GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Ijuso poirdD za tatluje TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Eaferrd as Smol Claw Matter Sgptwfcer Slat, 19*3 at tke Past Office at New York. N. Y, under Act «f Centrum mt March 3rd. 1819. AbiJRESS: 21« W. 18th ST., NEW YORK No. 6. — Stev. 6. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 8, 1938—SOBOTA, 8. JANUARJA 1938 Volume XLVI. — Letnik X^VL POLOVICA AVTNIH DELAVCEV JE ODSLOVLJENIH Velika postna tatvina v Jugoslaviji PO MNENJU PREDSEDNIKA GENERAL MOTORS CORP. SE BODO RAZMERE IZBOLJŠALE -o- Senatnemu odboru je povedal Knudsen, da je kor-poracija morala odpustiti 30,000 delavcev, ker jim ni mogla dati nobenega dela. — Prodaja avtomobilov je v dveh tednih nazadovala za petdeset odstotkov. — Knudsen ne more vladi svetovati. PRINC MIHAEL V NEVARNOSTI Križarka k prestolonaslednikom je zašla v velik vihar. — Na morju ga je vzela druga ladja na krov. princeso Frideriko L u i z o Brunšviško. Med potom je kri žarko, na kateri se je vozil princ, zalotil vihar in princ je WASHINGTON, D. C., 7. januarja. — Včeraj je posebni senatni odbor, ki preiskuje vzroke nezaposlenosti, zaslišal Williama Knudsena, predsednika General Motors Corporation. Po njegovem mnenju so sedanje slabe razmere le začasne in se bodo kmalu izboljšale. Kakor znano, je General Motors Corporation odpustila dne I. januarja 30,000 delavcev. Ko je predsednik senatnega odseka, Byrnes iz South Caroline, vprašal Knudsena, čemu ne uporabi korporacija svojih rezerv, ki znašajo 450 milijonov dolarjev, da bi 30,000 mož zopet zaposlila, j? odvrnil slednji, da jih ni mogoče zaposliti in sicer iz enostavnega vzroka, ker zanje ni dela. — V takšnih časih kot so današnji, — je pojasnjeval Knudsen, — je dosti bolje iznebiti se zalog in omejiti produkcijo kot pa zaradi prepičle j bil iu* no«r*\b v hudem turami prodaje znižati cene. v ' ' ^ > stoPa mi P*1 * — Predsednik Roosevelt je nedavno svetoval, naj bi se industrijalci posvetovali z vladnimi uradniki ter že vsaj za eno leto vnaprej določili, koliko je treba producirati. — To ni mogoče, — je poudaril Knudsen. — Noben človek na tem božjem svetu bi mi ne mogel povedati, da se bo v dveh tednih prodaja avtomobilov znižala za petdeset odstotkov. — Za izboljšanje gospodarskih razmer je potrebno zaupanje. Ako se ljudje boje, da bodo izgubili delo, ne kupujejo avtomobilov, četudi imajo denar. — To zaupanje bi General Motors korporacija najlažje utrdila, — je pripomnil neki senator, — če bi 30,000 mož vzela nazaj na delo. Zaposlenje se mora ravnati po produkciji, — je odvrnil Knudsen. — Produkcija je zastala. Kaj bi počelo teh 30,000 ljudi, če jim pa dela ne moremo dati? Senator Clark iz Missouri je izjavil, da je napravilo zelo slab vtis dejstvo, ker je ena največjih korporacij naenkrat odpustila 30,000 delavcev. — Vsaka družba se mora ravnati po tem, koliko blaga proda, — ga je zavrnil Knudsen. Na vprašanje predsednika Byrnesa, kaj naj bi lobljubil mornarjem, da bodo NEMČIJA SEHUDUJE NA ANGLIJO Nemčija je zelo razburjena zaradi angleškega posredovanja v Bukarešti. — Anglija se ni ni* kdar potegovala za pravice manjšin. BU K AR EST A, Romunska, 7. januarja. — Romunski prestolonaslednik princ Mihael, sicer varen, toda zelo preplašen, se je izkrcal v Konstanzi s parni ka Dacia, ki ^a je vzel v Črnem morju na svoj krov s kri- žarke sredi velikega viharja, izide ter opozorili romunsko Princ Mihael je bil na ]>otii | vla<1°' da se niwa dr™t5 določb v Atene kot romunski zastop mirovne pogodbe irbde narod- nik pri poroki grškega presto- j lonaslediiika princa Pavla s BERLIN, X enicija, <. jan. — Uradna Nemčija je zelo razburjena. ker st<* se AnirLija in Francija v Bukarešti zavzeli za 1 žido Križarko Kraljica Marija, ki je zašlo v nevihto, ki je poškodovala kabine, odnesla krmilo in je povzročila, da so za mrzle : vodovodne cevi, je vlekla v pristanišče Dacia. Ko je princ Mihael stopil na suho, je takoj telefoniral svo jeniu očetu kralju Karolu v Bukarešto in mu priznal, da je bil zelo prestrašen. Iz pristanišča se je z via kotu odpeljal v Bukarešto. Pozneje se je z vlakom odpeljal v Atene, da bo navzoč pri kraljevski poroki v nedeljo. Vihar je zadel križarko Kra-Ijica Marija okoli 18 milj jugovzhodno od Varne. Velikanski valovi so pluskali čez krov in Nemški 1 i i objavljajo r/strc članke proti Anicliji in nemška časnikarska agentu ra očita angleški vladi hinavščino. "-Kdaj in kje je še An.srlija zahtevala varstvo z kako neni-slCrt manjši no V *" vitfa^i je n» k list. "Nji Romunskem jc sedaj 1.500.000 zidov. Nikdo ne more tajiti, da so romunski Židi pravi zajedavci. Kot v d miri h deželah, so se tudi na Romunskem vrnili v trirovino in v stroke ter uničujejo narodno gospodarstvo in državo. Romunska vlada s < samo brani proti nemogočemu |»olo£nju. ** Angleška^hinavš^ina je do-j volj jasna, ako vzamemo v po-' ČANKAJŠEK JE NAVDUŠIL VOJAŠTVO Čankajšek je prepovedal governer ju umakniti se. Japonci so bombardirali Hankav. ŠANGHAJ, Kitajska, 7. jan. — Maršal C'ankajšek je prepovedal governer ju Hanfuču i'i drugim voditeljem v provinci Šantung umakniti se do na-daljuega povelja, vsled česar je kitajska armada pričela ko-' rakati proti severu ter hoče pregnati Japonce iz Jeneova. j Proti Sučovu tudi prihajajo | ojačenja. | Neko japonsko poročilo pni- j vi, da je bilo v Cingtau ople- j njenih in požganih 438 japonskih hiš in da znaša škoda $6 his VSI NAČRTI SO BILI ZELO PREMETENO ZASNOVANI BOJ ZA TERUEL DUNAJ, Avstrija, 7. januarja. — Na Dunaj je prišlo zanesljivo poročilo o drzni tatvini dveh denarnih vreč na vlaku, ki je vozil iz Beograda v Ljubljano. Cenzor je prepovedal poročati o dogodku v jugoslovanskih listih, in je prišlo poročilo po drugih potih čez mejo. . Narodna banka v Beogradu j je 31. decembra poslala dve priporočeni vreči pošte neki X« »ti srAi.X a mT ljubljanski banki. V eni vreči SE NI KONČAN j«; >?