J i i slovenski dnemil^^ v Združenih državah | IVeU« za vse leto ... $6 00 H Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. r" TIm largest Slovenian Daily L. Uroted States. | j limed every day except Sundays hi ^ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLAND T 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CORTLANDT 287A NO. 292. — STEV. 292. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 14, 1925. — PONDELJEK, 14. DECEMBRA 1925. VOLUME XXXni — LETNIK XXXI I ŽALOSTNI BOŽIČ V BERLINU Vspričo bližajočih se božičnih praznikov čuti Berlin pomanjkanje, kljub optimizmu dr. Schachta. Predsednik državne banke govori upapolno, a z vsakim dnem rastejo protesti proti življenskim strcskom, in število nezaposlenih raste. LEPA NAGRADA l»ie«l kratkim je razpisal načelnik kinematografske ildustrije Ameriki W. 1'. llavs (na lt-.ii najrrado aa najboljši odgovor na vprašanj*': "Kaj poniriii kinematojrraff* Dobil jr> 2.10,000 odgovorov, najboljšima je pa ]>os)ala Mrs. Ressi,? Burnett (srednja na sliki i iz In lianapoli>. Jud. Na desni je njen ^mož. Nagrada obstaja v pro ti vožnji krog1 sveta. Vozila so bo brc/.phu-no na enem uajbo jših parnikov. Vprašanje Mosula in Liga narodov. Tekom tega tedna b o j najbrž rešeno vprašanje glede Mosula. — An- BERLIN, Nemčija, I 3. decembra. — Nagovori dr. Schachta, predsednika nemške državne banke, ijlede potreb Nemčije ter ameriškega stališča napram dovoljevanju kreditov, so vzbudili dovtip, da ni prinesel Schacht iz Amerike sicer nobenega denarja, pač pa dva nova plesa 'P^s de Credit" in "Pas d'Argent". Dr. Schacht, kot vsi Nemci, ki so se pred krat-kom vrnili iz Amerike, so prinesli s seboj neke vrste optimizem, katerega so si pridobili na drugi strani morja, in ta optimizem ostro nasprotuje tu prevladujočemu pesimizmu glede ekonomskega položaja. Malokdaj mine dan brez novih javnih protestov proti obstoječim razmeram. Pred par dnevi je vprizorilo več tisoč državnih in občinskih uslužbencev demonstracijo po zasneženih cestah ter zahtevalo povišanje plač. Njih plakate in govore so zasmehovali komunisti, ki so trdili, da so uradniki, čeprav slabd^ plačani, še dosti na boljšem kot pa navadni delavci. Nezaposlenost med slednjimi raste brez pretanka, in ena zahteva socijalistov kot pogoj njih vstopa v kabinet, je takojšnje razširjenje podpore nezaposlenim. Na sestanku, ki se je vršil včeraj na borzi v Hamburgu, so zastopniki organizacij izvaževalcev zahtevali radikalno reformo davkov. Veliko povišanje števila vladnih uslužbencev izza oživotvorjenja republike tvori nepristni vir pritožb. Neki govornik v državnem zboru je izvajal, da je bil prej Berlin znan kot najbolj čisto mesto v Evropi, da pa je sedaj najbolj umazano mesto, čeprav se je izza ustanovljenja republike število občinskih uslužbencev podvojilo. Vsak Amerikanec, ki pozna božični naval, se bo čudil puščobi berlinskih prodajalen. Velike department prodajalne so napol prazne. Velikim hotelom in restavracijam se je vrnil stari blesk, ki pa T, , ..... . v \/ PARIZ. Francija, 13. decembra, vara le tujce, ki niso prej poznali mesta. Vsepov- Tm..ki gunnnj. mini,ioi. Tovkik Pa- Oce je obstrelil lastno hčerko. Antonio Carbone je slišal na stopqjicah šum ter ustrelil v temi, ko so se vrata odprla. — Deklica bo ostala pri življenju. Iz dežele terorja in črnih srajc. Fašistovska milica je prispevala precejšnjo svo-to za povrnitev dolga.— ŽENEVA, Švica, 1:1. decembru V današnji tajni seji I/tge narodov so razpravljali o sporu, ki „»c nastal med Anglijo in Turčijo zahiran mosulskcga vprašanja. Li«ra narodov bo najbrž še "tekom toga tedna pojasnila svoje mnenje o tem slneajii. Turška vlada pravi, da doslej ni Se ničesar slišala o kakih posredovalnih predlogih. ANTrORA. Turov i ja, 13. (lee. — Danes je govoril preti narodno »kup-;r'j!o minixtt^ki predsednik Kmet paša ter pojasnil, da skušajo zavezniki prepričati svet. da jc turška trmoglavost edina zapreka rešitve mosulskega vprašanja. Vse te govorice je odločno dement i-ral. sod zadene človek na revščino. Zivljenski stan- j Ki O čem sla razpravljala, enkrat ni moglo dognali. Jtuski dragulji ra prodaj. Miini«tei liudži be j je dospel danes dard je brezprimerno nižji kot v sličnih slojih pre-j,iz ,or S1> posvetoval s tur- i.i a •'i * škiin podanikom Fet.hi bojem, bivalstva v Ameriki. LONDON, Anglija, I 3. decembra. — Jurij Ci-čerin je rekel poročevalcem London Observer, da je Rusija pripravljena razorožiti se ter odpraviti vojne industrije, če se bo mogoče dogovoriti z drugimi državami glede skupnega načrtni razoroženja. Izjavlja pa, da je Rusija neomajna v svoji opoziciji proti Ligi narodov' in dogovorom v Locarno. — Javno zanikujem, da je Liga narodov inštrument miru. V resnici ne morem uvideti, kako bi mogel naš vstop v Ligo pospešiti uravnavo spornih vprašanj med nami in drugimi narodi, če nas niso hoteli ti narodi dosedaj priznati. Je pa še nadaljni razlog, vsled katerega nočemo stopiti v Ligo. Opozoriti moram, da neprestano prihajajo povabila, naj stopimo v Ligo, iz dežel, ki niso le zavrnile vseh naših korakov za medsebojno spravo, tevmeč ki imajo dejanski zasedeno naše ozemlje. Stališče Rusije ni bilo doumno ali izbegljivo. Mislim, da smo bili dosledaji od prvega poČe^ka. Po zaključku vojne smo bili prvi narod, ki je zagovar jal razoroženje. Nismo, le odločno kritizirali pogodb, ki so dale velikansko mednarodno silo pea državam, temveč tudi zavrnili pogodbe, ker zavlačuje praktično uravnavo razoroženja. gorska vlada ni ničesar Suženjstvo je baje od-slišala o posredovalnih pravljeno v laških kolo-predlogih. nijah. — Časnikar ob- sojen n a sedemnajst mesecev ječe. RIM, Italija, 13. decembra. — Fašistovska milica je prispevala približno osemdeset tisoč dolarjev k svoti, ki jo mora plačati Italija Združenim državam. - MusM>lini je navdušeno hvalil to požrtvovalnost. Rekel je, da jt iniliea podala dokaz velikega patriotizma. RIM, Italija. 13. decembra. — Neka italijanska družba, ki je agi-tirala za odpravljenje suženjstva je izjavila, da je suženjstvo po vseh italijanskih kolonijah od jwavljeno. Tekočega leta je bilo oprošCc nih 2o(K) slučajev. V Cirenajki m Tripolitaniji ni nobenega sužnja več. NA POLJ, Italija, 13. det. — Izdajatelj časopisa "Matino"". Paolo Seaivl'oglio iu poročevalce Ambrosini, st.a bila obsojena vsak na sedem mesecev ječe, ker sra baje žalila italijansko armado. AMER. FED. LABOR IN KOMUNISTI Stališče Ameriške Delavske Federacije glede komunistov je dobilo podporo v Amsterdamu. — Zavrnitev angleške prošnje za zvezo z Rusije je spravila mednarodni delavski svet v soglasje z Amerikanci. Antonio Carbone je hodil po kuhinji svojega stanovanja na Myrtle Avenue v Jersey City, se-edi>m, kako se je vse to zjrodilo. — Nisem mogel spati. Sel sem posteljo krog enajstih. Cut i i sem. da se bo nekaj zgodilo. Ves teden sem čurtil, da se bo nekaj zgodilo. Več ur sem ležal, a nisem mogel spati. Cul sem vsak najmanjši šum. Vse je bilo temno. — Naenkrat čujem udarec. Kako je zvenel v tišini! Pri vratih je. Čakal sem. Slišal sem spati svojega svaka v sosednji sobi. Vsi so spali. Tudi sem vedel, da nek-lo zunaj diha. Zbudil sem svojo ženo Josephine. — Nekdo skuša vlomiti, — sem zašepetal. — Ne gani se. — Segel sem v predal po pištolo. "Bil sem bos ter liotdil neslišno. Sel sem na sredo kuhinje. — Za v rat 111 i me čaikajc — sem si mislil. Ko bodo prišli, me bodo ubili, a jaz bom streljal prvi. kal sem v temi. Strašno je čakati v temi. Nato sem čul šum zgoraj na stopnjica.il. Pomiril sem se ter že hotel iti v posteljo. — Nobenih korakov ne ciljem. Naenkrat pa bang! Vrata so se odprla. Takoj sem streljal. Cul sem krik otroka. Zaboli me sree. Prižgem luvč. Moja Rosic .je bila. Kroglja j«' šla lČosie skozi lice v bližini nosnice in razbila tri zobe. Rosic še vedno lahko govori in njene prilike za okrevanje so 'al:o\lobre# da je niso stavili zdravniki v bolnici niti na seznam nevarno bolnih. Njena mati želi. da ji zdravniki obljubijo, da ne ho -p.ii ena za vse življenje. Družina ima še nadaljna dva otroka. Salvatore, ki je star dem in G as-paro, ki je star tri leta. Konec turškega mnogožens t va. Oropal slepega manager