Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 6; 1921. — SREDA, 6. JULIJA, 1921. TELEFON: 4687 CORTLAND T. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. MIROVNA POGODBA MED NEMČIJO IN AMERIKO DOKUMENT BODO SESTAVILI AMERIŠKI STROKOVNJAKI. — VPRAŠANJE JE, ČE BO IZDANA ŠE KAKA POSEBNA PROKLA-MACIJA. — KAJ BO Z ZAPLENJENIM DENARJEM? Washington, I). <".. 5. julija. — Danes se j.-1 predsednik Harding dolpo časa posvetoval z državnim tajnikom Huuhesom, glede obnovitve diplomatičnih in trgovskih zvez med Nemčijo in Združenimi državami. O tej zadevi je gt-voril s predsednikom tudi republikanec Lodge ter republikanski voditelj v poslanski zbornici, MondelL V tem slučaju pa ni slo za mirovno proUamaeijo, pač pa za sestavo mirovne pogodbe med Nemčijo in Ameriko, ki bi zaščitila slednji vse mogoče pravice. NaSrt pogodbe že izdelujejo najboljši ameriški strokovnjaki. Ko bo načrt izdelan, ga bo drtavni department revidiral in najbrže tudi potrdil. Vprašanje, če nai se izda mirovno proKiaruacijo ali ne, je bilo poverjeno državnemu pravdniku Dcughertvju. V mirovni resoluciji ne bo niti z besedo omenjeno zaplenjeno premoženje tuživečih Nemcev. To premoženje reprczentira vrednost ene miljart!? dolarjev. Državni pravdnik je rekel, da bo o tej lastnini odločeval kongres. Skoraj gotovo b^>r več kot polovico tega denarja uporabili za i.akup Liberty bondov, ki so deponirani v držav ii zakladnici. Potem takem bodo Nemci lastovali sorazmerno največjo množino teh bondov. filede ameriških vojakov v Nemčiji, se ni še ničesar odločilo. Haje bodo še nekaj časa ostali tam ter delovali roko v roki z zavezniki, Sicer ima pa o tem odločevati edinole predsednik. Določeno še tudi ni, kje se bodo vršila pogajanja glede mirovne pogodbe. Ali bosta Amerika in Nemčija poslali svoje komisije v kako nevtralno deželo ali bosta pa celo zadevo opravili državni tajnik Iiughes in nemški poslanik f ALI BO PRIŠLO DO SPORAZUMA NA IRSKEM? DE VALERA IN UNIJONISTI SE POSVETUJEJO V DUBLINU TER SE DOMNEVA, DA BO UGLAJENA POT ŽA SPORAZUM. KONFERENCA JE BILA ODGODENA DO PETKA ZJUTRAJ. KAKO JE SPISAL WILSON TVOJO VOJNO POSLANICO. Atlantic City, N. J., 4. julija. — Slavna vojna poslanica predsedni-!-a Wilson a ni bila diktirana kot' so je splošno domnevalo, v njegovem uradu kot del dnevne rutine in brez vsakih posebnih težkoč.' temveč je bila spisana vspričo naj-, bolj izvanredrih okoliši*., po celih i dnevih in nočeh napornega raz-; mišljenja. To je razkril danes William C.' Redfield. trgovinski tajnik v \Vil-sonovem kabinetu, ko je govoril s svojimi prijatelji v Ambassador) hotelu. — Predsednik je razmišljal dneve in noči o svoji vojni poslanici, a zdelo se mu da ne more do-' hiti besed, katerih si je želel, — j« rekel prejšnji tajnik. — Nekega večera je Šel spat, popolnoma rrzočaran, krog dvanajste ure. Dve uri poroeje se je prebudil pod uplivom inspiracije. Kohečno je spoznal, da ima misli, na katere ni mogel :,riti preje toliko časa. Prižgal je luč, sedel na svojo posteljo ter pričel zaznamovati stenografično misli, ki so mu pri-1 ajale. Ko je imel skoro celo poslanico izgotovljeuo, se je oblekel v kopalno obleko ter odšel na verando. Nekako uro pozneje se je Mrs. Wilson prebudila vsled luči, ka tero je predsednik pozabil ugasniti. PriCela ga je iskati ter ga ko-necno našla pa verandi. Vprašala, pa je, kaj dela, a on ji je odgovoril, da se dohro počuti, čeprav je rt koliko lačen. To je zadostovalo Mrs. Wilson. Odšla je v kuhinjo ttr prinesla predsedniku nekaj mleka ter šk-jtljo "crackers". Na ta način je bila spisana ta čudovita poslanica, polna inspiracije in lepote v teku par ur v« luninem svitu, ko je sedel njen avJ tor v kopalni obleki na verandi ter pil' mleko. PREBUDIL SE JE IZ TRILETNEGA SPANJA. Fort Smith. Ark., 3. julija. — | James Eahliiger i z Fort Smitha,, kojega čudna spalna bolezen je! presenečala vodilne zdravniške kroge V Ameriki, se je piebudil iz mojega tri leta trajajočega spanja ter »prejH čik -tobaka, katerega je očividno užival, sodeč po er.t-ržiji, katero je bii kazal pri tem. V petek zjutraj je Esh linger naenkrat odprl oči ter pričel nekaj mrmrati, česar pa ni mogla razumeti bolniška, strežnica, ki mu je stregla Vpruoril je nadaljni po- iiW' ' :-:■: ■■jl i&MftltfSitiES^&Bi — * PRIZOR IZ SODNE DVORANE. Slika je bila vzeta v elevelandski sodni dverani, kjcrlse je vršila obravnava proti Mrs. Evi Kated-ni Kaber, ki je obtožena, da je usr^rtiJa svojega mo^i. Porota je sestajala možkih in žensk. Dublin, Irska, 5. julija. — Po včerajšnji konferenci med de Valero in unijonističnimi voditelji iz Ulstra, je dospel danes semkaj ministrski predsednik Smuts iz Južne Afrike v namenu, da se pogovori z voditelji Sinn Feincev. Obisk je popolnoma neoficijelne-ga značaja, vendar pa se domneva, da bo imel dalekosežne posledice z ozirom na uravnavo irskega vprašanja. Prosto se daje izraza nrnenju, da je bila uglajena pot za sestanek med de Valero in ministrskim predsednikom Lloyd Georgeom. Ivedaj se bo vršil ta sestanek ni še znano, a gotevo ne pred prihodnjim tednom, kajti konference z unijonisti bodo obnovljene v petek ter najbrž še takrat ne bodo končane. Med tem časom so je dogovorilo vse potrebno za pogovor med de Valero in Sir Cr a i goni, ministrskim predsednikom iz Ulstra ter je gotovo, da se bo vršil ta sestanek pred vsakim možnim potovanjem v London. Kakorhitro pa bo ta sestanek končan, se domneva, da bo sprejel de Valera formalno povabilo, naj pj;ide v London na konferenco. Koncem včerajšnje konference, ki se je vršila v uradu župana, je bilo izdano naslednje ugotovilo: — Neformalna konferenca, sklicana od predsednika Valere, se je vršila danes zjutraj v Mansion House. Navzoči so bili Earl Midle-ton, Sir Robert Woods, Sir Maurice Doekrell in Andre Jameson. Predsednika je spremljal Arthur "Griffith. Izmenjali so nazore glede političnega položaja, katerega je ustvaril predlog angleškega ministrskega predsednika. Gotove stvari so bile dogovorjene in konferenca se je od godila do petka zjutraj ob enajsti uri. Javno zanimanje za to konferenco je bilo veliko in de Valera je prvikrarat iu#topil v Dublinu izza leta 1913 ter bil deležen navdušenega sprejema. Izvedelo se je ,da je bil dogovor ki je bil sklenjen, le uvoden, da pa je kljub temu važen. Številne posameznosti so ostale nerešene ter bile vsled tega preložene na petkovo sejo. Odmor med obema sestankoma se bo skušalo izrabiti z nadaljnimi konferencami, katerih se bo vdeležil južno-afriŠki ministrski predsednik Smuts in drugi. PRINC IZ WALESA POJDE V INDIJO. London, Anglija, 3. julija. — Princ iz Walesa bo odpotoval v Indijo koncem meseca oktobra. Prejšna poročila iz Londona so javljala, da bo angleški prestolonaslednik preložil svoje potovanje v Indijo do naslednjega leta in sicer vsled nestalnega političnega položaja v Indiji. ' '"■f f f SMRTNA KOCA. V New Yorku je umrla rojakinja Ana Keršič, rojena leta 1892 v Domžalah. Bila je splošno priljubljena ter članica Slov. Samostojnega Društva. Pogreb se j-? vršil danes zjutraj cl osmih izpred slovenske cerkve na pokopališče sv. Trojice v Brooklyn. Naj v miru počiva! OBISK RUMUNSKE KRALJICE. Bukarešta, Rumunska, 3. uli. — Kraljica Marija, ki je nameravala obiskati Združene države tekom bodoče jeseni, je bila prisiljna preložiti svoje potovanje v Združene države. Formalno kronanje kralja Ferdinanda ter svoje kraljice Marije v Transilvaniji se bo vršilo koncem septembra in kralj ter kraljica bosta nato obiskala več evropskih glavnih mest ofici-jelno. Kraljica ne bo vsled tega v stanu odpotovati v Ameriko preti naslednjo spomladjo. Rumunska vlada je dovolila svoto $20,000,000, da se pokrije M roške kronanja, katerega se *oo baje vdeležilo več evropskih vla-larjev. (Za take prismodarije imajo še vedno dosti denarja, a narod mora stradati ter plačevati velikanske davke, da preživi take parasite, kot je naprimer ru-munski prestolonaslednik, ki je pustil na cedilu pošteno meščansko deklico ter oženil s "kraljevsko" grško princesinjo, kajti kri kraljev je povsem drugačna kot pa navadna plebejska kri, čeprav po pravici rečena nikdo ne ve, kakšnega pokolenja so pravzaprav te kronane glave.) ŽENSKA KOT ROPARSKi-GLA-VAR. Salt Lake City, Utah, 5. julija. Trije bandit i. katerim je poveljevala neka ženska, so napad) nekega Petra Verdija dvakrat v nedeljo ponoči, ^oglasno z današnjim poročilo-n policije. Verdi je rekel, da je nosila ženska kaki-uniformo, da je namerili nanj revolver ter mu ukazala, naj dvigne roki. Verdi se je pokoril in banditi so mu odvzeli $1.50 v gotovini, prstan in iglo. Verdi je dobil nato povelje, naj se izgubi. Izbral si je najkrajšo pot proti domu, a prestregli so ga isti banditi. I — To je isti tiček kot preje, —' j*1 rekel eden izmed banditov ter dala Verdiju brco, potem ko je ženska zopet namerila nanj revol-vtr ter mu ukazala, naj dvigne roki. skus, da bi ga razumeli ter rekel: The Lord help me. — Njegov presenečeni pogled je hitro izginil ter se umaknil zadovoljstvu, ki m je kazalo na njegovem obrazu. Od onega trenutka naprej ni več zaspal. 13^* ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-IS V ZDS. DRŽAVAH. ^ Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m potom nale banke izvršujejo po niaki ecni, lanealjivo in hitro. Včeraj so bilo naie ceno sledeč«: ^ JUGOSLAVIJA: Razpošilja m« zadnje pofte in izplačuje **Kr. potni čekovni urad" in "Jadranaka banka" t Ljubljani. 300 kron ---- $2.25 1,000 kron ____ $ 120 400 kron ---- $3.00 5,000 kron ____ $30.00 500 kron ---- $3.75 10,000 kron ____ $71.00 ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: - Razpoiilja na aadnje poite in izplačuje "Jadranaka banka'1 r Trato. 60 lir---- $ S.G0 , 500 lir____$26.50 100 lir---- $ 5.50 j " 1000 lir____ $52.00 300 Ur .... $15.90 NT.M&KA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnjo poite in izplačuj* "Adriatiaeb« Bank'* aa Dunaju. 1,000 nemško-avstri jskih kron____$ 2.30 5,000 nemško-avstri j skih kron ... $ 10.50 10,000 nemško-avstri j skih kron____$ 21.00 50,000 nemško-avstri j skih kron____$100.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja m večkrat nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančno cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranska Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene irvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike ko neti za one. ki se 2e ali se bodo posluževali naie banke. Dsnar nam je podati najbdU P<> Domestic Money Order, ali p« po Hew York Bank Draft u ^ ~ * r Fmk Sab* SMi Bail um.««* ■i» York _i__L_. ffl^Ei _S_:__ ____ ■■ - _ __ _ _ ___ ■ - v - , rmLOEXD AND IJIBTHBUTAli UNPKE TBMPT TH«. Mff AOTHOMZEP BY THE APT Ot OOTOBim i, lilT, ON FILM AT BB FOiT OFFICE Of NEW TOM. N. Y. By Orflg bim**Tt*X A. B. Buries«. T. W. ChB. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Ha j več jl slovenski dnevnik v Zdroionlh državah. Velja za oelo leto.........$6.00 Za pol leta............... S3.00 Za New York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 The largSif Bovtnlajg Daily in tbe United Btalstf. Issued every day except Simdayi and legal Holidays. W 75,000 Headers. TELEFON: 2876 OOBTLANDT. NO. 16«. — STEV. 156. FRANCOSKI ČASTNIK UBIT V ŠLEZIJI ! Ustreljen je bil od ljudske množice potem ko so se Poljaki umaknili. — 3erlin dolži Francoze, j Pariz, Francija, 5. julija. — V j francoskih oficijelnih krogli je vzbudilo kaj mučen utis porodilo, tla je bil major Montalieres: ubit tekom neke sovražne demons-j traeije od strani nemškega prebivalstva v Beutehn, v gorenji i Sleziji. Tozadevno poročilo je do bil danes zunanji urad. Usmroenje majorja ■ se je za-vršilo potem ko ko se Poljaki izmaknili iz mesta na temelju do ! govora, ki je bil sklenjen med I Nemci, Poljaki ter zavezniškimi j četami. ITsmrčeni major je pove-i vcljevafA majhnemu oddelku francoskih vojakov, ki so ostali v Buthen tekom vseh nemirov v Gornji Slcziji. Angleške čete, ki so bile določene za to mesto, niso še dospele in manifestanti so oči-j vidno profitirali vsled Vga dejstva. V poročilu se Izjavlja, da je bil major ustreljen od zadaj. Berlin, Nemčija, 5. julija. — Verzija- dogodka v Beuthen v | Gornji Šleziji, kot jo je objavila " Allgemeine Zeitung", izjavlja, da je pričel narod nazdravljati zavezniškim četam kakorhitro so prevzele poveljstvo po odhodu poljskih vojakov, da pa so ga na-! padli francoski vojaki z puškini-1 mi kopiti, kakorhitro je pričel prepevati narodne nemške pesmi.' Oddanih je bilo par strelov, ki so ubili imenovanega francoskega majorja ter ranili več francoskih' vojakov, nakar so izgubili Francozi kontrolo ter pričeli s strelja-, njem, tekom katerega je bilo ( ubitih več nemških žena in otrok. i Francoske oblasti v Beuthen so vzele dvajset odličnih ntešča-1 nov kot talce za preiskavo, ki je! bila uvedena takoj. ' (Prejšna poročila iz Beuthena na londonski "Daily Mail" iz-' javljajo, da je prišel v Beuthen' neki francoskih bataljon j-redi so-.vražnih demonstracij prebivalstva! in da je bil major Montalieres ustreljen od zadaj od nekega' zavratnega" morilca, kateremu se| je posrečilo ubežati, ker ga je baje ščitila ljudska množica. PIKNK SLOV. DELA V. PODP. DRUŠTVA V NEW TORKU. Odbor tega procvitajočega in naprednega slovenskega društva v J New Yorku nam je sporočil, da ^ priredi dne 10. julija v Henry. Walters Emerald Parku, Glendale, L. I., svoj letni piknik. Začefek zabave, ki bo trajala pozno v noč, bo že ob dveh popoldne. Za dobro ii vsestransko postrežbo ter za prijetno zabavo nam garantirajo imena mož, ki so v odboru. BOLJSEVIKI BAJE NOČEJO CARIGRADA — s Kemal je z navdušenjem sprejel izjavo sovjet. poslanika. — Grki obstreljevali Karamursal. Carigrad, Turčija. 