>° ________vini, v drugi pa 2,o00,000 di- Obe stranki pošiljate o-'"^ Vestnih wirjii.. v , r ^ _ _ Roparji so izvedeli za to po-jačenia na fronto. — V šil j ate v in so izdelali zelo prekratkem se bo vnela od- meten načrt. Predno je še vlak ločilna bitka. jodpeljal iz Beograda, je prUel _________________ nek mož v uniformi poštnega „ - - uradnika na postajo ter sporo- 11BM>A\K, > raneija, i. ja^, nmlzornikll petnega žeh-Repubhkanci m ta- žni§kega yoza> da bo v Zeimi. nek drug poštni uraden a bo izročil neko ya1o v katerem bodo kili hiš in da znaša .škoda — nuarja. — nepnoiiKanei m ui- žniškega l>00,0<)0. Samo 12 japonskih »ii5ti so raztegnili svojo bojno jrigel lis je oslalo nepoškodovanih. fronto prati ^overil ml Te'uela nJk ^ in v n^fiai se bo vnela t „. i . .. važno pu štev dru- 80 najbrže Jajionci hoteli m»-titike o manjšinah. Misliti n:im|siločilix,' bit . ^ stratesfieiio! — Navzlic streljanju iz proti" važno mesto. ' zračnih topov je 40 japonskih Fašisti so se polastili dveh neroplanov priletelo nad Hau-krnčev% ki sta znana pod ime-kov. Bombardirali so vojaško "om KI Petron in KI Pozuelo, med I'ocudom in Teruelom. Obe stranki ste poslali na fronto sveže čete, da zamenjajo čete, ki so se več dni borilo v snegu in hudeni mrazu. Nebo se je zopet zjasnilo in aeroplani so se takoj dvignili mo, letališče, porušili bolnišnico in ubili 14 oseb, 20 pa ranili. Med žrtvami so večinoma žene in otroci. S tem bombardiranjem so sudetskih Nemcev.. 44 Na Romunskem hoče Go-gorih vkida sanvo izgnati ži le iz državnih uradov ter hoče vstaviti žndovsko tatvino. Na (V»hoslovaskem pa je bila milijonom odvzeta vsaka pravica. Ali se je Angliji kdaj zdelo ]>o- metali ledene plošče. Valovi so , _ , . .. ... . odnesli en jambor in krmilo, •trobfno* ur pomagal v borbi proti viharju. Pri odhodu z ladje je loblinhi dro- po njegovem mnenju storila vlada, je izpil Knudsen časo vode in odvrnil, da ne ve. Knudsen je bil prinesel s seboj pisano poročilo, ki ga je prečital, nato je rekel, da je pripravljen ogodvarjati na vprašanja. — Napačno je domnevati, — je rekel, da mi radi odpuščamo delavce. Od tega vendar nimamo nobenega dobička. Toda bolje je omejiti produkcijo kot pa avtomobile ceneje prodajati. Na Byrnesovo vprašanje, če more kaj dobrega svetovati, je odvrnil: — Upam, da bo v ljudeh več zaupanja. Več zagotovil nam je treba, ne samo za tekoče, pač pa tudi za prihodnje leto. Ljudi se je lotil strah, pa še sami ne vedo, česa se boje. WASHINGTON, D. C., 7. januarja. — Avtne tvornice v Detroitu so odpustile več kot polovico delavcev. Drugi delajo kvečjemu od dvanajst do štiriindvajset ur na teden. Tako je izjavil danes Homer Martin, predsed-3tik United Automobile Workers of America in eden voditeljev Lewisovega Odbora za industri- dobili gor ko obleko in počitek. TAJANJE VODOVODNIH CEVI RIVA, Italija, 6. januarja. — ot Lodge začasno predsedoval svnatu, se je njegov stol nenadoma prevrnil in senator je padel na tla. Riimi polici-tu, ki bo čakal pri vlaku. Nadzornik je storil vse, kar mu je bilo naročeno. Na postaji v Rumi je policist že čakal ter je prevzel obe vreči. Tatvina je bila odkrita, ko je dospel vlak v Zagreb. Policija je takoj pričela obsežno preiskavo, toda do sedaj je našla samo policijsko unifoimo iii dve prazni poštni vreči v ne kem jarku blizu Rume. O denarju in vrednostnih papirjih pa ni ni kakega sledu. ZA POKOJNIM IVANOM MLADINEOM prestolu in je živci Po nekaterih poročilih se bo stvu. se bodo vršili pogrebni obredi v torek dopoldne ob desetih v Hughes Ohapel, 4507 — 48th Ave. Woodside, L. I. Vzemite Flushing Line in izstopite i*a Sunnyside postaji. sestala s kraljem Karolom, ko bo potoval v London. Najbrže se bosta sestala na gradu de Bellemme v severni Franciji, kjer sta oba živela, ko se je Karol odpovedal romunskem a v lzsnian- JGOSLOVANSKA LEPOTICA ZAROČENA LONDON, Anglija, 6. januarja. — Angleški inžinir Geoffrey Farrer Kennedy, ki je star 29 let, se bo v marcu poročil s 23 let staro Dasko Ivanovi« Banazovo, dolgoletno prijateljico kentske vojvodinje Marine. Daska je doaia iz Dubrovnika in jo zaradi njene lepote mazivijajo "dubrovniški biser". RUSKI ZNANSTVENIK V NEVARNOSTI TROMSOE, Norveška, 7. jam. Polarni izvedenci se boje, da bo ledena plošča, na kateri se že skoro eno leto nahajajo štirje ru<^ki znanstveniki, zašla na odprto morje, kjer se bo raspočila na kose. predno bi Ivlo mogočo znanstvenike riši t i. Ruski izvedenci pa '->, ■»e n1ošč-» debela 10 če v'i* v in da ni nikaka nevanvest, da bi razpokala. "G T.; AS Ni It O D A" — New Yoif Saturday, January 1938 THE LA BOK ST SLOVENE DAILY IN U. S. A". "Glas Naroda 99 (A Corpora ttea) Owned and Published by 1LOVKNIC PUBLISHING COMMlfl Frank Kakaer, President J. Liupena, See. PIact of «H W«t lith at the corporation and addi •r of iDori office ra: Nov m cut. bl 1 "GLAS NARODA (Vtfac of tiae People! bnoi Inry Day Izerot Hnnday« and HoUOoi uupUi brca podplaa in ooebnoatl ae ue prlobtujejo. Denar aaj m» blagovoli poilljatl po Mooej Order. Prl apremembl kraj« naročnikov, prosimo, da m todl Pn^* blvtliMe naananl, da hitreje najiVimn naolornlka. Advertisement on Agreement 8abacrti>don learlj M OO Em oelo leto velja aa ftmariko la |Za New Vcrk u celo leto 97.00 Kanado ..................... 10.00 | Za pol leta....................$3.50 Za pol leta....................flUH) I Za luozematvo aa celo leto......$7.00 >'* Četrt leta ..................»1.60 lZa pol leta....................