ja. LONDON, Anglija, 13. decembra. — Ameriška Delavska Federacija je imela indirektno docli opravka s sklepom mednarodne federacije stroko vnih unij, da se zavrne predloge angleških delavcev za brezpogojno konferenco z ruskimi delavskimi organizacijami. Pred par meseci je naprosil Arthur Purcell, član angleškega parlamenta, konvencijo ameriške delavske federacije za tesne jše odnošaje z Rusijo, a s tem je vzbudil le ogorčenje Williama Greena, predsednika federacije. Green je skočil kvišku, udaril po mizi ter vzkliknil : — Rajše imamo filozofijo Samuela Gom^ersa kot pa filozofijo Moskve. Ko je v Amsterdamu Purcell, kot predsednik mednarodne federacije strokovnih unij, skušal pregovoriti to organizacijo, da stopi v tesnejše odnošaje z Rusijo, ic bil izvrševalni svet, s štirinajstimi glasovi proti secl mim proti taki zvezi ,razven na temelju, da sprej mejo Rusi amsterdamsko ustavo. Ni pa bil le vzgled, katerega je nudila ameriška federacija, ki je dovedel amsterdamsko izvrševal-no zastopstvo do tega, da je zavrnilo predlog Purcella. To zastopstvo je bilo v glavnem inšpirirano pd upanja, da se spravi Ameriško Delavsko Federacijo v organizacijo. Videli so, da bi bilo treba opustiti vsako tako upanje, če bi sprejeli predlog Purcella. To je rekel Frank Hodges, eden najboljših angleških delavskih voditeljev, v debati glede predloga Purcella ter dostavil, .da bi bil vsiop Amerikancev v dogodek največje zgodovinske važnosti. Hodges je rekel, da bi bila po njegovem mnenju ta zveza z Amerikanci večje važnosti kot pa zveza z Rusi. Purcell pa ni še nikakor opustil upanja, da doseže svoj cilj. To je skrajno vztrajen dečko ter je pričel v poletju s svojimi napori, da uveljavi ^vezo ruskih unijonistov z njih tovariši v zapadnih evropskih deželah. Poražen v svojem naporu eta dovede angleški delavski kongres v Hullu do da skliče konferenco, je dobil dovoljenje, da odvede delegacijo strokovnih unijonistov v Rusijo, da se posvetuje s Tomskijem, predsednikom ruskih komunističnih unij, kako bi se dalo zopet ustanoviti 'enotno fronto". MOSKVA, Kufcija. 1:1. dec Zastopniki sovjetske vlade Lodoi obiskali Združene države v zvez! s prodajo gotovih predmetov r* stare carske zbirke dragoeenosti. Cenitve, katere so ravnokar zavrnili inozemski izvedenci, stavlja-jo vrednost cele zbirke kronskega ( nakitu na dvesto in petdeset mili-1 j«»nov dolarjev. V to zbirko je vključena velika carska krona, napravljena o!» času Katarine II. Ta krona tehta ,pet funtov ter vsebuje štiri ti.>oč karatov najbolj dragocenih de-mantov v vrednosti dva in potrtostih milijonov dolarjev. Nadalje je v zbirki carsko zlato žezlo, s slavnim Orlov demantom. ki ima 1N9 karatov in ki je vreden trido-i - set. milijonov dolarjev. Ta demant . B E.IRI'T. Sirija. 11. decembra, jc podaril grof Orlov Katarini It.'Sem so dospela poročila, da sta Dvesto in petdeset milijonov j bila odbita dva sovražna napada dolarjev predstavlja le dejansko J na Damask. Kakih štiristo vstašev vrednost te zbirke, brez ozira na; je bilo napadlo mesto, pa so se zgodovinsko in sentimentalno ' morali z velikimi»izgubarSi nmak-vrednost zaklada. ANXJORA. Turčija. 13. — Poligaminja z ločitvijo, enostavno izrečeno ml moža, se bosta končali v Turčiji na temelju modernega državljanskega zakonika, ki je bil predložen narodni zbornici. Zakonik uveljavlja, da je drugi zakon nieeven, če je ena prizadetih strank poročena. Civilna poroka bo pastala obligatoričtia, i verska pa- prostovoljna, i I močite v zakona bo mogoča 1«; potom odločitve sodišča. Dva napada na Damask odbita. Ameriški vojaki straži jo! . Francoski poslanik v kitajsko železnico. Vatikanu. ST. LOCIS, Mo„ 13. decembra. Neki mlad bandit je vprizoril včeraj roparski napad na Jame* lluffa, slepega ma-nagerja tvorni-ee za metle ter odnesel $"200. namenjenih za izplačanje slepih delavcev. Več >1o dolarjev je bilo že izplačanih stoti.ni slepim uslužbencem. — Ali vidite ta revolver? — je vprašal bandit. — Ne. — je odvrnil lluff. — Slep sem. — Potem sra hdiko čutite. — je za vpil bamlit ter pritisnil revoJ-ver na lice s3ej>ea.1— Ne premaknite se ali pa vas ubi jem. Ali v^ boli f — Seveda me boli. To se prav? vzeti denar, katerega so zaslužili moji slepi dečki. — Ne morem pomagati, — je rykel bandit ter odšel. niti. PEKING, Kitajska, 10. dec. — Oddelek ameriških infanteristov fttraii mednarodno železnico, na kateri so uslužbenci tujezemski uradniki.'Vsak din vozi le en vlak in nieei* ob osmtb jjutrnj iz PeV PARIZ, Francija, 10. dec. — Danes je bil sprejet z 280 glasovi predlog, naj vlada dovoli potreb« no svoto za v^ržftvange francoskega^ poslaništva v Vatikanu. Proti predlogu je glasovalo 106 posbmccv. • Okupacijska armada ne bo znižana. BERLIN, Nemčija. 11. (Ve. — Tukajšnji diplomatični krogi se silno čudijo, 'ker nobena izmeti sil, ki^&o podpisale pogodbo v Locarno, hc ni ničesar atorSla za smanj-šaiijr drnge in tretjf* okupacijske immade. Rifčani potisnjeni nazaj. RABAT, Francoski Maroko, 13. decembra. — Pred dvema dnevoma se jc začela odločna francoska ofenziva proti rifčanskim postojankam. Nasprotnik so je moraf na vsej črti umakniti. . Bolniški strežniki zahtevajo dvanajsturni delavnik. Nadaljni koraki k raz-oroženju. KOLIN. Nemčija, decembra. Krmppovih tovarnah ni dane^i nobenega stroja več. ki bi služil 7.a Izdelovali j«' topov ali drugega vojnega materijala. Posebna zavezniška vojaška komisija, ki je izsilila odpravo trli strojev, bo te dni odpoklicana. ATLANTIC CITY, N. J„ 13. decembra. — Bolniški strežniki so naros&li vodstvo tukajšnjih bolnic, naj jim dovole dvanajsturni delovmk. Dosedaj so morali delati po Štirinajst ali «e \e9 ur na dan. Ravnatelji bolnic bodo najbrž ugodili njihovi prošnji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes io naš« cene sledeča: JUGOSLAVIJA : iOOO Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00 Pri nfrffTH'h ki cnafiajo manj kol en tiso* dinarjev raionamo posebej IS centov ta poštnino in druge rtraito. Haspeftiija na ndnje poč t« In izplačaj« Toitni Čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 9.20 600 lir..........$22.00 300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00 Pri naročilih, ki maftaj« nmnj kol M Ur. raiunamo p« lfl centov ta poštnino in druge itroike. Raxpoftilja na zadnje poite in liplafoje LjuWjaaaks kreditna bankw v Trsta. i Za pofiiljatve. ki pre sesajo PETTISOČ DINARJEV aH p« DVATISOČ L.IR dovoljujemo po mogoCnostl Se poseben popust. Vrednost Dinarjev In Uram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; is tega rarJoga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POSlLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČA8U TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar mms js poslati najbolje pa D ■mesti« Pestal Money Order aH pa New Ink Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortl&ndt Stmt New York, N. Y. Telephone: OorUandt 488T & GLAS NAKOPA. 14. DEC. 1925.,. GLAS NARODA (&OVXNB DAILY) Owned and PMUUd •LOY1NIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation) frank Babe, pnitfwi P Um of bnaineea of the corporation and eddrenee. of above officer« t J CortUnd* 8t., Borough of MeahatUn, New York City, N. Y. GLAS N A B 0 D A ,J "Voice of the PeopU" Dopis. WaUenburg, Colo. jdovratno dr/.i. doeim'vsc postn*2- Issned Every Day Except Sundays and Holidays. fc t **lo Uto velja Ust ea Ameriko *n Kanade $6.00 11 pol Uta___ $3.00 1* Četrt Uta_______$1J0 Za Hem York ta eeU Uta — $7.00 Za pol Zeta,....-----$340 Za nioeeinttva ta eeU Uta _ $7.00 Za pot teta______$5.50 Subscription Yearly $6.00. Mladina se ženi. Omožile so se ; Miss Aliee Hajuk z Arthur Kissel. Miss Lucv Zupančič z Dub. Packard. Miss Ltiev Kramp z G. Abnerjeni. Bilo srečno! iDiie 2. decembra so pokopali Mrs. A.gato CVbular iz Skinner ("Gordon Mine), ki je umrla v bolnišnici v Plteblo. .Colo., za operacijo. Zapušča »tiri hčerke in dva sina: bila je članica Hrvat. Zajed-nice. Tu je bivala ok«>li IS let. — Pred desetimi meseci je odpotoval njen soprog Joe CVb.ular pboti San Francisco, Calif. Zdaj. ko je pokojna umrla, so otroci brzoja-je tudi on že štiri mesece mrtev. Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" Uhaja vsaki dan tsveemh nedelj in praewBtov. - ——————_—___■ -r ' '' 1 — J.opiai brca podpisa In osebnosti ss ne priDb£nje?~. Denar naj si I acoroli poftiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni I ar, prosimo, da ss nam tudi prepinje bivališč« nawarii, da hitrej« najdemo naslovnika. 4 3 L A 8 rt A R O D A", 82 Cqrtlandt Street New York, N. Y. Teiepkvne: C ari land t 2876. TURČIJA IMA PRAV Ijivost in gostoljubnost. opusca. — Ranjfca Agata Oebula-r je bila blaga žena. skrbna mati in rada je pomagala vsakemu. Rodi ji lahka ameriška zemlja, otrokom m sorodnikom pa našo iskreno so. žal je! Vreme imamo suho. brez -»'».-ga. Premogovniki obratujejo v>ak dan. — Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsefn zavednim Sloveueein. Glasu Naroda pa ob Novem letu mnogo novih naročnikov in želimo, da bij i pisal i v bodoče tako, kakor do-zdaj. to je za narod. Jaz sem na st va bi se brozdvonmo branili z| vsemi štirimi, da bi se njliov lastili šibki naraščaj žrtvoval na oltar neke teorije o izboljšanju človeškega plemena. jZato že golo dejstvo, da javno-zdravstveno delovanje r» šuje življenja, opravičuj«- nadaljevanje in razširjanje tega delovanja. TUJKRODCI POKRIVAJO ČEZ POLOVICO STROŠKOV DELOVNEGA DEPARTMENTS ta list naunčnik že petindvajset 'je tudi on že štiri nieseee mrtev".i |<«t. _ pt.|,.r Zgaga, ti pa še na-Sel je tja k stricu. Oe je komu (.i..i: rojakov znano to ime. naj blago-i dalje piši po modrijansko. kajti va- ,. ... . . . ... ill res pagnmtaš tako. da jo voh naznaniti njegovim otrokom. 1 Dosti gorja, nemira in žalostiiegJ vsaktl° nul >1Ui- S pozdravom! življenja so krivi hudobni in zlobni jeziki. Zal. da ^a navada se tr- ZANIMIVI IN KORISTNI PQOATt1 'aralgn Unguif* lnlxwnitlsfi krvie« — JufOtlt« BurtiU.1 NEKI JALOVI UGOVORI PROTI JAVNEMU ZDRAVSTVU Visoki svet Lige narodov j«- sklenil v *v««ji ueprekovljivi modrosti, ila poveri Angliji mandat nad Irakom ter 'bogatim petrolej->kim ozemljem Mosida. Ob i,tcin ea-a. pa je tudi priznal suverene pravice Turčije nad Modulom. Z drugimi besedami rečeno, -me Turčija igTati tdogo žaudanua za Anglijo, da more slednja izkoriščati in izropati to dosedaj -turško ozemlje. Mladoturki seveda niso s tem nikako zadovoljni. Izjavili so. da bodo rajše posegli po orožju kot pa prepustili Angliji to dragoceno ozemlje. Oni ne razumejo fino "logike" vnlitelja Lige narodov. ki izroča njim suverenitetiu* pravice. Angležem pa petrolej. Pravijo, da jim gre prav tako malo za prazne časti kot Angležem Hočejo vsled tega polno suverenost, z ab-ohitno kontrolo nad OZetll-ljem in nje«fra boga.stvi. Tako pojmovanje, kot ga raz« d"\ajo Turki. j<- seveda siiieSno. Liga narodov je lastnina Anglije in Francije. l-tunovljena je bila ■ V liainenu, da se napravi nekoliko liolj zavžitnim razdelitev vojnega plena, pod prozorno krinko *4mandatov". Če >o dobile Francija, Anglija, Italija, Japonska. Avstralija in UcLgija "mandate", zveni to dot>ti manj grdo kot če bi >v izjavilo, da je ukradla Anglija tukaj in Francija tam. Natančno prav tako, kot >u kitajske "najemnine" za devet in devetdeset let dosti bolj spodobno zvenele kot če bi se javno govorilo o aneks i ja h evropskih velesil na Kitaj-kcm. Kljub temu pa gre V tem slučaju le za dve imeni, ki »e tičela ene in iste stvari. Radi-tega bi sc tudi Turčija ne smela dolgo časa pritoževati nad samo-posebi umevnimi stvarmi. Buski niini.strski predsednik Kikov je pred par dnevi zopet ponovil to. kar je rekel že davno, da je namreč Liga narodov inštrument vojne in podjarmljenja. ne pa prostosti in miru. Francija in Anglija razpolagata tam. —- s svojimi trabanti iti lakaji, — z večino glasov. V sled tega je naravnost nemogoče, da bi kaka manjša sila kedaj zamagala nad željami Anglije in _ Francije v različnih instancah Lige narodov. Nemčija bo spomladi pripuščala v Ligo narodov, prav kot se ji je milostno dovolilo, da se proda v Locarnu. lu natančno kot bo tam pomočnica zaveznmkh interesov, tako bo tudi smela v Ligi narodov izpolnjevati Iste dolžnosti: namreč proti plačilu v gotovini opravljati umazano delo evropskih imperija I i-»to v. Mosul in njegov petrolej sta pripadla Angliji. Turčija pa je ostala še nadalje — .suveren nad 2"» svoto $7.973,4o7, dočim je department sain kolektiral . Glavni viri tega pri-|hoda delovnega department a omeniti M J. I »a jnk. POLOM RUSKE EMIGRACIJE Ruski monarhisti so imeli dne !). novembra v liudiinpcšfti kon-fercnco pod vodstvom grofa Andras>v-a in te konference so se ude: ležili tudi nemški monarhisti. Andrassv j.* dal knezu Obolenskemu v ta namen na razpolago ]>ct tisoč dolarjev. V pričetku januarja naj bi se tudi vršil v Budimpešti mouarhL-tičnt "združevalni" kongres. Ob istem času pa se .uuli namerava sklicati dne J S. decembra v Parizu nadaljui monarhistični kongi'e^. V Angliji pa se bo najbrž vršil, ]kx1 -predsedstvom Nikolaja Nikolajeviča "kongres velikih kue- zor\ Program teh kongresov je kini-olidiranje monarhističnih sil in pripravljanja oborožen«* vstaje v K-utsiji. (ienerai Wrangel ima baje na razpolago nekako pol milijona zlatih mark. V Wannsee stanujoči prejšnji lietman Skoroj>ad>ki vodi pogajanja z riunnuskim vojnim ministrstvom. V Bukarešti se nahaja celo ofiicijelni "zastopnik" Kkoropad»ki-ja. |>olko\niik Vlasenko. Za vsemi temi "kongresi" in "pogajanji" monarhistične .proti-, revolucije pa tiči le ma'lo vsebine. Gospoda potrebuje tega delovanja, da se napravi važno pred samo seboj. Kako globoko pa so padle akcije ruskih monarh isto v tudi v Nemčiji, nam kaže članek v "Deutsche Zeitung". v katerem se glasi: — De»>na krila nemških naeijonalistov so »NljMivedala vse stike z ruftkimi monarhisti. V nadaljnem pa toži li.-t solzavo; — Izkušnje so pokazale, da je doseg?! vsak poskus, da se strmoglavi vlado boljše vi kov od zunaj in s tujo pomočjo, v vedno rastoči meri ravno na&protje tega. kar je nameraval. Mesto da bi omajal moč boljševikov. jo je le še bolj utndil. "Detrt.sehe Zeitung" priporoča ruskim izseljencem, nnj se spravijo s sedanjo vlado v .Rusiji. Tudi ostale skupine ruskih emigrantov, od manjševikov pa do liberalcev, gredo sedaj skozi preobrat. Vedno toolj številni postajajo oni, ki bi se radi vrnili v Rusijo. Demokratične skupine so ppd vodstvom Miljukina že našle formulo, ki lpeuje emigracijo v politično in nepolitično in ki ne dovoljuje le nepolitičnim izseljencem povratka v Rusijo, temveč ga celo priporoča. V tem asmishi je tpdi treba razumeti uvodni članek Miljtikova V "Voifeische Zeitung*' da« 26. corembra, • ksterkn škofa pridobiti um sedanje ruske g* «®4«yp PA «> MUjukor, Nikaflaj Nikolajevie in k tifm k panoji _ _ _ ravnatelj oddelka živ- Pri reji krav živinorejec aivažuje ljen-ke statistike v zdravstvenem zlasti kakovost in količino mlekar od svojih ovc on hoče fino in o-bilno volno; oil svojih kokoši ho- vire teh ilohe*lkov priseljeniškegr urada. Dohodki i/. glavarine 'lteau tax), ki j«! moira vsak priseljen« • depant men lu države New Y»»rk govoril o pomenu javnega zdrav -tva. Isto ima dve svrhi: prvo. če mnogo jajc. itd. Ako bi s»' ži- plačati ob svojem prihodu, so zna-•ia zadržuje razpasajij*' bolezn:. vinorejee ravnal j»o načeltli jav- šali nekaj čez tri milijone dolar-kadar izbruhnejo: drugo, da pre- nega zdravoslovea in ohranjal v jev; odmerjene in iztirjane globe prečuje sam izbruh teh bolezni. življenju vse svoje živali b:T» o- ><» znašide -^>11.000 v okrogli št»-- zira na njihovo spo>obnos1. - kaj vilki in zapadli boinli (zastavJje-l>i »e zgodilo: Njihov odgovor je, ni pri priseljeniški oblasti in ne lit. niški zakon c»o ga našli mrtvega v postelji. Preiskava je dognala, da o hrbtu. Človek, ki piše. mora biti jako previden. Včasih jo tako nesrečno za vozi. da ni za nikamor. Vča-ih pa kdo tudi nevede, pove v«-liko res n i m'o. globoko skrivnost, ali pa nevede napiše pekočo tiro. Tako je naprimer neki potopise« j»otoval po Halkanu ter »e j«-izgubil v balkanskih gorah. V svojem potopisu pravi; Tr. dni in Iri noči sem blodil po gozdovih in pustinjah, pa tri dni n. Iri noči nisem opazil nobenega človeškega bitja. Zdel«^ ^e mi .