Poštnina ptvianrm. Leto I., štev. 20. V LJubljani, sreda dne 15. septembra 1920 Posamezna štev. 60 V§lt» Izhaja ob 4 zjutraj. Slane celoletno . . 180 K mesečno...... 15 „ za zased, ozemlje . 300 _ za inozemstvo. . . 400 . Oglasi za vsak mm višin« stolpca (58 mm) . 2 K tnali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/1. Telefon št 72. Upravništvo: Sodna ulica št. 6. Telefon št. 36. >t«i kr. prit. tek. ura* 11142 Sklep ministrskega sveta o uradniškem vprašanju. Beograd, 14. sept. (Izv.) Današnji ministrski svet je nadaljeval razpravo o uradniškem vprašanju. Razvila se je dolga debata o službeni pragma-iiki in o laboratu uradniškega komiteja. Ministrski svet je smatral predloženi načrt za nepopoln in za odločitev še nezrel. Sklenil pa je, da je treba pričeto akcijo za ize/uičenje uradniških predpisov in maierijelnih prejemkov nadaljevati in rešitev pospešiti. Istotako je soglasno priznal, da je treba malerijelni položaj državnih nameščencev takoj izboljšati in je zato sklenil ustreči materi jelnim potrebam. V to svrho je ministrski svet na predlog notranjega ministra Beograd, 14. septembra. (Izvir.) Danes so vložili dr. Pestotnik in ti. na ministrskega predsednika odnosno notranjega ministra Draškoviča upi t: v kakem stadiju se nahaja vladna akcija za izboljševanje materijelnega položaja državnih nastavljencev in na kak način namerava vlada rešiti to vprašanje. Upit pride na dnevni red prihodnje seje v četrtek. Ljubljana, II. septembra. O stanju, v katerem sc sedaj nahaja uradniško vprašanje, je izdala deželna vlada komunike, ki pravi: Predsednik ministrskega sveta je zastopnikoma ljubljanske in zagrebške dež. vlade izjavil, da bo mi 'IS1^JM? [Konferenca v Aix les Bains. na dnevnem redu. Beograd, 14. sept. (Izv.) Na vče-\ Aix Ies Bains, 1-'). septembra. Mil-rajšnji seji ministrskega sveta je bilo !«*uid je davi sprejel rumundkega sklenjeno, da poda dr. Trumbič v I seji Narodnega predstavništva 16.1.1 m. obširen ekspoze o našem zuna-} njem položaju. Vodstvo zunanjega I resorta dr. Trumbič zaenkrat še ne\ prevzame, ker bo vodil pogajanja z\ Italijo, ki se prično 20. t. m. Pogajanja se bedo vršila v Ljub-I ljani aH v Gorici ali pa v Opatiji. I Osnova za nas je: reinkorporacijaI Dalmacije z vsemi otoki, Reko in| vzhodno Istro ne priznamo Italijanom, Wilsonova črta. Draškoviča zaključit, da se zvišajo jnistrski svet o že izredno nujnem dravinjske doklade po krajevnih dravinjskih razmerah. Ker pa smatra ministrski svet, da je zvišanje prejemkov za državne nameščence ilti-zorno, ako se ne stori vse za pobijanje draginje, je istočasno sklenil, da bo vlada dala uradniškim gospodarskim zadrugam na razpolago obratne glavnice. Pristop k uradniškim gospodarskim organizacijam bo obvezen za vse uradnike. Kdor ne bi pristopil k njim, ne dobi draginj-ske doklade. Ministrski svet je tudi sklenil, da bo za pokritje stroškov za povišanje uradniških plač uvedel nove davke. Posebna komisija, obstoječa iz ministrov drja. Kukovca, drja. Kovačevima in drja. Markoviča ima takoj izvesti te sklepe. Kakor smo izvedeli se bo prva seja te komisije vršila že jutri in ji bo prisostvoval tudi finančni minister Kosta Stojanovič, ki je že na potu v Beograd. Povabi jem bodo na sodelovanje tudi zastopniki aradništva. vprašanju ureditve plač in penzij državnih uradnikov takoj obravnaval vendar pa bo treba si se isposlovati generalno pooblastilo Narodnega predstavništva, da se sme z naredbo ministrskega sveta samega začasno rešiti uradniško vprašan je ia da sme finančna uprava v ta namen potrebne zneske izplačati. Vsekakor se mora izračunati finančni efekt zaželjene reforme urad niških prejemkov, kar bo v nekaj dneh finančno ministrstvo izvršilo. Na podlagi teh podatkov bo ministrski svet takoj zaprosil Narodno predstavništvo za pooblastilo, da se določeni znesek državnih dohodkov porabi v kritje troškev te reforme in da ministrski svet aam izda potrebne zasilne naredbe o ureditvi uradniških prejemkov. V parlamentarnih krogih se je opažalo veliko zanimanje za takoj šnjo povoljno rešitev tega perečega vprašanja.' BoSgarska debata v Marodnem predstavništvu. Beograd, 14. septembra. Narodno predstavništvo razpravlja že nekaj dni c> mirovni pogodbi z Bolgarska V debati prihaja do jako ostrih nastopov poslancev onih delov našo države, ki so trpeli peklenske muke pod bolgarsko vojno okupacijo. Tako je včora j poslanec Toma Popovii ostro napadal vlado, da je pripustila v Beograd bolgarskega poslanika, zastopnika ,,barbarske države divjakov". Ministrski predsednik Vesivič je izrazil svoje nezadovoljstvo nad preostrimi kritikami zaveznikov ter je povdarjal, da smo navzlic vsemu jim "dolžni zahvalo. Ko je na medklic demokratskega poslanca Biaukinija: „Ali tudi Italijanom?" odgovoril ..da, tudi Italijanom", je bilo na demokratski strani čuti glasne klice protesta. Demokrat dr. An.fjjelinovič je povdarjal osobito dolžnost zastopnikov osvobojenih krajev obsoditi lx>l-garski napad na jugoslovanski Pie-mont, kraljevino Srbijo, in je dejal: .,-Jugoslovanska edinstvo je nedeljivo. .Makedonija ni srbska, nogo je jugoslovanska. kdor udari njo, udari naš narod. Pridružuje se onim, ki izjavljajo, da je mirovno pogodbo z Bolgari mogoče sprejeti samo s protestom. Demokrat Agatonovič, zastopnik Niša, torej kraja, ki je strašno trpel, pod bolgarsko okupacijo, govori o-politiki Bolgarov, ki je bila gerina-uoiil&ka in protislovanska. Spominja na izjavo Kadoslavova. ki je 1.1916. dejal v bolgarskem parlamentu: „Sr-bija bo morda še obstojala, toda Srbov ae bo več. Vojna je Bolgare premagala. Ostalo pa je dejstvo, da smo bratje. Bolgar naj se sedaj pokori nasvetu starejšega in pametnejšega. Mi pa mu moramo oprostiti, ker mi in Bolgari moramo imeti pred očmi vzvišeni cilj, ne sanio človeški, temveč tudi jugoslovanski! Demokrat Bcrlič izraža upanje, da bo naša država zavzela napram Bolgariji pomirljiva in prijateljsko stališče in da preko vsega strašnega, kar je bilo, no pohabimo, da so Bolgari bratje. V istem zmielu govori tudi zajedniear doktor Ante -Jag-ic. Na koncu seje je zahteval poslanec Bukšeg, da se odredi konferenca, na kateri bi se razpravljalo o hrvatskih dogodkih. Predsednik izjavlja, da se 1» o teh dogodkih govorilo javno ter zaključi sejo. Beograd, 14. septembra. (Izvir.). Na današnji seji narodnega predstavništva se je nadaljevala razprava v mirovni pogocBri z Bolgarsko. Govorila sta poslanca Smodej in Po-padič. Pri glasovanju je od 146 pristojnih poslancev glasovalo za sprejeta poročila o prošnjah in pritožbah, na kar se je pričela debata o mirovni pogodbi z Avstrijo. Referent je dr. Besarovič, govorila pa sta Smodej in Jelavič. Debata je bila ob 8. uri prekinjena. Prihodnja seja bo v četrtek. Za izpraznitev IjubiJ. Ciceja Beograd, 14. septembra. (Izvir.). Poslanec dr. Pestotnik je stavil na ministra za prosveto Pribičeviča in železniškega ministra vprašanje glede izpraznitve mestnega dekliškega liceja v Ljubi jam. izvoz pšenice. Beograd, 14. septembra. (Izvir.). Financijsko ekonomski komite je si-stiral naredbo od 3. septembra po kateri morajo izvozniki pšenice oddati 5 odstotkov do 10 odstotkov davščine in natura ministrstvu za prehrano. Merodajni so bih tehnični razlogi. Poljski umik pred Rusi? debata o carš«! nah in uradnikih. ministra za zunanje