$8.00 "Ulaa Naroda" laliaja vsaki dan lavnenA oedeJJ ln praanlkov "OLAS NARODA", 21« vb. 18th Street. New V«L N. I Telephone: CHelsea 3—1242 30,000 Od Sv. Antona v Poljanski dolini Cenjeni gospod urednik: Gotovo mi boste oprostili, ker se že toliko časa nisem o-glasil. Nekateri že res upravi* čeno vprašujejo, kaj je z menoj. Kaj vse je bilo vzrok, ne bom opisoval. Tako kot vidite, zapustil Vas nisem. Xajpvj moram obdelati zastarele novice, na katerih sem vara že prej dolžan. V mojem zadnjem dopisu, ki je bil priobčen Hi. aprila v U. N., sem pisal o Matevžu Pucu, ki je pred ča>om prišel domov iz Ajiienke 111 tam pustil na banki nekaj svojih prihrankov, katere mu bi imeli, po njegovi trditvi, prijatelji sem pošiljati, kar je njemu povzročalo velike- skroi. Ta dopis so nekateri napačno razumeli, češ, da se tiče njih ter <0 g. urednika, ko si je istočasno tam mudil, prije- ko je Logarea spravila s sveta'Pravj čudež je pa bil y. sadjem, svojega dobrega moža. Dobila je za to 15 let in morilec rav-notoliko, ki pa je vse skesano priznal in tudi povedal, kako je lazila za njim. 'Pri^K)vedujejo, da ko se j«* s sodbe povrnila nazaj v ječo, je zaklicala: — Živijo! C-ez l-r> let bom pa frej, samo, da >eu» ob dedca."* Neki paznik jo je slisal in stvar prijavil 11a pristojno me sto. Tako je danes dobila mesto l,r> let, dosmrtno ječo in bo imela sedaj dovolj časa za "Živijo*' kričati. U|.nor je razburil celo dolino, in ko so jo žandarji gonili v zapor, ni manjkalo opazk iz množice, ki je šla žuga je za njo. — '" Xo Logarea, ali greš Gen. Pajčungfci ki ga je toča tako sklestila 11 ti tla. da niti mislit; ni bilo, da bo se kaj ostalo, toda popravilo se je, «ta smo imeli po nekod letino sadja, kot je še ne (»omilimo. Naprešali in nasuši li smo toliko, da bo dovolj za par let. ko sadje ne bo obrodilo. Tudi shraniti >-e je dalo nekaj, kar pa žal nima obstanka, ker feiialokateri sad je, da ne bi bil ranjen od toče, vsled toga t m I i o prodaji ni govoriti Največ sadja je pa romalo \ kotle, kar tudi nekaj odnese < 'o drugega ne, lažje premišljujemo o časih, ko je bilo dru-irače. Letos zima nam ne bo prizanašala, prvi sneg sino dobiii »o in,i..T. ■ • \i -m s svetim Martinom, ki kaže, tla na kuluk, svinja. Morilka, naj, , , . 1 1 - • , tru\r bo 1111,11 <>»*tanok, ki sicer ko- avge z znjo Ljudstvo je bilo prepričane, jega bivanja v Ameriki nahajal v nekem zavodu, kjer so ga baje trdo imeli in vsled česar je dobil odpravnino od društva ali jethiote. Mož na videz tega ne kaže, ampak kar je res, lic more tudi biti drugače. Zato je bilo pritoževanje čez mole pisanje upravičeno ali pa <> Božiču so ri želeli ljudje vesele praznike in so sku-šrdi z dobrimi deli in darovi poudariti pomen največjega pra* znika. Slišali smo različne glasove in j>oslaniee od vsepovsod. ^Koro sleherni se je oglasil s to ali 0110 željo ali napovedjo. Oglasila se je tudi General Motors Corporation. Njen i»r. • lnik William S. Knudsen je dejal v njenem imenu, ua ► » korporacija postavila na eesto trideset tisoč delavcev, oni, k Ji »i* bo dovoljeno ostat i, bodo pa delali le tri dni na teden. V tisti strahotni božični poslanici ni bilo niti besedice ■ • kr.k; skupnosti med delavci in ko r po raci j o, čije ravnatelji "zaslužijo" do 300,000 ua leto. Recimo, da so se razmere res nekoliko j>oslabšale. Noben ravnatelj se ni odrekel niti <«-ntu svojih dohodkov. Korporacija je spravila lani milijone in milijone dolarjev, p:i ji ni prišlo na misel, da bi z delom tega denarja vsaj nekoliko olajšala temno usodo na cesto vrženih delavcev. V tem slučaju se očitnje kapitalizem v vsej svoji ostudni nagoti. Ako spravlja družba visoke dobičke, dobe ravnatelji po $180,000 bonusa na leto. Oe ipna družba izgubo, je riziko obratovanja takoj zvr-nen na delavstvo: deset iu deset tisoč delavcev je pognaniii na cesto. j ko se je spomladi ponesrečila — Kdo bo skrbel zanje? lliMetiia Zamokarjeva hči iz — Država naj skrbi! — svetujejo kapitalisti, kateri se Srednjega brda. Privozila seje 7. vsemi štirimi protivijo postavam za -ocijalno oskrbo, po- jz prijateljico na kolesu po ce stavam za zavarovanje proti nezaposlenosti in sploh vsemu, kar naj bi bilo delavstvu količkaj v prid. Oe skuša vlada v iem pogledu kaj koristnega uveljaviti, ji mečejo polena pod noge in uganjajo sabotažo, ki meji skoro na veleizdajo, ko jim je treba plačati davke. Oemu nekateri še vedno navajajo Karla Marxa, ki jo ob koncu prejšnjega stoletja zapisal : — 44 Pošast vstaja v Evropi — pošast komunizma!" William S. Knudsen, načelnik General Motors korpo-racije je * svojo objavo bolj podžgal delavce, kot bi jih moglo podzgati tisoč radikalnih agitatorjev. mali, kaj da take stvari pusti ida ue mure biti drugače, kot pisati. j se je končno izkazalo. Toda do- Na srečo pa je g. urednik iz-j smrtna ječa v Begunjah je še vedel, da z Matevžem ni bilo hiksus /.a tak zločin. Poslali vse prav proti koncu njegovega I naj bi jo kam doli v Srbijo, bivanja v Ameriki. i kjer se še liajnedolžnejši jetni- Ko sem to čital, sem se tudi i i:i dosti ne pohvalijo, jaz pričel bolj zanimati za j V Po.feori je umrl znani stvar. Zvedel sem, da pri pove 'prašičji diferant v Idrijo, Pav-d nje, da >e je proti koncu svo-de fadež. p. d. Hkavc. Še pred ki je bil svoječasuo velik nasprotnik < *ankaj>cka, je imenovan za pod poveljnika vseh kitajskih armad. Peter • • • • • • rekla i vo- si s t ra- zžaljena žena je jemu možu: — Z eno besedo: li >en jaiož. Mu/, ji je pa odvrnil: — Ti "i pa strašna žen-ka— /. milijon lte>«-dami„ 'J i dni ^eni čital, da živi v Ho-stonii neka ženska, ki je baje >tara petindevetdeset let i;: pravi, da se ni še nikdar vozila v avtomobilu. Temu dejstvu se mora ženica v precejšnji meri zahvaliti, a>t v kein jezeru. LtK-l ♦ ►chme te pr; — je bil odgovor moža, ki ji poleg drugih, spravil največ prašičev rudarjem v Idrijo. M oz j«' bil pri svojih SO letih še dokaj trden, a ljubil je ka_ pljicu, ki izpod kotla priteče. pni, toda )iredno ea-t. Vs>- leto vajn ne bom razkladal. (se spretno izmikal lovcem. Glas Naroda, redno prije-1^ [m »>»^tiio končni mam in tudi redno izposoj lijem. ker moji sosedje so tako v Z!ic:n mreži v odvodnem ka-Inalu. Pjeli so ira malajski vrt , ■ 1 ..»"»'