4. julija. —j .Sovjetska Rusija nima nobene želje. da zasede Carigrad, pač pa si i nasprotno želi prijateljskih odnosa jev s Tnrč;;o in vsemi drugimi :narodi. Tozadevno izjavo je podal M. Nathanaronovi ruski boljše-i viški poslanik v Turčiji, ko je I predložil svoje pt veeilne listine Muštafa Kemal paši, načelniku •turške naeijonalist"čne vlade. | Poročila, ki so dospela sekaj iz jAngore, izjavljajo, da je bila iz-I menjava nagovorov med poslanikom in Muštafo Kemal -zelo prijateljska. Tm>ka naeijonalistična ,vlada je edini režim v Turčiji, ka-iterega priznava administracija v Moskvi. ! — Doba, t"kom katere so carji hrepeneli po Carigradu ter hoteli j »postaviti križ na mošejo Svete Sofije je difimtivno minula, — je 'rekel poslanik. — Ruski narod navdajajo pr:jateljska čustva napram Tnrkc.M, ki so naravni za-(vozniki Rusije! Komunistična vlada zavrača zonanjo politiko čari " stičnih vlad ter želi živeti v miroljubnih odnošajih z vsemi narodi. Turčija, ki se junaški bori za svojo neodvisnost, si bo kmalu od-' pomogla od poraza, katerega je doživela tekom-svetovne vojne. (• V svojem odgovoru se je Mustafa Kemal gorko zahvalil ruskemu poslaniku ter izjavil, da predstavlja administracija v Angori 'obliko vlade, ki je v soglasju s F stanjem razvoja, katerega je dose-'gel turški narod. , j Pariz, Francija, 4. julija.*— So-I glasno z nekim poročilom, ki je t dospelo semkaj, je neka «rrška boj-iia ladja obstreljevala mesto Karamursal, ki loži ob južni obali .Isniid zaliva, nekako pet in petdeset milj v direktni črti j*ižno-iz-i točno od Carigrada. | Glasi se. da je napravilo obstreljevanje \ mestu precej škode. RADEK IN SVETOVNA REVOLUCIJA. Riga, Letvija, 5. julija. — Karo! Radek, komunistični voditelj, j je pozval kongres Tretje interna-^cijonale, ki je zbran v Moskvi, naj stori kar je v njegovi moči, da pospeši prihod svetovne revolucije. Tako se glasi v nekem poročilu, ki je prišlo danes iz Moskve. ABBESS H5918S9359QSE3 KABINETNA KRIZA NA ŠPANSKEM i --- Argueiles je resigniral kot finančni minister in tudi drugi ministri nameravajo odstopiti. - Madrid, Španska. 4. julija. — V sc ji kabineta je prišlo danes do spora. Manuel Argueiles, finančni! minister, je podal svojo resigna-cijo na temelju trditve, da škodujejo nove trgovinske pogodbe interesom delavstva. Tudi drugi ministri so dali izraza svoji želji, da zapuste kabinet ter se smatra za vi jet no, da bo celo ministrstvo odstopilo. Listi so že včeraj objavili poročila n bodočem obnovljeuju ministrske kriz«. Veliko pomembnost se je pripisovalo povabilom na predsednika poslanske zbornice in senata, na j se vdeležita kabinetne seje, na kateri ?ai je najbrž razpravljalo o resnih problemih Barcelone in Maroka. Glasi se, da namerava vojni minister odstopiti ravno radi homa-tij, tikajoih se Maroka. Tudi minister za notranje zadeve, grof de Bugallal, namerava odstopiti, ker se ga je strogo kritiziralo radi žalostnih dogodkov v Barceloni. Vprašanje Tangerja je le še poslabšalo stališč kabineta., ki mora razmišljati o tem, kakšno akcijo naj vprizori vspričo francoske poslanice, tikajoče se koncesij, danih Franciji v Tangerskem pristanišču od maroškega sultana v času pred vojno. Čeprav ni bila vsebina francosko poslanice objavljena, so vendar ^lasi, da ustraja Francija na stališču, da je sultan pravilno nastopil v okvirju svojih pravic. V vseh tukajšnih političnih krogih se razpravlja na dolgo in široko o tem vprašanju. Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo g seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobecc take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one ob-jčine, v kateio je pristojen, po do-'movnico, potem Ijp šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenn, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori ; omenjene listine. 1 Frank Sakser State Bank, <*2 Certlandt 8L, New York, N.Y. V V iS V-Us aa - . • s. n-,.. s - t^Av. ■ ■ ANGLEŠKI PREMOQARJI ZO i PET NA DELU London, Anglija, 5. julija. — Včeraj je bilo zaznamovati splošno obnovijenje dela v vseh premo-j govnih poljih, celo v Lancashire, kjer so premogarji zavrnili po goje, katere so stavili lastniki ro-' vev. Številni rovi so v slabem sta ! nju in nekatere bo treba zapreti za stalno. Na tisoče in tisoče pre-1 teogarjev bo moral oza nekaj ča-1 sa ostati brez dela vsled pomanj-l kanja mest. Trgovski svet je obja-' vil, da bo takoj razveljavil ome- j jitve, tikajoče se izvažanja premoga in koksa. Železnice so prve občutila konec stavke, kajti obratovanje na vseh železnicah je po-( stalo zopet normalno vsled kon-' ea premogarske stavke. "GLAS NARODA" ■W1M1AM KAILVI - . - - ^ " * ^ mvpuu rPMSnmrgTooMFABie -r''V >«AW IAK—W. PIWM—.__LOU IM ■1NIDIK. Tmium t0 Mm «• lit Cnwfuiow AKmm «r Abov« Ottklm M Cftm>4i rntrmi. Birima t Manhtta«. Nmw York city. N. Y. _"ftm Wwmr l>H inM vatla M H AaMM Z« Mar V«k u Mto trn— H M l« CMJt sa aai lata aaao ■a aai lata MJI Za laaaamatve sa oala lata 97M Ka taM ita_»UM__aa aai lata _MJt ILAINAIIttA It (Valaa a« th« Paooia) MM* Mv^n^aoiai IMaa aaa WMMH »p»toi kraa ptM ta ■■itiicntt aa m grtoMBj«^. D»ur na) aa bUioroll oo-■Mfttt ao Komt OrOar. Prt »rammbl kraja naroCollcov prodno, to aa M ta4l Mfcjo Mnl»« aaaanni. te Mraft najdeio naaiovnlta*__ mrn^rnm MM L«iriuVhW A iiilittlaw Maw Vartu M. V __Tfaahont t CorMaa4t ttTt__ _ _ o išči h. kakor da bi znižali cene in s tem. dali moliiost brezposelnim delaveem, da zopet pridejo do kruha in na drugi strani, da levno ljudstvo pride eenejše do obleke Tega prvega neuspeha se Zveza ni ustrašila, pač pa je sklenila it T Se dalje ter napravila drugačen, radikalnejši načrt. Izdala je ok-■iie, da bo Zveza sama pričela razprodajati blago po produkcijskih [cenah brez dobička in špekulacije. Sporočila je javnosti, da je že več tovarnarjev dalo Zvezi blago na razpolago po lastnih cenah. To je vplivalo, kakor bi strela udarila in iz vseh krajev so tovarnarji ponujali Zvezi svoje blago v razprodajo. Ko je Zveza imela že za veliko milijonov blaga zagotovljenega, je v vsej naglici otvorila v Milanu svojo prvo prodajalno, v kateri je v Šestih urah prodala več k^t za 100.000 lir blaga polovico ceneje, kakor se isto prodaja v pirvatnih trgovinah. TJbožno ljudstvo se je kar trlo v trgovino in vsak je hotel biti prvi. Ta uspeh prvega dne je napravil tako grozen vtis na trgovce, da so kar noreli. Takoj so sklicali svoja zborovanja — in drugi dan smo videli že po vseh milanskih trgovinah tablice, na katerih so naznanjali znižanje cen svojemu blagu. ("Naprej"). VZROKI NEZADOVOLJSTVA. Ko človek Bempatam razproste časopis, mu zadene oko sledeče in podobne tiaslove: "Splošna nezadovoljnost v deželi'*; Majnarski nemiri v Mingu okraju"; Železničarji bodo zastav kal i"; "Delavec ubil svojega delodajalca "Idružinski oče brez zaslužka se je usmrtil". Listi ponavadi skrivajo takr novice v tajne kotičke in med oglase, n oko jili vseeno opazi, če skrbno stika za njimi. Kaj je vzrok splošnega nezadovoljstvffi.Debele knjige so že izšle o tem. pa vendar ni št- niliče na jasnem. V naslednjem navajamo dvoje poročil hi ne trdimo preveč, če pravimo, da so t-aka poročila najboljši gnoj. v katerem izboriio uspevajo kali boljševizma. Prvo se glati: Iz Slovenije. Dvakrat poizkušen samomor. Iz Maribora poročajo: 201etna šivilja Marija Eeker jz MaJgajeve ulice si je 9. jun. popoldne poiz^ kusila prerezati vrat in trebuh. To se ji ni posrečilo. Zvečer je šila na državni most in je skočila v Dravo. Pa tudi Drava je ni hotela. Reši! jo je železniški kurjač Germ, ki je tam blizu s čolnom ri-1 baril. Prepeljali so jo v bolnico. ; Nesreča. Karel Reichman. urar iz P4uja, je prišel 9. jun. tako nesrečno pod vlak. da mu je kolo odrezalo' prst^ na obeh nogah. Prepeljali so' ga v mariborsko bolnišnico. Čuden strel. S popoldanskim koroškim vlakom se je f>. jun. pripeljal v Maribor Martin Grobelitik z obvezanimi vratom ter šel peš v bolnišnico.® Prcjšnj dan je bil v Mariboru * pred sodiščem kot priča. Ko je' prišel domov, je neki finančni; paznik z revolverjem ustrelil nanj tako, da mu je šla krogla pod gol-tancem in je prišla .na plečih ven. Podrobnosti še niso znane. Govor belokranjskega poslanca v državnem zboru. Iz Helgrada poročajo: Belokranjski zostopnik Nentanič je imel za kmetsko ljudstvo velepo-memben govor. Sam kmet ski posestnik, je zato zelo dobro poeo- ... j o (lil vse težave kmetskega stanu. Poslanec je najprej poudaril potrebo dobre ustave, s katero bo l.iudvtvo zadovoljno v smislu enakopravnosti vseh stanov in plemen v državi. V § '24 se zahteva, da morajo tudi nesposobni sinet-ski mladeniči k vojakom. To je krivično. Kmet že itak nosi najtežja bremena, zdaj naj pa kmet-sko posestvo zgubi še to delavno j moč. Kdo naj pa potem «krUi za preživljanje prebivalstva v državi? — Tudi glede § 40 se pokazuje \elika pomanjkljivost. Sicer se pravi, da vse. kar vojska kmetu vzame, mora biti plačano. Nikjer I pa se ne reče, kdaj in ka'ko bo to • plačano Kar je vojska vzela ob j prevratu za koroško fronto, še da-.nes ni poravnano. Kar se kmetu vzame, je treba takoj plačati v zakonitem denarju. Glede žigosa-jiija živine je poslanec zahtevali, ■ da se ta način popolnoma odpra-jvi in naj se ž njim več ne razburja ljudstva. Istotako razburljivo je tudi poskusno pozivanje kmet-skih voznikov pod zasitavo. Tuol-nil." — Pri zadnjih volitvah v občinski odbor v Sv. Križu ni bilo več na kandidačni listi prejšnjega župana Miklaveiea. Po nesrečnem požaru je odložil vsa častna mesta ter potrebuje počitka in okrepila. — Od mi renske graščine naprej je posekamo silno veliko gozda. Gozdna krasota je zgu- attgnsimmrtska Ustanovljena 1. 1898 1 iCatnl. Htbtufta . lnkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v EL\, MINN. Gtonl iftaimi Pradacdnlk: RUDOLF PEKQAN. 933 H. 185tb St., CtorelAB", O. Podpredsednik: LOUIS BAT.ANT, Boa: 106, 1-earl Avente, Lorala, O. Tajnik: JOSEPH PISHLFd. Ely. Mina. Blagajnik: GEO. L. B&OZICH, Ely. Minn. Blafajnlk aelznjaSrnlk smrtaln: JOHM MOVESN, 924 H. 2nd Arš* W. Dclntb, Mirna. Ti!wnl sdravmfk: Ur. JOS. ?. WRAHJEK, M3 M. Oblo ZL, N. H., Plttabarsk, Pa. Nainnd eAar: MAX mtŽlfiNTC. Baz 872, Rock bprtngs, Wyo. M OH OK MLADIC, 2003 Sa Lawsdaie Ave, Chlcw, DL FRANK fiKKAKEC, 4822 Waalilncton »U Ocdver, (Jolo. PinM «Aer: LBONARD SLA HODNIK, Box 480. Ely. Mian. GKEGOK J. POHENTA. Box 176. Black Diamond, Vilfe. FRANK ZOHTCL. 6217 St. Clair A t«., Cleveland. O. Zdrnfevatal «ik«r: VALENTIN PTRC, 819 Meadow Ave.. Rocadal®. JoUet, DL PAULINE ERMENO. 639 — Srd Street, La Salle, ni. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Oolo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waokegan. HI --- Jednotlco uradno gladilo: .'GLAS NARODA". »-J ul» i Tae stvari, tikajoče m nradnlh snlev kakor tudi denarna potUJa-tvo naj ae poftljajo na glavnega tajnika. Vse piit<*oe naj ae poiUJa na predsednika porotnega odbora. Profinje ca sprejem north. Članov ta bolclfka spričevala naj se pošli}* na vrhovnega sdravnika. Jngoslcvanska Katoliška J cm? nota se priporofk vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor Sell porta ti Clan te o. gaalr^c'te, naj se sglasl tajniku bljfioega društva J. e. K. J. Za ustanovitev novih društev ae pa obrnite na gl. tajulka. Novo druAtvo se labk* v stanovi ■ k. Sani ali Clanlcuml Boj za znižanje cen v Italiji. Čudni železničarji. Nfki t«čiviogi-eba nekega tovariša v Škol'-ji Loki Kakih 8 železničarjev je •cdb> v jntii'o ter za»'-eli» glasno po nemško zabavljati na vlado in dr-/itv> K«> jih je Tickdo izmed civilnih sopotnikov opr>zi»ril. uaj ne izzivajo. je >k.M-il eden izmed železni T-a rje v proti njemu ter ga nahrani na prav robat pruski feJtl-vebelski naein S takimi protina-roduimi eb menti naj bi železniška uprava temeljito obračunala. Strokovna pomoč večjim kmetovalcem. Xekrij odlk'riih letošnjih absolventov ilržavne vinarske in sad-jaisk»' šole v .Mariboru želi nu^se-avgnsita ali s**ptenrhra vsti^»iti v klet ijs-ko prakso na primernih boljših posestvih tr?r zadovoljuje v Mplošnein same s prostim s4a-novanjem in hrano brez plače v v i- vini. So idi-licno okoJiro Marja. l>ne lb. jun. pa vidim, cla je prvo, kar je »postavil dot ieni gospotlar, nekaka shramba ali hlev ali kaj, stoječ o prišla te dni prismuknjena babni-ea, Wilkinson, po imenu, katera ima denarja kakor hueiiato polje ]>eška. Pravijo ji gospa Monte Cristo. ker baje zna še bolj razmetavati denar kot oni slavni Dumasov junak. Madee se v Parizu, je dosegla v zapravljanju rekord. Y kratkih treh tednih je zabila pet miljonov dolarjev. Vsak gumb v njeni obleki je z demanti obdan, in še v zobe si je dala vdelati deniante, da si ustvari nekakšni "demantni smehljaj". Babniea se koplje v zlatih banjah, in že leta in leta ni jedla z drugačnega krožnika kot s zlatega. * « « To je dvoje kratkih poročil, natisnjenih na prvi strani, največjih newyorsklh dnevnikov. Sedaj si pa predstavljajte, kako je revežu pri srcu, ko čita kaj takega. j Revežu, ki je voljan za par soldov na dan prodajati svojo telesno jnoč, pa ga lie dobi iji ue dobi kupca. .. V Italiji se v zadnjem eaxu vrši prav zanimiv in važen boj za znižanje cen oblačilom in drugrim življenskim potrebščinam. Ta boj je že v kratkem čase dokazal, kako umetno so eene naraščale — ter povzročale bedo in brezposelwost. med revnim ljudstvom. Ker ta pojav, to »ribanje zanima tudi vse delovno ljudstvo v Jugoslaviji in drugod, objavljamo naslednje izvirno poročilo, ki nam ga je poslal naš poročevalec iz Italije, Tekstilna industrija v Italiji se nahaja v hudi krizi. Zaloge blaga so polne, prodaje pa skoro nobene; industrijalci so začeli odpuščati del svojih delavcev, ker niso vedeli, kani z blateni. Kriza je meti delavstvom napravila precej razburjenja in Zveza tekstilnih delavcev je pričela razmišljati, kako bi se moglo krizi od-p^moči ter delavstvo spraviti zopet h kruhu. — Ker ni pretila samo rcvariMvst za brezposelne — temveč so industrijci že začeli razmišljati ve ni prišel moment, ko delavcem plače lahko znižajo in delavni ras podaljšajo ter sploh zavržejo deiavne in kolektivne pogodbe. Zveza je napovedale splošno agitacijo proti brezposelnosti in za znižanje eea. Napravila je mnogo intervencij pri vladnih krogih ter skušala dokazati, da ta kriza ni naravna, temveč umetna, ker eea^ tekstilnega blaga so previsoke in daleč presegajo izdatek za produkcijo, kakor tudi trgovci veliko predrago prodajajo blago napram cenam, po kateri'u ga kupujejo od tovarnarjev. j Vse to prepričevalno delo od strani Zveze, kakor tudi vsa njena jggrtaeija nI spi zaiegii, ker trgovci so raje zadržavali blago v skla- ku je 24 kmetom vse pogorelo. Poslanec se je trudil, da dobi podporo za po t(»č,i in ognju oškodovane. toda za te nesrečneže vlada ni imela nobenega fonda. Davčna oblast v Novem mestu paje tudi od pogoreleev zahtevala zemljiški in •dohodninski davek. — Pri nas, na Dolenjskem, kmetje v hi rbih v 'glavnem živič od svojih vinogra-jdov. i 'e se dovoli uvoz italjanske- ■ ;ra vina, bodo kmetje prisiljeni |oditi po svetu s trebuhom za kruhom. (Poslanec Piše k: "Tudi na Štajerskem lx> tako!") Z druge 'strani pa naj se dela na to, da se 'dovoli izvoz našega vina v t-ujino. (Burno odobravanje na desnici.) Spominsko ploščo Janezu Trdini je odkrila podružnica SPD (Slov. planinskega društva) v Novem ■ mestu na Gorjancih, v kraljestvu •njegovih 'bajk. Misel je res sreč na, čast in hvala podružnici, ki ju j jc izpeljala! V nedeljo .">. junija [popoldne se je zganilo mesto, godba je zaigrala, peš in na luj-tcrnieah s > jo mahnili čestilei Trdinovi proti -Zajcu". Toda ka-!ior da so se prebudila vsa bajna bitja Trdinova jh> gori. Gorjanci so se grozeče stemnili, začelo jt y;t ineti in deževati. Dež je vendar pravočasno prenehal, »iodiba jt zaigrala, pevci zapeli, nato je pozdravil g«»ste vladni svetnik prof •Seidl. V svojem govoril je p<»zdra-vil Sokole kot steber države. .Sledili so živio-klicL Nato je povzel besedo ginmaizijski ravnatelj We ster, ki j,« v mojstrskem govoru orisal Trdino kot moža, umetniku ill učitelja. Pred našimi očmi jt stal Trdina kakor živ, srečen in zadovoljen v delu za narod, pobi zdravega humorja. Klasično je sklenil ravnatelj svoj govor z opisom zunajnosti Trdinove, zdelo se -,jo. da se IvkIo vrste poslivšaleev "razmaknile in po cesti navzgor jo bo prima h al stari Trdina s svojn ' nmrclo7'. Zavesa je padla, ipod ploščo je stopila četrtošclka .Mu-Šič, ki je ljubko prednašala Trdinovo ''Gospodično*". Skromna je •bila slavnost. kakor je bil skromen Trdina, toda upajmo, da se bodo odiprle roke bogatim meščanom, da .se postavi v nie.-jtu samem dostojen spomenik. Na marmornati plošči na Gorjancih je napis: 4'.Janez Trdina, slovenski pisatelj — * (rojen) 18:«) v Mengšu, f {umrl; 1905 — je v svojih "Hajkah in povestih*' proslavil Gorjanec, Podgorje in Kelo Krajino. — < 'ast in slava njegovemu spominu' — Podružnica SPI) — Novo mesto v juniju 1921. Koncert v Novem mestu. Koncert Mire Costaperaria-Dev in Marije Schweiger. prirejen 4. junija v Narodnem Domu, je nudil okusno izbran glasben vspo-red. ^metuici diči izrazita niuzi-kaJua nrav. smisel za umetnost in visoka stopnja znanja. Pianist in ja Marija Sehweigerjeva doseza v tehnično odličnih skladbah hvalile uspehe. Umetnica zrele preudarnosti je koncertna pevka Costa-pcraria-Dev. glasbeno solidno izšolana, uveljavlja lepoto svojega glasu dovršeno v bujni radosti, s katero se udaja pevanju, vneta v duši za lef)<*o po nji proizvajauih skladb. Lahkotno se ji vzpenja glas v smHe vwine, ki mu daje vzmet prirojena gracija, dičijo ji glas svojstva subretnega žanra in \ zadovoljuje tudi zato. ker odseva od nje car dobrega razpoloženja. I Iz Mirnske doline. Nekdo piše: Brl sem te dni po opravkih T hribih. Videl in zvedel sem nekaitere zanimivosti. Poslanec Majeen iz Št. Janža je pri volilnem shodu na Mirni ljudem med drugim obetal tudi preložitev dosedanje ceste, ki vodi 2 Mirne v Sv. Križ, ki je »polna klancev, stošen, kar ni v posebno vzpodbudo sosednjim kmetom, ki umne je gospodarijo s svojimi gov. do v L Kopanje v Krki je v polnem teku. Čudno pa je, da se merodajni tako malo briira-jo za varnost koj>ali-ev. Čoln za pomoč je sicer na riie.^tu, toda priklenjen in brez Vf-sla. Kranjska deželna banka I bo vsled uaredbe deželne vlade z dne aprila 1!»21 likvidirala na ta način, da se ustanovi hipoteč-iia banka kot delniška družba, ki prevzame vsa aktiva in 'pasiva sedanje deželne banke. PortpšHvo bivši vojvinline Kranjske napram (upnikom deželne banke pa ne i preneha, ker dobi ta toliko delnic po nominalni vrednosti, kolikor bi znašal r-isli presežek premoženja dey." 1 ne banke. Ostale delniee dobi sindikat rcgulativnih hranilnic, ki jih odda svojim članom ali •ja drugod Y upravni svet hipo-tekarne banke imenuje sed;ij d>-že In i predsednik dva člana L11 »-nega revizorja kot zav-topirika " Lino-' vine bivše vo.jvodine Kranjske", pc.zneje j>a to dela zakoniti za-l ttopuik te "Imovine", ('»tanovi-j tev hipotrkarne banke s»* poveri 1'predlagate! jskemu odboru petih ' članov ki naj izdela načrt .statuta I nove delniške družbe. 1'redlaga-tteljski odbor mora, -prediio za pro I si za ustanovitev delniške tlružbe. predložili načrt štatuta y»redsetl uiku deželne vlade v odobritev. V' ta odbor je deželna vlada imenovala: dr. V. Gregoriča za načelnika komisije za upravo imovine i bivše vojvodine Kranjske, dr. O. jKettich - Frankheima. odvetnika, predsednika direktorija deželiK* banke, dr. K ran t'erneta, ravnatelja mestne hran i bi ice v Lj uhlja-,ni. I. Mikuža, ravnatelja deželne banke, in L. Plavšaka. posestuika pri Sv. Juriju ob Taboru. Prihod Jugoslovanov i, Rus,je. le dni je prispel v Maribor večji transport Jugoslovanov, ki -.0 I kot dohro\oljci ali kot vojni vjet-|niki bili razkropljeni j»o raznih [krajih širne K unije. Pototvali s:> »preko Rige v Nemčijo in bili prijetno izne-f nadeti i z Obilico hrane v Sloveniji., V Maril>om sm» jih zadržali 7 dni j1 v karanteni. Zanimivo je, da vsi. ki so se s tem transportom vrnili1 v domovino, ipa bili Slovenci, Hrvati rtli Srbi, govore z ruskim naglasom ter se v govoru poslužujejo ruskih izraoaov. Nosijo rusko narodno obleko, zato so mnogi domnevali. da so prišli vojaki proti-boljševiškega generala Wrangla. I a so bili sami naši ljudje. j 3T.AS NAKOPA. 6. ."TTTT;. 1921 Francoske koloRije uspevajo pod republikansko vlailo Pojoča dr. Gustave de la Jarric, Keki anamitski pregovor pravi; — Če se vozi Človek po reki, znora slediti njenemu toku. in če stopi v hišo, mora slediti njenim navadam. — Pri vladanju svojih kolonijalnih posestev je Francija vedno sledila temu vzgledu ter se ozirala na navade domačinov. Za Francijo pom eni a prodiranje civilizacije tudi širjenje njenih i-ajboljših darov, ne .la bi se uničilo plemenske posebnosti anektira-liih narodov. Francija je prepričana, da je pleme lahko še tako in-ferijorno, da pa se dotični narod vendar zaveda gotove osnovne znanosti in da zahteva primero s tem, kar se nudi v nadomestilo. Xe sme se pozabiti, da je domačin £ivo poosč-bljenje zemlje, ki ga rtdi in varuje in da je identičen z zemljo in njenimi produkti. Vsled tega in prirojene mu zmožnosti je postai domačin po dolgem boju. gc/Apodar narave, ki je bila predmet njegovih vsakdanjih opazovanj, arzena! njegovega orožja, ne da bi ga mogel preobraziti na znanstven način. Francoski kolonizatorji in kolonijalni administratorji in vsi oni, ki se zanimajo za koionijalno razšrjenje ter razumejo njegovo važnost, vedo, da je to, kar je resnično glede materiala, resnično tudi plede ideala. Vsled tepa temelji kolonijalni reži mFrancije na re-špcktir&nju individualnosti in moralne zavesti domačinov. Vsled.tega je tudi Francija priljubljena v vseh svojih kolonijah. S kolonijalnepa stališča je našla tudi Francija svojega dobrodelnega ženija v Albertu Sarraut, sedanjem ministri; za kolonije. Spričo njegove eneržije in organizacijskih zmožnosti ne more biti nobe-ii( pu dvoma, da bo luč prosperitete kmalu posijala na vse francoske kolonije in protektorate. Važnost francoskih kolonijalnih posestev je le nezadostno znana čeprav so ta posestva za onimi Anglije največja. Francoske kolonije obsepajo skoro dvanajst milijonov kvadratnih kilometrov, to je — ozemlje, ki je enako onemu Združenih držav in Aiaske skupaj, ki je dvaindvajsetkrat večje kot Francija in ki ima 85.000.000 prebivalcev. Z ekonomskega stališča ni splošno znano, da nudijo francoske kolonije velika tržišči* odprta za industrijalne in trpovske delavnosti, in da bo imelo primerno izrabljanje živalskega, rastlinskega in mineralnega bogastva za posledico nepričakovane uspehe. Razentega• vedo le oni, ki so dobro informirani v mednarodnih financah, da, je znašal leta 1920 denarni promet v francoskih kolonijah skoro sedem j tisoč milijonov frankov in da bi bil laliko desetkrat večji. < e hoče človek napisati zpodovino francoske kolonizacije, mori |MMM$i nazaj za pe močjo eneržije maršala Lvautev j v Maroku, je videti naravnost ču-jdovito. Maghreb sam se ni mogel jprecuditi. in jc na široko odprl svoja vrata, da pozdravi maršala. ,ne kot sovražnika, ki je močnejši kot on, temveč kot ženija in modrega sodelovaica. Spominjam se velikega veselja, katerega sem občutil pred 25 leti, ko sem zapustil Pariz, da odpotujem v Senegalijo z namenom, da preiščem gornji tok reke Niger, ia končno sem odšel na potovanje, jO katerem sem sanjal toliko časa. j Misel, da bom prodrl v še ved-j 1 j no skrivnostni Sudan, da bom vi-^del Timbuktu, prepovedano me^ ^sto ter prispeval k zatrtju trgovine s sužnji, ki še vedno cvete v centralni Afriki, vse to je še ve-j ijčtlo moje veselje in mojo nestrp-j nost. Timbuktu m več prepovedano mesto. Po reki Niger ne vozijo več le domači čoiui, temveč tudi parniki, ki nosijo francosko zastavo ter vozijo od Barimasso pa do pad' cev pri Bossouae, na razdaljo več kot tritisoč kilometrov, prevažajoč produkte deželt. -' Prosperiteta te dežele, ki je bila popolnoma neorganizirana pred dvajsetimi leti, raste od dne do • dne. Ustanavlja se naprave in ena najbolj koristnih in presenetljivih !jc zdravniška šoJa francoske za-jpadne Afrike, k oje delovanje zasleduje kolonijalni minister z naj-I večjo pozornostjo. Pripravlja se pomoč domačih zdravnikov, farmacevtov in babi ein učenci te šole imajo pred seboj veliko delo pri zatiranju lokalnih bolezni, uveljavi jenju hipi jene in skrbi za ot-reke. ! Francozi so se ustanovili v Se-r.egaliji v štirinajstem stoletju, a doba kolonizacije se je pričela šele h ta 1855, z generalom Faitherbe. Senegalija je bila vedno točka od-thoda za vse kolonijalee, ki so ime-!Ii za svoj cilj Sudan. 