stvari Toke Ju-nesea. Ob šestnajstih h; je nadaljevala razprava med Millerandom iu Giolittijem. Na dopoldanski seji je bil odobren komunike, ki pa -e bo objavil šele zvečer. Llojdn Georgeu sta odposlala Giolitti in Millerand brzojavko, v kateri mu sporočata svoje prisrčne in prijateljske pozdrave ter ugotavljata, da sta ra^videla popolno soglasje svojih splošnih nazi-ranj in temeljno potrebo tesne zveze med Italijo in Francijo, da se zagotovi ureditev- evropskih p robi ran ov, vzpostavitev miru in normalnih od-nošajev med narodi. , Pariz, 13. sept. V skupni izjavi, ki Beograd, 14. septembra. (Izvirno) j je bila objavljena na koncu konie-Iinančni odbor je imel popoldne se-J rence med Millerandom in Giolitti-jo. Na dnevnem redu je bil zakon oljem, se izraža zadovoljstvo, da sta carinah Prt generalni debati je po-1 mogla oba državnika priznati sploš-slanee dr. Brezvjar uaglaaal, da je|no skupnost interesov obeh držav. sedanji eannslti zakon silno Treba je predvsem storiti konec vojni val naše narodno gospodarstvo. Naj med Rusi m Poljaki in sovražnostim Stotine vagonov zastaja na progah in I turških nacionalistov. Neodvisnost in morajo podjetniki plačevati srtojninojsvoboda Poljske v njenih etnograf-inležarino po 1200 kron dnevno. Za-I^jh mejah je smoter, ki ga zasledu-radi prepočasnega zacarnijenja sel jeta obe vladi. Pravtako se je dosegel tudi mnogo blaga pokvari. Škodo trpel sporazum glede Turčije in "glede po-seveda predvsem eamo konzumenti, J trebe, zagotoviti pogodbo v Sevresu, ker tipov« cene primerno zvišajo, j kakor tu-\ b' rajo tudi čl. 70. .76. srbskega,ura#-\ Bakar, 14. septembra. IVAnnun niškega ga/evna, ki dajeta ministrom 1210 Povija v manifestu italijanski moč. da smeio vaakga uradnika od- ?arod> Se Poprom, da sam urcc* sloviti. O tem se bo jutri nadaljevala j jadransko vprašanje. Arbanase in pri- debata. Poalanec Vesmjdk se je pri-lst;a?e bivšega črnogorskega kralja Ni družil izvajanjem dr. Brezigarja inllvite P^ivlje, da sodelujejo, PoponUi. Otvoritev dri. ženske-i 9a učiteljišča v Mariboru. Ljubljana, 14. septembra. Na pod-agi ukaza ministru prosvete Sveto- Bakar, 14. septembra. Na demar-kaeijski črt.i ni bito nobenih ~ix>seb-mh dogodkov. Stw«ljalo se je samo na enem kraju malo časa.. Na lieki še vedno trajajo svečanosti. Pariz, 13. septembra. O vprašanju piše ..Matin": To vprašanje se je z zadnjo d' Annunzievo ge- Bivši avstrijski zunanji minister grof Berchtoki in dnigi so govorih za zo-petno vzpostavitev monarhije pod cesarjem Karlom. Le bivši nadvojvoda Maks, ki živi v zelo skromnih razmerah v Bruslu, je ugovarjal temu načrtu. Prva seja državnega zara Pribičeviča, je poverjenaštvo za I sto na navaden način bistveno nuv uk in bogočastje izdalo za takojšnjo j jasnilo. Proklamacija Keke kot neod-e^voritev ženskega učiteljišča v Mari-I visne države zadovoljuje Italijane in 5oru potrebne odredbe. Glavna težko-j Jugoslovane, kiikor {-udi lieko samo. ča je v pomanjkanju učnih moči in London, 14. septembra. (Izvirno). Po moskovskih poročilih so Poljaki pri Brestu-Litovskem v širtrfci fronti umikajo pred Rusi. - Drugi angleški listi javljajo, da odhaja 20 novih poljskih divizij iz iabprišč k p^ajča-njelonte prostorov. Mislimo, da se ob vsetran-1 ski dobri volji da tudi to takoj pre-; magati. Važni sestanki v Pragi Dunaj, 14. sept. „Mittag^xjet" jav- Boljševiike bune v Romuniji! Beograd, 14. sept. (Izv.) „Dnevnik" poroča iz Negotina : Romunske mejne oblasti so vsem našim in svojim državljanom, ki se nahajajo na lja iz Prage, da pride prihodnje dni našem ozemlju, prepovedale poto-Take Jonescu z izključno politično I vanje v Oršovo, z utemeljitvijo, da se misijo v Prago. j sedaj rešuje valutno vprašanje v Ro- Pariz, 14. sepf Bolgarski ministr- J muniii- 2di pa se, da gre za boljše-ski predsednik Stambulinski name-j pobune cb romunski meji in ne-rava odpotovati na Dunaj, od tam katerih romunskih mesfih. Romunske pa v Prago. Vprašanja voiaiktt duhov-j nikov. Zagreb, 14. sept. „Narodna polt-! tika" poroča iz Beograda: V ministrstvu za verstvo je bife skknjeno, daj se noben duhovnik, ki je siužfl v av- straže spremljajo naše sprevodnike od pristanišča do.pošte in nazaj. Govori se, da ostane meja zaprta še 10 dni. Konventikel Habsbur-v Švici. Ženeva, 14. sept (Izv.) Dne 29. stroogrski vojski, bodisi aktiven ali [avgusta se je vršila v Luzernu kon-v rezervi, ne sprejme za duhovnika I ierenca, katere se je udeležilo 31 v sedanji vojski. Od tega principa j monarhi9tov iz raznih dežel Kakor minister za verstvo ne odstopi v no-1 poroča „Tribune .de Geneve" je bito benem primeru in je vt^nemU mini- j med udeleženci večina Nemcev in stre že predložil seznam duhovnikov J Avstrijcev. Posvetovanja se je ude-ki. bi s? ne sprejefr yyojsfcof • I težila -tudi špaoeka kra^jica-mati. Beograd, 14. sept. (Izv.) Danes se je vršila prva seja državnega odbora. Navzoči se bili vsi člani, med drugimi predsednik narodnega pred-tavnsištva dr. VukčevU in podpredsednika dr. Ribar in Ribnikar, ki tvorijo obenem predsedništvo državnega odbora, dalje predsednik Stola Sed-leskem morjce v Zagrebu dr. Badaj, predsednik Stola Sedmorice v Zagrebu zai Slovenijo in Dalmacijo dr. Smeechia, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu dr. Barkaš, predsednik apela-cijskega sodišča v Novem Sadu dok-tor Konjevic, predsednik velikega sodišča v Podgorici Batit in predsednik državnega sveta Gjurišič. Za tajnika državnega odbora je bil izvoljen kvestor Čabrii. Razpravljalo se je neobvezno o določitvi števila poslan-cev za ozemlja, ki so okupirana od tujih ali naših čet Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne. Razna brzojavna poročila. Beograd, 14. septembra. Regent Aiek9ander odpotuje v Sarajevo dne 17. t. m. Spremljali ga bodo ministri dr. Vesriič, Pribičevič, dr. Kukovec, Kovačevič in vojni minister general Jankovič. - Beograd, 14. septembra. (Izvir.)'. Dir. Miroslav Ploj je imenovan za člana reparadjske komisije na Dunaju. Milan, ?4. septembra. Listi poročajo, da so našli po zadnjih bojih! n neki tržaški kleti kup 30tih mrliče** Milan, 14. septembra. Pogajanj* med tovarnarji in delavci se nadaljujejo. V< vladnih krogih prevladuj« optimizem. Vi Turinu 9a delavci ar aedli kea&čoe toeuae.- Militaria. 