.M. Zanimivemu lovu it- t.n- \11eti za ameriške novice, kot' , , . x J - „ , . ... - - . . sostvi.valo tu. 11 vee Kvro|.w-ev. m mlice ne nnslil. iSaj m euda, M 1 • • . I Malajci -aj smo vsi večinoma Aincri-kanei. Naj bo za enkrat dovolj -si spustili z »ovira xL«"--11«» |::i-f pre0 ga pa ziiadaJi ni ednom sem ga vprašal: - No, 1 "U nlnjic se pa zopet vidimo,Limli IM||in |,„kllM. ni /U.y , v 'avle, ali bodo še kdaj šli naši ;uon,a J»»«zu iz P°- mrežo, ki 0 ira privezali in» kol in o«Inesii zmasroslavno v m«--sto. k j. r >0 ga dali nairačiti. tudi ne. bodoče mi ne bo ka-jNašli s vsa-i kar se tiče produktov naše doline, razen le^a. Tudi onstran meje imajo vsega dovolj in uvažajo le to, kji'^je absolutno potreb no. To je v glavnem les, ki ga precej gre tja, in vsled tega je dosegel pri nas že visoke celic. Onstran se pa pozna tudi ti z Hot a vel j, toda na križišču, kjer se cesta odcepi od glavne ceste, je pri vozil nasproti mo-tociklist. Trčili so skupaj. Vr- glo je s koles vse štiri ter soji?' ,.is?.n\a,(! ravnajo z na- r- t—1* wm mmmamm en—mu mrvsm p" •rirnsi'rini^^^'i'r^^i^i^ 2:r!Bwi«i!PaimiBsaHi jTTr -T^T*irwawa swrni^nieiBittiw ■k • iramtiiitiaasiimw mmswmuannmi pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V ITALIJO IN m V JUGOSLAVIJO t.m % 2.55--DU. I S M---Dta. 9 IJf____Dta. Ma $11.65__DUl SM IZ3.M___Din. I m _____Din. ZtM Za $ 05 f 12.25 f 29.50 $ S7.0t 9112j* 91«7jM ........ Ur 100 _________Ur M ....... Lir SM _____Ur lMt ________Lir tm _____Lir MM KER SE CENE SEDAJ HITKO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI Tm izptaiil« vrtjih ineskoT kot Tfforaj navedeno, bodisi v dinarjih »>2 lirah dovoljujemo ie boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih Za 't»la*Uo $ Borate posUU___________________$ 5.75 $1 napreduje. Sedaj imamo že telegrafijo brez žic. smodnik brez dima, in kraljevine, v katerih -o kralji brez moči. To je vse lepo, toda najbolj bi se prilegla bogata dota brez stare neveste. Ne samo protestantski, tnJi poglavarji drugih cerkva so veliki zagovorniki morale in napovedujejo tictniorali obupen boj. Pred kratkim j.- izdal neki pravoslavni škof pastir-ko pismo in ga na j >0 ril proti svilenim ženskim nogavicam. Rekel je, da bi se morale ženske iz obzira do nedolžnih otrok dostojneje oblačiti. uiojem -kromiieni mnenju nedolžni otroci niti ne opatijo, čc ima ženska svilene ali volnene nogavic«.*; tV m>-i ko ali »lolgo krilu. Kaj takega »»pazijo le starejši izkušenei. Iu med te spadajo tudi go-<|*>dje moralisti. r^) T«- dni -« ni videl pri nekem mesarju v I>o\vntownu jako vabljivo opremljeno izložbeno okno. Najmanj petdeset mladih . j . . ............je bilo lepo razvrščenih skoraj že legendama zverina.; ti. kaj .i- mi stvari. Zasačil j, jdruura ob ilrugi. Sredi je bila Pred dobrim pol j toni j.- videl \ zlmrovnd io. ko j., mudi! priipa ogromna prašičeva glava. Z ZALJUBLJENI ZBORO VODJA Vsem našim Poljaucem, Tra-tarcem, Osličanam in drugim želim najsrečnejše Novo leto 19:*8, istotako želim G. X.. da bi imel kar največ naročnikov.! X|1;> 3tlv,mvof,jjl ,.,.rkv(.110_ /a vse to \ as pozdravlja Witllt, jj uu v slll-h; Toma/.' puritanskeira protektorja an-le-k»- republike ( Hiviera <'rom-vvclla. pa se je zaljubil v n jegovo najmlajšo hčerko, lepo Frnličinko. ki >0 hoteli oniožiti z nekim visokim dostojanstvenikom. Dekh* ni protestirali* f»ro-ti Ijuhe/.nistim mladi'ga zb»»n»-vn«I ne jhj-i bno prikupljiv«» zunanjosti, ni pa v.delo, d « s«1 m< ž rad ozira tudi za njeno lepo ktimornico. St' oireum <'r«»m. wclhi pa ni u^l ». da lazi zboro-*/■.' njegovo najdra/|i> Krokodili v mestu Velika senzsieija j<* bV. v Sin-gapuru oni dan razburljiv lov 11a krokodila v >ingapurskem pi-edni< stju. Nasproti singa-puskega letališča je močvirje in iz njega je prilezel krokodil \ vodja do pi rife rije mesta. To j»- bilr.; hč.-rko in hotel>e nekdo krokoilila v močvirju in! nje-ovi hčerki in nenadoma ie '-uirn očesom je gledala, drugo takoj so organizirali lov nanj. j vn v oimjn na divanujče. V rilcu je jm tičala zakriv- la si- niti njegovega repa niso videli.] t>r. n;]n nn k!f.r..,i Z;,!i„i,lje-'f Ijena fajla, ln tako je postal sčasoma le-jmj zbor. vodia in ji strastno jm- bakom. napolnjena s to- ^mdaren pojav >k«»raj tako ljnldjal ročice. Mii POŠILJATELJE OPOZARJAMO, naj nakalejo pri p^iljatrah okrogle vaote (naprimer ato, dreaU, tm) dinarjev oziroma Dr, kajti taka lzplafila m najhitreje b-▼rie, polog tega Je pa poiiljanje neokroclih not tndl miirriM iraije. SLOVBNIC PKJBLISblNG OD. (Travel Bvreaa) za Važno potovanje. f\dur ir ii;iin<*itJ«-» pntMvnt) t «larl kraj ali dobiti koča od lani. J t- poirrtmti. je pnutcii v v>fli stvareh. VhImI iiaSe ilolco-lrt»r nl(ijr \ uiu /am«irrmu dali najboljša pojasnila in tudi v*e potrrhnn prnihrbfli. da je potovanju unohiio in hitre r/*to ae «a-kddv okrnite na nas za m pojinuilla. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, polni Ume. rl/ejr in Mpl«tli vse, kar Je za potovanje potrebno v oajbilrfjtrn t:tsu. in kar je chrna, za najaiaajfle atro&tf. Xr«!riavlja»i naj m> odla^itjo do zadnjega trenutka, ker ptedn« ee dobi iz Uashluctona povratno dovoljenje. KE-KNTKV PERMIT, trpi najmanj en atmer. Pliite torej takoj za hrezplafna navodila In Tac«»favljaaM Vam. da lutfli* iMieni in udoiuio potovali. SJ.OVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Sir^t New York. N. Y. edina slovenska pogrebnika V NEW VOKK1 IN OKOLICI PETER JAREMA Mme. JUUJA JAREMA »1 iV t:ik<» tlahV-, prulifo. ali pa ti-lcfV-nirajfe nam 7.it ixijusnilo. Jamčimo, da boste z našo postrežbo popolnoma /adoioljni. 129 E. «th ST., nie«l 1. Ave in Ave Aij 7W# I'KOSI'Kt T AVE. vogal 155 Si. NEW YORK Til.: «>IMiar.| 4-zmis ! It K O N X Tel.: MKlr.