1 Senegalija, Fouta, isambia, — fiancoska Guineja, Daliomej s Sudanom predstavljajo velikansko fi ■ancosko kolonijo zapadne Afrike, ki sega o<- Čada pa «lo Atlan-'tika ter od Sahare p ado ekvatorske Afrike. Prostrane divjine francoske Sahare vežejo zapadno Afriko z Alžirijo, Tunisom in Marokom. I Napačno prideljen Afriki je bil Madagaskar, razkrit zapadu pod imenom Madcigasear od Marco Pola in krog teta 1500 so ta otok obiskali angleški in normanski mornarji taer pustolovski trgovci, ki so dali otoku ime Insulinde, — jLcta 1642 je dal Richelieu kapitanu Riga uit u polnomoč, da ustanovi na-tem otoku kolonijo, a bilo je šele leta 1895, ko je postala Francija končno vladarica Madagaskarju in delo pomirjenja in administracije je bilo pričeto in za-\ ršeno od generala Galienija, ene-; ga najboljših francoskih koloni-' ' jalnih vojakov. j Otok. ki itn.*, večje ozemlje kot je ono Francijo, iiua velika mine-; rahla, rastlinska in živalska bogastva. Domačin?, ki sicer sprejema-1 jO produkte civilizacije, se vendar upirajo njenim dobrotam. I Tudi. v Južao stran je ponesla 'Francija svojo zastavo in njene' posesti tamkaj so številne. Ena' najbol j važnih med njimi je Nova j j Kaledonija. Franciji je pripadala j od leta 1S54 n; prej. V pričetku je pripadala Nova Kaledonija dru-j gim francoskim posestvom v Južnem morju, ko jih središče je bil! I Tahiti, a kmalu je bila proglašena | za lastno kolonijo ter postala mesto za deportaeije. Podnebje je, ugodno in domačini, prejšnji ka- i nibali, so sedaj farmerji ter uspe-1 šna pomoč belih. I Nadaljna francoska posest obstoja v Indo Kini in sosednjih o-jzemljih, kjer je bilo opaziti zače-j tek nove pro>peritete izza časa,' ko so te pokrajine prišle pod zaš- i čito Francije. j Ta kratek pregled kaže važnost, in bogastvo francoskih kolonijalnih posestev. V francoskih kolo-j nijah in protektoratih pa je treba ; • izvršiti še važne stvari. Da bodo, .dajale te kolonije vsa svoja bogastva v dobro v^ega človeštva, jih bc tr^ba opremiti z vsemi potrebnimi stvarmi. Kolonijalni program kakor ga je zasnoval francoski ko-jlonijalni minister, ima za cilj iz- j vršenje vsega tega. Izvršen je tega programa pa zahteva denarja, dosti denarja in v tem oziru bi ameriški prijatelji lahko pomagali francoskim kolonijam v dobro! vseh prizadetih. MLADA KRUŠNA MATI. Slika nam kaže znano newyorsko igralko Florence Bayfield, ki namerava posinoviti šest kitajskih sirot. Otroci so bili rojeni v New Yorku. i Hudson Bay kompanija. Hudson Bay kompanija je bila dne 2- maja stara 251 let. Kralj Karol I je leta 1670 podpisal carter. - Hudson Bay kompanija, najstarejša trgovski.- korporacija na .svetu. je bila dne 2. maja stara 251 j let. Z vsake postojanke te kompa-jiiije v Oanadi so vihrale zastave, na čast rojstnega dne kompanije, a nikake posebne ceremonije se niso vršile ob tej priliki. j ! Obletnico tekom preteklega leta se je proslavilo z vsakovrstnimi prireditvami v številnih zapadnih mestih, in Sir Robert Kinderslev, 'gcveraer kompanije, je prišel nalašč iz Anglije, da se vdeleži proslave obletnice. I Kralj Karol II. je dne 2. maja ,1670 podpisa; carter, ki je dajal družbi, imenovani Adventurers off England Trad'ng into Hudson Bay . .pravico do skoro ccle zapadne Ca-nade. Zgodovinarji soglašajo v |tem, da ni imel kralj niti najmanj-' ,šega pojma o velikanskem obsegu; ,ozemlja, katero je izročil z veliko-, dušno potezo, napravljeno <;o Isjim peresom. Delil je mnenje svo-ijega časa, da lot-uje le ozek pas I zemlje Hudson zaliv in Južno moi*1 j je in upal jc. da bodo pustolovci kmalu našli dolgo iskani severo-.zapadni prehod ter otvorili novo ;trgovsko pot bajnim bogastvom_ i Indije. . i V teku enepa stoletja in pol je postala komnr.nija absolutna vladarica treh četrtin severo - ame-, riškega kontinenta. — prave-ita I vladarica divjine, s polnomočjo. j 'da uveljavlja postave, izvršuje — i pravico in če treba, tudi vojuje' I vojne. KožuTiovinske brigade te kompanije so prodrle o Lim in želatina. —- • X Čeprav 111 to splošno znano, sta lim in želatina zelo slična produkta. Razlika obsoja le v tem. cla se želatino poizvaja vspričo najboljših sanitarnih pogojev in da obstoja končni proizvod iz lima, ki; nima nobene barve in duha ter je vsled tepa sposoben za zauživanje. Prot i splošnemu prepričanju se Hm nikdar ne izdeluje iz kopit in ropov živali. 1 Surovine za lim so kosti, deli, kože živali, k-te, ušesa in tako dalje. Živali, kop h dele se uporablja | pri proizvajanju lima, so teleta, goveja živina, ovce in konji, a go- j tove vrste lima se izdeluje iz kož zajcev in drugih živali, potem ko se je odstranile lase. ali pa iz odpadkov drugih kož. Surovine se najprvo izpere v vodi, da se odstrani blato in druge tvarine, ki se lahko odločijo, nakar se jih namoči v vapnenčni vodi ter izposta-; [vi dolgi seriji različnih procesov, i kojili namen jc omehčati surovine, i ako da se pozneje lini lažie izloči in na bolj popolen način. To uvodno postopanje traja včasih po cele mesece. Končno se te surovine .kuha v čisti vodi ali v odprtih loncih u\i pa zap -tih jeklenih tankih ped pritiskom. Maščoba priplava na površje ter se jo posname. Tenko razredebo. ki vsebuje lim, se izčisti s pomočjo kemičnih sredstev ter nato !: on centrira potom izhlapevanja v maso, ki je slična jellvju. Gorak jelly se nato razši-' ri v tenke plošče ter ]»nsti. da se popolnoma poruši. v (V so tozadevne surovine nai-bol jše kakovosti, kot naprimer absolutno sveže *elečje kosti in «'e so tvarine. katere se rabi pri čiščen-j.iu in mehčanju proste vsake škodljive kemične snovi, potem je tozadevni produkt želatina. Zelo vi-sr.ke vrste želatino se proizvaja iz notranjega koščenega vršiča ropov .kajti ta koščena materija je edini • .del i.ivalskepa telesa, ki ni v nika-' kem stiku z mesom. Lim iz navadnih telečjih nog je surova želatina katero je smatrati za izvrstno hra-1 no. Večina pripravljenih dezertov katere se prodaja na trgu. obstoja v/ želatino. bi čeprav ni redilna vrednost zelo visoka, ker obstoja-« jo i z gotovi jen i ezerti v glavnem iz vode. služijo vendar koristnemu lir.menil, ker nudijo nekaj hrane v lahko prebavni in prijetni obliki. Želatino se rabi pri izdelovanju sladoleda, da se naredi sladkim. ! kajti želatina preprečuje kristali- ! zacijo sladkorja ter zasirjenje — mleka, v katerem slučaju bi postal -sladoled zrnat Rabi se pa želatino i nftdalje tudi pri izdelovanju dru- j gib konfektor. kjer se hoče pre- • ^ranj čiste vrste materijala in^ one. "s katerimi se ne postopa tako , pazno. dajejo lim. kojega barva , vj.riira od svetlormene, ki ima le malo duha, pa do skoro črneea . produkta z močnim in neprijetnim : duhom. T'porrba lima je zelo raz-\ nolika. V mizarstvu se rpbi lim za' spajanje posameznih delov in za j pritrjenje tenkih deščic dobrega ^ lesa 11a spodnji les slabše vrste. — Tudi pri izdelovanju papirja se , rabi lim. da s.^ da papirju gladko površino, po kateri se črnilo ne bo 1 razširilo. Pri izdelovanju škatelj ( iz papirja s-? porabi velikanske mnoižine lima. Isto velja glede iz- 1 delovanja predmetov iz usnja in : glede izdelovanja čistilnega ali — 1 šmirgel papirja. Za vsako to svr- 1 ho se rabi posebne vrste lim. Lim, < Pueblo Jugoslav Relief EXECUTIVE COMMITTEE. N. Eadovinac, Pres.; Rev. P. Cyril Zupan O. S. B.. Vice-Pres.: Peter Culig, Sec'y; J. M. Stebley, Ass't-Sec'y; Frank. Grahek, Treas.; J. D. Butkovich, Joe Culig, Andro Pelros aud John Drakulicn INVESTIGATING COMMITTEE ~~ Louis 'Anzieh, Iso Tomkovich, Nick Fabijauich. Sime Buriu, Joe Purkatt, Tony Iiupar, Mile Briubolit b, Jo\o Pavlica, Jobn Simouicb, Joe Cuzak, Jake Vidmar, J M. Stebley, Joe Pritekel. Rev. P. Cyril Zupaii OSB, Jobn Mobar, Jake Henigsaian aud Anton Stare GENERAL, COMMITTEE Val. Stalick, I>r. J. F. Snedee, Matt .Teruan. D. P. l*redovicb, John Gorsieh. Mich. Rozieb. Joe Kt^-ev ar. J0I111 Kubar, ^ieorjjt* Tbouias, Joe Cuzak, __Jake Viilmar, John Moh«*r and Jaek Heni^sman OFFICE: 217 E. NORTHERN AVE. PUEBLO, COLORADO Zelja celega shoda, ki se je vršil v nedeljo, dne 26. junija, pod vodstvom --Pueblo Jugoslav Reli.'f". je bila, da naj se naprosi vse slovenske in hrvatske liste v Ameriki, da nam za nekaj časa vsak teden enkrat odstopijo nekaj prostora za javno poročilo kako deluje "Pueblo Jugoslav Relief' V odbor za poročanje so bili imenovani sledeči iojaki: Valentin Stalik, John Germ, John Butkovich, Frank Rupar in Dan P. Pre-dovich. Naloga tega odbora je, da enkrat na teden natančno poroča o delovanju "Pueblo Jugoslav Relief". Xa shodu dne iJG. junija se jc sklenilo, da se bo ves nabrani denar. nabran po ''Pueblo Jugoslav Relief", porabil izključno za prizadete Jugoslovane pueblskega okraja, kateri so bili prizadeti ob ^povodnji. "Pueblo Jugoslav Relief'' prosi vse zavednr rojake širom Amerike, da ustanovijo svoje lokalne odbore (slične onemu v Joliet, 111.) kateri naj pobirajo milodare ter delujejo sporazumno z "Pueblo Jugoslav Relief". Rojaki, pomagajte svojim rojakom trpinom, ker le od vas smo odvisni. Akoravno je minulo že 4 tedne od strne katastrofe, žaiibog še do danes nismo slišali nobene besede od diplomatičnih zastopnikov Jugoslavije f Ali je slavna srbska gospoda v Wnshingtonu pozabila, da živijo v Pueblo Jugoslovani, kateri so svoječasno poslali marsikateri tisočak ter z veliko vnemo delovali za njedinjenje svobodne Jugoslavije .') 4'Pueblo Jugoslav Relief" prosi vsa društva in posameznike, ako v slučaju ne zaupajo "Pueblo Jugoslav Relief", da naj pošljejo svoje morebitne doneske naravnost na glavni odbor svojih organizacij. "Pueblo Jugoslav Relief" želi in prosi vse, da se vsi kar najbolj potrudimo ter čim več naberemo za reveže v Pueblo in okolici. Do sedaj nabranega denarja: Narodna Hrvatska Zaj^fnica, Pittsburgh, Pa. $2000.00 Hrvatska Zajednica, Chicago, 111. 2000.00 SI oven ic Publishing Co., New York City, X. Y. 333.00 ^ . L. Clmkovich", Denver, Colo. 100.00 Rev. John Perše, nabral v Kansas City. Kalis. 4.").00 Rev. Ansel m Murn nabrano v Bethlehem, Pa. 31.00 ;Vinko Vuk, predsednik N. H. Z., Pittsbubg, Pa. 25.00 j Ignac Dol a k in darovalci, Bivabik, Minn. 24.75 Rev. P. Benjamin Snoj, nabrano v New Yorku 1H.00 Frank Tusar, Irwin, Pa. 10.00 Srbsko podporno društvo "Prileeevič", br. Gl, Duquesne. Penna. 1000 Anthony Lucas, Calumet, Michigan 5,00 Matt Medic, Ramah, Colo. 5 90 Momehilovich Brothers, St. TjOuIs, Mo. 25.00 Frank Rozinger, Sari ell Minn. 11.oO "Prijatelj'', Milwaukee, Wis. 1 OO Skupaj----$4641.75 Pueblo, Colo., dne 28. junija 1921. -i Za "Pueblo Jugoslav Relief": N. Badovinac, predsednik. Peter Culig, tajnik. Frank Grahek, blagajnik. Karl Habsburg in Švica. ; ----1 Švicarski n,.rodni svet, j;' razpravljal o dveh interpelacijah, ki sta se tikale bivšega cesarja Kar-' la. Prva interpelacija, ki jo je stavil socialist Grimm. je zahtevala pojasnil, na kak način je bivši cesar Kari zapustil Švico, in je ,vprašal, ali se Karlu ne prepove bivanje v Švici. Druga interpela-! cija, katero je stavil katolik Bossi je označila zahtevo, naj bivši ce-| sar Kari avgusta meseca Švico za-1 'pusti, kot kršenje aziln^ga prava in je zahteval od zveznega sveta j pojasnil glede smernic, ki se jih* bo držal v svrho zaščite švicarskih tradicij glede azilnega prava. —• Načelnik političnega oddelka. — zvezni svetnik Motta, je v odgovo-v ru na interpelaciji odgovoril, da / se je zvezni svet informiral o Kar-'' lovem bivanju v gradu Pranginai in da se ne n?ore pritožiti glede j kakih monai hističnih naklepov.; Ni pa mogel nastopiti, dokler ma-'( njkajo dokazi. Da se je vrnil Kari ' v Švico, smo dovolili v interesu ev--, ropskega mira in prošnje madžar- : ske vlade vsle,ti prizadetih. je naša dolžnost kot sobratov in ose-^ter. tla jim priskočimo na pomoe in poraagan'i' po svojih močeh. Jaz se zanpno obračam na vsa krajevna društva Z. S. Z., da naj pobirajo pri svojih članih in članicah prispevke. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel. Samo pomislite: dragi naši sobranje so ostali eni brez doma, brez obleke, preti jim tudi bolezen. UsmiI'mo se in pomagajmo drug drugemu v nesreči. Povoden j namreč je /ulila vse, posebno na G rovu, kjer je večina naših Ijmli. Vse prispevke in darove pošiljajte na glavni urad Z. S. 7. ali pa na predsednika nadzornega odbora Mr. John <»erin, 7'i4 Moffat St.. Pueblo. Colorado. Opomba: — Tajniki Z. S. Z. se prosijo, da ta apel preberejo svojim članom na sejali. Z bratskim pozdravom Frank Škrabec, gl. tajnik. Premembe med člani in članicami za mesec May 1921. K tir. št. 1; Pristopili : John Star. roj. ( ?), eert. 2378. za $1000 i« $1.