1Ljubljana, 14. septembra. Od nekdaj je bilo težavno ustanoviti med stoječo vojsko in civilnim prebivalstvom tako razmerje, da bi vsaka pritožba izostala. Sam poklic rje prinašal, da se je vojaštvo mnogo krat obnašalo recimo nekoliko „bur-šikozno". Seveda so bile tu jako znatne razlike med pruskim in francoskim, med avstrijskim in srbskim ofi-cirjem. Tudi naša država ima svoj militarizem, Naša vojska je v državi zelo priljubljena in oficirski zbor uživa mnogo ugleda. Zato iporamo strogo paziti na vsak pojav, ki bi utegnil krati simpatije tej narodni vojski. V tem pogledu, kakor povsod v družabnem življenju, velja, da simpatije, ki so se porodile v častnih borbah, ne morejo presta ako jih vojaštvo samo ne zapravi. Dolžnost javnosti je, da zavrne odločno vse, kar bi vedlo do napetosti. Kakor je ponašanje carinikov edinstvu več škodovalo kakor kakšna separatistična akcija, tako se nepremišljenosti, ki se pripete v vojaški upravi, morejo potencirati v nacionalno kalamiteto. Dogodki v Hrvatski ao tipičen dokaz, kaj more zakriviti nepremišljen ein vojaških funkcijonarjev. Popis konj je za pripravljenost vojske absolutno potrebno opravilo. Vse vzkli-kanje proti Italiji in d' Anunziju je prazna slama, ako niti zabeležiti ne damo, kaj bo domovini na razpolago v resnem trenutku. Če pa se prebivalstvo primerno ne pouči in pripravi, če se ga nenadoma, takorekoč obkoli in nato brezobzirno postopa, mora to razburiti in napeljati vodo na mlin subvorzivni agitaciji. En sirov nastop, ena grda psovka uniči delo za ujedinjenje naših plemen za oela leta! V Prekmurju samolasten podpolkovnik pleni avtomobile. Ne ve človek, alj bi se smejal takim dogodkom ali jegjiL A v tem smo edini, da taki ljudje ne spadajo na izložena mesta. V Ptuju je dal častnik zapreti državne policiste. Kasneje si je lastil pravico posegati po poslopjih, ki bi javnosti veliko bolje koristila drugače Nihče ga ni v to pooblastil. Ravnanj e z vojaki je od nekdaj gravamen, ki bi se mu v teh težavnih časih vsakdo moral ogibati. Vsaka po-greška v oskrbi gre, dasi je to neupravičeno, na plemenski konta Kdor dobro misli z našo državo, ta bo na vso moč blažil vsak incident in ga opravičeval v neurejenih razmerah. Treba pa, da od vojaške strani, in &icer vsestransko, zlasti pa od zgoraj navzdol, pride enak duh razumne medsebojne obzirnosti, da izgine vse ono, kar smo nekdaj nazivali „solda-teska". Naša ljubljena in spoštovana vojska lahko od vsakega svojega člana zahteva, da se obnaša tako, da ideji edinstva ne bo v škodo. Mi ne bomo podpirali nobene separatistične smeri, ostro jo preganjamo. A treba, da se nas podpira s tem, da se takih smeri ne krepi z nepremišljenimi besedami in dejanji. Nova uredba o invalidih. Popis vseh invalidov in družin padlih vojakov v svrho nakazan j a pre-skrbnin po novi Uredbi o invalidih. Poverjeništvo za socijalno skrb objavlja: f Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo Uredbo o invalidih in družinah padlih vojakov, ki določa nove pokojnine in preskrbnine, oziroma dodatke ter druge državne pomoči omenjenim osebam. Potrebni krediti za to so že zagotovljeni, tako da bo mogoče v kratkem začeti z nakazovanjem. V to svrho potrebuje poverjeništvo 4a socijalno skrb najnatančnejši popis vseh oseb, ki imajo pravico do državne podpore po določbah te naredbe. Razposlalo je že vsem okrajnim oblastem in občinskim uradom v Sloveniji narodbo z obširnimi navodili. Zavedati se morajo vsi, ki Jim je poverjena naloga sodelovanja pri tem popisu, da je od njihovega točnega in hitrega dela odvisna usoda onih mnogih revežev, ki morda čakajo že več mesecev na pomoč države. Popis obsega sledeče kategorije: 1.) invalide, 2.) družine padlih (umrlih in pogrešanih) vojakov, 3.) sirote brez očeta in matere, 4.) siromašne bivše internirane in konfinirane civil ne oeebe obojega spola, ki so zadobile poškodbe ali bolezen, 5.) siromašne družine onih oseb, ki jih je sovražnik usmrtil iz političnih ali vojaških razlogov, kakor tudi onih oseb, ki so pomrle za časa internacije ali pozneje, toda zaradi bolezni, ki so jo takrat zadobile ali se jim je poslabšala 6.) civilne invalide in 7.) tuje državi j ane-invalide in družine padlih. Varan tem osebam je priznana nova pravica do stalne in izredne pomoči. Civilnim invalidom se bodo dajali umetni udje, prilika za zdravljenje in sredstva za ponovno usposobitev za pridobitveno delo. Popisovali bodo edinole pristojni občinski uradi stalnega bivališča, ki pošljejo za vsako omenjenih kategorij po en izvod okrajnemu glavarstvu in poverjeništvu z*> socijalno skrb. Vsi izkazi morajo biti dogotovljerU že pred kancem septembra. Zaradi tega naj se zglase nemudoma vse navedene oeebe, ki bivajo stalno v svojem kraju, pri županstvu, da jih vpiše v izkaz. One osebe, ki ao pristojne v Slovenijo, a se za časa popisa ne nahajajo v občini svojega fetalnega bivališča (n. pr, v bolnici, v invalidski šoli, na začasnem potovanju itd.), naj se javijo pismeno občinskemu uradu svojega stalnega bivališča. Oni naši državljani, ki imajo domovinsko pravico na področju kake drugo pokrajinske vlade (Hrvati, Bosanci L t. d.), se morajo javiti pismeno svoji pristojni domovinski občini, aJcorav no bivajo morda stalno v Sloveniji, Te oeebe ne smejo biti vpisane v izkazu one občine, v kateri bivajo, ker jim mora nakazati preskrbnine pristojna pokrajinska vlada iz svojega kredita. — Tuje državljane, h katerim je treba za aedaj prištevati tudi še naše ljudi iz zasedenega ozemlja, popiše županstvo stalnega bivališča. Vsi invalidi in ostale oeebe, ki jih je treba popisati, so dolžne, da se sar me prijavijo osebno ali pismeno pri pristojnem občinskem uradu v zmislu prednjih navodil, ker bodo v nasprotnem slučaju same nosile posledice. Občinski uradi pa morajo paziti na to, da ne vpišejo v svoje izkaze oseb, ki bi se morale zglasiti v drugi občini ; vse take nepravilne prijave morajo odstopiti pristojnemu županstvu. Pokojnine in preskrbnine, oziroma dodatke bo izplačevala pokojninska likvidatura v Ljubljani (pozneje delegacija ministrstva financ v Ljubljani) potom poštnega čekovnega urada. Nujno potrebno, ter za državo in posameznike velevažno je, da bo izveden ta popis kar najtočneje in brez odlašanja v določenem roku, ker je to prvi ločeni del splošne socijalne statistike vseh navedenih oseb, ki bo iavedena tekom meseca oktobra 1.1. Vsak invalid, vsaka vdova in sirota in vse ostale jnteresirane osebe so lahko prepričane, da je poverjeništvo za socijalno skrb pripravljeno podpreti z vsemi svojimi sredstvi izvršitev teh akcij, ki morajo zbuditi in okrepiti v narodu zaupanje v državo, katera si je svesta svojih dolžnosti napram onim, katerim največ dolguje in katere hoče zadovoljiti v najvišji meri na ta način, da se pobriga za njihovo zdravljenje, za njihovo ponovno usposobitev za pridobitveno delo, za primerne pokojnine in za ustanovitev ali poboljšanje njihovega samostojnega pridobitvenega in družabnega položaja. V dosego tega cilja naj posveti vsakdo, ki mu je pri srcu hitra in dobra ureditev našega invalidskega vprašanja, vso svojo doibro voljo in zmožnost uspešni izvršitvi teh dveh važnih akcij. Ako kak občinski urad doslej slučajno še ni prejel naredbe, opr. številka 8987/1 z dne 6. sepembra t. L t navodili in vzorci za popis invalidov, vdov in si rt »t, naj jo nemudoma zahtev« pri invalidskem oddelku po-verjeništva za socijalno skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Politične beležke. + Za nepristransko opravo. Vodja poverjen iatva za notranje zadeve dr. L. Pitamie je izdal na podrejeno mu politično uredništvo okrožnico, v cateri označuje smernice, po katerih naj se polit ično-adm in istrativna u-prava izvršuje. Glavno in samo po sebi umevno načelo uprave je poleg; zvestobe napram zakonom stroga pravičnost in popolna nepristrajiost. To načelo ima veljati tam, kjer postopajo oblasti v okviru zakona pa svojem svobodnem preudarku. V okviru tega svobodnega preudarka ni prostora za interes kake stranke. Iz vsega uradniškega poslovanja mora biti izločen Htkor vsak obzir na osebni interes ako tudi vsak obzir na zgolj strankarske interese. To stališče je vsak-dar zastopati taktno, obenem pa energično in pogumno. Osebni pogum je tudi v kritičnih položajih najboljše orožje. Šefi uradov naj z vsem svojim vplivom delujejo na to, da se v-zgaja naše mlajše uradništvo v