«*- .VGT-TT Knjige Družbe sv. Mohorja Sest knjig Koledar za leto 1 938. Bajtarji (Povest) Spisal JAN PLESTBN3AK Preko ■morij v domovino (Potopis) Spi-al JAKOB (JRCAR Izgnani Menihi (Povest) Spisal IVAX ZOREČ Življenje svetnikov Družinski molitveni k vseh sest knjig za $1.35 Xaroi*-ite pri: knjigarna "glas naroda*' 216 WEST J8th STREET NEW YORK, X. Y. 1. 2. 3. 4. 5. 6. m« j** prišla rojakinja. Holiro. dolg-o jo ogledovala pra* urlavo. S tako vnemo in ; naklado kot da l»i gledala svo-jj»\ira najljubšega znanca. Ko je [pa opazila fajfo v prašieeveli. j ii Jen, >e je udarila i»o čelu re-ktroge. Laž naprimer kaznujejo s >inrtjo. j Zato ni nič čudnega, da narod Eskimov dosedaj ni proizvedel še nobenega diplomata. Z dobrodelnostjo je velika težava. V nekem kraju so nabrali za neko dobrodelno sv I'll o pet tisoč dolarjev. Kampanja je trajala leto dni. Predsednik kampanje je i-tnel tri tisoč dolarjev letne plače; njegov namestnik petnajst sto. Tiskovine in oglasi in drugi stroški so znesli štiri sto dolarjev. Ostalo je torej še sto Uolarjev. S temi sto dolarji bodo po novem letu pričeli novo kampanjo. / "GLAS K A R (YD A" — New York' Saturday, January dK 1938 THE LARGEST SLOVENE PAILY IS TT. S. X II. \V. PATHRA: NAPAD NA POSTAJO ' LAST WORLD'' Popotnik, ki z "Letečim; Dejali so mu 'vsbeiidižtni Mac\ rekel. "Nisem jaz kriv, Mae, Škotom" ali s kakim drugim železniški čuvaj na post a ji j vsak bi rad živel in imel kaj za bi zim vlakom pelje pu puščij " Last World.pod sob!" planote, skoraj ne opazi, da Seveda je zato tako radostno ne opazi, ila stoji daleč od slehernega seli- pozdravil svoja dva stara to-šča majhna čuvajnica s števil-; variša, ki ju je nekega dne kar ko .'»44 in da j«4 zraven razpada vrglo v čuvajnico. Bila *ta baraka s čudnim napihni4 Last j Freddy Bartelnis in Hugh World'. Resnično, tu je p«č1 Webster dasi poslednji ni bil "poshdnji svet'* — konec sve-j kde ve kakšen prijatelj. A č-k ta. Zakaj, na milje daleč sej toliko l«*t je človek vesel, da razteza škotska planota, ob-1 more s kom govoriti o starili rask z divjim grmič jeni: jese-lčaeih. Presneto, tema dvema ni je vsa rdeča od rese, vmef j»'e pač ni dobro godilo, ker sta se lesketajo močvame luže in j bila tako razcapana, a kaj bi! se t resi trsje. Le ozka kolo-] Rila str vendarle tovariša iz vezna p<4 vodi v neskončno \ vojaških let. Zato je Mae sme*-daljo. Mnogi vlaki, ki hrumi-j i.- poiskal steklenico žganja jo mimo, se prav nič no zmeni-|in so obhajali svidenje. Orni Iva ta poA-edala. da iščeta ka-Vo d«*lo. saj v Londonu ni nobene službe za invalide. Skorsri štiri ure sta ostala pri Macu mi si natančno ogledala n jego jo za to postajieo, le en sam omnibusov 44 vlak" se ondi ustavlja po enkrat na dan, da odda bomo pošto za raztresene kmetije, ki so zadaj za daljni- Toda Hugh se je koj vmešal: 44 J« . Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen 41 — Da je Lucie Andrimontova res sestrična našega moža in torej tudi vaša sorodnica. To da ne očitajte grofu, da me vam ni protista vU. Od najinega prvega srečanja mi je predlagal, oa bi me seznanil z vso rodbino. Jaz sem njegov predlog odklonila. Ne morem pozabiti, da so nastopili vsi razen gospt. de Fontenay proti moji materi, da so naložili moja.nu očetu trdo pokoro, da so nas v gotovem pomenu besede zgrizli iz rodbine s tem, da nas niso smatrali za dostojne biti njeni člani.« Teh ljudi, ki so tako grdo ravnali z nami, nisem hotela nikoli pognati. — In pri tem sklepu ostanete! —• Seveda. — Ali hočete tudi v bodoče živeti ločeno od zdavnaj minili, ko je kot sveča stokali po progi. Nekega dne lavni Skot veljal za najlepšega jezdeca svojega švadrona pri polku Scots Lancer. Resnično, to so bili lepi časi, ko je kot mladi ulfiiiec defiliral pred staro "Queen" Viktorijo, preden so se vkrcali za v Južno Afriko. Po indijskih poljanah epoldne pa so postavili na progo dva velika zaboja z napisom: "Pozor! Ne premetavati!" Naslovljena sta bila na nekega Al lana Knighta. Mac te-irn imena ni poznal, pa je bil '«• kak nov štacuaiar iz vasi. Železničarji so odnesli dba zapodil svojega konja, v Nubijski j bo ta v čuvajnico in ju posfa-puščavi je streljal na niaJidiste, j vili k steni, saj bo itak kdo v Transvaalu se je boril in si J kmalu prišel ponju. Mac je je po zavzetju Pretorije smel vzel staro knjigo v roke in jo mišiti korporal^ke vrvice na khaki bluzo. Potem pa je pri ^la poslednja, velika vojna. V zavesti zmago so prihajali ponosni jezd<>ci z belo-rdečimi zastavicami v -izvemo Francijo, a kmalu so morali s s« dla in grozoviti flan-drski iarki so bili priča njih sti-ki in junaški smrti. T^et^. 1*llf» so brhkega snličarja na-pravili za seržanta in leta 1917 mu je sovražnikova strojnica razč« ledrala bedro in nogo. Domovina mu je podelila kot obli ž srebrno 44War kolajno" in bil dotlej prost. Tznenada jc zaslišal rojiot za seboj. Preden se je utegnil obrniti, je za-domd oster glas: 44Hands up* Ne zgani >e!" In samokres mu je že molel pol nts. V takem primeru pa tudi kakemu star" mu vojni kil ni kazalo drugega, ko da je dvignil rok«- kvišku. Vendar so mu oči kar stopile iz jamic. Zakaj, tista dva moška, ki Fta bila -krita v obeh z?-bojih in ki sta ga zdaj napadla, sta bila vendar — tri sto zelenih! — oba njegova stara tovariša. t<>no razgovarjali z Webstrom. Mac se je od razburjenja kar Mil. 4'Ti vzaineš čuvajniški drog z rdečo lučjo v roke in pomahaš vlakovodji. Ko bo vlak obstal, bomo tiste na lokomotivi po-strelili in navalili na poštni vagon. V desetih minutah bo vse končano. Kdor hi se ustavljal, ga spravimo s sveta!" Te besede so cinično prišle Webstru z jezika. Drugi so pritrdili: 44All right, Hugh!