■<■ že, da sem kje sredi Afrike poj»o! nmna ločen od vseh ljudi. Lahko si mislite, da mi je bilo težko pr! rseu. Četrtega dne zjutraj pa za gledam na veji obešenea. Tam .je moral viseti že najmanj en ted^u in je />• .-trašm» zaudajal. Pa nič zato. (ilol»<'ko sem >»• oddehnil ter rekel sam pri sobi: — Hvala l'»o-gu. zopet sem dosp.-l v Idi/.iu«« •**-vilizaeije . . . Slovensko zdi na pr- uvedel takozvanc * permit , v. (.u^umi JM.-1-.-J in imel j« no. All . M'aejii.itMV s., priseljence in za Ka-I nasprotniki ja\nto-zdra\*stveneta 1 ere treba plačati pristojbino .+.'5. Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Koledarski del. Pnt/ltn\ii n f>riizuil:ih, hiuih časih in mrkih. Zahvala delovanja spregledujejo neko tr UKljno točko: živinorejce zna. kaj hoče razviti v *vo.ji živini a'i kuretini, ali kd«* /na. kake vrline bodisi telesa ali uma najbolj ZJ1 že I ji ve v človeku.' Clove- Dohodki z tega vira so Kiiašnli sk«iraj ^200,00'V Gori omenjene globe ^o zlasti one. naložene pa parobrodne družbe radi prevoza nepripiu-tljivib inozcmcev. V nekaterih slučajih -o to globe zua- Aka družba bi lahko rabila pri člo- šale celo tisoč dolarjev. V-\led telw Vsem. ki so mene in moje tola /.ili v dne.h neizmerne žalosti — "•»vnih kakovosti, ne ko sem izgubila svojega moža vekoreji (da ^e poslužimo takega izraza) slične metode Icot pri živinoreji. da razvijemo pleme visokih ljudi, kratkih ljudi, rdece-lasih ljudi. Ali — kako si moremo predstaviti, da bi s/* ni-i kedaj ze-dinili glede uekega telesnega fi pa. ki bi bil ideal človeškega bilja Kar se pa tiče umnih i*i du-bi glob par< brodile družbe jako pazijo. da pripeljejo v Ameriko take potnike, ki utegnejo biti pri-puščeni. Avtomobil brez šoferja. n.glašati uiti glede onih kakovost* moji otroci svojega očeta — prt- ki so uajbolj zaželjive. Pa tudi. e» bi bili vsi istega mnenja glini« «.rčua hvala. Rada bi se zahvalila vsakemu posebej, ker mi pa to ni mogoče, 'zražaiu zahvalo tempotom. Bodi-> prepričani, da j«' iskrena in da »riha.ia iz globine srca. llvtia vsem. ki so stali mojemu '.»okojniku ob strani v tivnutku •inrf. hvala onim. ki so ga prišli -zadnjikrat pozdravit k mrtvaškemu odru. in tistim, ki so se na T»okopališ6u zadnjič poslovili "oc! njega. Nisem slutila, da j«? im«-l pokojnik toliko prijateljev, in šele v teh strahotnih dneh sem «e uverila. kako d«»sii jih sočustvuj«« z menoj in z m'ojimi. Hvala iza rož«', hvala za vence! Daroval' jih; Ace Iligh Ilat < o.: družina: lie-uedik; Ferrari & Bo ve ; družine : Posavec. Kosirnik. Potrato in Pa-kiž. Lupsha. Cerlano. Padar. Vur-kas, Bacli. Zelene: iv D. I*. Društvo; Mr. & Mrs. Sokser. Foreign ! Language Inf. Bureau. Mr. Anton Pavli, Mrs. Burgar. Mrs. Peterka. Mr. & Mm. Frank .Pust. Mr. & Mrs. Cerar. Misses Achtschin. Mr. Oharles R. S|>ieg*d Jr.. Frank Sakser State Bank. Crlas Naroda, Mrs. Murnik. Mr. Ivan Adam*^; družina Košak. S. Sv. P. Društvo. Sinelar Oil Co.. Driwitvo Slovan, družina ^krajner. , Prof. Carlos Saaitini, Mr. Daw James J., dekleta z Bushwick. Saksetjevo osobje. Stotera hvala za vsako dobro besedo, ža vsako .prelito solzo m za vsak. sočuten pogled. « Vrniti Vam ne -morem z, dnugfm kot, £ upanjem, in vročo željo, da bi Vsa nikdar ne zadela tako Mnioa iteareža kot je «adM« st« He in ttojih«MdMft oInk... e I^Mtf. f *Upw«od, & 4tfcab». T«- <1111 j»* ; budil v Parizu veliko mogli so- pozornost avtomobil, ki .i«' vozil po ulicah br«iz potnikov, pa tudi — brez šoferja. Šlo j«' namreč za poskus vozila, ki so ga vodili od Borznega trga pa do predmestja ViLLancourta z električnimi valovi. Avto je spnMuljevaJo n«'kaj v«»z s katerih so strokovnjaki opazovali potek poskusa. Podrobnosti o iznajdbi še manjkajo. Na z«-lo prometnih i-estah se je avtomobil spretno izogibal vozilom in celo pešcem ravno lako. kakor če bi ga vodil šofer. vst istega mnenja najboljšega tipa človeka, kako naj razvijemo lak tip po metodah živinorejca? V kolikor znamo, zna čaj ni -prav nič v zvezi s •telesnimi vrlinami. Prav dobro j«* znano. da se mnogi slabotni otro«-i razvijejo v občudovanja vredne in koristne odrasle — živinorejec bi jih bil ubil v rani nrladosti. Ni }»rav nikakega razloga za površno domnevo. «la je najboljše odstraniti pojedinea. ku je slučajno 51- bak. 1 "met n«» od-t ran jen je onih. potovalni za-stopnik Mr ki se včasih zdijo nespodobni, bi J0HN bo 0iliskai roiake bilo oropah* svet marsikaterih ve- pf) nckatcrih naselbinah v Penn likih mož. ročni no. lahko to pri njem stori lični nasprotniki javnega zdrav-l Uprava "Glas Naroda" POZOR BO JAKI! ŠE JE ČAS RAZVESEUTI % svojce v domovini za Božič in Novo leto. Vaše darilo prejmejo tekom enega tedna potom — t Brzojavnega Pisma bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih. Stroški za brzojavno pismo znašajo le $ 1.—. Poftlužite se te ugodnosti in Vaš dar dospe pravočasno.. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street. New York, N.,T. NAJSTAREJŠA •it« - PQT\rŠKA i • ■ ; JUGOSLOVANSKA POftlOVNICk. V. J. vK Slovesni občutki navdajajo pr. -eljenca. ko se bliža n; krovu parnika Združenijn država««. Pretrgal je vezi s ( h ktirska :ynlha. .1 me- Seeluriut hirsfa. Divji kanit v Monlani. Inženirska ruda preteklosti. Gniii i j — fintinee. noru zla!>t sn turne St rasna i>ti!t :< ii — rt:!: DuŽirlja i i York n. lacifij't r Taa> :a bitnimi. S i i> irske sliki. .\lnlt f Krim. Dtiijudik m: ladji. . 1 nylt ški zon. tlržarnik l.ord ('nr- Ph me in pni na .Vnrfolk otnku. Strnil r kriminafis1 tki. Izgvbljt ni kmitiiu nt. Ž i rije nji t- morskih tjbthorinuh. Prodiranje r polarno ozemlje. Amudstn o srni'm polarnim i ude In. II, al mar lira nt i an. Kita ■'tka. Sil n hit si n. Koliko si popije na set In. L'stroj teltsa in mara j. Sarrt novega koltdarja. Pa rt I Hindi nburij. Smrt Itobirta l.a Kotli I ta. Doživljaji v dinnglji. Vpliv nikotina. Židovska univerza . Uporaba nekaterih zdravilnih rastlin. Vpliv podnebja bolezni. Raznoterosti. na duševne S mesnice. KOLEDAR KRASI O RILO RAZNIH SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število. NEWYOAKOTY m sp« GLAS N K O R Z A R J I. (Nadaljavanj«.) Ludvik se sedaj spomni, da jc .-lisal 110koč nekaj stičnega, in porabi svoj dobri spomin za od-; ovnr. — Nič za to, najprej se o-/ Mii ž njo, ljubezen pride potem že •'Uina od sebe! — lloho. trate Ludvik! — od-1'ovori Tomaž in dvigne roke k i nbu. — kaj pa govoriči« tu? — ?*i>li le na to, da sva bila Aiuama-l:ja Ln jaz nekoč zaljubljenca. Ta-J:rat sva poznala ljubezen. Toda iz«riuila je in se ne vi*ne nikdar \eč. Vrhu tega ljubim drugo žensko. iti to tako zelo. tako zelo, da • • l»i mat i mojega nezakonskega deteta le od daleka kaj slutila, kara močna je ta moja ljubezen. 1 me ^ama ne liotela imeti za ino- in bi raje umrla sto smrti! — Oho. oho. — zklikne sedaj ženska nostim ? Zadeva Anemarije ne pomeni mnogo, če jo Tomaž primerja z zadevo Jtiane. In še celo ta zadeva bi se utegnila rešiti na u-frodeii način. Če le izdaš dovoljno množino tolarjev in na pameten način. . . Najbrže je to vse, kar je potrebno, da postane Anamari-ja zopet spoštovana meščanka, — njen sin pa da poslane dečko, ki se >me meriti s komurkoli. Seve-da. preostaja še Tzveličar in njegova majka sveta l>eviea. . . Ali se bosta dala spraviti, s svečami, blagoslovljeno vodo. miloščino, pokoro in drugimi primernimi sredstvi. . . zlasti, če se ta sredstva- uporabljajo na debelo?"" J — O, — pravi Ludvik. — brate j Tomaže, vidim, da si v skrlieh in j ves teman. Torej še vedno nisi na pravi j>oti. Je li mogoče, da te j Ho, gotovo nam je sedel j Ludvik. Ni se čudil nad t<*n. da je .Tu- vrag za vrat takrat, ko je naša fregata lovila ono prokleto Span- na za vso 4<> stvarjo Če ugrabiš ^o galijono! ;eni moža. detetu očeta, potem je gotovo tu po sredi čarovnija, in •i nana je čarovnica, o tem ni dvoma. Ta čarovnica je osedlala Tomaža, ali je ž njim storila nekaj •ličnega. ^Zato za mrmra Ludvik liitm latinsko molitvico med zob-•ii. Pot«>m se mu pa povrne po-gum. ali bolje rečeno, ogorčenost. ;a1.» nadaljuje: ■— Ko jo pa ljubim! TomaŽ vzdihue N*a binkoštno nedel.ro je stopil vikar, ki .je jio evangeliju stopil na lečo. da bi kakor navadno pridigal, snwl po vsej pravici hvalit: Boga. da je poslal toliko veruikov- O brate Tomaže, ali naj ze ki se kar gueiejo v cerkvi in ki • naprej |>og*iibljena zamorka brani. da slediš glasu svoje vesti in časti in da spravljaš svojo dušo v »pasnost ? Tomaž pa jrleila že zopet v tla iu ne odgovori niti besedice. Tako korakata nekaj časa drug "!