duhu objektivnosti. Našli bodo gotovo tudi primerno pot, tla so načelnikom občinskih in drugih avtonomnih uprav predočuje kot geslo ona pravičnost in nepristranost, ki naj bo ponosen dokaz samostojnosti in značajnosti moža, tudi onega, kateremu je kot stran karju poverjena skrb za interese ljudstva. Okrožnica poudarja zlasti od ločilni pomen objektivne uprave v dobi volitev. Končno zabičuje čistost uprave in priporoča kolegialnost med uradniki. — Okrožnica napravlja jako ugoden vtis. -f- Jugoslovanski klub in proračun. Današnji Slovenec" skuša odgovoriti na našo pred dnevi objavljeno poročilo, da so delegati Jugoslovanskega kluba izjavili ministrskemu predsedniku Vesniču, da smatrajo podpis svojega voditelja na provizoričnem proračunu za svoj klub za obvezen. Ivon-statiramo, da „Slovenec" ne zanika resničnost tega poročila in da je torej točno, kar smo javili. ..Slovenec" le pravi, da se je gospodom delegatom Jugoslovanskega kluba posrečilo ministrskega predsednika uveriti, da poslanci naše SLS stranke ne bodo gladko sprejeli proračuna in pristavlja, da so demokrati „s tem" (s čim?) zopet pokazali, da jim do ljudstva ni nič mar, ampak samo do intrig. Resnica na stvari pa je ta, da ves boj za pravično revizijo proračuna vodijo v finančnem odboru slovenski demokrati! Priznamo pa, da se klerikalni zastopnik g. Vesenjak na izjavo svojih tovarišev gospodu Vesniču ne čuti toliko vezanega, da ne bi glasoval za demokratske predloge, kar je gotovo vse pohvale vredno. + Naša meja na Štajerskem. V zadnji seji deželne vlado je sporočil vodja notranjega poverjeništva, da je detimitacijska komisija v Mariboru na predlog našega delegata in proti predloga nemških delegatov odločila, da &e mora državna meja v sektorju Kokošnjak-Sv. Lovrenc držati natan-po v mirovni pogodbi fiksiranih točk. Regulacija meje je dopustna samo med temi fiksiranimi točkami, in sicer tako, da so približuje kolikor mogoče idealni premi črti med določenimi točkami Ta določba je velike priucipielne važnosti. Določeno je bilo, da bo na državni meji pri Radgoni takoj izvede tehnični pregled stare ogrske meje. Nemci so se temu upirali, češ, da bi se prebivalstvo razburjalo. Na naš predlog je delimita cijska komisija odločila, da se ta dela takoj prično. 4- S šolskim štrajkom grozijo gospod poverjenik Veretovšek državi in narodu, če minister prosvete ne bo prepustil šole popolnoma klerikalnim rokam! Povodom razveljavljenja imenovanja „Verstovškovih* psevdonad-zornikov poživlja namreč »Slovenec" „na noge" katoliško ijudstvo za svoje pravice, priporoča svojim poslancem, da zapuste beograjsko vlado in dokazuje pravico krajnih šolskih svetov, da organizirajo štrajk šolske mladine in »katoliških starišev" po onih šolah, ki jih nadzorujejo — svobodomiselni šolski nadzorniki! -j- Iz beograjske občine. Na sobotni seji državnega sveta so bile predložene pritožbe komunistov, da jim je bilo zabranjeno prevzeti občinsko upravo ▼ Beogradu. Svet o teh pritožbah ni razpravljal, ker je bila ena pritožba nezakonitim potem predlože- na neposredno svetu in ne preko ministrstva za notranje posle, druga, pa je bila prekasno vložena preko ministrstva za notranje posle. Vsled te odločitve je nastala zanimiva situacija Volitve so potrjene, komunistom pa je zabranjeno prevzeti upravo občine. Ta zabrana je definitivna, ker je pritožba odbita. Izgleda, da ni dru-zega izhoda nego razpust. * Prezident Masaryk o ločitvi cerkve od države. V našem poročilu o sprejemu papeškega zastopnika pri prez. Masaryku se je vrinila pomota vsled slabega telefona. Prez. Masaryk je sprejel papeškega nuncija na Hlu-boši, kjer je prezident na počitnicah. V svojem odgovoru je rekel Masaryk: Zagotavljam vas da mi je in mi bo verski napredek zelo važen predmet in da tudi že od vlade oglašeno ločitev cerkve od države presojam z verskega stališča in v korist veri. President Masaryk se torej ni izjavil proti ločitvi cerkve od države, nego za ločitev. -}- Kooperacija socijalnib demokratov na Češkem. Vodstvi češke in nemške socijalne demokracije sta sklenili naročiti izvrševalnima odboroma, da izdelata načrt o programatičnem, organizacijskem in taktičnem skupnem nastopanju preletarijata. -{- Poljsko litvanski spor. Po poročilih iz Londona se bo svet zveze narodov na prihodnji seji dne 16. t m. bavil z litvansko-poljskimi vprašanji Obe vladi sta bili vabljeni, da odpoš-ljeta zastopnika Prosvefa. — Otvoritev gledališke sezone. Dramska sezona se otvori v četrtek dne 16. t. hi. s Cankarjevo satirično komedijo „Za narodov blagor" (izven abonementa). V petek dne 17. t. m. preinijera „Anfise" Leonida Andrejeva za red A. — Operna sezona še otvori v soboto dne 18. t. m. z „Lepo Vido", opero slovenskega skladatelja Rista Savina (izven abonementa), V nedeljo dne 19. septembra se vprizori Smetanova.,Prodana nevesta" (izven abonementa). Za prihodnji teden se pripravljata v dramekem gledališču Milana Ogrizovioa „llasanaginica" in Bernarda Shawa ,,Pygmalion", Operno osobjo pripravlja za prihodnji teden Verdijevega „Trubadurja" z deloma novo zasedbo, Leoncavallo-ve .,Glumačo" in Goudonovega „Fau-eta". — Rosi na turški univerzi r Carigradu so dobili pravico, da smejo biti tam redno zapisani in delati skušnje v francoskem jeziku. — Ruski umetniki v Jugoslaviji Ruska umetniška skupina „ Ruska umetnost" je dobila dovoljenje, da sme prirejati koncertne turneje po Jugoslaviji Sokolski vestnik. sv Društvo za zgradbo in vzdrževanje sokolskega doma na Viču in Sokol Vič priredita v nedeljo 19. t m. javno telovadbo in ljudsko veselico pri kateri sodelujo pevsko društvo „Slavia'' in godba dravske divizije. V nedeljo vsi na Vič! Zdravo! A. M.: R patrijarliata. V zgodovini Srbije opazujemo fenako kakor v zgodovini ostalih pravoslavnih narodov pojav, da izkaže 'država svojo veličino tudi v tendenci utrditi se na znotraj, osamosvojiti s« v cerkvenem oziru. Zato nam je samo ob sebi umljivo, da je srbetvo Base«, ko je prvič v zgodovini zbralo vse svoje dele v eni državi, pokazalo težnjo, doseči tudi najvišjo cerkveno organizacijo. Pogajanja s carigraj-skim patrijarhom so se ugodno zaključila in v nedeljo dne 12. t. m. je bilo v Sremskih Karlovcih proglašeno združenje vseh srbskih cerkvenih organizacij v motno patrijarhijo. Začetek srbske cerkvene samostojnosti je združen z imenom prvega srbskega kulturnega delavca „pro-svetitelja" sv. Save. Za vlade njegovega očeta, Štefana Nemanje, začetnika srednjeveške srbske slave, Srbiji« r cerkvenem esfcru ae m imela ni kake samostojnosti Sv. Sava pa je r pogajanjih g carigrajskim patri-laribem, ki je moral tedaj vzprioe gosBMter* E Ckrigrida bivati v Niceji, dosegel, da so oaiuje za Srbijo avtokefalna nadškofi ja To se je res zgodilo leta 1219.; Sava je bil posvečen v prvega srbskega nadškofa, s sedežem v samostanu Ziči. Z osnovanjem lastne nadŠkofije je bil položen trden temelj narodni cerkvi, narodni samostojnosti. Sava je osnoval več novih Škofij v državi, oskrbel ja potrebne obredne knjige in vzgajal tudi dobre svečenike. V ta namen je ustanavljal potrebne šole, pisal in prestavljal sam cerkvene knjige. Tako je postavil srbsko cerkveno življenje na domače temelje in ga osvobodil grško-bizantinskega. vpliva. Drugo, še višjo stopnjo je prinesla cerkvi v Srbiji slavna Dušanova doba. Dušan silni se je