** Bartelmg je plaho zrl čuvaja hi je skomignil z rameni, češ, k .i j morem za to, a nato je hitro preganjani pesnik dobil svoje, , , , ...» prijateljsko zavetišče. Njegu-1 kakor lloslej' va dva sinova Jakob in Peter j ~z,IaJ žalujem m moja samota mi je draga, sta bivala pri očetu. V temi — Upam, da ne tako draga, kakor grofo\o mirnem zatiš ju je pesnik hotel l'n moje prijateljstvo. dokončati svoje veličastno d; -1 — Zdaj poznata oba pot v unoj dom in ve 'o. Dante pn je imel navado, dno bom srečna, kadar bom vaju mogla pozdraviti tu. Toda divjafednja sem, pustite me v mojem divjaštvu... iMiua je bila v veliki zadregi. Kaj naj počne: Ali naj skuša pregovoriti dekleta, da bi se več sestajala z njenim možem! To bi bilo brez ha tla je vsak spev sproti v prepisu pošiljal svojemu podporniku in prijatelju Pau Oran le della Scala v Verono. Dante je svoje pesnitve najprej sam napisal, nakar jo rokopise oddal dvorskim pisarjem, ki so lih prepisovali. Po en tu k pro-pis vsakega speva je potem pošiljal v Verono. Ko j«- prvi prepis bil odposlan, so pisarji prepisovali naprej in pred fJOO leti tako izhajalo to veličastno pesniško delo v javnost. Ko je Dante srečno poslal prepis prvih 20 spevov svojega 44Raja" v Verono, je umrl. Takrat so njegova sinova in njegovi prijatelji začeli iskati, kje so shranjeni rok opusi drugih 13 s]>evov. Dolgo časa niso mogli niti originalov teh spevov najti. Kakor pripoveduje legenda. se j,- v sanjah prikazal Dante sinu Jakobu ter mu |>o- :e vznemirilo komteso. Ali ne bo >tala pn ti njemu brez orožja.' Bilo ji je jasno, da z njeno /inago ue bo nič, če ne nastopi odločno in nt pride takoj na dan z vsepni dokazi. In storila je junaški sklep. Cra je bila pet ko Se je vrnila v palačo. Ar-mand se ni tako zgodaj vračal. Po srečnem naključju je bil že doma. Jutro, ki ga je bil porabil za tako žaio>tne dolžnosti je bilo do tal omajalo njegov mir. Prav nič. ga ni mikalo v klub. Zakleni! se j«- v svojo sobo, kjer je ka«lii in čital. Sedel je v Širokem naslanjaču pri « -Umi, naslonjen nazaj, knjiga mu je bila padla iz r«»k na preprogo in potem >e je zasanjal. Y duhu je videl pred seboj draže-den Lueiiu obrazek v okviru zlatih kodrov. Videl je njene modre oči, vso njeno očarljivo podobo, dražeeo njegovo domišljijo. V žalni obleki, bledih, objokanih lic, tako je videl na pokopališču. Bila ji •auia z njim, kajti niliče ni bil obveščen, da bi >pnsuiil ubogo staro teto na njeui zadnji poti. Kako se je opirala tako udano na njegovo ramo. stopajoč mini«! grobov proti kočiji! Bila je za res vsa njegova v t eni kraljestvu mrtvi;:. kjer je bilo sveže Zelenje drevja, radostUO pti«' ka. Kajti njen mož jo že ima v rokah. Mlado, V I*'1-«1' in barve cvetic, tako kričeče na- poteni je bil sklenjen mir in i ki sta ga bib pred nekaj diu*-moral je sleči svojo priljubijo-j vi obiskala! Tttrej sta bila pri-no vojaško suknjo. Bil je vrsel šla ta dva lorn va le vohunit, in hvaležen, ko je doibil službo[ Bv Jove, hudo sta padla! Saj železniškega čuvaja, zakaj Webstra res ni mogel nikoli mnogo njegovih -tovarišev je prišlo na beraško palico in — prenašati, a da jo tudi Freddv i »ostal zločinec, to ga jo za bo- na kriva pota. In tako je živel, lelo. Mac sam in že malo nailloženj Temu je bilo tudi nerodno, na tej tako majceni postajici.'ker je skomizgnil z rameni in EKSPEDICIJA NA JU2NI TEČAJ skril v zid te.r ga dal zazidati. zginil v mrak, ki jel/polzel 1 K.° 90 iskat tiaka-'- kakor je na planoto. [bilo povtslano v sanjah, so tam m ^ • _ i , „ , i - ires našli iskane rokopise V-o-Mac ves obupan trgal vezi, , , . , , 1 • -____. , XT .. M kakor je zgodovinsko dognano, i se pa niso raztrgale. Navzlic , . . , . j i±a so }x> očetu rokopise Divi- t ne Coin-die podedovali njegovi sinovi. Dne 1. aprila leta 1322 je Jakob Dantejev sin poslal svojemu dobrotniku Novel Iu popoln prepis očetove pesnitve Nebeške komedije. Ker pa so takrat v Raveni nastale domače politične homatije. sta se Dantejeva sinova preselila iz Ra-vene v Verono. Tudi Novello je moral zapustiti Raven-o. Kolikor je zgootegnil samokres iz žepa in stopil tik zraven Carterja ki je vlekel belo kačo papirja iz aparata. Bilo je le brezpo-nembno sporočilo, ki mu ga j* nor Lucie in njegova čuvstva do nje so bih amo prijateljska. Tistegii večera, ko je hotela izsiliti od njega priznanje in ko ga je tako trdovratno zasliševala, ji je vendar odgovarjal povsem mirno. Njegovo delno razburjenje se jo dalo pojasniti z bridko usodo, ki je bila zadela mlado dekle. Zapustiti umirajočo na smrtni postelji in stopiti v čarobno razsvetljeno dvorano, poslušati godbo in igrati na odru, mar io ni bila tako nepričakovana razlika, da je mo ral napeti vse sile, da se je obvladal * In vse to -plot je. ♦Senca je šinila čez Armandovo čelo. Samo ua pokopališču je bila za hip njegova. Takoj, ko -la stopila na tlak ulice, je umaknila svojo roko iu tudi >am je nehote odstopil od nje, kajti ločila ju je nepremostljiva pregrada. Samo na njivi večnega miru sta mogla pripadati drug drugemu, kajti če bi hotela biti prosta, da hi :itrašna misel? Vsa njegova notranjost se mu je upirala. Biti srečen za to ceno? Nikoli! Taka >reča bi bila težja od najtežje nesreče. Naenkrat so se pa obrnile njegove misli drugam 111 jel je modrovati o čudni izprenieiubi »vojih čuvstev po Lueiinem prihodu. Že deset let je bil sredi pariškega družabnega vrtinca, sredi zapeljivih pogledov iu sladkih nasmehov najočarljivejših žen, pa 11111 ni nobena zmešala glavo. (Dalje prihodnjič.) Znani sovjetski avijatik M. V. Vodopjanov t>o letos poletel na Južni tečaj. Vodopjanov je prepričan, da se mu bo polet posrečil. neki tovariš brzojavil. A v gkvi so se mešale misli. Z^aj! Mac je stisnil zobe. "Preberi P * ga je nahrulil j ropar in se sklonil' niid ozki i papirnati trak. S tresočim se glasom je Mac J bral. A roke so mu tako dr-j getale. da se mu je trak iz muTjiil na tla. "Čakajte," je dejal in se naglo sklonil k tlem. Zdaj! V možganih mu je razbijalo ko s kladivom. Z eno samo kretnjo je zgrabil Webstra za noge in jih potegnil, da je (Nadaljevanje na 4. strani) NAZNANILO Rojakom po Pennsylvania (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obisku! naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLIN Rojake prosimo- naj mu poskušajo ustreči pri nabiranjn naročnine. Uprav« Glas Naroda Ne zamudite SLOV ENSKO-AMER1KANSKI 1938 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th sbr*el New York, N. Y. "GLAS NAB O D A" New Yoric Saturday, January 8, 1 938 - -' ETHE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. S. X. Ljubezen za ljubezen ROMAN IZ ŽIVLJENJA O C2) ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. ^fi8i===i O VOLITVE V SOVJETSKI UNIJI Tudi iz ooi tete Helene švigajo uničujoče pogledi na Ha-no in ošabno reče: "Dokler ostaneš v naši hiši, boš tudi morala izpopolnjevati svoje dolžnosti. Zdi se mi, da si že vsako delo vrgla iz svojih rok.'