> drugem po raznih ulicah in m?-'lila le na to. kako bi se ne približala prezgodaj domu Trableto-ih. kjer bi morala gotovo vstopiti. kajti ura večerje je že zdav-aj prešla. Oba pa sta raje kon-< a!a ta razgovor poprej, da bi .■ima drugikrat ne bilo treba več a vibnavljali. Ludvik zopet govori o prokleti r jdovki: -— H rate Tomaže, za boga. odgovori mi vendar! Povej, ali nični bil vedno tvoj prijatelj m •rat, ali me nisi često tudi proti io.ji volji vprašal za svet. kadar je šlo za to, da .se spustimo v težijo bitko, ali opravimo kako oslej molčeča in poslušajoča mnoižica se jame sedaj naenkrat majati in stegovati vratove, gledati in pošepet a vati, čisto proti vsem navadam dobrih cerkvenih obiskovalcev iu pobožnih vernikov, kajti četudi je velika maša pričela že pred več ko tričetrt ure. se hrastova in z bakrom okovana vrata od pro s truščem in v cerkev stopi ženska, ki se rine naprej v sredino ladje, z ravnodušnim obrazom, kakor da res še ni izrečen pričetek "Intro-ibo ad altarem Dei". Sum. ki ga dela ženski pri tem svojem po. hodu. je velik in dela povsod pravi nered, ker se z vseh strani obračajo obfazi radovedno po njej da vidijo, "odkod ta nenavadni šum in zakaj. Tudi Tomaž se obme. kakor vsi njegovi sosedje in sosede. m vztrepeta od glave do peta. kakor pod udarcem ter prebledi kakor platno. Spoznal je Juano. Kljub dovolj jasno in dovoli gospodovalno izraženi želji in vsem ž njo združenim gTožnjam. Tomaž vendar ni nikdar mislil na to, da po vede svojo ljubico 4 'ob svoji roki", kakor je vedno želela, "v najsvetejšo cerkev kar jih je v Saint Malo". Po krivem se je zanašal na s*ari pregovor, ki v •bolj grobi obliki pove, da ženska nikdar ne vztraja pri svojih prvih sklepih. Zato se je ves teden skrbno čuval in ni nikdar iznova pričel razgovora o cerkvenih stvareh, izpovedih in pokorah. Tudi Jnana te zadeve ni več omenila. V soboto zrvečer je zato Tomaž mislil, da je že rešea, saj je Jioana jjrotovo že davno pozabila na svojo enodnevno voljico. (Dalje prihodnjič.) ROJAKI NAKOPAJTE 8R NA ČRNI PRI JATE J Pred leti sta premišljevala dva Nemca, ali bi šla v Ameriko ali Čudovita nsoda jetnika. Pred okrajnim sodiščem v Bra-j Daleč lia morju je zagledal ve- tislavi se je zagovarjal te dni ma-!liko vojno ladjo. Neopaženo se jc _ . ____________ .... žarski delavec Peter Vince. Šlo jc'splazil do čolna, in ko ga je opa-'ne. Takrat je bila Amerika še ob-za neko imovinsko zadevo, ki sa-1 žila zapuščena Baupo. j« ma po sebi ni zanimiva. Pač pa jc teuitbolj zanimiv obtoženec, odiio-sno njegova preteklost, ki predstavlja pravo Kal vari jo. Peter Vince je bil korporal v 12. avstrijskem polku. Jeseni leta — Kaj. od dela ' Kaj toliko se mora delati.' 1'rnec: — l)a. gotovo! Henrik: — Kaj misliš, da sem tudi jaz tako trapasti o>el. da l>i rad poslal tako črn. kakor m ti Adijo. irrem nazaj ! —> Obrnil je in tekel na ladjo, katera ira jc prijveljala zopet v. njegov blaženi nemški kralj, kjer niti ni bilo treba počrniti od dela. Nenavaden davek. bil že ljubljena dežela in ljudje so si daleč na morju. ' pripovedovali, da se tam denar Toda s tem ujegovc muke še. kar po tleh pobira. Doma sicer ni niso bile končane. Ladje se mu liijbaš manjkalo dela. ali zaslužek osrečilo doseči, kar ga niso opa-'je brl izredno majhen napram o-zili. Tri dni jc plaval po morju.j nemu v Ameriki. Filip in Henrik čoln je bil opetovano v nevarnosti - sta se končno odločila, da jriv-fr: 1915 je prišel v nt>ko. najprej kot delavca, pralno je tlelal in kmalu .i«' pri- , podoben živemu mrtvecu. Tedaj Potem jui kot spretnega lovca. — šel do velikega jiosestva. Imel je Mehikunska država Tabasco je prejela zakon, no katerem lnora-! ju plačati poseben davek oni. ki j kade v javnosti ali jih policija zasb-di vinjene. Dohodek te»ra ne ;ti /a •bijanj" kobilčue n.idlo- je -sklenil za vsako ceno pobeg-/^d Malajeev se je Vince namreč • polno ljiuli. ki nitii. Nekoga večera so Sa odpe-.»a-ut:il loviti divjačino. Trn si je pa je pov.ljeval » delali zaitj. o:i kadil eiurare. ži- ljali v taborišče. Njegovi soujet- zaslužil lepo premoženje, zakaj vel dobro in se pridno redil, niki so bili sami Madžari. Zvečer.'backer ni bil skopuh. Cez dve le- Najel -i je črnega -lutro. katerega ko je službujoči Častnik pregledo- ^ .ie vzela na krov neka angle-j je počasi neil ^vojepra n.-iuškeira val in štel ujetnike, je planil Vin- ^^ ladja. Domov se je vrnil šele dialekta. Sh» je težko, slednjič pa Sin umoril očeta in mater. V I )ona ucMMiiniri sin vpokojen«'«ra I letininsrsa svoj,-«_rj» je U-tvelil "d polkovnik;: "eta in -vojo ce nanj ter ga udaril po glavi ta-j,eta 19---ko, da je omedlel. Naglo ga je s, — pomočjo tovarišev slekel. oblekel j njegovo uniformo ter odšel iz ba-i rake. Straža mu je salutirala in5 ga pustila iz taborišča. Š<> isti ve-! čer je našel v predmestju Irkut-j ska Žida. ki mu je za primerno! odškodnino preskrbel obleko rus- j ČE OČE SNUBI SINOVO NEVESTO. ■ ^e je črnce le privadil nerodnega jezika svoje«ra !r«rspodarja. Filiji [ s»' j,« končno spomnil tudi svojega -tarega prijatelja Henrika in ne-j koč mu je pisal. — Pridi vendar k meni. denarja imam na kupe. dosti ga bo za oba. kaj hočeš doma stradati, pri meni ti bo dobro. mater, očetovo tajnico pa je težko ranil. Po izvršenem "Minom j" izvršil samomor. Zločin je izvrši! iz maščevanja, kt-r mu <».'•«• ni ln»-tel dajati denarja za njejjovo p"-tratito življenj«- / ženskami. t Če hočete natančno poznati raz. — Poslal mu je tudi d"iiar za p"? in mu obljubil, da un j>očaka pri j' srečno do mongolske meje. Tam ' ^wn.inXa huUl ko ,|o>lH' v Ameriko. He,,-: rik je nekaj čas;, premišljeval, po tem se pa odpravil in odšel s par-: V malem romunskem selil Ti-' kega niužika m tako je prispel sterovac ^e je nedavno odigrala' niNvbieajua rodbinska drama. Ko- maj sedemnajstletni Hita Mareu-J lesku je z ni o ^i ko ubil svojega 44 je vladala v tistih časih prava a-narhi,jia. Povsod so se klatile razbojniške tolp«' in mongolske ob-! 0r-eta lasti si niso znale pomagati. Vin-j Mi;ai Mar'k„lesku je bil naj-j ce ni dolgo razmišljal. Sprejel je ^ fant v vasi iu vsa va-ka deJ budistovKko vero ter ^ pridružil kieta s0 tekmovala za njegovo na-1 fat°. k mojega pnjate- neki razbojniški tolpi. Kmalu je| klonienost. Toda faut ie oddali* cnK'A ,n ^ p.ikoni v Ameriko. Zvn jih poslih zadržan, pa je po-lal postal pravi mongolski razbojnik. onjeuost. Toda fant je d< mere v ameriški premogovni industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1826. Stane petderet centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravl ja v. Ameriki. Slovenic Publishing Co , 82 Cortlandt St., New York. svoje srce lepi Anici Dimitrie. ki . j šlece in končno videl nckejrn tuj- Cez nekaj mesecev je bil izvoljen j,. biIa pol(}ritgo leto siareiša ,H, j cem i7A Tkrifrl nvnr i n L-ov I« l»;t ' . _ _ 1 ca na čuden način napravljcne- .. i , ■ . v .' i'" jc ni™". i «i '"i pravi . jiijega. vendar pa se doslej se nitxr ., . . ... I Ritn' V° V njt*^ovoni dija- > , , , *.ilektu. Henrik s«« ves začudi, odpre i Markiulesku je bil stalen crost pri | v. . . , , ^ i ..... .. . „ . . * usta 11 a- široko m gleda črnega i rodbini izvoljenke. Z Anico sta sel . . , , . v , .. . ; možaka pred sel><>j. Saperment. tajno domenila, tla 10 poroči ta-< . , „ TT' , , t . v. , . .. .'