(J0 bol. podpore; Frank Arko. roj. ls«9. eert. 2379, za $1000 in 11-00 bol. podpore; Prank Bizjak, roj. 1905, ?.a $500 in #1.00 bol. podpore; Geofge Kohut. roj. 1*9:1 za $1000 i:i $1.00 bol. pripore, eert. 23*1; I*o Korsueb. roj. 2382, za $500 in $1.00 l>ol. podpore, cert. 2382; Anthony Lesser, roj. 1905. za *1000 in $1.00 bol. podpore; .Joseph Boben. roj. za $500 in $1.00 bol. podpore, eert. 2384. Suspendirani: šiefan Smith. <-ert. 131; Frank Tanko, eert. 3; John Drotar. eert. f : Mile Kojrulieh, eert. ( ; Joseph Laurieh, eert. 096. K dr. št. 3: Pristopili: John Sever. roj. 18*2. za $250.00 in $2.00 bol podpore, eert. 23s5 Kso X. Marieh. roj. 1895. za $1000 in $1.00 Lol. podpore. Suvp.dirani; Jakopich Joseph, eert. 1444 : • Strukel Anton. eert. 297; Strukel Mary, eert. 29s. Od dr. št 4: Suspendiran: Stanko Cudieh. eert. 1416 . K dr št. 5: Pristopili: Frank Blatnik, roj. 1901, z;: $1000 in $1.00 l ol. podpor«-; Blatnik Julia, eert. 23*^: Ludvik Blatnik, roj. 1904. >10U0 in $1.00 bol ] m hI pore; John Svete. roj. 1904. za $1000 in $1.00 bol. podpore. oi-rt. 2390. K dr št. 7: PrUt »pi!e: Anna Cliieh, roj. 11*00. za $500.00 in $1.00 bol. (»odpore. « ert. 2392; Fram es (i rž*-, roj. 1 za $1000 in $1.00 bol. podpor*-, eert. 2391. K dr. št. 9: Zojn-t sprejet; Anton Tone, eert. 2198. (id dr. št. 12: Suspendiran : John Dolenc, eert. 1765. • »d dr 14: Pristopil k dr. 12: Frank lie, eert. 2193. K dr št. 21: Zopet -prejet: Mat. 4 iro.-die, eert. 1S57. Pristopili: Joseph Zaje. roj. 1 >^9. za $1000 in $2.00 bol. podpore; Jaeob Okoren, roj. 1>96, za $250 00 in $2.00 bol. podpore, eert. 2.!96. Suspt-dirani: John Mohor. hi.-h. eert. 1920; Joseph Bostrieh, e rt 1419 JoN.pl, Lah. eert. 21*6; M;na Pnša eert. 1678; Frank Košir, eert. 1>76. K dr št. 22: Pristopili: Katie Matieh. roj. 1SK4 za $1000 in $1.00 bol. podpore. <-ert. 2397 Frank S.*ija. roj. 1897 za $1000 in $1.00 bol. podpore, eert. 239*; Peter Panovieh, eert. 2399, za $1000 in $1.00 bol. podpore. K dr. št. 24: Pristopili: Man- A. Yunikar. *oj. 1903. za $250.00 in $100 tml. podpore- Johana Godec. roj. 1905, za $1000 in $1.00 bol. (»odpore, eert. 2402 K dr. št. 26: Pristopil: Joseph Vidmar, od št. 23. Pristopil; John Znidarsieh, roj. 1*92, za $1000.00 in $2.00 bol. podpore, eert. 2401. Z brat-kim pozdravom Frank Škrabec, gl, tajnik. Naznanilo* IMENIK KRAJEVNIH URADNIKOV ZAPADNE SLOV. ZVEZE ZA LETO 1921. Društvo S. Martina, itev. 1. Predsednik: Adolf Anžiček; tajnik; John Staresinic, 4576 Logan St.; blagajnik; Jihn Cesar. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Domu slov. društev. — Vsi v Denver, Colo. Društvo štev. 3 : 7 Predsednik: John Merhsr; tajni: Joseph Prkefcel, 1240 Pine St. blagajnik: John Trontelj. Seje se vjrie vsako prvo nedeljo v mesecu. Vsi v Pueblo, Colo. Društvo Zapadni Junaki, št. 4. Predsednik: John Vidic; tajnik Peter Blatnik, Box 286; blagajnik: Joseph Percich. Seje se wše -vsakega desetega- v mesecu. Vsi v ■ Midvale, Utah. Društvo Planinski bratje, št, 5. ; Predsednik; Frank Mohar: taj- < nik: Frank Klun, 513 W. 2nd St.; ■ blagajnik: John Stibernik. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v lest ni dvorani. Vsi v Leadville, Colo. Društvo Zvon, št. 6. Predsednik: J os. Kapsh: tajnik. Mikaei Kapsh, 508 N. Spru-1 DOHODKI ZA MESEC MAJ 1921. 5 «3 i T3 ta d o „ 33 tj S3-ce *rs < 4> =3 N V « . SC "o b o5 <—1 o jC 66 & 1 3 5 8 9 11 14 16 19 20 L22 17 $ 93.10 1000.00 $ 70.00 . 39.00 111.00 45.00 28.00 17.00 65.00 72.00 ' -' - - i $ 50.00 $ 20.00 10.00 10.00 10.00 $ 70.00 39.00 131.00 45.00 93.00 10.00 28.00 1027.00 65.00 10.00 72.00 50.00 $1093.10 $442.00 $50.00 Tajniška plača, rent in tiskovine skupaj, Dohodki za isti čas so bili. $50.00 90.00 1725.10 2261.75 Gotovina dne 31 ^ maja, je $32081.66 Z bratskim pozdravom Frank Skrabec, gl. tajnik | Jce St.; blagajnik: Frank Klun. Seje se vrše 12. v mesecu v Domu ■ društva Zvon Z. S. Z., in Triglav i S. N. F. J. Vsi v Colorado Springs'; Colo. . I Društvo Sv. Rožnega venca, št J 7. 1 Predsednica: Mary Lesar; taj«; nica Mary Prijatelj, 4570 Logan i St.; blagajniea Mary- Staresinieh. Seje se vrše vsako prvo nedeljo! v mesecu ob dveh popoldne v Do-1 mu slovenskih društev. Vse Denver, Colo. ' i Društvo Biser, št. 8. Predsednik: peter Medosh; — ! tajnik; Joe Bohorich, R. F. D.I Box 3,; blagajnik: Joe Bohorich.) Seje se vrše vsako tretjo nedeljo\ v mesecu. Vsi v Pittsburg, Kans.j Društvo Napredni Slovenci, šte, vilka 9. I Predsednik; Anton Strines; taj-j nik: Joseph Skrabec, 412 West 1 New York Ave.,; blagajnik: John < Legan. Vsi v Canan City, Colo. Društvo Slovenski bratje, šte-.1 vilka 10, Victor, Oolo. j Tajnik: Frank Oražem, Box. 622. , Društvo Sv. Janez Nepomuk, * ]6t. 11. p Predsednik: Frank Bek; tajnik 8 Joe Blatnik, Box 70,; blagajnik John Maršefe. Geje se vrSe vsak drugi pondeljek v mesecu. Vsi v i Rockvale, Colo. 1 Društvo Zgodnja danica, št.12. ' Predsednik: Ludvig Mihelich; tajnik: Avgust Topolovec, Box .16,; blagajnik : Anton Sever. Se- * je se vrše vsakega 15. v mesecu, f Vsi v Clear Creeck, Utah. i Društvo Junaki, št. 13. Predsednik; F?auk Trlep; taj-, nik : Anton Lesjak, Box 118,; bla- J t gajnik: Anton Lesjak. Seje se vr- l še vsako druge nedeljo v meoecu. S Vsi v FrontenaCi Kans. Društvo Sloga Slovencev, šte-► vilka 14. t Predsednik: Marko Petrich, —- J tajnik; Joseph Kopavnik, Box ^ 1601,; blagajnik: Marko Petrieh. s Seje se vrše vsako tretjo nedeljo j v mesecu. Vsi v Standartville, Utah. i n Društvo Triglav, št. 16. g Predsednik ; Peter Predovich; C tajnik: Frank PaaeeR. R. 1. Box 43; blagajnik: Nick Balich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v me- i'secu. Vsi v Bingham, Utah. Društvo Zapadna zvezda, št. 16. Predsednik: Joseph M. Steblaj tajnik: Anthony Jeršin. Ill W. 3 Street; blagajnik: Louis Lovšin. Seje se vrše vsakega 10. v me jstcu. Vsi v Pueblo, Colo. j Društvo Hrabri Slovani, št. 17. . Predsednik: Marko Sikich; taj nik: Anton Šuklje, Box 58; blagajnik: Thomas Sarmo. Seje se vrše vsako dmgo nedeljo v me- I seen. Vsi v Frederick, Colo. Društvo Sv. Alojzija, št. 19. , Predsednik: John Janezich; — .tajnik: Anton Menein, 601 E. 49 Ave.; blagajnik: Frank Okoren. Vsi v Denver, Colo. j Društvo planinke, št. 20. ! Predsednica; Ana Stalcar; — tajnica: Agnes Keržan, 803 Elm St.; blaga jniea: Ana Težak. Seje I se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vse v Leadville, Colo. | Društvo Grintovec, št. 21. ; Predsednik: John Zaitz; tajnik: Frrank Sterbenk, Box 707; blagajnik: Frank Zaverl. Seje es |Vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Ely, Minn. Društvo Sv. Mihaela, št. 22. Predsednik; John Rebol; tajnik: Frank Ambrose, Box 75; blagajnik; Gregor Žalec. Vsi v Tooele, Utah. Društvo Cleveland, št. 23. Predsednik; Jakob Lužnar; — ♦ajnik: Joseph Ponikvar, 1011 E 64th St.; blagajnik: Louis Mež-car. Vsi v Cleveland, Ohio. Društvo Marija Pomagaj, št. 24 Predsednica: Ana Fear; tajnik: J. W. Prince, 705 W. 2nd St.; blaga jniea: Frances Sajn. Vsi v Salida, Colo. Društvo Wilburton, št. 25. Predsednik: John Gregorina; tajnik; Joe Alich, Box 617; blagajnik; Anton Volcich. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesec«.-Vsi v Wilbnrton, Oklahoma. Društvo Venček vijolic, Št. 26. Predsednik: Joe Vidmar; tajnik: Anton Oblak, Box 173; blagajnik: Silvester Turk. Vsi v Cairnbrook, Pa. Odhod primorskih poslancev v Rim. Gorica, 8. junija, 192. Danes zvečer odhajajo naši poslanci v Rim. Prvi. ki so prejeli nalogo od ljudstva, da odhajajo zagovarjat njih pravice, kar ne i*. ! ravno lahka naloga. Odhajajo tiho, da ne vzbude suma. ker bi jih potem lahko sprejeli tudi fašisti. Vsa srca primorskih Slovencev pa so z njimi, vanje polagajo vsa svoja upanja, da jim sklieevaje se na zakon, ki je kršen na vseh poljih, olajšajo težak položaj. Tudi Italijani misHjo na naše poslance. Saj bodo v marsičem, če bc odločilna pravica, ki jo ima poslanec kot tak, odločevali tudi kar se tiče njih samih. Vsem je posebno na srcu avtonomija. Ne vemo natančno, kaj nesejo naši poslanci s seboj v Rim. toda to vemo, da njih delo ne bo obstojalo samo iz borbe za nekatere jezikovne pravice kot so hoteli razbobnati laški listi. Vprašanje avtonomije vznemirja | v prvi 'vrsti vse Primorce. Naš cilj je narodna avtonomija. To bodo težko še dali. Toda do tedaj si bomo posktisrili priboriti vsaj avtono-mijo eelega Primorja skupaj. Vsi pa so prepričani, da so pokrajinske avtonomije v prejšnjem obsegu gotova stvar. Gre samo za to. kako bodo izvršene. Nekateri se hočejo le pogajati na ta način, da bi imeli Slovenci v bodočem deželnem zboru enega poslanca manj kot Italijani. Če bi to mogoče dovolili, bi bili v obraz dejstvu, ki se je pokazalo dne 15. maja, da je večina dežele slovenska. Na vsak način je to vprašanje, ki nas bo v bodoče pretresalo najhuje. Zanimiv slučaj se je zgodil zadnjič. C'e se ne motim, je idrijski komisarijat dal nalogo županstvom, da naj kupijo italijanske zastave z grbom v sredi, a brez plasvega ovoja (okrog grba), kar sicer z ostalimi barvami harmonira pre jugoslovansko. To je smešno in žalostno obenem. Kmalu bodo poljskim cvetlicam prepovedali modro* cvesti. "Ali ne vedo, da je tak ukaz proti zakonu? Seveda, če je radi tega Italija v nevarnosti. ... Zanimivo je tudi, da so se bali rdeče-bele zastavice, ki so jo bili izobesili otroci nekje v Brdih. Sneli so jo in prinesli italjansko, katero so nasadili na drog. pri tem pa grozili s samokresom in klofu-tali ljudi. Na zadnjem prazniku ("dello Statuo") so v Sežani prisilili izobešen je zastav. Gospod učitelj Pahor je pa moral govoriti ob tej priliki. Tudi po Postojni so rogoivilili in zamazali poslancu Lavren-čiču hišo. V Vipavi so baje prisilili župana, da je razobesil zastavo. Republikanska zaušnica. Trst, 25. maja. * ^ ' *V* ftJHI V razmerah, ki so zavladale pri nas, je skoraj nemogoče misliti, (da bi se pojavil kje v italijanskem listu trezen in pameten glas o položaju našega naroda v anektira-rtem ozemlju. Danes treba konsta-tirati, da se je našla v italijanski žurnalistiki poštena' izjema. Republikansko glasilo "Emancipaci--one" je v polemiki z rimsko — "Tribuno", ki hvali razdelitev volilnih okrožij v Julijski Benečiji ir. pripisuje plebiscitaren pomen volitev baš tej razdelitvi, odgovor rila na takšen način, da bodo politični krogi vseh strank in struj v Rimu kar strmeli, če bodo brali napisane resnične besede. — Pravijo, — piše "Emaneipa-cione", — da pomeni volitev v Julijski Benečiji plebiscit" tržaškega in istrskega. ljudstva. Plebiscit?_ Ali ve dotični senator Salata, da niso bile volitve skoraj povsod v Istri nič drugega nego tragična "poehade". radi katere bi morali Italijani zardeti pred celim sve-j 'tem? V Poreču so naprimer bile' vse ceste, ki vodijo v mesto z dežele, zasedene po skupinah političnih zločincev, ki so z revolverjem v roki trgali volileem volilne! izkaznice iz rok ter jih silile, da glasujejo za nacionalistični blok. V Poreču ni Mlo volilne tajnosti in se je moralo glasovati z odprto glasovnico. Na volišču sta stali volilni kamrici pod dvema ložama, ki sta bili st clno zasedeni po sku-j pini oboroženih fašistov, in dva slo venska volilea. ki sta zahtevala vstop v volilno kamrico, kjer sta' volila za Jugoslovansko narodno stranko, sta biia pretepena do kr-! vi. V Poreču so bili volilci prisiljeni glasovati za blok. sicer bi jih fašisti obdelali s pripravljenimi revolverji in bodali. V Roču. Miljah, Vodnjanu in Kanfanaru so volilei glasova'i pod vtisom bomb. revolverjev in gorjač. In vpričo vsega tega se Salata še upa govorili o plebiscitu?! In, ima celo pogum poveličavati izidi istrskih volitev ?! Z enim sam'm izidom je lahko! zadovoljen komorni senator glede i svojih tridelnih volilnih okrožij.] Preprečil je ž njimi smrt tržaške j NAZNANILO. Iz urada društva "Grintovec'' št. 21 ZHZ. v Ely, Minn. Tem potom obveščam članstvo! društva "Grintovec" at. 21, da se; naj potoioštevilno vdeleži društvene seje, katera se vrši dne 17. ju-' lija dopoldne ob 9. uri v prosto-j rth J. S. N. Doma Na programu! imamo več važnih točk. Glede šeste glavne konvencije mora društvo nekaj ukreniti za prihodnjo dobo. Sklep društva od meseca junija govori, da. kdor se te seje ne vdeieži, se bo postopalo ž njim po sklepu zadnje seje. Apeliram na vse člane s potnimi li^i, da naj poravnajo zaostali asesment. Oe tega ne store, sem prim oran jih po pravilih suspendirati. Frank Sterbenk, tajnrik. Box 707, Ely, Minn. Misterijozno zborovanje ruskih reakcijonarcev. V kopališču Reiehenhallu ob salzburški meji se je začelo zborovanje Rusor-desničarjev. ki vzbuja veliko pozornost. Posvetovanja se udeležujejo veliki knez Dimitrij Pavlovič, bivši avstrijski nadvojvoda Viljem, sin bivšega nadvojvode Štefana, bivši hetman Koropadskij in okoli 80 uglednih članov visokega