hotel oklioati za carja. Po naziranju pravoslavnega vzhoda pa jo mogel le patrijarh okronati carja. V ta namen je srbski sabor proglasil nadSkofa JoaniHjaza srbskega patrijarha, vendar pa v Carigradu nove patrijarhije nikakor niso hoteli priznati Sede« patrijarh? je bil v samostan« Peči, kamor jo že Ssrov naslednik prenesel nadškofijsko stolico » Žice. Sledila je doba borfe erbsfcva r Turki, v kateri se j« srbska sila lov xafe» ru. Ko je naposled leta 1459. nastopil konec srbski državni samostojnosti, so Turki ukinili peško patrijarhijo ter Srbijo podredili ohridski nadakofiji, v kateri je gospodovala grška duhovščina. Tako je grški Fa-nar dobil vpliv tudi nad srbskimi cerkvenimi razmerami, pošiljajoč Grke na vodilna cerkvena mesta. Kako slaba posledice je imelo to v narodnem oziru, ni treba naglašati. Srečno naključje je pomoglo Srbom zopet na bolje. V tej dobi so mnogi Srhi vstopali v turške vojaške državne službe ter to dosegali visoka dostojanstva. Tako je n-pr-pomualimanjeui Mehmed Sokolovič iz hercegovske rodbine So- kolovičev, dosegel čast velikega vezirja. Ostal pa je v najboljših stikih z ostalimi krščanskimi člani! svoje rodbine. Po njegovem prizadevanju je sultan leta J557. s posebnim odlokom otvoril srbsko patrijarhijo v Peči, za prvega patrijarha pa. je bil postavljen brat yeKkega va&irja. menih Makarij. Obnovljena peska patrijaiftija Je obsegala domala vse srbske zemlje; na juga sicer ni segala tako daleč kakor v Dušanovi dobi, zato pa je na sevam objemala tudi Bosno m J^BSSgOg&fc .Rkfe SHBb » Bačko ter sploh vse srbske naselbine, ki so bile raztresene po Hrvatski in Ogrski, do koder ge je raztezala turška oblast. Novi patrijarh je obnavljal srbske škofije in ustanavljal nove ! Cerkev je dobila zopet v vseh instancah narodni srbski značaj. Kak pomen je imelo to vzpričo brezpravnosti srbske krščanske raje, si na težko predstavljati; vera in oerkve-tia organizacija je bila glavna vez, fci je vezala srbstvo. Položaj patrijarha napram turški vladi se je poslabšal v dobi, ko je napravila Avstrija veliko, izprva uspešno ofenzivo v srbsko ozemlje Turčije. Patrijarh Areenije IIL čaroojevič so je zelo zavzel za Avstrijce, pričakujoč od te borbe narodne svobode za Srbe. Ko pa so so morali Avstrijci pred ojačenimi Turki umakniti, je bežal z njimi tudi patrijarh z neštetimi tisoči srbskih družin, ki so ge bale turške osvete. Te srbske begunce s patrijarhom vred so cesarski naselili na osvobojenem južnem Ogrskem, in jim podelili važne narodnopolitične in cerkvene privilegije, ki so imeli zasigu-rati njihovo bodočnost (L 1690.). Srenjsiri Karlom so postali novi sedeč srbskega patrijarha. Turki pa Id na i*p»5&ieno .fflS6ta S Efift B&-. stavili novega patrijarha. Ker pa so se srbski vrhovni cerkveni poglavarji ponovno izkazali za politično nezanesljive, so Turki patri jarhijo v Peci naposled sploh ukinili (L 1766.")', s čemer se je izjjolnala tudi želja Grkov, ki so zopet pridobili vpliv nad srbsko cerkvijo. Po drugi strani pa tudi Oarnojevicevi nasledniki niso mogli obdržati značaja patrijar-ške oblasti in se je njihova oblast raztezala le nad avstrijskimi srbskima občinami Še bolj pa je postala srbska cerkvena organizacija razcepljena, ko je Avstrija dobila v oblast še nove, več ali manj srbske dežele, Bosno s Hercegovino ter Dalmacijo, in so se druge pokrajine, Srbija in Črna gora osvobodile, dočim je južne pokrajine, del Stare Srbije in Macedonijo zavzemal bolgarski eksarhat. Vsaka teh političnih enot je bila tudi cerkveno izolirana. Razumljivo je tedaj, da se je po narodnem ujedinje-nju slednjič uresničilo tudi stremljenje po cerkvenem ujedinjenju, kar se zaključuje s proglasitvijo srbsko-ga patrijarhata. Dalje £ritgdpj£i * Na ndanostno brzojavko, poslano 2 občnega zbora društva srednješolskih profesorjev v Sloveniji, je došel ta-le odgovor: Njegovo Veličanstvo kralj i Njegovo kraljevsko Veličanstvo naslednik prestola srdačno zahvaljuju društvu srednjoškolskih profesora na pozdravu sa zbora. — Kancelarija Nj. V. kralja: Ministar Jankovič. * Imenovanja v diplomatski službi. V diplomatski službi so imenovani: Ljubljana, 14. septembra. * Nastanitev tehniške fakultete-Deželna vlada za Slovenijo je gradbenemu komiteju za nastanitev tehniške fakultete v Ljubljani dovolila za zidavo lastnega poslopja brezob restno posojilo v znesku 800.000 K. * Državni policijski oddelek v Celja. Pri okrajnem glavarstvu v Celju se je začasno ustanovil poseben državni policijski oddelek za mestno občino Celje in za sosednje kraje občine za poslaniškega svetnika v Sofiji dok-1 Celjska okolica: Breg, Gaberje, Lava, tor Milan Gavrilovič, za direktorja 5n političnega odelenja v ministrstvu za vnanja dela dr. Miroslav Jankovič, doslej poslaniški svetnik v Brislju. * Imenovanje. Mestni sosvet v Mariboru je imenoval na svoji zadnji seji mestnega višjega veterinarja Hinterlechnerja za veterinarskega nadzornika v VIII. činovnem razredu, razredu. * Bolezen ministra Korošca. Docent dr. Matko javlja iz Maribora: Zdravstveno stanje ministra dr. Korošca je jako dobro, čeravno je bolnik še prisiljen ostati v postelji. Temperatura je že par dni normalna, srce dobro, tek se povrača. * Podraženje elektrike, plina in Vode v Ljubljani. Na včerajšnji seji občinskega sveta so bila vsled znat-n^a podraženja premoga sklenjena sledeča povišanja: vodovodna naklada od 5 na 15 %, večja poraba vode od 50 vin. na 2 K; vodomerščina se poviša 6krat in se ukinejo vsi popusti. Elektritna luc se je povišala od 5 na 8 K za kilovat, za motorje pd 2-50 na 5 K; za tramvaj od 2 na 3 K; dalje se je povišala cena elektrike v obratih z lastnimi motorji za 50 %, pri ponoeni uporabi pa še za 50%. Povišanje za šole, pisarne in Olje obrate, ki rabijo luč le pozimi » prvih večernih urah je bilo odklonjeno. Cena plinu se je povišala od S na 8 K za kubični meter. * „Vaepričujoči minister Kramer". Pod tem laskavim naslovom obiavlja včerajšnji „Slovenec" po »Politiki", da sem jaz telefoniral iz Beograda v Ljubljano „celi dve poli" tako, da drugi niso prišli na vrsto. Ker nisem več aktiven minister in se torej ne morem {službeno poslužjti ne telegrafa ne telefona, se mi najbrž očita, da sem pretekli teden morda v četrtek v izvrševanju svoje poslaniške dolžnosti telefooično iz Ljubljane opozoril me-~~3ajna mesta v Beogradu na nujnost editve uradniškega vprašanja. Raz-ovor je vsled skrajno slabe zveze ajal menda res četrt ure. Ne vem tekaj bi jaz ne imel pravice se proti taksi, ki je predpisana, poslužiti telefona in to še v tako važni zadevi kakor je uradniška. Dr. Kramer. , * Občni zbor slov. profesorskega draštva, ki se je vršil v ponedeljek, se je izrekel za centralno organizacijo vseh profesorjev v naši državi in jc odklonil predlog za savez posameznih društev. Občni zbor je bil precej buren m se je povedalo nekaj bridkih resnic na naslov višjega šolskega sveta. Zanimiva je bila posebno točka o recenzentih, ki kaže, kakšne kapacitete presojajo naše šolske knjige. Višji šolski nadzornik Polja-nee je ogorčen zapustil zborovanje. • Odprava državne užitnine v Ljubljani Včerajšnje poročilo,Jutra", da je finančni odbor sprejel predlog doktorja Brezigerja, naj se odpravi državna užitnina, vzbuja splošno zadoščenje. Vsled predloga magistrata |e Ma namreč v proračunu sprejeta določba, da se užitninska črta krije s poBtično mejo Ljubljane, kar bi zbu-*p> znatne težkoče. Zdaj treba le še, da st čimprej vlada in finančni od-00r zedinita zaradi uredbe, ki po Sklepih finančnega odbora premeni proračunsko uredbo. Vsekako treba oo tistega časa citirati priprave za razširjenje užitninske črte. • Na mednarodnem ženskem kongresu, ki je bil otvorjen 10. t m. v Jtristijaniji, je vzbudila posebno pozor- t zastopnica jugoslovanskega ženstva Izidom Sekuličeva iz Beograda, se je najprej v angleškem jeziku hvalila Angliji in Ameriki za pomoč, so jo nudile obe države Jugosla-Jjji> na to pa v francoskem jeziku Sraaciji in Švici za obnovitveno delo. • Vpisovanje volilnih opravičencev 69 je pričelo v Maribora potom posebnih pol od hiše do hiše. Lisce in Zavodna. * Zamenjava zadržanih 1000 K bankovcev. Trgovsko obrtna zbornica v Novem Sadu je pozvala vse trgovce, obrtnike in industrijalce, ki so izmenjali pri njej falzificirane stare tisoč kronske bankovce, naj jih sedaj zopet dvignejo, ker ni nobenega izgleda, da bi dobili kako nagrado. * Hišni posestniki se še enkrat poživljajo, da se vsi brez izjema udeleže protestnega shoda v sredo, 15. t. m., ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Likvidacija avstro-ogr-ske banke. Avstrijska sekcija reparacij ske komisijo je imenovala likvidatorje av-stro-ogrski banki in začela s tem izvajati tehnično in goepodareko najtežje izvedljivo točko mirovne pogodbe — likvidacijo emisijske banko — prejšnje monarhijo. V komisiji sedijo Amerikanec Whitman, Iiumim Leueenu, Italijan Luxardo i. d., za-štonpikov glavnih nacionalnih državni v njej. Podana jo torej le mala garancija za objektiviteto komisije. O-mcnjeni gospodje se morejo povrh sporazumeti le potom tolmačev in kakor se zatrjuje, tudi niso prvovrstni finančni strokovnjaki. Likvidacija ne bo delala skoro gotovo nobenih zaprek dosedanjem delovanju avstro-ogrske banke, v kolikor se tiče nemško-ov strijske in ogrske republike in ki ob gleda na prihodnjo trgatev so se začeli zo;>et oglašati manjši trgovci, ker se pričakuje, da bodo eeue zopet poskočile. = Ogorčenje vinogradnikov Splitu. Ker ni v pogodbi s Češkoslovaško nobene točke o prodaji vina, vlada v Splitu med vinogradniki veliko ogorčenje. Izvršena ie bila brzojavna intervencija, da se v pogodbo s Češkoslovaško vstavi še klavzula o prodaji vina. = Delniška družba sa gradnjo železniških vagonov v Brodu n/Savi, se je ustanovila 9. t. m. Glavnica znaša 5 milijonov dinarjev. Družba obstoji iz brodskih podjetnikov, Ju-goslovenske banke in lesnih tvrdk Slaveks in Slavonija in iz veletrgovca Kaufmana. = Nova tvornica pohištva. V Brodu na Savi se je osnovala nova tvornica pohištva, ki bo izdelovala predvsem fino pohištvo v francoskem Vera stoja v prvi vrsti v dajanju kreditov obem vladam s pomočjo novih emisij 1 slogu. Ustanovitelj je Teodor Djukič. .papirnatega denarja. Ogrska vlada = Paro mlin v Bjelovaru je skupno hotela „ Union v Ljubljani. Najemniki!hiti ustanavljati lasten emisijski br.n- s tvornico Smev otvoril novo tvor so nas izzvali s svojo organizacijo, v|enj zavod, nemško-avstrijska vlada pa nico za dieselmotorje. Zaprošena kateri trde, da imajo hišni posetniki|stoji na stališču, da šele takrat usta- koncesija je že dovoljena, sedaj še vedno preveč pravic Tej novi svojo banko, ko bo kritje držav- Popis in žigosanje vojnih in. ironiji dajmo odgovor na našem shodu Lih kreditnih potreb mogoče brez iz-1 predvojnih posojil. Ker mirovna po-z udeležbo nas vseh. k dajanja novih bankovcev. Ne ve se;godba veleva, da ima Avstrija pre- Iz ruskega ujetništva se je vrnil še? ali bodo likvidatorji dali likvida- j vzeti le ona vojna posojila, ki so last J_r£^.Sturm» Profesor na ljubljan-Jciji samo gotove smernice ali pa jonjenih državljanov (prvotna stiliza-ski realki. j bodo sami izvedli. Mirovna pogodba jcija mirovne pogodbo je hotela Av- Porocila se je v Bukarešti gdc. I predpisuje, da morajo vlade nacio-1 striji naprtiti več, in sicer vpa vojna ijnalnih držav bankovce avstro-ogrske; posojila, ki so se nahajala na njenem postnega ravnatelja v Pulju, g. Vid-I vlade žigosati in jih v teku enega leta i ozemlju), zato treba, da se ne popi-marja, z romunskim fregatnim ka-jpo veljavnosti mirovne pogodbe za- j šejo in žigosajo samo ona vojna poso-petanom Orestom vit.Zopa. — Bilol menjati za nove. j jila, ki so na našem ozemlju, ampak srečno. I Posestniki onih bankovcev, ki so sploh vsa, ki so last naših državlja- . . 7 ; Gorifah se Prito Ibili izdani do 37. oktobra 191 S. in ki nov, če so tudi v depotu v kakem av- zujejo, da letos svojega obilnega sadja so jih nasledstvene države žigosale,, strijskem zavodu. Tudi je pravično, ne morejo spraviti v promet. Kakor i^jo enako pravo na celotna aktiva'da se popišejo in žigosajo predvojna znano, so krnele iz Slov. Goric svo- banke z izjemo zadolžnic, položenih posojila, ki so v depotu v Avstriji, jecasno izvazali sadje v Gradec na od nekdanjih avstro-ogrskih vlad. ker dobe potem dotičniki v zameno za Dunaj m druga gornje m spodnje Vlade nacionalnih držav morajo papirje obveznice naše države al pari. avstrijska mesta, kar je sedaj vsled predložiti proti certifikatom žigosane Tozadevno navodilo finančnim dele-izvoznih tezkoc skoraj nemogoče Do- in znmenjane bankovce reparacijski gacijam je izdano in se bo razglasilo, bro bi bilo, da bi merodajm krogi komisiji. i = Zvišanje takse. Monopolska kmetom v tem oziru na kak načini Za vse bankovce avstro - cgrske j uprava je zvišala monopolsko takso pomagali. Potrebna bi bila pa pred-j banke, ki &o se nahajali 15. junija j za vžigalice na 500 dinarjev v zlatu vsempn eksportu organizacija kmetov,! 1919. v inozemstvu, leži kritje v sta- i za 100 kg in za cigaretni papir ki bi gotovo lahko uspešno delovala. rih obligacijah, avstroogrskih vlad in 1600 dinarjev v zlatu za 100 kg. Zri Na Hrvatskem vlada zopet mir. I v vseh aktivali avstro-ogrske banke. S šana je taksa tndi za sol in sicer od Iz Zagreba se nam peroča: Četudi j tem so postali poleg banke avstrijska 50 na 100 dinarjev v zlato. Ker je je vojaštvo okolico Siska očistilo od j in ogrska republika, kot naslednici | določeno, da je 100 dinarjev v zlatu upornih kmetov, vendar so se ti neko- J monarhije, glavni dolžniki inozem- enako 200 dinarjev v srebru, ti pa liko bolj severno vnovič zbrali v goz-|5tvu. Skoro nemogoče pa bo ugotoviti, dih v bližini železniške postaje Le. I kateri bankovci so se nahajali ome-kenik. Od tam so uporniki poskušali I njenega dne v inozemstvu, ker jih napasti železniško progo, a vojaštvo I inozemstvo ni zaznamovalo, ie te poskuse preprečilo. Izvršil se je na razstavnem trgu otvorjen praški velesemenj. Nagovore sta imela župan dr. Baxa in angleški poslanik sir Clark. Prisostvovali so poleg vlade, zastopniki tujih vlad in tujih zbornic. — Trgovske zyeze z Nemčijo. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljub-' ljani je dožlo iz Nemčije veliko število j>onudb, s katerimi se ponujajo, raznovrstni, posebno pa železni izdelki in poljedelski stroji. Posamezne] tvrke iščejo tudi zastopnike. Ponudbe so interesentom ob uradnih urah v zbornični pisarni na vpogled. = Novo~ francosko posojilo v Anic- , riki. Pogajanja za francosko posojilo.; v Ameriki so se zaključila. Izda se 100 milijonov dolarjev, 20 letnih 10%nih bonov. Posojilni pogoji so. torej še precej višji od amerikanske-ga posojila Švice, za katero se je moralo dovoliti že S % obresti. Do sedaj se je izdajalo kvečjemu 5 odstotne bone. Iz tega se razvidi, da Amerika no smatra gospodarskega položaja Francije ravno ugodnim in da ne zaupa mnogo francoskemu finančnemu IJoložaju. = Čilski soliter. Angleški strokovnjaki, ki so bili poslani v Chile, cenijo zaloge tamošnjega solitra na 245 milijonov ton, kar zadostuje sedanjim potrebam vsaj za dvesto let. Poslano. ,. OjfOaar jajao na današnji oglas ree-fficijakjb tvrdk 8«lkan-Sanzla*ar-Ub«r Stote omake l«ž*rine in žekutiik« sto-*im. it 1S6 Po 27. oktobra 1918. leta izdani pogon na upornike v tamkajšnjih šu-1 bankovci so kriti edino z obligacija-mah. V severnem delu Hrvatske vla-jmi sedanjih avstrijskih in ogrskih da sedaj red in mir. Policijske obla-J vlad. Posestniki tega denarja nimajo sti so aretovale več upornikov. Med I nobenega pravu na ostala aktiva aretovanci v Sisku je nastal pretep, j banke. Kmetje so pretepli nekega Radiče-I Kritja za nežigosane bankovce, ki vega pristaša, ker jih je pregovarjal I jih je več milijard in ki se nahajajo v na upor. I sukcesivnih državah, mirovna pogod- * Zadnji kmečki nemiri na Hrvat-Jba no predvideva. Ravnotako ni v po-skem in v Slavoniji so gotove mari-(godbi kritja za ostale bančne upnike, borske nemške kroge zelo ojunačili. J na katere so v Parizu očividno poza-Začeli so begati naše ljudstvo z vse-1 bili, n. pr. za giro-upnike, lastnike mi mogočimi govoricami, kakor da j nastavnih pisem, nastavi jenoe, ki se bliža razpad Jugoslavije in da I imajo pravico na penzijo, in končno pride Maribor z vso Spod. Štajersko I za delničarje. Delničarji imajo pra-zopet pod Avstrijo. Razsodni ljudje |vo samo na to, kar ostane po zadostit-so se tem pobožnim željam sicer sme-1 ri v9eb drugih upnikov (!). Proti tej jali, zato pa je bilo tembolj zbegano I izločitvi različnih upnikov se bore nevedno ljudstvo, ki je hodilo celo po. (naravno posebno nemški finančni vpraševat vplivnejše osebe, kaj je na I krogi. govoricah resnice. Proti hujskačem! Delnice avstro-ogrske banke noti bi bilo treba energično nastopati. [rajo dosti visoko, ker so bili delničar * Nove telefonske pristojbine v pro- p in 33111 nekdanji bančni generalni metu z Avstrijo. Od 12. veljajo za I ^kretar naivnega mnenja, da ostane razgovore Dunaj-Jugoslavija sledeče I izvržeili likvidaciji zlati zaklad pristojbine: 88 n. a. kron ža navaden j delničarjem samim na razpolago, kar pogovor med Dunajem in Maiibo-I je seveda izključeno. Ne ve se, kako rom, Ptujem, Celjem in Zidanim rno-l^10 knb Predujmi na vojna poeo-stom; 105 n. a. kron za navaden po- |Jlla> kl masaJ° milijard kron. O govor med Dunajem in Ljubljano, I P0*®1™ za nas velevažnc likvidacijo Zagrebom in Brodom. Pogovori za 11,011101 ®® poročali, časopisje stanejo polovico. * Tatvina. Nekemu iz Amerike se I ~ Orehi dobra obroditi. Kakor vrnivšemu Hrvatu je neznan tat na I poročajo hrvatski lifeti, je pridelek postaji v špiljah ukradel ročni kov-1 orehov v Slavoni ji letos zelo bogat, čeg, v katerem je imel razen oblekel Tudi drugod po Jugoslaviji se orehi tudi 1000 dolarjev. K sreči je spravil j dobro obrodili. okradenec večjo vsoto denarja malo | — IV. mednarodni semenj z* kožn-poprej v žep, sicer bi prišel ob vselhovino bo v času od 22. do 26. sep-svoje v Ameriki prislužene prihranke, jtembra t l v Lucemu. Prospekt o * Nepošten mesar. Mariborski po- J tem semnju je interesentom v pisarni licijski organi so prišli te dni zani- f trgovske in obrtniške zbornice v Ljub-mivim sleparijam mesarja Wompdcal'i31" vpogled. na sled. Mesar Wompdc, ki prodajal = Trgatev Sremn. Poročila iz meso na glavnem trgu, je imel pod|Srema javljajo, da so se izgledi na tehtnico privezan 2 kg težek kos me-|povoljno trgatev vsled dolgotrajnega sa in na ta način sleparil konsn-|deževja znatno poslabšali. Tudi pero-mente. Policija ga je izročila okrož-Jnospera in oidium »ta napravila r nemu sodišču. I vinogradih mnogo škod«. V nekaterih * Velika tatvina. V Maribora jelkrajih je pobila toča. Pod vplivom nkradel 22 letni Štefan Stojaoovič I splošnega padanja con m ae znižale bankirja Juliju Kliku 657.000 kron I v Sremu tudi cene vina od 3000 K ter z ukradeno sroto i^cul neznano Ina uoo do 3200 K. Zaloge rine 90 kam- "le jffleaei iVgJed elahgsa istovredni z 800 kronami, se bo plačevalo torej za vžigalice 4000 kron monopolske takse, za cigaretni papir 12800 in za sol 800, vse za 100 kg. zvišana taksa je stopila v veljavo dne 3. septembra tega lota. = V turškem ozemlja se veliko več dela. „Frankfurter Zeitung" poroča, da se je v plavžih navzlic komunistični agitaciji mnogo več delalo in da večjih nemirov razven lokalnih v Dortmundu v zadnjem časa ni bilo. Po zadnjem sporazumu med delodajalci in delavci se je v rndokopih produkcija zvišala za 40%. Produkcija premoga je le malo večja. Premoga se je izkopalo pretekli mesec (26 delovnih dni) 7-5 milijonov ton, lansko leto v istem času 6'52 mil. ton. L. 1913 avgusta je znašala produkcija 9-79 milijonv ton, pri tem pa je treba upoštevati, da dela v tem revirja danes okrog 70.000 radarjev več kot takrat =s Porenski tovorni tarifi za pre mog padli. Pred vojno je znašala to-voraina po reki Reni iz rurskih pristanišč v Frankfurt za 10 ton premoga 25 do 30 mark, danes po zadnjem padanja stane 500 mark. Vzroki padanja leže v pretiranih cenah prostega trga in v zadostni množini transportnih sredstev. Upajo, da padejo cene Se naprej. Od spomladi so namreč vstajale do avgusta in dosegle povišek 100*/». — Paromlin HunnTa v Dardi pri Osijeleu, ki je bil poprej v rokah konzorcija bratov Radanori4, je kupil sedaj Vinko Majdič v zvezi z dr. Šfce-tinoričem, odvetnikom v Osijeku. Paromlin se ceni na 12 milijonov kron. = Kolonizacija t Makedoniji. Za siromašne zemljedelce v Dalmaciji, ki 6e nameravajo naseliti v Makedoniji, določene je 1300 hektarov rodovitne zemljo med železniško postajo Strumiea in Dojranskim jeearom. Tam so že osnovali prvo dalmatinsko kolonijo aemljedelci iz Kažtela pri Splitu. Znano je, da; so dalmatinski delavci zelo štedljivi in da znajo ra-eiooelno obdelovati zemljo in bodo Borze 15. sepftesn&rs. Zagreb. Današnja borza je bila jako slaba, ker je bil slab poset. Papirji se niso mogli jx>praviti. Zato pa je bil živahnejši promet z valutami in devizami. Valute: dolar 111, avstri jske krone 42 do 43, rublji 110, češke krone 170, francoski franki 725 do 755, funti 400, napoleondori 395, marke 207 do 212, leji 230 do 232, lire 515. Devize: Berlin 211 do 212, Milan 510 do 520. London 390 do 395, Newyork 112 do 115, Pariz 755 do 765, Praga 171 do 173, Dunaj 41 do 42. ..Efekti: Jadranska banka . . . Ljubljanska kr. banka Narodna samska . . denar blago 2400 2550 1125 1850 98<) 1000 753 760 1925 2C0C 7430 11500 11600 UM . 9S-Se 93.76 105*86- 2150-— ' 100S-— S00-— «07-— 7450-— 5595*—r. 1680-— 3460.— 1385"— ■1260 — 7750"— Hrr. zemaljska banka .......... Gatmann .......... Dabroračka parohr. plov., Dubrovnik . Prra hrr. šte o ica .......... Banka i štedioi- ca za Primorje, Sušak Hrvatska eskomptna....... 1630 1640 Trgovinska banka........ 445 450 Dunaj, prosti promet: Berlin 495, Nevrjork 289, London 960, Pariz 1860, Milan 1250, Praga 412, Beograd 1005, Zagreb 247, Budimpešta 102.25, Varšava 10S do 116, Ziiricb 46, Bukarešta 585, rublji 326. Efekti: Avstr. kronska renta ........ . . „ majska renta ..... ..... Ogrska kronska renta ......... V. avstrijsko vojno posojilo ...... Torške srečke.............. Kreditni zavod ca trg. in indnstr.... Anglobacka............... Bankverein............... Bosanska zemaljska banka ...... Av&tro-Ogrska banka ...... Zivnostenska banka. .......... Državne železnice ••••••...... Jnžna železnica............. Alpine-Montan............. Praška železna indastr......... Beograd, valute: funti 100 do 103, francoski franki 190 do 192, lire 126; do 130, dolarji 28.50, leji 60.50, marke 54.55, levi 43.45, češke krone 42 do 44, avstr. krone 10 do 10.50.-Devize: London 102 do 104, Pariz 190 do 192, Ženeva 485 do 495, Rim . 127.50 do 123.50, I*raga 40 do 42*-: Berlin 54 do 55, Dunaj 10.50. Budimpešta, devize: Berlin 465,-Newyork 260, Praga 385, Beograd«, 900. Praga, dečke: Berlin 120.75, Newyork 71.5, London 249, Pariz 464, Milan 295, Beograd 234, Zagreb 58, Budimpešta 23.50, Dunaj 23.50, Ziirich 1138.5. Trst, devize: 43.75, Newyork 23,. London 81.24, Pariz 154.25, Praga 37, Zagreb 20.60, Dunaj 10.25, Ziirich 373, Bukarešt 49.25. Znrleh, devize: Berlin 10.40, Newyork 621, London 21.48, Pariz 40, Milan 26.05, Praga 8.90, Zagreb 5.75, Budimpešta 2.15, Dunaj 2.775. Vremensko poročilo. Ljubljana 106 m nad morjem OSB a. 14. sept 14. sept tt. uri 8. 15. uri Sli co ja > 740-5 740-8 738-6 1« H S 17-4 11-8 lo» Vetrovi slab. nh. brez vetra Nebo I poL obl* del. oN oblačno tako ne samo v narodnem, ampak tudi v gospodarskem oziru ugodno vplivali; na makedonski element. ! = PraSkt velesemenj. V Pragi je feil.12. s^embravmdnsttijski palači Obir 2014 m nad morjem 13. ssptl 82. arij 597 8 14. septl 8. ari 598*1 si. svz sLvzh. del. oU. Srednja včerajšnja temperatura 15-8, normalna 18-t Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jfutra^ €§gmmi urednik .Vit E. [feleac. Iz upravništva „Jutra". Naročnikom! Na došle pritožbe glede pošiljanja lista po pošti odgovaijamo, da dobivamo naročnino pele v štirih, ali petih Jneb potem, ko naročnik odda položnico na pošto. — Reklamirajte. ako ne dobite listat Reklamacije so poštnine proste. —- • jš Mali oglasi. A Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev, I. del 15 K, II. del, i 1. snop. 21 K, ;2. snop. 21 K, 1 Dr. Sagadio: Nasfc sadain ji t ustavni po-i ložaj. Cena IG K. Dokumenti o jadranskem, vprašanja. Cena 18 K. 128 2 Po pošti priporočano velja vsaka knjiga K 1-SO več. Naročila sprejema 'Tiskoma zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Narofalte spise o nasi arŽari: j kOlpOrterjOV sprejme takoj sprava Jetra", Sodna ulica št. i , ... J ■•-.•■• ... | Izurjen in ngrnn sprejme proti zelo inteligenten JUsUr ugodni plači v pisarni odvetnika dr. Arftar p!. Wurzbacha v Ljubljani, Pred škofijo 13. 140 Proda se nas izvrstne pasme po ceni-prav lep P»»f Poizve se v pisarni odvetnika dr. pl. IVnrsbaoba v Ljubljani. Pred škofijo 13. lil UU se zakupnik, zenec pri kmetijskem podjetju in eventualno pri opekarni. Sprejme rilrfkiniil izvežbana v vsem se tudi HlllfiKlUJU, kmetijskem delu. Ponudbe pod ,,Uspeh G." na upravništvo lista «Jntro>. 142 Slimbnlora nova. z dobro pnevmatiko, UVUnuiKaa, „d k 2200—; šiv&ini stroji ln pnevmatika ter vsakovrstni deli dvokoles po znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Stari trg št 28. 26 10—8 pripraven, se zaradi pomanj-■g kanja prostora proda. Več zve v upravništvu «Jutra». 32 6 ¥&c]a množina ovojnega pa- Silil!3 se po ugodni osni. glilju Naslon' se izve v upravi »Jutra;-, tišina ulica št. 6. Pisalne stroje Bemington, Zmpeiial, Cestury z latinico in olrllleo ter vse strojne potrebi čine 53 10—7 ima v 2 aSogi Ljuhljm Cankarjeve nabrežje 5. Telsfaa 423. n g Bsinišlsi tiskarni d. d. 6 pijani. priporoča 85 14-3 Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. W 103 62-3 CEVLJi na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OSLA?, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. TaSi se pošilja po povzetja po vsem kraljestva. postavljena na dom na debelo in 139 drobno se dobe pri: io_i Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. Ilsobrsžen Mfranjsfei mladenič, v cvetu mladosti, išče primerne mladenke, ki bi imela veselje se i njim kratkočasiti s korespondenco, povodom bližajočih se mrzlih jesenskih dni. Cenjene ponudbe na poštnokrreče Cerknica, pod »Kraška, burja". 129 7—2 Na hFfSns 1)0 r£ni se ®Pr*J,B®J® 1113 131 Qitu gospodje in gospodične v gostilni Avl:. Debevca na Bregu št. 20. izborna kuhinja, pristna vina. Zmerne cene. 119 3—3 fit je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! i« Pri podpisani dražbi so zajesti sledeča mesta: Ppi ppemogobopu v Kočevju: 1. Mesto inženirja za traeiranje ali zomljemerca za delo, tatert bode trajalo dva do tri mesece. 2. Mesto izvežbanega polirja za nadzorovanje stavb. 3. Mesto risarja, izvežbanega v mehanični stroki. PpI ppemogokopu v Trbovljah: Mesto modelnega mizarja, popolnoma izvežbanega, z najmanj petletno prakso pri večjih podjetjih. Ponudbe z natanč imi podatki dosedanjega službovanja in zahtevi plač je vposlati neposredno ravnateljstvoma zgoraj omenjenih premogokopov Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. Upravnlstvo dnevnika „Jutro", Sodna ulica štev. 6 sprejme zanesljivo Kupim malo iiišo v okollal mesta. Ponudbe pod „Pen-zljonist", Trbovlje H. 108 3—3 Jfraafslii DpsotFža^.SSS slaviji. Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mje-eecu. Suradjnju naši prvi slručnjacL Pret-plata godisnje K 120 — ili 30 Dinara. Adre-sar industrije drva. Cijena K 20'— ili 5 Dinara. Zagreb, Strossmavierjova ulica br. 6. Urna is zanesljiva Mi,*^ Ijani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Zglasi naj se v upravniStvu ■ ____________________________ H Ljubljana« Dunajska cesta 20, Podružnica Maribor, Jur?i?eva 16 13-10 priporoma UlICS 9 Pnevmatike za avto in kolesa ter vsake vrste gumijeve predmete, i rotirane žice za elek- trično napeljavo, elektrotehnični material po naj-nižjih cenah. Telefon it. 470. Vsak dan nove carinske odredbe, ki prihajajo iz Beograda in stopajo takoj v veljavo, izpreminjajo dnevno in zaVialulejO carinsko postopanje. Veliko premajhno število carinskih, revizoijev, ki pri najboljši volji ne morejo biti kos ogromnemu delu tukajšnje carinarne, preveliko protežiranje iz Trsta s tovornimi avtomobili prihajajočega carinskega blaga pri ocarinjanju, neznosno zavlačuje hitro ocarinjanje ter povzroča veliko carinsko ležarino. Veliko pomanjkanje zadostnih carinskih skladišč (skladišča južne železnice ne zadoščajo) ima za posledico, da stoje vagoni po cele tedne nerazloženi, kar povzroča ogromno železniško stojarino. Ker so vse prošnje in intervencije na merodajnih mestih v Beogradu za odstranitev teh razmer ostale brezuspešne, naznanjamo podpisane spedicijske tvrdke p. n. javnosti, da odklanjamo vsako odgovornost za škodo, ki bi nastala strankam vsled teh razmer, ter smo primorane vse nastale stroSke stojnine, ležarine i. t. d. cenj. strankam zaračunati, kar naj iste blagovolijo vzeti na znanje. V Ljubljani, dne 14. septembra 1820. 138 F. & A. Uher. »Balkan", trg, speti, in kom. del. dr. R. Ranzinger. Natisnila Delniška tiskarna* d. 4 ▼ Ljubljani. i