• za klice končno Henrik. — kako ko j, citn odsluži vojake. i , ^ ... .. . „ , l pa to. da s, ves cm. — ( ruce mu • O svojih namenih m tant oee- . , , , . „ , .. . . . ,.,ije odgovoril z nasmehom b 11 je- lu crhnil besede. Oee pa je bili ., , govern dijalektu ; — lo pride odi celo -za poglavarja, ker je bil zelo' hraber in spreten. | ogrela za nobenega Pozimi 1916 so dospeli razbojniki do t.ibet>ke meje. Tu je sklenil Vince zopet ]>obeg!iiiti. Seveda ni niti slutil, v kakšno nevarnost se podaja. tPonoči, ko so njegovi tovariši sladko spali, je za jahal konja in izginil iz taborišča v jugovzhodni smeri. Potoval je i>ol leta. Kitajske oblasti so ga neštetokrat aretirale, dvakrat je bil eelo obsojen na smrt. Najk>sled je dospel v Kanton, kjer je služil nekaj časa kot pristaniški delavec. Kmalu je prispela v pristanišče neka kitajska ladja, ki ga ie vzela na krov in odpeljala v Singapore. Vince je služil na ladji kot potapljač. Pluli et. Vsi so se krčevito oprijemali j>olom-ljenega jambo ra. Nato so se pojavili iz globine morski -omi. ki so požrli'- po vrsti vse štiri Kitajce. Voda okrog Vinceta je bila k 111 a-, lu vsa krvava. Še zdaj si Vince ne zna razlagati, zakaj so morske po-|ijon je odšel stari Markulesku do-j srasti naenkrat izginile in priza- mOV hl pri vetVrji je sinu odkrito priznal, da se poroči z Anico. 1 ga. pa si je mislil: Ta 1«» vdovec i 11 eden najini o vite jših st— ljakov v vasi. Medtem je "Anica pregovorila svojega fanta, da naj se preje poroči ž njo. češ. tla ne J more čakati cela tri leta. kolikor i znaša vojaški rok. Mladi Marku-1 lesku je nato stopil pred očeta in ga prosil za dovoljenje za poroko. rtbenem pa. da 11111 izroči nje-j mu pripadajoči delež imetja. Očetu sicer ni povedal, katera je njegova bodoča ženica, vendar je oče dobro vedel, kam pes taco moli. Zato ni hotel ničesar vedeti o poroki. V nasprotnem slučaju je' bil pripravljen >mu odreči vsako-podporo. I11 ker .je vedel, da sini hrepeni za lepo Anico, je sklenil' zadevo rešti 11a zvit način. Odšel i je k Anienrm roditeljem in jih j< prosil za dekletovo roko. Naravno, da so bili roditelji o-' vesel jen i nad ponudbo velikega j posestnika. Pristala pa je na za-j kon tudi Anica. Vesel in zadovo- dcla, dragi moj prijatelj Henrik.' Kiob ase in sni« t M Ksi 1. d«>nia sušeno i pošiljam sirom Amerike ml 10 j 11». naprej, proti e\pre>ncni pre- \ vzet j u po nine prosto. centov funt : pošt- 1 ! 1 JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave. C leveland, O j VLOŽNE KNJIŽICE so splošno vzpodbudna in za Božič in Novo Leto primerna darila Vašim otrokom. DENARNE VLOGE na "Special Interest Account" obrestujemo po 4% /OLAR NARODA' NAJVEČJI HVHVMTK v 3D&U2KNIH DB&AYA& nesle samo njemu. Morda so bile že site človeškega mesa. To so bili najstrašnejši trenotki. kar jih je Vince doživel. Cez nekaj ur je ležal onesvesčen in z zvezanimi rokami v palmovi koči ondotnih .prebivalcev. Stražarji so ga namreč opazili, kako se bori j. v ail o vi. m ko je srečno priplaval h kraju ter je hotel pobegniti. ga je eden močno udaril po glavi. Brazgotina na glavi se mu ]>ozna še zdaj. K sreči ga niso mučili. Na^sprotno, stregli s'o mu da je bilo veselje gledati in čez dva meseca je bil tako rejen. da bi ga nihče ne spoznai. Šele takrat se mn je zasvetilo v glavi, kake namene imajo ž njim ti čudni divjaki. Hoteli so ga namreč požreti. Toda prišla je rešitev v osebi lepotice Baupo. ^Zahrepenela je po ljubezni belega moža. njegove krepke mišice so ji bile zelo všeč in kmalu je hodil Vince po malajski naselbini kot mož poglavarjeve hčerke. Prizadeval si je na vse načine, da si ohrani ljubezen lepe Baupo. zakaj požrešnim domačinom otoka Borneo so se kar sline cedile, če so videli lepo rej ene ga bel oko žc a. Med temi ljudožrci je preživel Vince dve leti v neprestanem strahu, da ga zdaj zdaj zgrabijo in požro. Nekega dne 2>a je prišla nepričakovan« reiiter. Sinu se je zdela stvar neverjet- j na. Vzrojil je in odšel k A ničnim ! roditeljem. Ti so 11111 prepovedali I vstop v hišo, češ. da jc dekle za-! ročeno ž njegovim očetom. Fan-i . I tu se je izneverilo "tudi dekle, ki j je izjavilo, da se mora pač pokoriti volji roditeljev in če ne more živeti brez nje. naj se domeni z očetom. Zla misel se je pojavila sinu v glavi. Z jezo v srcu je odšel domov. Drugega dne popoldne sta oč.» in sin delala v vinogradu. Oče jo med delom vzrojil nad sinom, ta je reagiral in razvil se je prepir, tekom katerega je sin udaril z motiko očeta po glavi, rekoč: — To imaš za dekle! Oče se .ie zgrudil na tla. sin pa se je javil orožnikom. Težko ranjenega moža so prepeljali v bolnico. kjer pa je po triurni smrtni borbi umrl. Sin je pri zaslišanju izjavil, da ga je k umoru očeta napeljala njegova izvoljenka. Orožniki sedaj zasledujejo tudi dekle, ki je pobegnilo. pričenši z vsakim prvim v mesecu. Vlogo lahko pričnete z zneskom od S5.— ZA VAHXO NALAGANJE IN TocNo POSTREŽBO FRANK SAKSER STATE BANK S2 Cortlandt St., New York, N. Y. fcOJAKL "WW JI BtOV as ha £ Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Coftlandt Street, New York, N. Y. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"] - ---v. -r -;. GLAS NAHODA, 14. DEC. 1925,V GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal George« Ohnit ————— i Za 44Glas Naroda" priredU O. P. no. 1 (Nadaljevanje.) Xe povejte mi jih v t »tu trenutku. — je odvrnila (laire než-Pro-iui vas za to . . . Saj vidite, moja zmedenost je prevelika. Filip j«* l»il ginjen od bolestnega povdarka njenega odgovora. ^m;ijal je z glavo ter rekel: Da, bleda s{«» in treset«* •»«'... Ali sem mogoče jaz kriv tega? < iaire m* j<- ozrla vstran, «la skrije dve solzi, ki sta jiritokli po lieih in z in^otovim gla>om je odgovorila: — Da. 1 - Pomirite rotim vas. — j.* pričel Filip. — Ali ne čutite, da je moja e re>la od veselja, kajti žarek upanja je pribijal v temo. v kateri s.« kretala. Strastna ljubezen moža ji je dala spoznanje, kakšno nemejeno oblast ima nad njim in brez nsuri-i.i.j,, sklenila zlorabiti to oblast. Prvikrat s.- j,« ozrla v Filipa s koketuim smehljajem ter rekla: < e mr ljubile, pi o-im . . . Ni končala, pa«- pa napravila tako za-povetlovalno kretnjo, da jo Filip takoj razum«'!. AH /«'ILj«\ nstim samo.' — je rekel udano. — Ali naj o preizkušnja moje ljubezni IVlal se bom v to. če je to va_ša sumom, katerega mi morate pojasniti. Ženska ne «avne moža,* ne da bi imela za to tehten razlog. Da sc postopa z menoj kot delale vi, je treba . . . Filip je prenehal. Postal je bled, glas se mu je pričel ustavljati in roki sta nervozno drhteli. Težko je dihal, se popolnoma obrnil proti svoji ženi. tako da mu ni mogla niti nobena poteza njenega obraza ter vprašal: — Ali mogoče še vedno ljubite tega moža, ki vas je zapustil na tako nevreden način ? Claire je razumela, da se ji nudi prilika za zaželjeni razkol, vendar pa se je pomirjala posdužiti se tc prilike, kajti Filip v svojem velikanskem in upravičenem srdu jo je polnii s strahom. Tako je stala pred njim. s stisnjenima obrvmi, neodločna, močno utripajočega srca. dobro vedoč. da visi njena moda na tenki nkki. Xjen molk je še bolj razkačil Filipa. Pustil je na strani vsak obzir, prijel močiib njeno roko ter rekel s plamtečim pogledom: — Ali ste me razumela? Oilgovorite mi! Mora biti! -Jaz hočem! (Dalje prihodnjih 0 KAJENJU ŽENSK l —— najdealnejSe Človeško bivališče Sii s_ volja. Claire j«, olajšano vzdihnila. Čutila >e je neomejeno vladarifco i* ga moža, ki jo je šele pred kratkim polnil s takim tftraJioin. V • '"m treiuil k ii s»> ie izpr«'menil izraz njenega obraza in pokazala je Filipu ve Iro čelo. Da. — j«' odvrnila. — in hvaležno vam bom vx. to. Razburjenja tega iln«* so me oslabila te.r potrebujem miru in zbranosti. Jutri. |K>zn«»je enkrat. ko b.-m boljše obvladala svoja čustva, vam bore pojasnila . . . Filip j«> za trenutek molčal. V odgovoru Claire mu je par besni napačno zvenelo. To zavlačevanje se mu je zdelo sumljivo. Tukaj je tičala oči vid no skrivnost, katero je hotel spraviti na dan. — Kaj bi mogli jutri, kaj pozneje reči. č«*sar ne snim slišati že dan« s / — j,, odvrnil. — Ali ni moje in vaše življenje od sedaj neločljivo.' Zivljenska pot je za naju določena. Va.