plemstva, generali, visoka duhovščina in zastopniki velike finance. Tiskovni urad zborovanja je i*-dal ta-le komunike: "Zborovanje nikakor nima političnega značaja, ker bavarska vlada kaj takega ne more dovoliti. Gre le za gospodarske pora z govore, pred vsem za vzpostabitev trgovinskih zvez z Nemčijo". To je vsekakor malo čudno zborovanje: gospodarska konferenca s svečeniki, generali itd. Bavarska vlada je dala dovoljenje za bivanje v deželi le z izrecnim pogojem, da imajo Rusi le gospodarske po-razgovore, nikakor pa ne političnih. Vlada smatra, da nima po-jvoda, preprečevati zgolj gospodarske konference, zlasti ker so I vzpostavljeni gospodarski odno-j šaji s sovjetsko Rusijo, kater«*( •je treba izpopolniti in utrditi. Vsekakor pa se nemara tudi bavarski vladi zdi to zborovanje kamore in istrske "šlahte" v blatu. v katerem se valjajo. Desetti-soč repuklikaneev in dvanajstti-soč socialistov na Primorskem ni-*ma danes niti enega zastopnika v parlamentu, dočira jih ima meščan ska kamora starega in novega stila z malo več nego štirideset tisoč o-jsem — od katerih je dobra tretjina ogoljufanih in izsiljenih. Nič zato, če je Gorica v rokah sloven-'skega meščanskega nacionalizma, fsamo da slavi "salatovstvo", ta (krajevna pošast, ki nas meče ob itia in nas ponižuje, nemoteno — 'svojo zmago v Trstu in Istri! To je edini uspeh, s katerim se f more pohvaliti Franz Josef Salata' {in potom njega Gioliti in zanj — i"Tribuna", ali pljnvačnica, kakor j se že hoče reči. j Toda o eni stvari naj bo prepričan naš najvišji komendator: na-|rod Primorskega ne bo dovolil več jda bi se ž njim prešestvovalo. To i so prve in bone. zadnje volitve, kij !so se vršile v enem tako očitnem t kamorističnem okrožju. Zagotavljamo mu to. Volilni boj ne sme jbiti burka, temveč mora biti izraz j politične zrelosti, ki se zaman zanika našemu narodu. To pot so v Trstu zmagali stota-ki, a v Istri bombe in teror, toda se niso uničile stranke svobode; poteptala se je samo italijanska kultura in se je vrgla v blato naša politična vzgoja. Salata prihaja iz tega volilnega boja kakor prihaja vlačuga, namazana z mazili iz bezniee. Rdečilo in puder še paste zmage ne more povsem skriti gub starosti in ne-moralnosti, ki se bliža strmoglavo zadnjemu koncu parabole. Iz Jugoslavije. 1 Strašna povodenj v Bosni. Iz Sarajeva poročajo: Dne 16. junija je v velikem delu Bosne nastala povodenj. kakoršt.e tamka-j* šnje lj»dstvo ne pomni. Sarajevska železniška direkcija je ustavila ves promet na progi Saraje-vo-Bosanski Bron. Vlaki h. Brcxda vozijo samo do Maglaja. Reka Fgrina je prestopila bregove in poplavila vso okolico. Vse ukrin-ske vasi so pod vodo. Mnogo živine je voda odnesla. Škoda znaša iniljone. Seljakn streljajo in kličejo na pormoč.. Tovarna sladkorja in kraj Usora sta preplavljena. Ir. Doboja prihaja poročalo, da reka Bosna neprestano narašča. Ob" osmih zvečer je bilo tudi mesto Do-boj že j)od vodo. V selit Jokoveu so ljudje splezali na drevesa, da se rešijo nevarnosti. Vojaštvo je (►dšlo v ogrožene kraje na pomoč. Tudi Steinbeissova železnica je ustavila promet., istotako razne (lokalne železnice. Sarajevo bo nekoliko dni popolnoma rtdrezano od severa. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo notraaijih del je dobilo poročila o popla/vi v Bosi vi: Vsled velikega deževja zadnjih dni so narasle Bosna, Vrbas. Una. Sana in Ukrina in so povsod najpravile veliko škodo. Poginilo je tudi mnogo živine. Železnica Mostair-Doboj je pod vodo in .fe promet protri Sarajevu prekinjen. V dolini reke Vrl>;Vs so vse vasi poplavljene in uničena se-tev. Ljudje so morali iz vasi bežati na hribe. Uničen je veliki sanski tnosr. ki jerpnvodom srvojega a^i-tacijskega potovanja -po Bosni in Dalmaciji izplačati iz piwtnih blagajn v Dubrovniku, Splitu in Sarajevu preko 150,000 K na navadno pobotnico, v kateri ni niti navedel. zakaj in po čegavem dovoljenju je vzel ta denar. S tem se jc bivši minister zagrešil proti čl. 124. zak. o državnem raeunovfwl-stvu in proti zakonu o ministrski odgovornosti. Dalje se v interpelaeiji navaja, da je minister Drin-kovič takrat, ko je naro«"«il v Ame-Iriki naročil nove poštne znamke jza Jugoslavijo, naročil tudi več (desettisočev negn;niranih znamk, 0 katerih sedaj nikdo ne ve, kje se nahajajo. Z ozirom jta položaj, ki «ia zavzema danes dr. Drinkovie. zahtevajo interpelanti hiter in točen odgrovor o teh aferah. Nemci lezejo v Jugoslavijo. Velika nemška firma Greinitz, ki je imela prej skoraj monopol za vso trgovino z železom, se je vpi-;u-la v Sarajevu v tr^ivinnki register. Značilno pri tem je to, da ie ta tvrdka '|>orzk-ušifla že dolgo čjLsa. da bi dobila koncesijo v Sloveniji. Ker pa je 'bil tu njen nemški značaj preveč znan, zato se ii to ni posrečilo. Sedaj pa so ji nasedli Bosanci, ki se ne zavedajo velike gospodarske škode, ki zadene Jugoslovane, če bodo uvažali njim odkrito sovražen kapital. malce čudno, zlasti ker se med Rusi nahaja ruski veliki knez, avstrijski nadvojvoda ter ruska du-liovčina, gene»-alali, bankirji itd. Pravi smoter tega zborovanja je 1 prozoren: Nadvojvoda Viljem velja že dolgo kot ukrajinski pre-tentent. Po prevratu se nr povrnil . v Avstrijo, r.mpak je stopil v "ukrajinsko službo. Na ponovne prošnje svojega očeta. Poljakom naklonjenega nadvojvode Štefana, jr, odgovoril zelo ostro, tako da ga jc oče končno zavrgel. Nadvojvodi Viljemu je pri caristični obno-.vi Rusije odmenjena važna vloga: uporabiti ga nameravajo kot voditelja novega gibanja v Ukrajini Pri tem pokretu bi morda sodelovale Denikinove čete. Pri takem gibanju bi Viijema proglasili za Jietmana in tudi Skeropadski br zopet prišel do svoje prejšnje- veljave in časti. ^ 4 ? Pohišna muha« i. | Kdor širno in nadl«žno ipohišno muho le površno poznava, bi tpač ne mislil, da ima ta povsod po nabili stanovanjih nahajajoča se na-gajivka kaj zanimivega na sebi. In vrtidor je pohisna muha dovolj . zanimiva žival. Ne le njeno dran«« h in prisiljivo bitje, tudi uredba * njenega tele-sa. njeno plojonje in razvijanje je opatzovanja vredno. Poltišna muha je okoli 8 uijli-metrov dolga in meri z razprtima krik-ema na širokost še enkrat toliko. Temne barve je in kocarita po vsem živortu. Natančneje opazujoč j". s-p»rznamo takoj, da je žival iz te vrste žuželk, kojih telo je zakcyvano v trd hitmen oklap , ter 7. dvema globokima preeinko-ma razdeljftuo v tri glavne dele: J glavo, prsi in zadek. ( Glava nosi na strani zložene oči j in nad čelom troje pikčastih | oT-e.-.c, spredaj na čeilu tipaliiiei, a j spodaj griža la, prfnist rojena v dolgo setzalo, katero žival lahko ( ]»oriva in zopet k sdbi poteza. | Zložene oči obsegajo več kakor 'polovico eele glave; podolgovate 1 so in nazven napete; barve so rile- > če lujave. Ce deneiiio zloženo (iko 1 poti večalo, zapazimo, da je nje- ] govo površje sestavljeno iz pre- j mnogih, na zunanjo s.1 ran vzbo- < cenili še>terokotnik<*v. Vsak tak i terokotnik s premajhnim, podi njim stoječim svetlim kegljem. i katerega pa ne vidimo, če oko od'j zgoraj opazujemo, predstavlja t nam eno posaaieano «>česce. Oko je tedaj sestavljeno iz toliko po- i sauieznih oče-c, kolikor na očesni i vzbočini omenjenih šc.sterokotni- i kov razločujemo. In veš li, dragi* bralec, koliko jih j. I Nad -iOuoj jih lahko našleješ! — Vsako po-j edino oresee 'pa deluje za«e. In j' ker stojč očesca drugo tp<»leg dru-gega tako, da jili je obrnjenih nekaj na stran, nekaj naprej, nekaj nazaj, nekaj navzgor in nekaj navzdol, vidi muha, ;tkoravno ne more obračati ne srka. Stf varjeno j.- t-ak pa hoče 110- ; - go vzdignit i. krči blazinici, dla- . - čični konci spuste in žival presta- j c vi noro. Na ta način se muha tako l hitro s stopalom prijemlje pod-. nožja in ga zoijet spušča, da ne'] 1 j moreš niti z očesom slediti kora-j; 1 kajoči nogi. 1 Sjiloh je muha lahkih in poskoč-|( - ni h nog. Zato jej tudi narod pri-'i 1 pisuje sposobnost za ples, o njej'j - tako-Ie pevajoc: \ ■ j Tr i ,, "Ivomai je z muho .plesal, j da se je r*edved tresal." J Ali pa: ! "Gre z muho komar okroglih en par, j si »pahne koleno, jx^patle ool-eno, * v ga v muho zad'ga.'" 'i Noge pa mulii niso samo hodila, 1 'one še imajo neki drug posel. Ako 1 1 {prileti muha na kako prašno reč 7 — kaj ni vse po sobah pokrito z 1 j drobnim »prahom, — vzdigne se 1 I j vsled vetra, ki ga je s krili uare- J 'idila, okrog nje meglica ipraihu, ali ' 1 i prašna telesca s»' kmalu zopet 1 j znova vsedejo. ko vetrič neha. ' ■ Prah pa s«- vsede tudi na muho in > 'ita ji je zelo zopern, zlasti na očeh. * , Videl bo; tedaj, da si ga začne 1 i hitro brisati Najprvo s prednji- 1 ma nogama z očij. pri čemur gla- 1 jvo runo zavija; potem z zadnjima s s kril in končno * nog samih, tir- 1 gajoč drugo ob drugo. Tako so ji 5 tedaj noge ne le hodila, ampak tu- < di omela, s katerimi si prah obriše:1 h telesa. S prednjima nogama o-j1 ■ snaži in obriše si muha tudi se^a- 1 io, kadar se je napila. j' Krilci ima muha samo dve; to-j1 * da lie služita jej maji je, kakor bu- I čeli, č mrl ju in drugim žuželkam'1 ■ j štiri. Izračuni! i so. da pride muha,P ■ če navadno leti, blizu 2 metra da- I leč v sekundi, v katerem času neki okoli fiOOkrat s krilcema mahne; ( 1 1'ii kaj prestraši, tedaj pa 1 ijPrefrči v sekundi 10—11 metrov ] 1 j dolgo pot in naredi s k rilcema 3 udarcev; njena Iki- 1 trost v naglem letanju je torej , enaka brzovlakom. Krili imata podobo meča, sta kožnati ter po dolgem in deloma tudi poprek preraščeui z žilami, to jc hitinenimi vejieami. Zadaj '.'Idizu dna) sta »vrezani. Ako mu-,ha miruje, ima ju vodona\no nad r j telesom, zadnja konca nazven dr- 1 ijžeč; kadar pa leti, stvarjata križ s ' s truplom. Takoj pod krilcema za- 1 , paziš dve beli kopici, zgornjo več- c . jo in spodnjo manjšo; pod njima 1 pa »roji na vsaki strani na mestu, t kjer sta pri četverokrihiih žužel- } i kah zadnji krili, po ena bela, na koncu vzdebeljena lu-t, podobna i majhnemu batiču. To sta takozva- i na utripača, nadomestiteija dru- s goga para kril. ter služita leteči i ' muhi kot ravnotežnika ali balan-|sevalna drogiča. Zato postane let živalice čud«io neokreten, ako jej ■ porežeš utripača. še bolj pa, ako jej vzameš samo enega Zadek je jajčast in sestavljen iz . štirih, v rahli zvezi med seboj sto-! ječih obročkov. Barve je sive s čr-1 nimi pegami, pri samcih je prvi - obroček na vsaki strani rujav. Po ■ teh dveh rujavrh lisah in pa po večjih očeh se ločijo lahko moške - muhe od ženskih. Muha živi po sobah, kuhinjah in hlevih, sploh povsod ipo člove-. ških bivališčih in okoii njih. Na-1 h a jamo jo ravno tako v toplih tro-l pih, kakor v mrzlih severnih po- - krajinah. Pomladi je malo muh;; 1 pozneje pa se čini dalje tem bolj - množi njih število, to pa ker so se 2 prisiljivke celo leto z-irejale. Njih - zarod strašansko naglo ra.ste. E11 - sam par ima lahko v jeseni več' - nego dva miljona potomcev! ' Samica leže večkrat med ipolet-. - jem jajčica v kupčkiji v pljuval-' * nike. smeti, gnoj ali kak drug ne- ' - j snažen kraj. vsakokrat po 50 dot ! ItKJ. Zategavoljo je po vaseh, ko- ■jder se nahaja mnogo smetišč in ■ gnojišč, petem pri mesarjih in poj r gojilnicah, kjer je dovolj mesit zalegi ugodnih, največ muli. J a j-' čice je dolgo, valjasto, na euein' koaicu nekoliko debelejše in je eb-\ dano z belo. elastično kožico. Za 24, na solncu že za 12 ur iizleze iz' jajčica lilinka, droben, belkast čr-; vič, brez nripravo. Kuba ima namreč 11a glavi 11a onem me-'« i stu. kjer stoje pozneje pikčasta' .1 očesca, mehurček, kojega lahko-.najine in skrči. Ko je žival v bufo-'* nem oklopu že razvita, napenjaj jtako dolgo mehurček, da odskoč-ij j od oklopa kapita. nekako pokrov-ice. in mlada muha sr1 i/vije iz svo- . je ječe, a mehurček se posuši. ' ,!t'ndno je. da ne zapusti muha ni- : J k«.li ponoči bube. ampak vselej i podnevu. Preo-braizovanje muhe iz jajčic do popolne živali š«- tedaj mesec dni lic traja, ako je toplo vreme. I11 če dalje pomislimo, da se rod, za rodom rodi. ni t'uda, da takoj naglo 11 jili število narašča. (Dalje prihodnjič). A f o r i z m i. !' --r Tako je, da je življenje samo —-mnogim smrt. Vsakega vzame vsaj enkrat v svoje žrelo in ga po- : skusi. In kar je zanj. požre blast- i no in spravi v svoj gnusni želo- ■ dec. ki se mu pravi svet. Toda nje- ■ ga usta so groba in odurna in zato ne mara finih duš in jih samo pregrrzne in vrže potem zopet v|< samoto zunaj sebe. I11 samo naj-j! močnejših ne more ne streti ne 1 požreti in jih mora izpuliti. In to I. so potem, ki ga zgrabijo za uzde! in vodijo s svojo silno roko. j: Dr. T. Sorii. * * ;] * 1 Tako nam včasih nit življenja 3 1 poteka in gube se dnevi, brez upanja in brez zelenja otrpne mrzlo nam srce, molče prenaša nam gorje; a čas hiti in čas beži, i usoda trpka nas predrami. s 1 razpotje kaže pred nogami: ' "Odlogi se!" nje glas veli, 1 "na desno gre. na levo pot, sam sreči svoji si gospod!" L Ivan Jenko. S teboj se tvoja smrt rodi in smrti kal ti zaplodi: Ob uri tvoji žitja prvi rode s teboj se smrti črvi, Avstrijsko in Koroško vprašanje. Z avstrijskim in koroškim vprašanjem se bavi v zadnjem času vse svetovno časopisje. Da naša javnost spozna, kako sodijo o teh 1 problemih inozemski listi, podajamo v naslednjem poedine izvlečke j iz izvajanj predvsem francoskih in nemških listov. 1 '•E<-ho de Paris" priobčuje članek Pyrtinaxa, v katerem le-ta i izvaja, da je italijanska vlada uvidela, da nikakor ni v interesu Italije. da bi pospeševala priklopitev Avstrije h germanskemu bloku. 'Zato je Italija sklenila z nasledstvenimi državami tajen sporazum, katerega prvi rezultat je bila demarša, ki se je v zadnjem času izvedla na Dunaju zaradi plebiscitnega gibanja. "Eelaire" izvaja: — Ako se bo gibanje za združitev Avstrije z ,Nemčijo nadaljevalo, bo ententa sklenila vojaško okupacijo cele Avstrije. V tem slučaju zo Italija zasedla Tirolsko m Solnograško. Jugoslavija Koroško in Štajersko. Češkoslovaška pa vse ostale avstrijske pokrajine. Istočasno bo ustavljena tudi pomožna akcija za finančno vzpostavitev in za prehrano Avstrije. — ! "New York Herald" povdarja : — Plebiscitno gibanje bo imelo ,dalekosežne posledice: Italija bo zasedla Beljak 7 okolico, Jugosla- i vija pa znova Koroško. Pričakovati je tudi drugih sankcij, zlasti pa : Ustavijonje kredita. — j ".Montags - Zeitung" pravi: — Italija se pridružuje politiki Jugoslavije in Češkoslovaške z ozirom na plebiscitno gibanje v Avstriji, ker želi, da bi za slučaj, da ti dve državi izvedeta gotove akcije, zasigura svoje interese na Tirolskem, kakor tudi pravico, da izreče svojo besedo, ako bo kraljevina SIIS okupirala Koroško. _ b»i list priobčuje članek posvečen potovanju prestolonaslednika regenta Aleksandra v Pariz in London ter povdarja, da je to potovanje v zvezi z govorom ministrskega predsednika Pašiča v ustavotvorni Skupščini o ratifikacije meje na Koroškem, in zagotavlja, da obstoji 4 regentova misija v glavnem v tem, da intervenira pri vrhovnem sve-•tu za pridelitev Koroške do Drave Jugoslaviji. 1 Položaj na Hrvatskem, ; 1 Hrvatski ban dr Tomljenovič je podal dopisniku novosadskega Jedinstva" izjavo o današnjem položaju na Hrvatskem, katera je posebno interesantna. ker v nji hrvatski ban odločno zanika 0110 "re- 1 v-olucionarno razpoloženje" na Hrvatskem, na katero se vedno in ob Vsaki priliki sklicujejo notranji in zunanji sovražniki naše države. • Ban Tomljenovič je rekel: 1 j — ^iti v Zagrebu, a še manj 11a Hrvatskem ne more nihče ugotoviti najmanjšega sledu pojavov kakega revolucionarnega pokre'ta. 1 Posebno povdarjam: niti opaziti ni nobenih znakov kakršnekoli re- 1 volueionarne tendence v najširših masah. Davki se plačujejo popol- 1 noma redno, brez priganjanja in prisilnih odredb. Rekrutacije voja- ' ških obveznikov se vrše mirno in pravilno. j Kar se tiče pokr^tov Radičeve stranke, moram jasno in odločno izjaviti, da proti njim dosedaj ni bilo potrebno podvzeti nobenih korakov, ki bi se mogli označiti kot "akcija močne roke'.' Demagoške Radičeve nedoslednosti vse slabše, in slabše vplivajo na sel jaške ma-Jsc. na katere Radič računa. Dan na dan in v vedno večjem številu prihajajo v Zagreb k vladi deputacije iz raznih krajev, kjer je Radič j razvil najmočnejšo agitacijo za svoje republikanske ideale, a vse te ideputaeijo izjavljajo, d:> narod ni nikdar mislil na nasilno revolucijo j Govorit i o republikanskem razpoloženju hrvatskih mas v pravem j smislu besede in pojma, more le oni, ki ne pozna duše hrvatskega se jljaka. Radič je znal nemoteno izkoristiti pojave nezadovoljstva^med |kmeti radi raznih napak in nesporazumljenj v administraciji prom?-|tu. radi draginje in nekaterih izgredov neodgovornih vojaških kro-j'gov. Toda njegova nedoslednost je že prve dni dokazala narodu, da so bde njegove besede prazne demagoške fraze. Radič menjuje od dneva do dneva svoje stališče v načelnih vprašanjih, in ostaja dosleden edinole svoji nedoslednosti; karkoli je do danes obljuboval, ni Izpolnil ničesar, njegov vpliv na seljaške mase -- dasi je danes še velik — je vendar vsak dan manjši in manjši. Warod je videl, da njegova demagogija, njegovo republikanstvo in njeirove melode niso pojavi resnega, treznega in premišljenega načrta. Da ima Radič danes še toliko moči in vpliva, je pripisovati samo 1 dejstvu, da je znal ravno 011 izpreti organizacijo širokih mas bolje ne-jgo katerikoli druga s+ranka. Ako bi nastopile tudi druge stranke s podobnim, toda smiselnim organizatoričnim delom, bi izginil Radič I v najkrajšem času raz politično obzorje Hrvatske. Proti" Radiču je {vsaka politika močne roke popolnoma nepotrebna. Radič je najboljši agitator proti samemu sebi in svoji politiki.__ Ta izvajanja bana Tomljenoviča so najboljši dokaz, da razmere |iia Hrvatskem niso take, kakor jih slikajo eni, ki bi imeli radi nemire in nerede. V Stockholm1.;, Švedska, so še bolj napredni kot pa v Ameriki. Tajn je skoraj na vsakem vegalu telefonska stanica, katere se lahko človek v vsaki potrebi posluži. WW/A'.W.V.V.V.V.V.VI ;S TDRISRČEN smeh je naj- g ij boljše zdravilo sveta. j2 !-' Če ste otožni, zamišljeni --- 2 ij| se prav na široko zasmejte !■ — pa boste takoj ozdravlje- S^ 5 ni. "S !■ Knjiga Peter Zgaga vam S povzroči smeh, kadarkoli g H pogledate vanjo. fS J Ena knjižica za 50 centov «2 9 vam bo trajala za vedno. J^ \m- Izrežite ta kupon pridenite petdeset centov v L" I - znamkah ter ^a pošljite: p® ■ Slovenic Publishing Co., ■ 82 Cortlandt St., New York. P ■ j Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v • znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." ■ Ime ........................................................................■ J « Naslov ..................................................................^ ■ ■ Država ................................................................fig ^/SSSSSSSKKKflXKKKKKKKM od rojstva pa ti tja do groba črv kralj, kraljica je trohnoba. Simon Gregorčič. * j. * * Tako jo pač: kdor hoče uživati sladkost hrepenenja, naj si odseka rajši ro-ko. nego da bi posegel po cilju, zakaj jabolko je zmerom gnilo. In kdor ni radoveden, se mu ni ba.ti razočaranja. Ivan Cankar. * * * Tako, kar narava iz sebe nodi, boreč se z naravo samo spet pogine. Zatorej na stran nepotrebne sknbi, uživaj življenje, dokler ti ne mine. Fran Gestrin. Telesni človek, kaj si? Kaplja, ki trepeta na tenki, slabi vitri, in precegj kane, ko se vitra zgane. Anton Medved. * * * Tako ko lune na nebu obraz spreminja ženski srce se vsak cas, ljubezen njej je iraea. Josip Stritar. NOVE COLUMBIA PLOŠČE p« 85c Slov« na k«. E4232) Drummeri parade marl. EMMS) Mill »vonček. p«tj« f IMllIer daughter of the for eat. ) Naprej zastave slave. E4998) Radeekl marl. volaSka. E4CK9) Na tujih tleh. petje. j * Oee* rrelch mllltaer marl. ) Ko bi moj ljubi vedel. EJTfOO) 9t Regiment, marl. E4«46> Se enkrat Te objamem. | ) Grenadier mart. vojnSka. T15edo,ino oko- oetle ;EU654» Ho!zl»?<-kerbaum marš. 4 * 5au,srnajstcr°a v tejatm. j ) Hoch vom Daeheleln mart. ■mil ^^ SV. lerlieder cnarfl. vojaika. K«ni) spela In Micka lz Domžal ' . .. .__ ______.. ) Zaljubil ae Je vrabec, šaljiva. I } h°P" E4992) Družinske aladkoatl v Clevelandu E4CS6) Beautiful Girl, polka. > Od kod Je Špela doma. »aljlva. > Sky K™***- <3 Na zdravi pohod. mar«. ) Aua dem Hochareblrr. valo« ) Jeste ae povldam. marB. Po dolgom easn eao dotiUI prav« nemfke ploS^, vojaška godba prva verste, krasni vojaSkl marSi in valo«-rJ1. Dobili pmo jih j.ar Pravi glasni Columbia gramofoni od $,'10.00 do $37">.00. Cenik v vseh jezikih Vam IioSljemo brezplaCuo. Ko naročite blago, nam dajte točni expressnl naslov, rla blago prej dobite. Naročbo in denar (mcuey order) pošljite na: IVAN PAJJC, coiu-bu 24 Main St.T Conemaugh, Pa. NAZNANILO IIf ZAHVALA. J Tužniiu sreem naznanjam prija-11 tel jeni in s-orodnikom žal«>stiw» no- k vieo, da smo za vedli o izgubili ljubljenega sina JOSEPH AND0LŠKA. T Dne junija s,- jt- šel kopata V Box Alder i><»tok. kjer je vtonil.. Žalostno jo bilo. ko s , nepričako I vano pripeljali sina mrtvega na dom. Star je bil 1 let. P.vkupali sln<> ga na pakupa.li36u v Ekalaka. ilont. Tem potoni le}x» zahvalim znancem in prijateljem, ki ga prišli obiskat ob mrtvaškem »kIiii iu ki so mi bili v tolaabo m pomoč. Ravno tako se tuobira naročnino' za Glas Naroda na 6104 St. Clair i Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa| druga pojasnila glede potovanja' v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih po.šiljaiev in sploh v v-seh drugih zadevah. Tma v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. I Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Narr*la. :; Dospelo je novo ti :: suho grozdje. t! ^ • Muškatel zelo siadke deb<>le ja- 1 ; ^» gode, boksa 50 funtov .. $9.— ▼ j ^ 1 Cipar grozdje največje in naj- 1 | i ► sladkejše jagode, boksa 50 fun- j i tov.......................$8.— I ^ ► Malo Črno grško grozdje, zelo ^ sladko, boksa 50 funtov $7.— -f Pošljite 93. na rafiun vsake boks« T ^" ki naroČite ln poslali bomo takoj. 2 ^ BALKAN IMPORTING CO. 4 51-53 Cherry St., New York, N. Y. "t ^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ZAKAJ TRPETI? Revmatične. nevralgiOne in bolečine v miSioah so hitro odprav)jt-nt- s primerno ujK»rabo ^PAIN-EXPELLERJA^ Tvomi£k» zusiliM reg v j.«t. ur. Z4r ilr. Glejte, ila dobite pristm-ga — slavnega že več kot 50 let. Zahtevajte SIDRO tvorniško znamko. Lahko M- n »rne — hitre I ^^nTT^V^ PO"tW pri iSlitlMl VNETJU URM mehurja IIIIV Vsaka pUula (m|QY n«ai ime tW v^x1 Varujte »eponareč t Dr. Koier SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Penn Are. Pittsburgh, Pa. t Dr. Koler Je naj-■tarejtl alovenaia ■drsTulk Ip6e]4> Ust v Plttaburcha. ki bu 14-lattvo prakso v sdrmvlje-nju TMk MW&L KaatrapIJeiiJe kr- , __vi sdr»Tl s (Is- ZPT?1?" J04- W Je laumel Or. proC I KrUch. Ce lute mcaotje a« mefcur- j Ek* » Mnu. t Krtu. lsp&dauje las, ! bolečine t koatTfa, pridite ln Isčlstll vam bom kri Ne čakajte, k« ta ko-i resen nalete. j mo«ke boleanl adrmvtm po o- kmjlan. metodi Kakor hitrs cpaalU » vam | reneiiujo alravje, ne čakajte. temveč pridite 1 £ DETEKTIVSKI ROMAN. 11 ] -» B £ Francoski spisal Emile Gaborian. — Za O. N. priredil O. P. __- M ' aa jmmmrn.- —-..... ......— " ■ '•■iiiiiiiwiiiii«Mi,,:'- -...... 20 (Nadaljevaije.) — Hotel sem posode s cvetkami, — je jeeal mož. — Pojdite no, — je rekel Lekok ter skomignil z rameni. — Ni-kurte ponavljati takih neumnosti. Vi, mož, ki kupuje velika posestva } za gotov denar, bi kradel lonce s cvetkami! To pripovedujte kakemu j dri^emu. Wis smo danes obrnili, dečko moj, kot kako staro rokavico. Vi nIc spravili aa dan. ne da bi nameravali, skrivnost, ki vas je mučila in prišli ste sem. da jo vzamete nazaj. Vi ste mislili, da je n« gospod Planta nikomur zaupal in vi ste hoitli preprečiti, da bi j govoril sploh še kedaj. Robelot je napravil znamenje protesta. — tiho. — je n-kel Lekok. — In vaš lovski nož? Dočim se j»- vršil ta pogovor, je gospod Planta razmišljal. i — Mi»got.% — je mrmral. — »em govoril prehitro. s — Zakuj tako.' — ,i»- vprašal Lekok. — Jaz sem hotel jasen doka za gospoda Domini ja. Dali mu bomo tega lopova in če ne bo za- ^ dovoljen, -ra je prokleto težko zadovoljiti. — - Kaj pa naj storimo z njim? j — Zaprli ga bomo kje v hiši. ('e potreba, ga boni povezal. 1 — Tukaj je temna omara. J — Ali je varna ^ Debele stene na treh straneh in četna str^n je zavarovana z dvojnimi vrati. Nobene odprtine, nobenega okna, sploh ničesar, j — Ravno pravi prostor. 1 Gospo Planta. je odprl vrata. k: so vodila v temno, vlažno luknjo. polno starih knji-.r in papirjev. j — Tam notri. — je rekel Lekok proti svojemu jetniku, — boste kot m: jheii kralj. Pri t* in jra je sunil noter Robelot se ni skuhal upirati ter prosil !e za nekaj vode in luči. Dali so mu steklenico vode in čašo. — Kar se tiče luči, ,— je rekel Lekok. — -te lahko brez nje. Gotovo bi vprizorili kak umazan trik. Potem ko je zaprl vrata, je prijel gospod Planta detektiva za i oko. — Gospod. — je rekel resno, — vi ste mi najbrž ravnokar rešili življenje t»-r stavili r.voje lastno v nevarnost. Nočem se vam zahvaliti. Prišel bo dan, ko . . . , Detektiv pa ga je prekinil s Kretnjo. — Vi veste, kako se neprestano izpostavljam — je rekel. — En-1 krat več ali manj ne pride vpostev. Razventega na ni človeku vedno na uslugo, če se mu reši življenje. Postal je zamišljen za trenutek ter nato dostavil: — Zahvalili se mi boste čez nekaj časa, ko si bom pridobil na-daljne pravice do vaše hvaležnosti. , I)r# Gendron j«' tudi kordijalno stisnil roko detektiva ter rekel: — Dovolite mi dati izraza svoj t mu občudovanju do vas. Prav j nobene ideje nisem imel. kakšne vire ima v oblasti človek kot ste i. Danes zjutraj ste prišli semkaj brez informacij, brez podrobnosti J in edinole potom pregledanja pozorišča zločina sile prevdarka ste. našli krivca. Še več. dokazali ste nam, da ne more biti zločinec noben drugi kot človek, katerega ste imenovali. Gospod Lekok se je ponižno priklonil. Ta slavospev mu je oči-\ Idno zelo ugajal. ^ Kljub temu. — je odgovoril. — pa nisem še popolnoma zado- | \ oljen. Krivda grofa Tremorela je meni seveda zadosti jasna. Kak- I ki i pa so bili motivi. !-:i so jra dovedli G0<5 — 11 Avenue New York. N. Y. ; ZASTAVE r~s cenah *ai rojak VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., C0NEMAU6H, PA. \ Frank Sakser State Bank \ \ 82 Cortlandt Street, New York \ S i f (GENERALNO ZASTOPSTVO J i t f Jadranske Banke j I in vseh njenih podružnic. { S \ P Jugoslavija: i š Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LjaMjana, g I Maribor, Metkovii, Sarajevo, Spiit, fiiNouk, Zagrab. p I Italija: I i Trst, Opatija, Zadar. p 4 Kcacška /.žirija: i p Dunaj. ' p | Izvršuj 3 hitro in poceni denarna izplačila v Ju- | J slaviji, Italiji in Nemški Avotriji. p 5 Iaidaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive £ I na vpogled pri Jadranski banki v vseh nje- f S cib podružnicah. r M r J Prodaja parobrodne in železniška v^žna liaise na i | vse kraje in ca vse črte. p J Izi&vlja tudi ccke plačljive v efektivnem zlata || P pri Jadranski banki in njenih podmžnicah i i s pridržkom, da ee izplavajo v nap^lconih ali f p angleških šterlingih, ako ni na razpolago I p ameriških dolarjev v zlatu. š i ZSajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre- f 0 dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za p p one, ki se bodo posluževali naše banka. Š š Slovenci, prijatelji In poznavalci naše banke so vljudno 0. p naprošeni, da opozorijo na ta nai oglas svoje znance is š 1 Hrvatske, Dalmacije, Iztre, Goriške in Črnogore. p p B \ i FRANK SAKSER STATE BANK P p FRANK SAKSES. predsednik. er ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA". NAJ 1 VKfljj novRiMK) nmnmnr v ZDR. DR£AVAJV Nasilstvo. Zadnje dni kroži po novinab vest, da namerava vlada odstaviti! komunistične župane. Mi sieer nismo poklicani, da bi branili komuniste, tudi se ne čutimo niti opra-ivieene, niti dolžne, da bi dajali naši vladi nauke, kaj naj stori in kaj naj opusti. Pribiti pa moramo, dr.. vlada po sedaj veljavnih zakonih ne sme odstaviti nobenega pravilno izvoljenega župana. Na tem ^ smo interesirani vsi brez razlike j stranke. Kar bi se zgodilo dar.es (komunistom, se zgodi lahko jutri vsaki drugi stranki. Živimo ali vsaj trdimo, da živimo v pravni ,državi, v kateri vlada po zakotni in mora zakone spoštovati vsiik posameznik, pa tudi vlada sama. Pri nas sta za enkrat še vedno v ' veljavi državni občinski zakon 111 pa občinski red. Po teh zakonih pi' ima vlada pač pravico, da raz— ' pusti občinski zastop, ako z njim j ji I i z županom ni zadovoljna. Ven ■ dar mora v tem slučaju najkasne-1 je v šestih tednih razpisati nove volitve. Tudi iahko kaznuje župa l(na z »lobo. ako ne izpolnjuje dolž-fnosti, ki mu jih nalaga zakon. • I.rliko mu tudi odvzame opravila j izročenega l.odročja, ako bi se v brez nevarnosti za javno korist m i mo^rla več pustiti v njegovih rokah. Nima pa pravice g? odstavi ti. Župan v selskih občinah tudi nr potrebuje .iik;;ke "potrditve" od strani vlade. Tudi v mestih z lastnim statutom (Ljubljana, C>-; jI je. Maribor. Ptuj) vlada ne mor-rc župana "odstaviti". V mestnih statutih je sicer določeno, da župana potrdi eesar, toda to je ana-hronizem, ostanek iz srednjeveškr-fevdalne dobe. ki se je preživel in je izgubil ves pomen s tem, da je odpadel eesar. Sedaj nimamo no jbenega cesarji in nobenega fevdalnega Landesfuersta. Saj ven-|dar kralj Peter in regent Aleksander nista dediča Habsburža-nov! Neglede 11a to je pač kot go j levo. da bo regent kot provizorič ni poglavar demokratične države j v vsakem slučaju spoštoval voljo jvolileev in izvoljenih občinski!-odbornikov. Naši "demokratje' torej grdo zlorabljajo regentov* osebo ako se izgovarjajo, ela on nc bž potrdi komunista. Če smo prav informirani, se zatrjuje med JDS da Srbi pod nobenim pogojem ne i dopuščajo komunistov za župane. J Tudi to je prazen izgovor! Ako I je naša demokratska deželna via jiua odkritosrčna, bo lahko dosegla. I da bodo Srbi, ki se jim pač ne j more odrekati videvnosti in prev-j jdarnosti, opustili glede Slovenije j svoje justamentno stališče. Ne sa-J(mo zakon, tudi politična modrost I (zahteva, da se komunistom glede j županov ne dela nobenih ovir. Te-I nie.'j vsake semouprave je, da si j,svobodno voli svoje zastopstvo. Že jjv prvih počeikih ustavnega življe-f ,nja v Avstriji, v začasni ustavi i/. J [leta 1849 se je občinam zajameila I ta temeljna samoupravna pravica. I Nam vsem mora biti na teni leže-Ijče, da se ta osnovna pravica ob-J čine tudi v naši "svobodni, demo-Ikratic 11 i in ]»arlamentarni" Jugo-I j slaviji ne tepta Naj se naša vlada j ji-e sklicuje na izredne revolucijo-I narne razmere, ali na kako držav-| 7.0 zasilno pravo! Če ji je kaj na 1 jtem, da se razmere konsolidirajo. naj samo ne dela revolucije in naj ;iu krši veljavnih zakonov. Sicer ipa, kakor že rečeno, ne maramo j dajat i vladi nobenih svetov in .n;?m more biti samo prav, če via-' da kozle strelja. ("Naprej".) Vpost&vitev monarhije na Kitaj. fkem. Po francoskih vesteh iz Kitajske se tam pripravlja vpostavitev j monarhije. Demisija predsednika I republike Hsn Shib-Shanga se mo-^ra smatrati kot prvi korak k rao-(narmiji. V dobro informiranih (krogih se trdi da je Chang Teo-jY»ng, mandarin v Mukdenu zbral I tamkaj dve diviziji, s katerimi ho-.če udariti na Peking. Ta mandarin jje že let« 1917 delal na to, da se (zopet ustvari monarhije. Slieno gibanje »e opaža tudi na južnem Kitajskem, kjer predsednik južno 1 j ki tajske republike Sun-Yat-Sen od jdneva do dneva izgublja.več pri- 1 stašev. NABEDBA GENERAL ' JUGQSL, KONZULATA1 ___ V*ak bo lahko dobil potni llat, kdor ima dokaze, da v resnici jugoslovanski podanik. 1 Soglasno z zadnjim odlokom mi-j nistrstva za zunanje zadeve bo tonzulat izdajal potne liste vsem Iržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo i svojim prošnjam za potni list priložili tudi zadostne dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzulat prepričal, da *o predloženi dok'imenii pristni d radostni, bo dobil prosilec pot-ji list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pota'sleki, bo izdan potni list £ele z dovoljenjem ministrstva. Ker j* število prosilcev ogromno in s vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo pridi vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem tirugem slučaju ne bo konzule.t prevzel nobene odgovor- j nosti za čakanje v New Yorku.i ir> če ladja, za katero iso vzeli, karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti; stari potni list, domov-1 ^ico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list iele s posebnim dovolje- njem iz ministrstva. .. __ ' |Cosuiich črta \ 4 Direktno potovanje v Du- S g brovnik (Gravosa) in Trst. ^ j PRES. WILSON ____ 9. Julija rf J ARGKNTIN.A ..... av~nsta j j PRES. WILSON .. 27. avgusta j 5 Ceae za Trst in Keko so: R S $100 in $110. R 2 Potom listkov Izdanih za vi« kra- W. K le v Juaoalavlil Ir Srbi II. S # Razkošne ugodnosti prvega, druao- A m ga In trčdeaa ra:rsda. J j Zk Potntkl tretjega razreda dobival« K 2 orezolačno vfc^o. |i S PHELPS BROTHERS. & CO. j r Paesenger Department d p 4 West Street New TTork p 1____ HAMBURG I NARAVNOST Z NOVIMI PARNIKC! OROPESA ... 16. julija . ORDUNA ____30. julija ORBITA ...... 13. avg. 1 Zaprle kabine za ženske in otroka. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 1 26 Broadway New York ali lokalni potni&ki agouti. — I PREDNO SE ODLOČITE za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da ie ga potnik sam kupi, pišite naj- e prvvo za tozadevna pojasnila na , znano in zanesljivo tvrdko PRANK SAKSEB STATE BANK f 82 Cortlandt Street New York _ i ^ BOJAKI. NAROČAJTE SE £ NA "GLAS NARODA" NAJ.«1 VEČJI SLOVENSKI DNEV- . NIK V ZDS. DRŽAVAH. |V JUGOSLAVIJO il i ¥ REn Star ^IKE , odplutje vsak teden Pomol 58-62 North River, New York Antverpen C 30. lulila ZEELAND ' , 1 6. avgusta j LAPLAND . < 'iierbourg Jlj|1Ja FINLAND ) Plymouth f Zi. Julija 5 SAMLAND f Hamburg. >16. Juli. j GOTHLAND« l.ibava. «?tlanf=k / 30. JulL iS?amo 3. razrei.) :, ^ American Line MANCHURIA ' Hamburg pre- i 14. JuM. MONGOLIA v ko Cberbourga y 28. Ju«i. MINNEKAHDA 'naravnost v Hamburg) 11. avg. > la white Star 1 OLYMPIC f v Cherbourg J 16. julija _ ADRIATIC \ Souttiumptun / 3 avg. New York in Boston — Azori. Gibraltar, NapclJ In Genovo. „ CANOPIC .................... 9. avgusta CRETIC ................... 7. septembra Hitri, močni, zanesljivi parniki. Uljudno i:i dobra postrežba potnikom. Za natančen nasvet glede cen, potovanja, l" izselitve in zadev glede potnega lista. J | vpraSajte pri: j INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY £ 116 parniko* -- 1.250 OOO Ion. 9 Broadway New York ^ in pri lokalnih agentih. ------ : cm^poR S I Največji, najhitrejši parnlkl na \ | svetu. Izborna postrežba e o t rs l kfn. ! V vašem mestu ali b;lž!nl |« lokal-O nI raent. 0 V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUNSKO IN BOLGARSKO. : CALABRIA 6. AVGUSTA Voinl list za Dubrovnik, Trst ali 1 Reko tlOO. V.ijnl davek $5.00. j! f Pr*ko Cnerbouraa: J M A L* R UTA NIA ........ 15. Julija j AUflTA.VIA .......... iC. julija i - j— — j French Line j COMPAGHIE 6ENEHALE TRAKSATLAKTIOUE ! V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE f LORRAINE .................. 6. Julija FRANCE ..................... 7. lull Ja 1 SAVOIE ...................... 14. jullla I ROCHAMBEAU .............. 23. Julija | TOURAINE ................. 25. julija C C PARI C 33.700 ton. Wl w" " 45,000 konjskih sli. 27. julija - 17. avgusta Olraktna Zalaznlika zvaxa t* PaHza « va« glavna to«k« Jugoslavija Hitri parnlkl • fttlrlml In ivoti vllaka-ma. Poseben xawtopnlk Jugoslovana*« rlada bo pričakal potr Ika »b orthodu na. lih parnlkov v Havru Ur Jih totno atl. Pram 11 kamor so namanJanL Parnlkl Franooaka črt« ao tranaportlra« takorn^ vojn« na tlao«a iah«al«vaikth w laav brw vaa MsHUk« Z« Ufkarts In mmttm •sralcjts v DRUZBIhl ?m*\, 19 stilist, «.r. «11 d« Mi i«kalulh asantlk. ..... ..... - L L J « % Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo iružino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in draga potrebna aavodila na najstarejie in tknie-no slovensko bančno podjetje: , FRANK BAXJSXZ STATE BAMK (potniški oddelek) « Oortlaadt UL, Vew Ter«. M. T. UC A ■ ■ STEAMSHIP ^ Wwm^M^m mmm COMPANYJS Direktna alu2ba iz New Yorka In Bostona v Napol I in Qeuovc. Karte do Palermo In Meslne. VELIK PARN1K NA bVA VIJAKA. POCAHONTAS" odpluje »redi julija Cene za Napolj in Cenovo: Kab'ne $150 naprej. 2 razred |!)5 i., 15 voj. davka. IZBOH.NA SLl*?.c5A — K KASNE uUOBNoSTI. Oddalek za potnik«: 46 BROADWAY, NEW YO»-K. Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW youk. [ KRETANJE PARNIKC >v JUL I KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW Y0R PRES. WILSON • julija — Trat ARGENTINA 4 avg. — Trs * FINLAND 9 lull. — Cherbcurt FRANCE 4 avg. — Havrt CRETIC 12 Jull. — Qtnet MAURETANIA 11 ava. — Cherbourg MAURETANIA 1« Jul. — Cherbourg LA LORRAINE 6 avg. — Havre LA SAVOIE 14 lull. — Havrs CANOPIC 9 avg. — Genoa P. MATOIKA 14 JulL —- Genos 3ELV£DERK 11 auo. — »ra« LAPLAND 16 Jull. — Che-bourc BERENGARIA IS av«. — Cherbourg OLYMPIC 16 lull. — Cherbourt BOURDONNAI8 9 ava. — Havre SAXON 1A 23 Jull. — Cr.ai bourt AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg AMERICA «3 Juti. — Cnerbourx ZF E LAN D 6 avg. — Cherbourg I LA TO^RAINE 23 lull. — H wr« OLYMPIC 13 a»g. — Cherbourg 1 ROCHAMBEAU 25 Jull. _ Havre LA SAVOIE 13 avg. — Havre ' FINLAND 26 l-j'l. _ Cherbourt LEOPOLDNA 16 avo. — Hwri PARIS 27 jull. — Havre PARIS 17 t.vg. — Hav a CALABRIA 27 juti. — Trst LAPLAND 20 avg. — Chr-bourg AQUITAN1A 27 jull. — CherLouro LA TOURAINE 20 avp. — K a« re PESARO 27 Juli. _ Genoa AQUIT/ NIA 23 avQ, — Cherbourg SROONLANO SO lull. — Cherbourc AMERICA £•1 avn, — Cherbourg WASHINGTON SO lull. — vherbouri FRANCE 25 ava. — Havra ROUSILLCN 2 ava. — Havrt PrES. WILSON 27 avg. — Trst ADRIATJC 3 avq. — Cherbourc WASHINGTON a»g. .— Cherbourg LAFAYETTE 3 avq. — Havre ADRIATIC 31 ava. — Chertourg GWe t-»*n u vozne listke In vse 6ril>e pojasnil*, obrnite te na tvrdko RAMS SAKSER STATK BANIL 82 Cortlandt St.. New York. ADVERTISEMENTS.