter & Lenard.
15. maja 1.1.
Za obilne naročbe se priporočata
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
velika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
MjMjtili tvrft iz Istre, CiMje, Milfctle. Bari ia Nict
6 prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,104, 112, 1-20, 1*28, 1-36,1-44, 160. 180, 2-, 240,
za toči po 72 fla. -------    Na debelo cene narodne.    -------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polnu Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga ----------------— mila in svefi.------------------
Cene zmerne.
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. L Eržen
GORiCH
Jos. Uerdl tehaliKe Sten. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordlntra o snujem
od 9. ure dop. do 5. «re pop
Dobro krepilo za želodčno slabost
in za one, ki so so  prehltulili alt premtjeli alt si nakopali / zuužitjum slabih, za prebavo težkih, prevrodih aH premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar« krče, boleolne,
napihnjenost Ud.
je dr. Bngel-nov   .BALDRIANUM".
„BaHrianum" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Še razvito, kot dobro Želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledice, kakor ner vozi teto, nespečnost, omotico, stisko itd.
Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, malmovec in CreSnjevec, vpliva „BaldrIanum" tndi pospešnjofe pri zaprtju in zajedno krepilno na cel človeSki organizem
Dr. Engef-nov „BALDRIANUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tndi pri daljšem uživanju. Najboljše je. če se go zavžije zjutraj na tešCe ali pa zvečer predno „e gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči
JBALDRIANUtf
33
z  vročo vodo ter  so  mu   pridene nekaj   sladkorja.
*5
Baldrianum"
Dr. Engel-iiov
se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh      tarnah, mirodilnicah in boljših
prodajalnah jpstvin Goriško-Uradišfiaoske. V Gorici, Korminu,  Gradišču, Romansu, Ajelu,   Campolongo, It nkah,  Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu,     analu, Čedadu,  Vidmu,   1'almi,   Červinjanu,
Ogleju itd. se dobiva v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov  „Baldrianumu  po izvirnih cenah
v vse kraje Avstro Ogrske.
Soari se pred ponarejanjem! ™—
Zahtevajte izrecno
Dr. .Erigel-nov „ Baldrianum".
Stare, ponarejene zobe |       Proda se kupuje specialist    \ veliko hiš
danes  in jutri  od  5.-7.  ure pop. v             in zemljišče v toImillU.
hotelu   „pri   treh   kronah".  Gorica     jzve se pri  lastniku  B.  Šorli - v Go Gosposka ulica .št.   12,  L   nadstropje,                            ulica Usina 12.
soba 6.
Tehnični biro
FRIDERIK KIEHTZ - GORICH
ulica Ascdli štev. 20 priporoča:
parne naprave, razne  vscsalne  naprave  plina,  raznovrstne   motorje   in lokomobile, kompletne naprave za pekarne, parne peči, stroje za mešanje
in posamezne dele strojev.
Dvigala za stavbe,  poljedelske stroje,  stiskalnice  za  nrozdjc  in   drituo.
Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za
koruzo z ročnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseh
vrst, smfrkov papir za čiščenje in platno.
\Mil<a zaloga gfairjofooo^ ii> cirep.
Halo! Urša počakaj: Kam tako letiš ? Jera! Pomisli kaj se mi je zgodilo, pred par, leti sem kupila od potovaka cenen šivalni stroj, toda danes, ko imam dela črez glavo, se mi je polomil. Letim pa zato, ker nujno drugega rabim k gospodu
los. Dekleua v Gorici,
nI. mnnicipio it f,
da si tam nabavim nov Pfaffov šiv. stroj, ker moja soseda ima že več let stroj iste vrste, kateri je tudi pripraven za umetno vezenje in do danes se ji ta ni še nič pokvaril. Stroj šiva res izborno In Katra mi je prav toplo priporočila ter dostavila:
Urša zapomni si, da kar je primerne cene, ni drago, ampak kar je ceno, to pride stati človeka drago. Prav imaš Urša, pristavi Jera, le kupi Pfaffov šiv. stroj, tudi jaz sem slišala, da so Pfaffov šiv. stroji najbolji, da nič ne ropotajo, ampak, da je veselje na nje ši-etrn. .   . .            . f   ,      J     ,                                vati ter tudi jaz kupim Pfaffov šivalni
stro), kadar s~~moj kolovrad ustavi. Zdrava bodi !;Bog daj srečo in dobro odpravi. Adijo !
0 ¦¦¦:.   © PALMA
(TJ   ¦©
BREZ
balianja se lahko reče, da so pristni
PALMA
giumifeui PODPETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti vinarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpeiniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno tiigijeno,
pJU-M/j
Podružnica
»Ljubljanske kreditne banke"
\
— se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. —
Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0, vloge v tekočem računu po dogovoru.
-- Pelnlfra glavica K 5,000.000. - -                Cdltrala U  LjUbljatll.
=====   PODRUŽNICI: Celovec, Gorica. Sarajevo, S