* Lizika b-oee vzrojiti, toda Hana ji naglo zati_ne usta. *4Nob««ne besede o tem, kar se je zgodilo, Lizika.** Teta jo zaničljivo pogleda. "Kar >e je zgodilo? O, saj vsakdo ve, da se ti je posrečilo vjeti v mreže bogatega moža.** "Mama!" zakliee Lizika ogorčeno. "Jezik za zobmi! Kaj pomeni .ta ganljiv prizor, ko sve prišli v sobo? Ti v tesnem obj.«mu s Hano, kaj naj to pomeni?** "Mama, prosim te, govori s Hano drugače, kajti še zelo t; bo žal, da si ji kdaj rekla kako trdo besedo.** Gospa Helena se vzravna. "Žal mi bo samo, da sem redila gada na svojih pi*ih," pravi nekoliko gledališko, "da sem sploh dovolila, da je napravila kak korak čez naš prag." Lizika se trese v sled razburjenosti. "Mama, še Bogu se boš zahvaljevala, da je prišla Hana k nam. Prosim, ne izreči več nobene trde besede proti njej. Prosim te, Hana, oprosti mami!'* Dita se zaničljivo zasmeje. "Le poglej našo najmlajšo, mama, kako je modra; zagotoviti si hoče prijateljstvo bodoče gospodinje na Herren-bergn.'' Lizika stopi tik pred Dito. "Molči vendar — neumno tele!** Ta trenutek stopi v sobo Herbert. Njegovo lice še jasno kaže sledove vdarca Gertovega biča. Nehote stopi nekoliko nazaj, ko zagleda Hano in nekaj kot sovraštvo sije iz njegovih oči. Vsa pamet se mu umakne, moral je dati duška svoji jezi. "O, vi tukaj, gospa Hana Moran! Ali ste prišli srečno z ljubimskega sestanka v gozdu?** Hana zelo prebledi, toda ne odgovori niu niti z besedo. Toda Lizika jezno pogleda svojega brata. "ISram te bodi — sram te bodi! Kako se moreš upati kaj takf ga reči ? Prav mnogo imaš vzroka, da se teh stvari ne bi nikdar več dotaknil. Pfuj, sram te bodi!" "Jezik za zolbmi, neumna žaba! Nikdar ne bom do-jaistil, da bi mi ti ukazovala, kaj naj rečem. Mama, nikdar vee Darlanda prijazno ne poglej in ti, Dita, ga tudi več ljubeznivo ne pogleduj, kajti gospod Darland je bolj zadovoljen s kako priložnostno ljubimko.** Lizika stisne pesti in solze j*«ze se ji vderejo po licih. "Brzdaj svoj jezik! Nikdar več ne govori! Hana je z Darlandom zaročena, da veš. Ravno zaradi tvojega nesramnega napada na njo je prišlo med Hano in Darlandom do sporazuma. Varuj se samo še eno žalil no besedo reči proti Dar-landovi nevesti, kajti kazni ne boš všel, to se zapomni.** Herbert ozlovoljcn stopi korak nazaj, prebledi in črno gleda Hano. "Tako, tako — zaročena? Dobro, potem pa čestitam, to pa je plon! Dobro si naredila! Seveda ti jaz kaj takega ne bi mogel nuditi. Razumem, da ima bogat snubec prednost.** Lizika vdari s peto. "Molči že enkrat! Vsi ne veste, kaj delate! Hana, prosim te, dovoli mi, da jim vse povem, ker me je že preveč sram.** In Lizika se vrže med jokom na Hanine prsi. Hana ji boža lase ter, dasi bleda, gleda mirno vse tri. "Ne, Lizika, ne sedaj. Pusti, da tvoja mati, sestra in brat razi i jejo čez mene celo skledo svoje jeze; zdi se mi, da to zelo potrebujem — da bom mogla premesti še tudi drugo, kar bi sicer mogoče bilo za mene preveč." Lizika nasloni svojo glavo na Hanino ramo. "Oprosti jim, saj ne vedo, kaj delajo!*' "Molči Lizika, za nas nikar ne prosi za: odpuščanje. (%» mora kdo tukaj prositi za odpuščanje, tedaj nismo mi. Kaj |wi je vse to, Herbert, o čemur govoriš,'* vpraša mati. Predno pa more Herbert odgovoriti, se vrata naglo odpro in na pragu se prikciže Kari Rasmussen, čegar obraz je vsled razburjenja zelo rdeč. Njegove oči so še rdeče in objokane. Nekaj časa brez razumevanja gleda navzoče, nato pa se približa Hani, jo z globokim vzdihom pritisne k sebi ter pravi liri pa vo, komaj premagujoč solze: "Hana — oh, Hana — kar mi je ravnokar povedal dr. Waren — saj vidiš, da se morem komaj obvladati — globoko sem gin jen vsled tvoje dobrote. Ali je res, Hana, da hočeš kupiti Alhrtiese, da nam obdržiš dom? Ali hočeš meni odvzeti vse mučne skrbi in nam vsem? Moja dobra, dobrosrčna Hana, kako naj se ti zahvalim? Tega nismo zaslužili.*') Solznih oči gleda Hana na globoko ginjenega moža. "Jaz aama sem tako neizmerno srečna, stric Kari, da ti morem pomagati." Gospa Helena i.n oba njena otroka presenečeni gledajo ta prizor. Tedaj pa stopi gospa Helena tik pred svojega moža in ga vpraša jezno: "AH mi morebiti hočeš povedati, zakaj vprizarjate tukaj tako ginljiv priaor?" Kari Rasmussen se počasi obrne k svoji ženi. Dolgo jo resno gleda, pogleda tudi Herberta in Dito, nato pa pravi: "Zahvalite se pri Hani, da nismo ibrez doma, da nas ne bodo pregnali z Altwiese. Niti štiri tedne ne bi več mogel zdržati in belil sem si glavo, kako bi vais mogel obvarovati najhujšega. Hana pa nam bo s svojo velikodušnostjo prihranila vse najhujše, obdržala nam bo naš dom ter nam bo pod naše noge zopet postavila trdna tla." Njegov« žena ga gleda z velikimi očmi, kot ne bi verjela svojim ušesom. Toda vsled moževega resnega obraza se ji prične nekoliko dozdevati. "Tega ne raznmem, kaj naj to vendar pomeni? Ali hoče mogoče gospod Darland zaradi Hane poseči v naše razmere? i ■ ■ -» ■ ■' BM^IJJflP:' .......i L , ^HH^pfff^ "tad mBM^^IK' * ism ■»TV A " 1 k^o^RFI ^ i V iif'.J:*"- c-v "" 4 g^jfc iki 1 'ms ij v [wnmP m tmg <1 Častniki in