ša stvar je-kiti zaupna in o«lkrita in moja biti udan in potrpežljiv. Pripravljen sem za lu. prižgani vmn. Ali ste istih misli? Filip je govoril jasno in določno t«*r zrl pri tem svoji ženi polno v oči. Ta se je bala. da je prehitri postopala in se je vsled tega hotela umakniti. — Pustite mi r«či vam. — je odvrnila izbežno, — da ni mogo-<•«• pridobiti sj zaupanja v enem trenutku. Poročena sem šele dve uri. Moje življenje, ah, pa ni od včeraj. Kako srečno so mi napravili to življenje! Imela sem pravico misliti kot sem hotela, molčala '•♦•m lahko. «"•»• se mi je zljubilo hi nikdar nisem bila prisiljena lagati. Moja trpljenja. saj da sem jih imela do.sti. — se je uga-n:'o. V>i -o razumeli, da ni mogoče spomina ugasniti v trenutku, so me razvadili . . . Nikdar niso zahtevali od mene smehljaja, če je bilo moje srce žalostno ... IV se moram ob vaši strani udati v to. • la skrivam svojo bolest, potem mi dovolite vsaj nekaj ča^a, da se privadim na prisilnost. x ('iaire se je s skrajno .spretnostja izognila vprašanju, da si pri-bsani odgovor. Predstavila se j«- kot žrtev in Filip ni mogel še nada-•je siliti vanjo, ne «la l«i {rostal krut. to je čutil. — Prosim va>. nobene besede v«č. — je vzkliknil, da se izogne t- j žrl vi. — I )«'lat«• mi krivieo . . . Nikdar, nikdar ne bo«.te našli /.veiejšt-pa in n«lan«\jšega prijatelja kot sem jaz. S t-ean. da sem vas \ z«1 /a ženo. s« iii prevzel tudi del vašega gorja in s tem tudi obwz-novt. t|;j vam pomagam pozabiti ura. Zaupajte meni. kajti jaz sem • dgovoren za vašo srečo. Če vas j«> preteklost varala, upajte vse od bodočnosti. Daleč proč o«l mene je misel, da bi vam skušal vsiliti s\ojo ljubezen. Zahtevam pa *«>. da smem posknusiti. da si s svojo ljubeznijo in skrbjo pridobim vašo ljubezen. T«* je moje edino lire p« n« nje. In ker si želite sedaj počitka in samote, ostanite sama. pro-ta in varna kot ste bili včeraj. Fmaknil se bom. kajti to je. kar >elitkaj ne? Vaša volja naj >e zgotli! Mlada žena je postala pri teh besedah nemirna. Gospodar plavža \ i«' pokazal tako ponosnim in velikim, da je pretil njenim vna-pr«'j sklenjenim nakanam velik polom. Če je Filip tako nepričakovano ugodil njenim »eljam. kako bo mogla izposlovati, da'živi lo-««'ii.» od nj««ra Oboževal jo j«> in sklenil je prizadeti si, da si ]n*i-«lohi njeno ljubezen. Kko jw bo mogla ona za vedno zavračati tako plemenitega Ln velikodušnega moža. ne da bi bila krivična in okruta : Dab rota m n«v.noor. če bi ne bila naravnost, brutalna. Spoznala je pre-ie«"'o nevarnost ter sklenila izognili se ji s tem. da je >klenila za vselej raztrgati vezi. k so jo spajal«* s tem možem. Ko je ta videl, da je ostala Claire neomajna in molčeča, se .ii j«' približal, se sklonil in njegova usta so se dotaknila belega čela mlade žene. — Torej jutri, — je rekel. Ko pa je FiLip v sesava 1 vonj teh plavili las. ko srta sc njegovi ustnici dotaknili ljubljenega bitja, se ga je lotila naenkrat pijanost. Izgubil je vso oblast na seboj, pozabil je na obljubo ter ni mislil ,več na občutljivost žaljenega srca, ki je utripalo v njegovi tako neposredni bližini. Videl je. le vroče ljubljeno ženo. ki je bila njegova la>t in v neodoljivem vzhičenju jo je objel ter zašepetal: — AJh, če bi Vedela, kako zelo vas ljubim! t'laire, izprva odrevenela od presenečenja, je postala smrtno-bleda. se je sklonila nazaj, uprla svoji roki na rami svojega moža ter se skušala izogniti objemu, ki ji je bil zopern. — Izpustite me. — je jozno kričala. Filip jo je izpustil ter zrl na mlado ženo. ki je stala pred njim. vsa tresoča se ter z obrazom, spa cenim od strahu. — Kaj? — je rekel^z negotovim glasom. — nočete mi dati niti praviee. da se dotaknem vašega čela s svojimi ust^ai? Zavračate me odločno, skoro sovražno. Kaj se vrši v vas? To ni več dekliška sramežljivo«« ... To je gnus . . . Torej me sovražite . . . Ln zakaj? Kaj sem vam srtorilf — Vaše besede od preje mi pridejo zopet, v spomin ter se bojim. da vas sedaj boljše razumem Po razočaranju, katero ste doživela. je ostalo v vašem srcu še nekaj več kot trpkost.. Mogoče obžalovanje, mogoče . . . — Gosrod moj. —; je ugovarjala Claire. Filip pa je bil preveč raeka^n. Je^a mu je poganjala kri v li- «*» in razburjeno korakajoč semintja. je .nadaljeval: prmne' besede? sit* •' nama Stiftdj 'jyopotnixSa" o&Včtv* Nikdo se danes ne čudi ženski, ki si zapaLi v javnem lokalu cigareto. Ta navada se je udomačila. Drugače pa je seveda s kadilkami -pipe. Zgodi se le redkokdaj, da vidimo žensko s pipo v ustih. — Da pa je bila pipa kdaj splošno \ navadi pri ženskah. ne bi verjelt. ker mislimo, da je kajenje pri ženskah prišlo v navado še]e v sedanjem modernem času. Toda v peeijalni številki londonskega časopisa Times o tobaku beremo o tem čudne -stvari. Xa Angleškem so si ženske hitro osvojile navado svojih mož, kaditi iz dolgih lončenih pip. V 17. violet ju se ni nihče razburjal, če so "sesale*' dame iz bogatih Ir. plemenitih krogov tobak. Dokaz temu .so stari lesorezi, na katerih so videti upodobljene ženske, ki veselo puhajo v zrak tobačni dim. Se več nam pove o tem gospodinjska knjiga pastorke velikega drža vnika Taxa. gospa Fell, ki je. kakor je razvidno iz zapiskov v tej knjigi, kupovala pipe in tobak za mater, sestro Suzano in sestro Lorver. Gospa Fell je bila vrhu tega pripadniea reda čed-nostnih. "kvekaric". Kajenje i-ma vendar toliko dobrih strani, dokazuje lepi spol tedanjega časa, da se. ne sme nihče spodtikatf nad tem. Tobak razkužil je in na-s obvaruje vseh mogočih bolezni. Zakaj bi se smeli samo možje zavarovati proti nevarnim, nalezljivim boleznim, in me ženske pa ne? Zato so basale z velikim užitkom pipe ip so učile tudi svoje otroke kaditi. Angležinje niso bile edine, ki so si priborile "pravico do tobaka". Na evropejskem kontinentu so kadile kraljevske hčere iu plemenite gos|»e ravno tako strastno, kakor boljše situirane navadne državljanke. Hčere Ludovika XIV.. so zvečer po eeremonijelni veečrji liitrile v svoje sobane tter tamkaj na skrivnem uživale pipo. ki jim je bila edina zabava po tako formalnih dvornih etiketah. "Soln-čni kralj'' se je izogibal vsemu, kar je bilo količkaj v zvezi s tako upeljano modo in je izdal strog« prepoved kajenju. Ali tudi kra Ijevski otroei so znali biti n«»po korni. Prestolonaslednik se je l>olj držal dvornih predpisov ter je bil jako začuden in hud. ko je slučajno nejri večer vstopil v sobo svojih ster in jih zagledal tam v gostem dimu. Na vprašanje, kako so prišle do pip, so priznale, da so si jih izposodile od častnikov švicarske palačne straže. Gospa Vigez le Brun, znana slSkarica. sc je sama ovekoveeila na sliki z dolgo pipo v roki in z mizo s kadilnim orodjem. Navada, k« je zbudila v Evropi toliko pozornosti, je bila v daljnem Orijentu že davno poznana. Ilaremske dame so pulile ves lju-" bi dan iz velikih pip. ki pa niso imele vsled specijalnega dovajanja vode nobenega sflabega vpliva na zdravje lepotic. Kajenje jim je preganjalo dolgčas in jim krajšalo dolge pu*?te večere. Orijentalka je1 ostala zvesta pipa. Na zapadu pa je izpodrinila pipo cigareta ?n smatralo se je za ženske kot bolj primerno, kaditi malo svalčico kot srtarodav-no pipo. Cigareta nudi več prednosti. je majhna, elegantna, se lahko kadi. ako se hoče. v mali pipici in ser lahko izbere barva papirja, ki je prikladna barvi ob laetla. tudi možem, ki uganjajo ž njimi burke. Iz take pipe se kadi enkrat ali dvakrat, potem pa pride t zbirko kurijozitet milostive. Toda, če kupujejo ženske same pi pe. nikdar n«' priznavajo, da jih kupujejo zase, ampak pravijo, da je to "darilo za mojega moža" ali pa "za dobrega znanca". — Izkušen prodajalec pa kmalu za pazi. ali rabi kupov^lka pipo ras« ali ne. Dama. ki zna dobro ocenjevati kvaliteto pipe ali tobaen« vrste, je gotovo navdušena kadil ka pipe. četudi tega nikdar n« prizna, ker bi bila dandanes. ak< bi jo kdo zalotil s" pipo v ustih, za vedno kompromitirana DANAŠNJA DEKLETA Xe samo babiee. uego tudi mnoge naše mamice si niso ohranile toliko duševne svežosti. da bi razumele generacijo, ki jim je najbližja. Nad današnjimi dekleti se zgraža vse — babiee, mamice in modne referentke. Če si pa ogledamo stvar uialo natančneje, moramo priznati, da v prejšnjih časih ni bilo nič boljše. , Vedno so bile na svetu mamice, osobito babiee. ki niso mogle razumeti mladega pokolenja in ki so smatrale za dobro in lepo samo to. kar je bilo v njihovi mladosti. Vsaka mladost je do gotove meje norost. Ona hoče v svet. doma ji je tesno. domače je zastarelo. Pozneje se mladina iztrezne. Ko se dekletce izpametnje in ohladi, pride tudi spoznanje, da dom vendar ni tako slab in da je imela v svojih domačih zanesljivo oporo, ki jo pozneje težko pogreša Normalno razvijajoča mtada žena začne pozneje razumevati tudi svojo b bieo in mamico. Take žen-ke imajo v življenju zmisel za deeo, ker so spoznale, da je na svetu vse relativno in da se je treba prila Visoko na severu, kakih 73 milj od Severnega tečaja, se nahaja najhladnejše bivališče na svetu. Preko 1000 milj nobene vasi", in tudi ta vas, oziroma naselbina, šteje samo Sest hiš. Prebivalci tu-skega IJstja niso nikdar. • videli prave svctillte. Lrac jim daje ogenj z ognjišča ali pa okajene leščerbe v kateri, gor i kit ova mast. Koče so ZgrajeYiie Iz brun. plepletene s trsj«»ni in onietane s prstjo. Okna so iz ledenih kosov. Dim z ognjišča uhaja skozi lesen dimnik, ki je ometan z malto, da je zavarovan proti ognju. V teh kočah stanujejo ljudje in živina. Zima v ruskem Ustju traja polnili S meseeev. Tekom treh mesecev traja dan. kvečjemu dve do tri ure, drugače pa je tema ali polmrak. Kakor daleč ^ga oko. se razprostira širna poljana Minira in ledu. V mesecTi novembri; in decembru solnčna svetloba po polnotma i zgrne, tako du se ne more razločevati dan od noči in j«- Hretanje parnikov - Shipping New-._g t Ruoaevelt Cleveland. Hun- II. decembra: Mauritania. Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay. Hamburg . II. decembra: Andanla, Hamburg. Prea. firemen. 22. decembra: Rochambcau, Ham H. decembra: Parle, Havre; burg; 2a decembra: Majestic. Cherbourg. 2*. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. decembra: Westphalia, Hamburg. 2. januarja: Olympic. Cherbourg. S. januarja: L»e Graese, Havre. 7. januarja > Albert Ballin. Hamburg. 9. januarja: Leviatliati. Cli*rUiurg; Dvrcnsaria, Cherbourg; Lu. Savoie, Havre. 12. Januarja: Muenchen, Cherbourg, Bremen. 14. januarja: Thuringia. Hamburg. 16. januarja: Paris. Havre; Majestic. Cherbourg. 20. januarja: Pres. Harding. Bremen. 21. januarja: Deutschland, Hamburg. 23. januarja: Andanla. Cherbourg. 27. januarja: S?uffren. Havre. 29. januarja: Martha. Washington. Trst. 30. Januarja: -\0 centov, koč jahal dale«"- naokoli, jej Krog Božiča dobi vsak naročnik J«* nek vsa pokrajina zavita v temo ali naletel na nekega knjigoveza, s j krasen polmrak. Nasprotno pa solnee katerim se je spustil v pogovor, plačno. Uredništvo Glas Naroda, sploh ne zahaja v toplejših Povedal mu je. da ima pri ber- «'ih. to j«» od 2S. aprila do 20. ju- mestnem sodišču že ne- ]jjil i kaj let proces, ki se ne more kon- Gozdov v teb krajih spl.vh ni. ;c'ati- kor iT1,a v ^čin-ski hiši so-'^omlja je do pol metra pod po-, vraxnike. ki mu odtegujejo njo-vTŠino valilo znii-znjena. Noben ' pravico. Knjigovez jo kralju domačin te pokrajine še ni videl! Vse 1051,0 razložil in podprl s pn- najmanjšega drevesa. Prav tako I drobnostmL Kralj, ki je imel samPJe Glas Naroda, da mu -redo na tem ljudem ostale rastline ne- ! Piko lia magistrat, je r.-kel na to: znane. Proti koncu maja se kon-| ~ Ti Se zdl* Pamctem mož ča dolpra zima in v velikih jatah iin zato tl ,nora Pomagati. Ker prihajajo z juga gosi, race. žerja- Poznaš gospodarstvo na magistra-vi. kljunači, bele jerebice in bele 'tu tako i?lborno- mi b°š odslej od sove. To je ugodno znamenje za ;'"asa do Casa PoroC'al o tem in j»o-domačine po dolgi in izredno hu- tcm hoxnl> že gospode prijeli za di zimi. K prihodom ptic se zopet Imenujem te za niagistrat- priene dokaj veselo življenje do-lno?a svctnika odreo5 i,,K>l sctlež in ?las Sedaj je edina prilika. ?la sri na-!v mostTli bavijo potrebnih živil, zato hndi.-o- Knjigovez Reichard je prišel v pridno na lov ter pobijejo velike mestni sxet in se reflno udeleže-m n ožine ptic. posebno rac in go val vseh in zborovanj ter pasi. Tako *e pono^-no preskrbijo s 1 zil na vsc poslovanje. Cez dolgo steiL-vki Koledar brez- P O Z O R 1 Naš zastopnik Mr. Joseph Koren i/. Milwaukee. Wiss.. bo 11. in 12. decembra obiskal naročnike v Khebovgan. Wis. Prosimo čitat««- Upravništvo "Glas Naroda". potrebnimi živili za zopfctno dol-iro in žalostno zimsko životaren- OBUBOŽANI NADVOJVODA V Salzrburgu se je vi-šila te dni pod predsedstvom sodnika dr. Maverja zanimiva obravnava. — Sedemindvajset bivših uslužbencev bivše nadvojvodske hiše tos-kanske je. to ]>o-gosto krive, da ostanejo njihove hčerke stare device. Te matronc zaslišalo služinčad iij tožence v«- ] priče. Slednje so izpovedale, da } živi nadvojvoda sedaj v zelo sla- ! bih in skromnih razmerah. Ima i namreč samo 573 šilingov pokoj-j Peš okoli sveta brez nog. Te dni je dospel iz Jokohame na Japonskem v Vancouver v Kanadi francoski letalec Jules Pernot. ki nine mesečno. Včasih je bilo po-I^T v V°jni °dr^ali °be "T/ pol noma drugače. Toskanska hiša f ^loeil j da potuje y>cs okoli sveta, na svo- govore neprestano o poŠtenik žen- Jc un^la svoj poseben družinski ' . . tM , . v . ..... - ^ i t j jdi umetnih nogah. A dvajsetih skali, poštenih moških in poštenih fo"d. v katerega so se stekali do-r . . * . - ^ hodki posestev na ČeškoslovaS- ™ ° J- EvT?° kem in nepremičnin v Toskani. - i *** m T>nsel setlaj v Ameri Tod.-i pipe niso zavrgle v*e mn deme Pw4« J«. »nr-odJirite sruflm mb'Tnavdaja^v^T^««^ pip ^Sa VSi-at poštenih moških in poštenih dekle>tih. ne da bi prav vedele, kaj hočejo s tem povedati. Vs»-. kar je izven te poštenost i", je seveda slabo, nemoralno in nedostojno. I)asi so moderni nazori glede higijeue premagali že mai-sikak pre^lsodek. se naše inatrone še vedno ne morejo sprijazniti z mislijo, da goji današnja mladina sport — poleti osobito kopanje. pozimi smučanje — da hodr-jo dekleta zvečer v gledališče, v kino ali na ples. ker je to njihova kulturna potrebi. Časi, ko smo vzgajali žensko pokolenje v raznih penzijonatih, kjer so morala dekleta sramežljivo povešati oči in govoriti samo to, kar jim je narekovala predstojnica, so že davno minili. In prav je, da so minili. Časi so se izpremenili iu kdo bi zameril dekletu, če se malo za: suče in preobleče tako, da jo moški mora opaziti ? Borba za obstanek je čedalje težja in dekleta I-majo pravico rabiti orožje, Id jim je pač na razpolago. Seveda ima vsaka stvar svoje meje, vendar pa ne smemo prestrogo sodrti današnjih deklet. Zdaj je poklic in neodvisnost tudi za ženske kategorična. nujnost. Če presojamo dc- (_Vt*kos!ovaška vlada pa je ondot- i ko. ki jo hoče premeriti peš in pri- Kako se potujs v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen potovati v stari kimj, Je potsebno, d« j« aa tančno poučen o potnih 11«tih, pri IJtgl la drugln stvareh. Pojasnila, ki Tam jih aamui — dati vsled naše dolgoletne lxkn&nj» Vam tHx-o gotovo v korist; tudi prV poroCamo vedno le prvovrstne psr-nlfce. ki Imajo kabina todl t I1L rmaredu. ...» i -i • ti v New York, potem i>a z Iailjo na i>05estva zaplenila ter jih pro-' zo v glasila za državno last: Italija jei/0p. C., od kjer so mi poročali. da je bil ubit. On je član društva št. 53. Kdor kaj ve o njem. naj mi poroča, za kar bom hvaležen. Frank Malnar, (Tomine), 14615 llaaines Ave., Cleveland, Ohio. (3x 11.12.14) ko laztimciaol; Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) je krasno trdo vezana ter stane $3:00. * Slovenic Publishing Company Wkmtuit. * - KMm**,m^-«.- --- IT«. ki Je stopila v veljavo s 1. Julije« 1924. aamorejo tadl neotovsnjem. te M panje ijrosllcn » stari kraj gla som nanovejAe odredbe. KAKO DOBITI SV0JC3 IZ 8TABEGA KRAJA Kdor Ml dobiti sorodnika al •vojca la starega kraja, naj nsjtf prej pUfe sa pojasnila. Is Jngosta vije bo prlpnMenlb v prihodnji! treh letih, od 1. julij« 1924 aapm vsako leto po 671 prlseljenocv. ▲merlSkl drSavljaol pa aamor«} dobiti am Bene In otroke do 18. 1« ta brea, da bi bili iKetl v kvoto. T rojen« oaebe ae tudi n« AteJeJ« kvoto. Stari« ln otroci od U <• 21. leta amerliklh drSsvUanov y Imajo prednost t kroti. PUltl * pojasnila. Prodajamo vosu« liste ss vat *f* fe; tudi preko Trsta sam are j« Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 83 Cortlandt »t., York Pozor čitatelji. Oposorits trgoTcs (m brfcnike, pri katerih kupa-fsfts sli asročsts ia sis s mjik postrežbo sadoToljalt ds oglašujejo v listu "Glas Varoda". ■ tem bosti ▼strelu vsem, Uprava "Glas Marodar Prav vsakdo— kdor kaj liesj Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek ^ MALI OGLASI v "Glas Ware d s" ADVERTISE in GLAS NA ROD J U v r t *■*•».•« ------ - j-T-* .. .1... ; .