vojaki Rdeče armade v Moskvi dobivajo glasovnice za prvo tajno glasovanje Sovjetski uniji. v Primorske Vesti Trgovec Križaj oproščen pred priziv. sodiščem katastrofalen. Brumata so prepeljali v bolnišnico in >o njegove op kiine zelo nevarne. Pri ognja pa j«' 1»:! precej ožgan tudi oti-letni elektroruonter Karel Legat. Priziv no sodišče v Trstu je te dni razpravljalo o pritožbi trgovca Jurija Križaja, ki je bil 20. julija obsojen na i) mesecev zapora, ker je na cesti Postojna' —Gorica do smrti povozil kole- j Tržaški mestni svet sarja Ivana Cevno. Takrat je . „ . bilo sodišče mnenja, da je Kri- Jf Pacati sedanjo ob- žaj zakrivil n, srečo iz nepre- ««sko poslopje, ki je bilo z^m-vidnosti, ker ni dovolj pazil na ondotnem križišču. Pred pri- zivnim sodiščem pa je Križaj dokazal, da kolesar ni vozil na pravilni strani, vrhu tega pa je imel on oviran razirled zaradi dveh voz, ki sta takrat b!ls v neposredni bližini. Sodišče j" ugodilo pritožbi in oprostilo Križaja zaradi pomanjkanja dokazov. Bencinski tank v plamenu 20. decembra dopoldne >e je pripetila v tržaškem pristanišču v odseku za petrolej nesreča, ki k sreči ni zahteval/, hujših žrtev. 35-1 etni mehanik Karel Brumal jez električno črpalko črpal bencin iz rezervoarja na tank. ki je 1»i 1 namenjen za tvrdko Shell-Flori ds-dorfer na Dunaju. Naenkrat pa se je bencin iz do-lej neznanega vzroka vnel. Bmmat. ki s 4 ni mogel pravočasno umakniti, je dobil hude opekline po obrazu. Brž so telefonirali po gasilce, ki so bili na mestu v ne-f kaj minutah in so preprečili, da se požar ni razširil in postal ' jene. pred 61 leti in postaja zaradi razvoja mesta pretesno. zn prvi prizidek, ki ga bodo zgradili na 1-vem krilu dosedanjega poslop ja, je preračunanih dva in ]>o! milijona lir. Sredstva za to bodo črp/.li iz se lem-milijonskoga'poaojila, ki ira je tržaška občina najela pri "A--sicnrazioni Generali.'* NAPAD NA POSTAJO "LAST WORLD" (Nadaljevanje z 3. strani.) \V< -bster ko snop telebnil na tla. Se preden se je mogel zavedeti, je že Maeova pest zamahnila na njegovo sence. Presneto! Udariti je ziuil pa šte stari vojščak. Urno je Webstra zveza! in ga vrgel v isti zaboj, ki se je v njem Webster pripeljal tjakaj. Potem je planil k brzojavu in javil klic na pomoč. V kratkih besedah je poročal o nameravanem napadu. "Hitro spo-rečite. če ste razumeli!" Slednjič je brzojav zatiktaktal: "Yes! All right!*' Mac je globoko zasopel in vzel Webstrov samokres v roke. Zdaj je imel vsaj orožje! Ozrl se je po sobi. Štirim lopovom bo težko kos. Tedaj se je domislil, kako so nekoč ob reki Oranje zmagali poveljstvo Burov. Postavil je dva stola na desno in levo stran vrat, tako da je bilo za kakega pol metra prostora meti njima, nalahno je napel vrv od neg prvega .-•tola do drugega. Kdor bi vstopil bi se moral spotakniti ob vrv. Komaj je to pripravil, ko se je oglasil znani znak prihajajočega vlaka. Mogoče se je tcvarišu vendarle posrečilo obvestiti vlakovodjo in policijo o napadu. Mae je trdneje prijel samokres. Tedaj je zaslišal zunaj glasove: "Bartelms, pojdi noter po Webstra, vlak bo koj tu!** Mac se ie zravnal. V eni roki je držal čuvajniški drog. Vrata so se odprla. Bartelms ie stopil notri, se spotaknil ob vrv in že ga je drog lopnil po glavi da se je onesvestil. Potem ie slišal kako se je sopihaje bližal vlak. Še trdneje je zgrabil samokes in odprl vrata. Takrat je blesteča se luč vlaka posvetila na progo. Iz vlaka so švi-irali streli na presenečene lopove. Dva sta padla, tretji je hotel pobegniti, a Mac je pomeril in zadel. Mož se je zgrudil na tla. Sikaje se je ustavil vlak. Moški so poskakali iz vlaka, obdali so Maca in mu stiskali roke. Policisti so šli po Bar-telmsa in Webstra, ki se je srdito upiral. Dva lopova sta bila mrtva, tretji težko ranjen. Potniki so se gnetli krog Maca, ki je moral spet povedati vso zgodbo. — oe z teden kasneje je stal pred ravnateljem železnice, ki mu je čestital in mu izročil darilo v denarju. "Takih lirabrih vojŠčakov nam je treba. Carter,** je rekel ravna tel i. "Odslej boste pri ravnateljstvu!" Ko je Carter zapuščal samotarsko čuvajnico, da odide na novo službo v London, mu r>a le ni bilo veselo pri srcu. fie enkrat je s pogledom objel tisto borno sobico, kjer je toliko let KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS JANUAR 12. januarja: Aquituuia v Cherbourg)* 14. januarja: Kuropa v Bremen 15. januarja: lie de France r Havre Conte <11 Savuia v Genoa 11). januarja: Bvrenguria t Cherbourgh 21. januarja: Bremen v Bremen januarja : Lafayette v Havre -'C. jauua rja : Aquituuia v Cherbourg!* FEBRUAR ■'J. februarja: Berengaria v Cberbourgh 4. februarja: Kurt»|»a v Bremen 5. februarja: Coute tli Sjvoia Genoa I)e Grasse v Havre 0. februarja: Queen Mary t Cherbourgh 11. februarja: Bremen ▼ Bremen 12. februarja: lie de France v Havre 18. februarja: Vuleania v Trst 23. februarja: Queen Mary v Cherbourgh februarja: Europa v Bremen 26. februarja: Rex t Genoa tako samotno, a zadovoljno živel. Naglo si je Šel z rokavom čez oči. Potem je zlezel v vagon, ki ga je odpeljal. Ozrl se je še na postajico "Last World", kii mu je vsa osamljena in borna odplavala izpred oči na neskončni škotski planoti. SMRTNA KOSA Dne 26. dec. je v Seattle, Wash, umrl John Petrič, star 70 let in rojen v Suliorju pri Metliki v Beli Krajini. Zapušča družino. ♦ V Clevelandu je po kratki bolezni umrl Martin Dragovan star 51 let. Doma je bil iz Dragomlja pri Metliki. V A-meriko je prišel leta 1903, nakar se je vrnil domov in je sedaj bival tu pet let. |ooo ooooooooooooooooooooc ruta nam sa cene t osnih U Kot. reaerracf jo kabin ln pojasnila n potovanja. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel bunmm) SIC W. 18th bl, new Yarfc itfottooooooooooocooeocoooo« Kdo bi ne hotel biti z May em v "Padišahovi sen- ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak