Naročnin« meaefino 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir — d*- loletno 34 Lir, ca in 10349 ca inaeraU. O \ m* v _____________ deljska kdaj a c- JBV flHl * Hg^ fl^^^k S Š^M domenica. anno 34 OmsMILjVMZ.%^ Abbonamenti: Meio 12 Lire: Eatero, mete 20 Lire, Edizione Lire, Eatero 50 Lire. Inozemstvo 50 Lir ^^Hk ^^ M ^HH Luburaa Ček. 10.650 ca naročnino ^^^^^^ oIHbM^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^ namenU' per le tnierziouL Podrntnioal lakaja vaak dan i|otra| run poocdctPu tn dneva po praznika. FUUlet Novo mesto, " Novo m c* t o. , ... . .. _ . S Dridalltr« In apravai Kopltarieva 6, Lfab1|an«. b Izključna pooblaščen ta ta oglaševanje Italijanskega in tujega g Redulone, AmmlnUtrazlonei Kopitarjeva 4, Lubiana. i Concesslonaria esclnsiva per la pnbbliciti di provenienza italiana izvora: Unione Pubbliciti Italiana S./L, Milano. § Telefon 4001—4005. Š ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milana Na libijsko-egiptovski meji Prednji oddelki osnih čet so dospeli do libijsko-egiptovske meje - število ujetnikov v Tobruku znaša 28.000 Vojno poročilo it. 756 Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Prednji oddelki osnih čet so dospeli do 11 -b i j s k o -egiptovske meje. Po končanem čiščenju je število ujetnikov v Tobruku naraslo 2e nad 28.000. Na letalsko-pomorska oporišča na Malti so izvedle naše letalske skupine silovite zračne napade, zaradi katerih so izbruhnili itevilni in veliki požari. Vsa naša letala so se vrnila. Rim, 23. junija. AS. Po Londonu se govori, da so bile s padcem Tobruka obenem zajete in za zaveznike izgubljene edinice najboljših veteranov. Le »Times« skuša hrabriti javnost, ko piše: »Z eno izgubljeno bitko še nismo zgubili vojne v Libiji.« List bi rad iznašel prevaro, češ da bodo zaradi zavezniškega letalstva in mornarice v Sredozemlju Italijani in Nemci težko obdržali To-hruk. Povsod se tudi govori, da bo po Churchil-lovi vrnitvi v London prišlo do ostre politične bitke. Spodnja zbornica bo hotela na vsak način prisiliti Churchilla, naj spregovori. Poslanci zahtevajo popolno spremembo vojaškega poveljstva. ki je nesposobno za svoje naloge. Berlin, 23 iunija. AS. Z letalom je dospel v Berlin posebni vojni dopisnik Lutz Koch, ki je prišel naravnost iz Tobruka, kamor je vkorakal skupno z italijansko-nemškimi četami. Ves dan je popisoval potek borbe, zdaj nemškim, zdaj tujim časnikarjem. Popisovat je različne dramatične prizore iz bitke, ki se je končala z blisk^ito zmago. Rekel je: »Resnično se lahko reče, da je bil Tobruk zavzet z enim samim udarcem.« Po- tem je popisoval velike količine nagrmadenega materiala in je povedal, da je v Tobruku ostalo orožja in hrane za opremo in vzdrževanje ene cele armade. Posebno je pohvalil delež italijanskih vojakov v bitki za Tobruk. Tokio, 23. junija. AS. Japonski listi poveličujejo italijansko-nemško zmago v Severni Afriki. List »Asahi« piše, da bo med Tobrtikom m Kreto nastala nova močna ovira za angleško brodovje v Sredozemlju in da je Malta zgubila ves svoj pomen. Lisbona, 23. junija. AS. Iz Pretorije 6e je izvedelo, da je general Smuts izjavil, da je mnogo južnoafriških vojakov padlo v Tobruku v italijansko ujetništvo. Berlin, 23. junija. AS. Udajo Tobruka poveličujejo v Berlinu kot uspeh izredne važnosti za države Osi. Ta uspeh ni samo strategični in vojaški, temveč tudi moralni in politični. Da je uspeh izredno važen tudi z moralnega in političnega stališča, je mogoče sklepati po pretresih, ki jih je bučna zmaga italijanskega in nemškega orožja takoj povzročila po vsem svetu. Začudenje, osuplost, razdraženost. ugotavljajo v nemških politinih krogih, označujejo duševno razpoloženje angleškega ljudstva. Velike zmage Osi so treščile kakor uničevalni orkan na angleške nade in utva-«e. V Londonu na ves glas vprašujejo, kdo je odgovoren za polom. General Auchinleck je 31. maja poslal 8. armadi čestitko: »Zelo dobro, le naprej tako, ne dajte sovražniku oddiha, ne pustite mu, da bi se izmaknil.« Danes praznuje Auchinleck 58. rojstni dan, italijansko-nemške sile pa so mu pripravile darilo, kakor ee spodobi. Bitka za Tobruk ni samo veličasten vojaški uspeh, Zagrizeni boji pri Sebastopolu Severno od sebastopolske trdnjave obkoljeni sovražni ostanki - Včeraj je sovjetsko letalstvo izgubilo 100 letal temveč je tudi krasno zmagoslavje nad lažmi sovražnikove propagande. »Za nas,« zaključuje list »Nachtausgabo«, »so ti krasni dogodki uspeh čudovitega junaštva italijansko-nemških čet ter občudovanja vrednih nastopov na tleh, v zraku in na morju, uspehov, ki so uničili sleherni poskus, da bi prišla pomoč do 8. angleške armade. Angleško nade, da bi se usoda vojne obrnila leta 1042 v korist Angležem, so končno padle v zaton.« Vladar in Vladarica v Livornu Livorno, 23. jun AS. Krulj in Cesar ter Kraljica in Cesarica sta danes zjutraj prisostvovala prihodu parnikov »Vulcania in »Saturnia«, ki sta pripeljala Italijane, večinoma ženske in otroke, kateri so se vrnili iz Abesinije. Suverena sta odšln na krov ladij, kjer sta sc dolgo in prijazno pogovurjala z ljudmi, ki so se vrnili v domovino in so jima navdušeno vzklikali. Kraljica in Cesarica je razdelila meti otroke darove. Po obisku suverenov se je začelo izkrravnnje. 1500 oseb iz različnih krajev Italije je zapustilo ladji ter se s posebnimi vluki odpeljalo na vse strani po Italiji. Italija je lahko ponosna na zmago v Marmariki Glasilo nemške armade o pogumu italijanskih vojakov Berlin, 23. junija. AS. Bitk« v Marmairiki. ki se je odigravala v štirikotu Bir Ilakeim—EI Gazo'la—Tobruk—Bir ei Gobi je končana z zmago italijanskih in nemških sil, so se borile druga ob drugi — piše »Biirsen Zeitung« V dneh trdega dela sta nemški in italijanski generalni štab izdelovala skupne načrte za zlom angleške obrambe. Obe povel jstvi sta nuto skupno izsilili prvi prehod skozi oliširno angleško minsko polje pred Bir llakeinom pa od Bir llakc-ima do Tobruka, kjer so se dun za dnem v isti sapi slišala povelja »Avanti!« »Vorvviirts!« Glasilo nemške vojsko noto govori o odlični opremi italijanskih vojakov, ki je sad mrzličnega dela v italijanskih orožarnah ter ladjedelnicah. Pred nekaj meseci je skupin« nemških časnikarjev obiskala neko veliko italijansko vojno tovarno. Med obiskom so se časnikarji lahko prepričali o obsegu i:n kakovosti italijanske vojne proizvodnje. namenjene za vojno v Afriki. Tank na tanku je bil pripravljen in je čakal, tla bo pobarvan z značilno posncmovalno puščavsko bar- vo. Iz jeklarn, kjer dela no tisoče delavcev noč in dan, so prihajali !o|>ovi v serijah. Duce jc vedno trdo sodil svoje ljudstvo in v tej vojni je dobil najl>olj.še in najpo|x>lnejše potrdilo za pravilnost svojega ravnanja. V najtrši puščavski bitki v puščavskem jxxlnebju je italijanski vojak zares pokazal, d« je junaški, pogumen in neutrudljiv. Koldmaršal Rommel je rekel: »Z največjim vesdljem lahko izjavim, da kakor italijanski poveljniki, tako tudi italijanske čete bijejo l>oj s čudovitim pogumom in povsod dosežejo svoj cilj. Bratstvo v orožju med italijanskimi in nemškimi četami je temeljna osnova za zmago v tej trdi borbi.« »Biirsen Zeitung« nato popisuje odločilni delež italijanske mornarice. Kajti prihod ali ne-prihod dveh angleških konvojev jc pomenil za Angleže življenje ali smrt. Italijanska mornarica, kakor tudi italijansko letalstvo niti za trenutek nista oklevala, ampak sta se s celotno svojo težo spustila v boj. kjer jc bilo potrebno. Italija je lahko ponosna na dosego zmage, ki ji jc bila podarjena. Romunski prispevek v prvem letu vojne Hitlerjev glavni stan, 23 junija. Nemško -vrhovno poveljstvo objavlja: Na severnem trdnjavskem področju S e -bastopola so obkoljeni sovražni ostanki, ki se še drže na skrajni ožini severno od zaliva Sever-njaja. Na ostali trdnjavski fronti je bilo v težkih posamičnih bojih v najtežjih terenskih razmerah zavzetih mnogo bunkarjev in obrambnih naprav. Močne letalske sile so podpirale napade in bombardirale sovražno rezervo, kakor tudi sovražna skladišča streliva. Na severni obali Azovskega morja je bil odbit sovjetski izkrcevalni poskus. Ostanki razbite sovjetske divizije, ki so se nahajali še v gozdnem področju severovzhodno od Harkova, so bili uničeni. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča majhna delavnost. Na bojišču pri V o I h o v u je imel sovražnik v zagrizenih gozdnih bojih težke izgube. Sovjetsko letalstvo je izgubilo včeraj 100 letal. Pet nemških letal pogrešajo. V Severni Afriki so prednji oddelki nemških in italijanskih divizij dosegli libijsko-egiptovsko mejo. Pri zavzetju pristanišča v Tobruka so oddelki suhozemske vojske potopili eno topničarko in 6 manjših prevoznih parnikov s 5200 tonami, ki so hotele, zbežati z angleškimi četami. Vojaki, ki so se nahajali na teh ladjah, sn bili ujeti. Na Malti je nemško in italijansko letalstvo 1 najtežjimi bombami napadlo pristanišče Lucca. Angleški bombniki so zadnjo noč ponovno bombardirali mesto Emden. Civilno prebivalstvo je imelo neznatne izgube, številne zgradbe in stanovanjske četrti so bile zadete. Štiri angleška letala so bila sestreljena. V težkih zimskih bitkah na vzhodnem bojišču so letalski bataljoni junaško branili letališča, kakor tudi posebno ogrožene odseke na bojišču. Skupno s kopensko vojsko se te enote zdaj odlično udeležujejo drugih operacij. V teh bojih v deželi brez cest je posebno odlikovala divizija »Meindl«. Poročnik Leykanf, voditelj nekega lovskega krdela, na vzhodnem bojišču je v eni noči sestrelil 6 sovražnih prevoznih letal. Berlin, 23. junija. AS. Kakor poroča vrhovno poveljstvo, so nemške čete pri čiščenju Severnja-je, ki se nahaja severno od Sebastopola, zadale sovražniku najtrše udarce zlasti v bojih okrog ladjedelnic, kjer je divjal boj od pedi do pedi, od hiše do hiše. Oddelki nemške divizije, ki je vdrla v boljševiško obrambo, so zavzeli predmestja v Sever-njaji in prodrli do zaliva. Skupina sovražnih oddelkov je bila pri tem, ko so jo napredujoči nemški oddelki pustili za seboj, obkoljena in uničena. Nemško topništvo je kar naprej bilo po sovražnih utrdbah, pomagalo pa mu je protiletalsko topništvo in drugo težko orožje. Na južnem odseku obkoljevalnega bojišča so romunske čete odbile številne sovražne protinapade na zavzete postojanke. Uspelo jim je vdreti globoko v sovražnikovo obrambo in izsiliti nove vdore v utrjeni pas ter s tem pripraviti pogoje za' nove zmagovite napade. Na južnem krilu obkoljevalnega sebastopolskega bojišča pa so nemške čete napadale nekatere močno utrjene hribe. Ko so zavzele mnogotere trdnjavice, so zasedle najvišje točke in s tem zagospodovale na postojankah. Tudi tu se napad nadaljuje. Nemško letalstvo je včeraj s strmoglavci posebno močno napadalo južne sebastopolske utrdbe ter sebastopolsko pristanišče, kjer je bila ena trgovska ladja potopljena. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili osem sovražnih letal. Lizbona, 23. junija. AS. »Manchester Guardian« trdo prijema vlado ker ni hotela objaviti pomorskih izgub. List piše, da ima javnost pravico izvedeti o izgubah trgovske mornarice. Seveda hoče imeti točne podatke. Ne bomo dovolili. da bi nam od časa do časa povedali le delno resnico kakor je bilo leta 1917-18 in kukor se jc začelo delati žc tudi v sedanji vojni. Sovjetske letalske izgube na Finskem Helsinki, 23. junija. AS. Od 25. junija 1941 pa do danes je sovjetsko letalstvo na finskem bojičšču izgubilo 872 letal. Sestrelila so jih lovska letala in ipa protiletalska obramba. Na-daljnih 53 letal je moralo pristati na finskem ozemlju. Okoli 300 sovjetskih letal je bilo v bojih težko poškodovanih. Končno so sovjetske sile izgubile še 25 opazovalnih balonov, 10 jih je prišlo nepokvarjenih v finske roke. Bukarešta. 23. jun. AS. Podpredsednik romunske vlade Mihael Antonescu je v navzočnosti ministra za državno obrambo ter podtajnikov za letalstvo in propagando sklical tuje časnikarje ter jim sam prebral uradno poročilo glede izgub, ki jih je Romunija imela v prvem letu vojne s Sovjetsko Rusijo. Dejal je, da ie hotel sam prebrati poročilo tujim časnikarjem, da bi podčrtal prelito kri ter prispevek, ki ga je dala Romunija v prvem letu svete vojne zoper boljševizem. Pristavil je, da tega poročila ne mara razlagati, zakaj v vojnem času naj ima besedo orožje. Romunija se bo še naprej borila prav do konca, da doseže določene cilje, to je, da maščuje mrtve, ki so padli zaradi sovjetskega napada, za obrambo ideje o zasebni lastnini, ki tvori temelj romunskemu narodnemu in socialnemu redu in za zmago pravice, časti ter za rešitev Evrope pred boljševiško šibo božjo. Minister ie končal z besedami, da je vesel, ko more sporočiti, da se je ro- \V. Anglijo čakajo povsod velike težave Rim, 23. junija. AS. V uvodniku, ki ga je objavil »Daily Mail«, beremo: General Rommel ie dosegel svoj glavni cilj: streti osmo armado, tako da bi ji morali pošiljati okrepitve po poti okrog rta Dobre nade. Naša trgovska mornarica bo morala prevzeti še hujše breme že tako težke naloge. Razdalja od Anglije pa do Sueza okrog rta Dobre na''-' šteje okrog 12.000 morskih milj in znano je, da morejo lad]e opraviti tako pot le dvakrat ali trikrat na leto Na drugi strani pa je Egipt ena najvažnejših strateških postojank v tej vojni in mi ne moremo tvegati, da bi naše edinice, ki bivajo v Egiptu, ne bile zadostno oskrbljene. Na pot po Sredozemlju se ni zanesti. Izgube bi bile prehude. Oskrbovanje Malte lahko tvegamo, a sredstva, ki jih to otok potrebuje, so neskončno majhna v primeri z vsem, kar je potrebno v Libiji. Poleg vseh teh potreb moramo še pošiljati orožje v Rusijo skozi Murmansk. Ne smemo tudi prezreti potreb Indije in Cey-lona. Vojna je v bistvu — kolikor zadeva Združene države in Anglijo — postala vprašanje ladij. Zavezniške države vodijo še zmeraj obrambno vojno. Možje so izvežbani, orožje se izdeluje v obilnih količinah, a nobena ofenziva ne bo mogoča, dokler ne bomo premagali težave trgovskega brodovja, Zavezniki izgubljajo več ladij, kakor pa jih morejo zgraditi Število ladij se krči, medtem ko potrebe naraščajo. Kdaj se bo dalo vse to popraviti? Od odgovora na to vprašanje je odvisna vojna usoda. Odgovor bo tudi določil dan, ko bodo zavezniške države opustile obrambo ter prešle v napad. Zaman je kričati po novih bojiščih, ko pa nam je težko oskrbovati celo tista, ki jih že imamo. Sv. oče sprejel španskega zunanjega ministra Vatikansko mesto, 23. ,unija. AS. Sv. oče je danes zjutraj sprejel v privatno avdijenco španskega zunanjega ministra Serrana Sunarja. Minister je prišel v spremstvu svoje gospe, španskega poslanika pri sv. Stolici in zastopnika sv Stolice pri španskem zunanjem ministrstvu. V Klementin-ski kapeli so ga pozdravili španski bogoslovci in duhovniki, ki bivajo v Rimu, kmalu nato pa so ga odvedli v posebno sobo, kjer ga je sprejel papež Pij XII. in se z njim dolgo prisrčno razgo-varjal. Ko je prišel od sv. očeta, je Serrano Su-ner obiskal še državnega tajnika kardinala Ma-glioneja, nato pa je odšel še v baziliko Sv. Petra, odkoder se je podal na svoje stanovanje v »Villa Madama«. munska vlada odločila podeliti različna odlikovanja za vojaško hrabrost poveljnikom in bojevnikom v Severni Afriki v priznanje za njihova junaška dejanja. Bukarešta, 23. jun. AS. Uradno poročilo pred-sedništva ministrskega sveta pravi, da so celotne romunske izgube v sveti vojni proti boljševizmu naslednje: mrtvih in pogrešanih je 5998 častnikov, 2633 podčastnikov in 148.942 navadnih vojakov. Churchilla spremlja smola Ko je z Rooseveltom koval načrte za drugo fronto, je padel Tobruk Rim. 23. junija. AS. »Popolo di Roma« piše o Churchillovem obisku pri Rooseveltu: Usodno naključje je hotelo, da se je Churchill posvetoval z Rooseveltom, kako se odločiti za najprimernejšo in najuspešnejšo ofenzivo proti Osi ravno v trenutku, ko so angleške čete okrepljene z ameriško mornarico ter z ameriškim letalstvom bile uničene v Marmariki. Voditelja velikih demokracij — nadaljuje list — naj bi se dogovorila za sprožitev zloglasne druge fronte. Toda usoda je hotela, da so bile njune sile uničene na edinem bojišču, kjer nastopajo, Dva velika stratega bi rada pripravila ladjevje za veliko ofenzivno izkrcanje na zahodu, dočim njuni vojaki v Severni Afriki ne morejo dobiti orožja in hrane in se je morala tobruška trdnjava vdati. Prepričani smo — pravi list dalje — da bi to tragikomedijo najlažje razložil Stalin, protikapitalistični zaveznik bogataških Anglosasov, ki je odločno zahteval, naj Angleži in Amerikanci v Evropi ustanove toliko preinlevano drugo fronto. Buenos Aires, 23. junija. AS. Iz VVashingtona se je zvedelo, da so objavili posebno izjavo o razgovorih med Churchillom in Rooseveltom, ki med drugim pravi: »Soglasje in popolna sloga vladata med vsemi osebnostmi, ki se udeležujejo posvetov in ki pripravljajo ogromne in težke stvari, ki jih skriva bodočnost.« Tokio, 23. junija. AS. Izjava Rooseveltovega svetovalca Ilarryja llopkinsa, ki je snoči zatrjeval, da bo proti Nemčiji ustanovljena druga fronta in da bodo zavezniki, ako bo potrebno ustanovili tretjo in četrto fronto in da bodo napadli Japonsko, je bila predmet ironičnih pripomb v tokijskih uradnih krogih, kjer poudarjajo, da to ni prvo anglosaško govoričenje. Tudi za časa fronte sil ABLD smo slišali iste grožnje in iste govorice, ki nn nas niso ovirale, da smo skupno z našimi zavezniki zadali Angliji in Združenim državam občutne udarce, Feldmaršal Rommel Hitlerjev glavni stan. 23. jun. AS. Hitler jo v zahvalo za velike zasluge, ki si jih je pridobil pri vojskovanju na afriškem bojišču, imenoval vrhovnega poveljnika oklepnih armad v Afriki, generala Rommela, za feldmnršala. Ilkratu mu je poslal tople brzojavne čestitke. Nov napad japonskih podmornic Lisbona, 23. junija. AS: Po napadu na Vancou-ver so japonske podmornice izvedle že nov napad in sicer na zahodno obalo Združenih držav. Proti polnoči je namreč neka ladja oddala 12 topovskih 6trelov na neki kraj na oregonski obali. Tokio, 23. junija AS: Japonski listi prinašajo poročilo o napadu japonskih podmornic na severnoameriško pomorsko oporišče Vancover. Listi omenjajo, da so japonske podmornice preje že obstreljevale kalifornijsko obalo, napad na Vancouver pa je bil izveden ravno takrat, ko 6ta 6e 6ešla Churchill in Roosevelt. / Sovjeti ne morejo pomagati Kitajski Sanghaj, 23. junija AS. Tukajšnji listi so vsi objavili vest, da je sovjetska vlada odbila nujno prošnjo čungkinške vlade, naj čimpreje pošlje orožje na Kitajsko z izgovorom, da vojna z Nemčijo požre vse orožje, ki ga proizvajajo sovjetske to- Sovjetska podmornica potopila švedsko ladjo Stockholm, 23. junija AS. Neka sovjetska podmornica je v Baltiškem morju torpedirala in potopila švedsko 4000 tonsko ladjo »Ada Gorthon». Samo 15 mož posadke sc je moglo rešiti. Izvedelo se je, da bo švedska vlada vložila formalni protest pri vladi Sovjetske zveze. V Severnem morju 6e je potopila švedska ladja »Eknoe«. ker je trčila v mino. 23 mož posadke 6e je rešilo. Argentinski predsednik odstopil Buenos Aires, 23. junija ASS: Predsednik argentinske republike Ortiz je dobil od zdravnikov nasvet, naj 6e zaradi slabega zdravja ne bavi s politiko in je zato sklenil odstopiti. Danes je poslal kongresu spomenico, v kateri navaja razloge za svoj odstop. Podpredsednik CastiJlo, ki ga nadomešča v izvrševanju eksekutivne oblasti, ga bo po ustavi nadome6loval do konca poteka njegovega mandata. Ameriške čete premeščajo iz Irske v Anglijo Lizbona, 23. junija. AS. Iz Londona poročajo, da so ameriške čete. ki so dozdaj bile po taboriščih na severnem Irskem, razporedili po različnih predelih Anglije. General Čatloš v Zagrebu Zagreb, 23. junija. AS. Po kratkem bivanju v Zagrebu io odpotoval v domovino vrhovni poveljnik slovaške vojsko ter minister za obrambo general Catloš. Eksc. Grazioli odprl fašistični Dopolavoro Ljubljana. 23. junija 1942-XX. Včeraj popoldne je Visoki komisar Eksc Grazioli odprl Dopolavoro fašija o Ljubljani. Slovesnosti so se udeležili 1'oveljmk divizije general Orlando. polkovnik Marziani v zastopstvu poveljnika Armadnpga ■/.bora, ljubljanski župan general Rupnik, podprefekt comm. David, mnoge drugih osebnosti in fašistov. Zveznega Tajnika, ki je bit odsoten iz službenih razlogov, je zastopal Zrezm Podtajnik Scarnicci in podtajnik Capurso, ki sta sprejemala goste obenem s predsednikom Dopolaoora dr Gasto-nom Madorijem. Ob IS. uri so ob /poku trobent dvignili na poslopje trobointco, Zvezni Podtajnik Capurso pa je odiedil pozdruo Kralju in Duceju. Ko so po kratki značilni slovesnosti odlične osebnosti stopile u prireditveno dvorano, je orkester federacije zaigral tilarcio Reale<, >Gioninezzo< in liimno >Vincere*. Takoj nato je Zvezni Podtajnik Capurso pozdravil Visokega komisarja in navzoče osebnosti ter je prebral brzojavko Zveznega Tajnika ljubljanskim faiistom. Visoki komisar je izrekel živahno priznanje za delo, ki so ga opravili tvorci Dopolaoora o korist te ustanove n Ljubljani. Nekatere ljubeznive tovarišice so izročile gospe Paoli Grazioli in ge. Madori šopke cvetlic. Visoki komisar je nato t drugimi zastopniki pregledal prostore Dopolaoora in ort. Izrekel je priznanje zveznim podtajntkom tn dr. Madoriju in dr. Pardiju za opraoljeno de'o. Uradni razglasi Maksimalni cenik za dela krojačev in krojačic Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednji cenik: Člen 1. Najvišje cene za napravo moških in ženskih oblek in perila se določajo v sledeči izmeri: A. Moška obleka. Razred l.a L U. III. 1. Celotna obleka (dvovrstna Lir ali športna 10% več) 450 375 325 280 2. Obleka smoking 525 440 465 315 3. Obleka frak 760 635 535 410 4. Obleka žaket 585 490 410 345 5. Površnik ali raglan 390 325 280 245 6. Raglan ali ulster 430 355 315 265 7. Zimska suknja 430 355 315 265 8. Zim. suknja za kožuh 415 345 295 245 9. Kratki zimski palatč 355 295 265 215 10. Sako za kožuh 340 280 245 215 11. Potov, plašč (trenchcoat) 430 355 315 265 12. Plašč hubertus 295 245 215 190 13. Pelerina s kapuco 190 155 130 100 14. Plašč za prah 140 130 120 90 15. Duhovniški talar 375 315 275 240 16. Zdravniška halja 150 125 100 75 17. Površni lovski sako 440 365 325 280 18. Lovski kroj 585 490 410 325 19. Smučarska obleka 340 280 245 205 20. Sako (dvovrstni ali šport- ni 10% več) 260 215 200 165 21. Listrasti sako 240 200 175 145 22 Letni platneni sako 190 155 140 120 23. Letni plat. sako, preprost 150 125 115 95 24. Hlače 113 95 80 70 25. Športne hlače (breeches) 26. Telovnik (dvov. 10% več) 125 105 85 70 90 75 65 35 B. Ženska obleka 1. Damska obleka 170 135 95 70 2. Danska dvodelna obleka 200 155 115 85 3. Večerna obleka 340 255 170 125 4. Angleška bluza 105 75 55 45 5 Francoska bluza 160 95 70 50 6. Kombineža, dolga 85 70 50 40 7. Kombineža, kratka 50 40 30 20 8. Bolero z rokavi 75 55 45 35 9. Bolero brez rokavov 50 40 30 20 10 Jutranja halja, dolga 160 115 85 65 11. Jutranja halja, kratka 125 85 55 45 12 Pidžama 85 70 55 45 13. Halje za delo (pisarn.) 85 70 55 45 14. Gladek plašč za prah 230 200 170 130 15. Težki športni plašč iz kamelje dlake 325 285 240 180 16. Raglan 325 285 240 180 17. Srednje težki zim. plašč 285 240 170 130 18. Komplic. moderni plašč 340 275 215 165 19. Plašč za kožuh 275 230 200 150 20. Angl. kostum (dvovrstni ali športni 10% več) 315 255 200 150 21. Francoski kostum 255 215 145 105 22. Platneni kostum 200 171 145 105 23. Lovska ali šport, jopica 255 230 200 150 24. Težka jopica 230 200 170 130 25. Palatč, navadni 255 200 170 130 26. Planinski jopič 115 100 85 65 27. Smučarski jopič, navadni 143 130 115 85 28. Smučarski jopič, boljši 170 155 145 105 29. Smučarske hlače, navad. 85 75 65 45 30. Smučarske hlače, boljše 105 90 80 60 31. Vetrni jopič 115 100 85 65 32. Krilo 70 55 45 35 33. Hlačno krilo 135 105 86 65 34. Kratke hlače 40 35 35 25 C. Moško in žensko perilo 1. Moška srajca z ovratnikom 2. Moška srajca z 2 ovratnikoma 3. Moška spalna srajca 4 Moške spodnje hlače, kratke 18 U 5. Moške spodnje hlače, dolge 21 13 6. Moška pidžama 47 41 7. Zdravniška halja 47 35 8. Ženska pidžama 41 35 9. Ženska nočna srajca 41 35 10. ženska nočna jopica 35 23 U. Ženska srajca, dnev . naramnice 15 9 12 Kombineže 23 18 13. Hlačke 19 14 14. Modrčki 15 9 Periio Razred I. U. Lir 5— 3,— 16,— 12.— 15.— 9,— 29,— 23,— 5— 3— 3,— 2,— 1.40 1.40 Razred I. IL Lir 21 18 23 21 21 18 1. Rjuhe 2. Blazine, gladke, velik« 3. Blazine, gladke, male 4. Odejne prevL (kapne), gladke 5. Prti 6. Prtiči 7. Obrobljanje (entlanje), od metra Člen 2. Stroški za običajne male potrebščine: sukanec, svila, navadni gumbi, pr! moških in ženskih oblekah so zaračunani v cenah pod A in B prednjega člena. Pri napravi perila (pod C) se smejo stroški za navedene male potrebščine posebej računati po njih nabavni ceni. — Pri napravi obleke in perila za otroke do 10. leta se zgoraj navedene cene znižajo za 50%, za otroke od 10. do 15. leta pa za 25 odstotkov. — Za dela, ki niso navedena v ceniku ali za posebnosti v kroju, se sme plačilo prosto pogoditi med strankami. Člen 3. Obrate uvrsti v skupine iz odstavkov A, B in C člena 1. mestno poglavarstvo v Ljubljani po zaslišanju prizadetih strokovnih združenj, upoštevaje zmogljivost obrata in kvalifikacijo za bolj ali manj lično izdelavo. Člen 4. V členu 1. določene cene veljajo za območje mesta Ljubljane. Okrajna načelstva naj za svoje območje določijo najvišje cene ob upoštevanju krajevnih razmer. Člen 5. Imetniki obratov morajo imeti cene v obliki cenika izvešene v svojih obratovalnicah na dobro vidnem mestu, z označbo skupine. Člen 6. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26'. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Imenovanje prisednikov sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za prisednike sodišča delavskega zavarovanja naslednje gospode: Fabiani Pavel, Pavlin Franc, Laznik Vilko, Turk Vlado, Naglas Viktor, Hrovatin Makso, inž. Zupančič Franc, Žnideršič Anton, Hribar Peter, Pičman Lovro, Praznik Janez, Jelovšek Josip, Jazbec Janko, dr. Skala Leon, Ogrin Rajko, Majcen Franc, dr. Kopač Andrej, inž. Likar Boleslav, dr. Urbane Anton, dr. Vrčon Branko, Demšar Metod, Bricelj Nikola, Štefančič Franc, Erjavec Alojzij, Ogrin Leopold, Logar Filip, Tratar Alojzij, Toni Peter, Jemec Franc, Sitar Alojzij, Bec Josip, Likar Ciril, Cvetko Ernest, dr. Loretto Franc, Hartman Kamilo, Gerbec Bogomil, Vrečar Franc, Velkavrh Stanislav, Logar Rudolf, Vajdič Janez. — Za namestnike pa so imenovani: Motoh Bogomir, Jeras Egidij, Stepič Mirko, Jurčič Simon, Kobi Srečko, Čemažar Josip, Slamič Franc. Kalin Savel, Govekar Karel, Otorepec Josip, Dežman Josip, Kajfež Anton, Jankovič Alojzij, Pleničar Bogo, Vrančič Ivan, Pivk Oskar, Brejc Ivan, dr. Kmet Stanko, Curk Matko, Radovan Ivan, Markelj Ivan, Kern Ivan, Cej Leopold, Gusina Aleksander, Ra-žem Vladimir, Biziak Henrik, Okretič Josip, Ker-ševan Stanislav, Gašperič Alojz, Tavčar Leopold, Kattauer Uršula, Blagovič Josip, Palir Franc, Mil-harčič Luka, Miklavčič Franc, Vrančič Vladimir, Kršul Jernej, Čartnan Franc, Vrečko Ivan, Možina Mihael. Neveljavnost kakor koli prenare-jenlh novcev in bankovcev in obveznost n|ih oddaja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Državni novci in bankovci, prenare-jeni, zaznamovani ali pretlskani • kakršnim koli znakom, besedilom ali besednimi ali imenskimi kraticami, ki ne spadajo med njih svojstvena oznamenila, se proglašajo za neveljavne in izven obtoka. Člen 2. Kdor koli sprejme državne novce ali bankovce, ki t>o kakor koli prenarejeni, zaznamovani ali pretiskani, ali pa jih, ča jih te ima, da v promet in jih ne izroči takoj oblastvu z navedbo, kje jih je dobil, če mu je to neznano, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, t zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 lir Za sojenje teb kaznivih dejanj je pristojno vojaško sodišče U. armade, ljubljanski oddelek. Maksimalne cene za modistovska dela Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Najvišje cene za modistovska dela se določajo takole: Izdelava i? velur tulcev 50 lir; izdelava iz »har« ali »flamč« tulcev 40 lir; izdelava iz »vol« tulcev 30 lir; izdelava iz novega baržuna SO lir; izdelava iz sviie ali volnenega blaga 50 lir; preoblikovanje velur klobuka 30 lir: preoblikova-nj«»vol«, »har« ali »flamč« klobuka 30 lir; preoblikovanje baržunastih ali svilenih klobukov 40 lir; izdelava žalnih klobukov iz žoržeta 50 do 60 lir. — Za dela, ki tu niso navedena, se določi cena prosto po dogovoru med strankami. Člen 2. V ceniku določene cene veljajo za območje mesta Ljubljana. Okrajna naielstva naj določijo najvišje cene za svoje okraje, upoštevajoč krajevne razmere okraja. Člen 3. Imetniki obratov morajo Imeti cene v obliki cenika izvešene v svojih obratovalnicah na dobro vidnem mestu. Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-aX, št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Gospodarstvo Evropski poštni promet Te dni j« objavil nemški poštni minister dr. Ohnesorge Mane*, v katerem ee zavzema za ustanovitev evropske poštne zveze. Pri tem opozarja, da ta misel ni nova in da i« našla slična misel uresničenje leta 1911 z ustanovitvijo južnoameriške poštne zveze, kateri se je leta 1926 pridružila Španija, prišlo pa je tud: že do ustanovitve alriške poštne zveze. Prvi korak v tej smeri naj bi bila uvedba enotne pri6toibine za navadna pisma v vsej Evropi. Ce je mogoče poslati pi6mo iz Madrida v Santiago de Chile po notranji tarifi, se ne da zagovarjati dejetvo, da je treba plačati za pot med Bukarešto in Sofijo dvojno tarifo samo zaradi tega, ker je vmes politična meja. Sicer posamezniku ne 6tori olnoraa neizrabljeno, kar je zelo redek primer pri pmotnfl, šibkejših ljudeh, ki so navadno že sredi meseca v stiskah zaradi krušnih kart. Zaradi veriženja in navijanja cen kruliu in zaradi posesti tujih živilskih nakaznic je bil Karel Johansen obsojen na 3 mesece strogega zapora in na 400 lir denarne kazni. Pozno je prišel v ponedeljek pred sodnika drugi verižnik z mesom Lojze Lampič, oženjen mesar, stanujoč na Uncu pri Rakeku. Ta je letos 22. februarja kupil od posestnika Andreja Urbasa v Ivanjom selu 228 kg govejega mesa. Ur bas je doma zaklali vola in prodal obtožencu kot zasebniku 228 kg tega mesa. Obtoženec je dalje kupil tudi od nekega neznanca tričetrt teleta. Na Rakeku je nato obtoženec prodajal goveje meso po 17 do 18 lir kg, teleitino pa po 18 do 19 lir kg. Takrat pa je bila določena maksimalna cena za goveje meso po 8.50 do 9.40 in za telečje meso po 10 do 12 lir kg. Državni tožilec je zdaj Alojzija Lampiča obtožil prestopka navijanja cen in veriženja. Obtoženec ie pred sodnikom kratko vse priznal brez vsakega olepšavanja in opravičevanja Lampič je bil obsojen na 20 dni zapora in nn 30 lir denarne kazni. Razprava je trajala dobre četrt ure. V ponedeljek sta bili še dve drugi razpravi zaradi navijanja cen. Obtožena sta bila neki trgovec in neka trgovka, da sta prodajala oglje za likanje po višjih cenah od maksimalnih. Bila sta oproščena. NAROČAJTE »SLOVENCA« Kronika diplomatskih zgodb in spletk: DUNAJSKI KONGRES S svojim stališčom je Talleyrand popolnoma prevrgel tako skrbno pripravljene Metternichove načrte. Izluščil je vsa najbolj zapletena vprašanja in jih prignal nato do take ostrine, da je bila v nevarnosti usoda kongresa samega. Večkrat se je zdelo, da je Evropa pred novo vojno. Ruski car si je hotel prisvojiti vso Poljsko, Prusija si je hotela priključiti Saško, da bi jo kaznovala zaradi njene zvestobe Napoleonu, Talleyrand pa se je med vsem tem zvijal tako spretno, da je naenkrat postal razsodnik med narodi, ki so se prepirali med seboj za najlepše kose iz Napoleonove zapuščine. Njegov življenjepisec Cooper piše, da je bil Talleyrand strokovnjak v vseh političnih spletkah in računih. Dne 1. oktobra je na seji kongresa zavzel tako stališče, da so se na njegovo stran postavile vse majhne države in tega svojega stališča pozneje ni več izpreminjal. Vse zastopnike malih držav je zbral tako spretno okoli sebe, da so ga tako rekoč potisnili na vodilno mesto v razpravni dvorani in ko je propadel načrt, da bi samo štiri velesile vodile usodo kongresa, je dosegel, da se je odbor štirih izpremenil v odbor petih. S pravimi čarovniškimi potezami se mu je posrečilo izvojevati Franciji stališče enakopravnosti z vsemi drugimi vodilnimi državami. Francija je bila na kongresu enakopravna s tistimi, ki so jo pre magali. Bivši Napoleonov zunanji minister se je pri tem posluževal načela, ki je temelj slehernemu diplomatskemu delu, začel se je sklicevati na načelo »zakonitosti«; glavni nosilec zakonitosti pa je bil sedaj v Franciji kralj iz stare francoske dinastije, tega nosilca nove zakonitosti pa so postavili na prestol zavezniki. Odrekli so se slehernim ozemeljskim izpremembam na škodo Francije, zato pa se je tudi Francija lahko odpovedala slehernemu pohlepu po tujem ozemlju in zato je lahko branil pravice drugih držav. Premagana Francija se je tako okoristila z načelom, ki je bilo obenem temeljno načelo tistih monarhij, ki so Francijo premagale. Novi Franciji je Talleyrand zapisal na grb tisto reklo, v imenu katerega so zavezniki zmagovali, in je tako omejil obseg njihove zmage nad Francijo. Izključil je tako nasilje nad Francijo, kateremu se poražena Francija nikakor ne bi mogla izogniti. Nikakor pa ni čudno, da je bil ravno Talleyrand tisti, ki je Francijo naslonil na načelo zakonitosti v okviru burbonske monarhije. Zanimiv je dogodek, ki ga s tem v zvezi popisuje kronika dunajskega kongresa, ko so začeli govoriti o Napoleonovem svaku Joa-himu Muratu, kralju v Napoliju. Talleyrand je vzkliknil: >0 katerem napolijskem kralju govorite:? Mi ne poznamo osebe, ki ste jo pravkar imenovali.« To cinično vprašanje je prišlo iz ust moža, ki je še pred kratkim bil najvišji dostojanstvenik t Napoleonovi službi in je bil on tisti, ki je na evropske prestole razporejal Napoleonove sorodnike in ljubljence za kralje in vladarje. Francoski pooblaščenec je menil, da bi bilo najbolj primerno, da bi tistih osem držav, ki so podpirale pariško mirovno pogodbo, sestavilo posebno splošno komisijo, ki bi obravnavala vsa glavna vprašanja, ki bi jih moral kongres urediti. Vsa obravnavana in razčiščena vprašanja bi bila nato sporočena kongresu, ki bi zasedal v celoti, toda štiri glavne velesile niso bile tega mnenja. Nikakor niso hotele, da bi kongres postal nekak parlament. Med raznimi pooblaščenci in zastopniki ni mogla veljati kakšna enakost na zunaj, prav tako pa so tudi posamezni zastopniki sami prejemali navodila, ki so bila zelo različna in bila v skladu s tistim, kar so zahtevali posamezni vladarji. Anglija je predlagala svoje: »Države, ki so podpisale pariško mirovno pogodbo, se naj začno previdno pogajati z zastopniki, ki so se zbrali na Dunaju. Začetek kongresa se naj odloži do tedaj, dokler Anglija po uvodnih pogajanjih ne bo dobila na vpogled načrta, ki Ibi lahko zadovoljil vse stranke. Taka pogodba bi zaščitila koristi vseh evropskih držav.« Toda Talleyrandovi predlogi so hoteli ustvariti iz kongresa ne- kak splošen parlament. Gospodarjem Evrope pa se ta načrt ni do-padel, ker so hoteli sestaviti zase »vodilni sosvet«. Pogajanja o vsem tem še niso bila končana, ko se je že dvignil portugalski zastopnik in zahteval, da mora biti portugalski zastopnik pripuščen v ta vodilni odbor, ker je Portugalska važna kolonialna država in je bila med tistimi, ki so podpisali pariško mirovno pogodbo. Sprejeli so ga v vodstvo, isto pa so morali storiti tudi s švedskim zastopnikom. Kajti švedski zastopnik Lowenhielm je tudi podpisal pariško mirovno pogodbo. Nazadnje je bilo odrejeno, da bodo v vodstvu kongresa vse tiste države, ki so podpisale pariško mirovno pogodbo z dne 30. maja 1814 in sicer: Avstrija, Španija, Francija, Anglija, Portugalska, Prusija, Rusija« in Švedska. Ob koncu pogajanj pa so se vrnili na izhodno točko,, to je k ustanovitvi »odbora osmih«; sam Bog ve, kako se je za ustanovitev tega odbora mučil Talleyrand. Ta odbor je moral izbirati člane za druge odbore, v teh pododborih pa so pripravljali gradivo za razpravo na splošnih sejah. Odbor osmih je v vseh zadevah vodil kongres. Ta odbor je dne 8. oktobra sklenil, da naj se splošna seja odloži do tedaj, dokler vsa vprašanja ne bodo dozorela tako, da bodo sklepi odgovarjali načelom javnega prava, določbam pariške mirovne pogodbe in pravičnemu pričakovanju vseh sodobnikov. Dne 30. oktobra se jo odbor osmih sešel na sejo — preteklo je že več ko poldrug mesec, kar so bili glavni pooblaščenci zbrani na Dunaju. Na dnevnem redu je bila razprava o resoluciji z dne 8. oktobra, ki je določala, da se mora dne 1. novembra začeti kongres. Talleyrand pa je načel zelo dolgo razpravo o polnomočjih pooblaščencev in zato so razpravo odložili. Na isti seji je Talleyrand predlagal, da naj odbor osmih za predsednika izbere kneza Metternicha, ker se je kongres sešel v. avstrijski prestolnici. Predlog je bil soglasno sprejet. Namesto da bi se kongres dne 1. novembra začel, pa je bilo javno objavljeno, da morajo vsi pooblaščenci posebnemu uradu pri dvorni pisarni predložiti svoja pooblastila, da jih kongresni odbor prouči. (Dalje.) te novice Koledar Sreda, 24. junija: Rojstvo Janeza Krstnika; Neronovj mučenci; Teodulf, mučenee; Favst, mučenee. Četrtek, 25. junija: Henrik Zdik, škof; Viljem, opat in ustanovitelj reda; Fehronija, devica in mučeniea; Prosper, škof; Galikan, niučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Alojzija Fritz roj. Potokar, vdova železničarja. Pogreb bo v sredo, 24. junija ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. — V ponedeljek zjutraj je umiri v Ljubljani gospod Ivan Zorman, železniški uipokojenec. Pokopali so ga v torek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim na£e iskreno sožalje! Osebne novice = Poroka. V cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani sta se v ponedeljek poročila gospod Branko Dolžan, diplomirani pravnik, in gdč. Boža Prosenc, uradnica pri ravnateljstvu državnih železnic. Priči sta bila ženinov oče g. Janko Dolžan, višji inšpektor, in ženinov brat knjigarnar C. Janez Dolžan. Novoporočencema želimo ve-iko sreče in božjega blagoslova na njuni novi življenjski poti. fi — Opozorilo kmetovalcem, im*->nitkom poljedelskih strojev. Kmetovalce — imenitnike poljedelskih strojev s pogonom na petrolej ali nafto vabimo, da pošljejo na Združenje kmetovalcev, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, prijave z naslednjimi podatki: Ime in priimek ter očetovo ime, 6voj točen naslov in navedbo kraja, kjer leži kmetijsko gospodarstvo, površina obdelovalne zemlje, število strojev s pogonom na petrolej ali nafto, znamko stroja z navedbo konjsikih sil, za kaj rabi stroj (mlatilnica, sla-moreznica) koliko polnih dni v letu dela stroj v domačem gospodarstvu, koliko morda pri drugih posestnikih, koliko tekočega goriva — petroleja ali nafte porabi letno ter ati rabi za pogon petrolej ali nafto. Vabimo kmetovalce, imetnike strojev, da točno izpolnjene prijave pošljejo na Zdrruženje najkasneje do 50. tega meseca. Kasnejših prijav nikakor ne bo mogoče upoštevati. — Iz pisarne Združenja kmetovalcev. — Občni zbor Železnifarske nabavljalne zadruge. Pred tednom dni smo poročali o uspehih Zelezničarske nabavljalne zadruge, ki je v^teku dvajset let svojega obstoja izkazala našim železničarjem velike usluge ter jih utrdila v zadružni in stanovski zavesti, saj je njihova zadruga.ena najmočnejših v naši pokrajini. V nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor tc zadruge, na katerem so se zbrali številni delegati in odborniki, pa tudi mnogo članov. Občni zbor je vodil predsednik g. Emil Klebel, železniškega ravnatelja inž. Kavčiča pa je zastopal svetnik dr. Ž. Jeglič. Število' zadružnikov znaša sedaj okoli 5400. Lani je z^lfdVttga dobavila svojim članom 5 milijonov kg, d,rv, 2 milijona kg premoga, 20 vagonov zgodnjega in 50 vagonov poznega krompirja ter veliko količine drugih živil in življenjskih potrebščin. Zadruga oskrbuje s svojimi dobavami skupno nad 16.000 ljudi — družinskih članov zadružnikov. Lani je imela zadruga blaga za nad 3 milijone lir. Sprejet je bil predlog, da se sme zadruga zadolžiti do največ osmih milijonov lir. Sprejet je bil tudi predlog, da se od 1. avgusta dalje članom špecerijsko blago ne daje več na kredit, kreditiralo pa se bo še nadalje samo manufak-turno blago, kurivo in krompir. Pri volitvah so bili izvoljeni ponovno v odbor: E. Klebel, 1L Ogrin in P. Mašič, v nadzorni odbor pa J. Lavrič in S. Tekavec. Potek občnega zbora je pokazal popolno slogo in vzajemnost, ki vlada v tej močni zadrugi naših železničarjev. — Rdeči križ objavlja: V pisarni avtonomne sekcije Italijanskega Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-il, se naj takoj javijo naslednje osebe: Pintar Jakob, Hojnik Slavko, Stenovec Fra-njo, Adamič Arnošt. Božič Franc, Debenjak Albin, Kurtič Marija, Marolt Ladislav, Mileusnič Peter in Oblak Alfonz. — Prodaja starega papirja in raznih odpadkov. Avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani proda večjo količino starega papirja (aktov, tiskovin itd.) in blagovnih odpadkov (od del. oblek, pelerin, vreč, nahrbtnikov). Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe do 27. t. m. glavni pisarni avtonomne sekcije, Gosposvetska cesta 2-IL Prevoz iz skladišča v Ljubljani gre na stroške kupca. — Zelo nizka jutranja temperatura. V torek je bilo prav hladno jutro. Na Barju je valovila tenka in nizka megla. Kmalu je posijalo sonce in začelo ogrevati. Nastal je prav lep poletni dan. Košnja na Barju gre h koncu. Lepo vreme pospešuje druga poljska dela. V ponedeljek, ker je bilo primerno vetrovno, je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +20° C. V torek zjutraj pa jo toplomer na univerzi zaznamoval prav nizko jutranjo temperaturo. Bilo je le +7° C. Tako nizke jutranje temperature v juniju že kmalu ni zaznamovala vremenska kronika. Prvi dnevi letošnjega majnika so navadno zaznamovali tako nizko temperaturo. Barometer je v torek dosegel stanje 765.8 mm. ' — Huda kazen za skrito moko. V industrijskem mestu La Spezia so zalotili nekega peka, da ima skrito veliko količino moke. V njegovih skritih skladiščih so našli celih 100 stotov pše-nične moke, ki seveda ni bila prijavljena. Ta moka bi zadostovala za prehrano dvesto ljudi skozi celo leto. Pred sodiščem je bil pek obsojen na 12 let težke ječe. Italijansko časopisje jc pri tej priliki pribilo, da je treba dati poročilom o obsodbah skrivalcev živil kakor tudi o obsodbah verižnikov poseben poudarek, da bo ljudstvo vedno vedelo, kdo jc škodljivec države in izkoriščevalec revnih ljudi. Ljubljana zato pa so prišle nove, ki so nekatere kar pomembne. Tako je najvažnejša ustanova Roberta Kollraanna za ubožne trgovske pomočnike in za slepce. Vrednost tc ustanove znašu okoli 770.000 lir, Vrednost ustanove Franca Metelku za sirote znaša zdaj le še kakih 15.000 lir, vrednost ustanove Josipa Pipanu znaša okoli 77.000 lir. Večja ustanov« je tudi dr. Kosmerlja. iz katere se razdeli vsako leto za dijake 2280 lir podpor. Ustanova dr. Janeza Ev. Kreka daie vsakemu dijaku letno 580 lir podpore. Pomembna je še ustanova Antona Čemela, ki obstoji Gradaški ulici št. 16 in katere čisti lamenjen siromakom trnovske žup- 1 Gospode katehete ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol prosi za letno poročilo — nadzornik za verouk. 1 Sklepna produkcija Glasbene akademije. Na tretji sklepni produkciji se tiodo izvajale skladbe Marcella (sonata za čelo), Corellija (sonata za violino), Haydna (klavirski trio) in Dvo-faka (klavirski kvartet). Spored je naštudiral priznani violinski pedagog J. Šla i s. Nastop se bo vršil v sredo, 24. t. m. ob 18 v mali Filharmo-nični dvorani. Sporedi po 3 lire (za dijake 1 liro) so na razpolago občinstvu v Matični knjigami. 1 Drugo cepljenje proti davici sc prav lepo in v redu razvija, ker starši pripeljejo svoje otroke res na iste prostore ter ob določenem času k drugemu cepljenju, da so res pohvale vredni, kako skrbe za zdravje svojih otrok. Vendar pa še opozarjamo, naj gotovo pripeljejo otroke k drugemu cepljenju, ker dohe potrdilo o opravljenem cepljenju, ki ga bodo potrebovali že pri vpisu otroka v šolo. 1 Cepljenje proti tifusu se jc v mestnem fizikatu začelo v ponedeljek ter je v prvi vrsti določeno za perice in za vse, ki imajo opraviti z molžo in mlekom. Kdor je bil v ponedeljek ali včerajšnji torek iz kakršnega koli razdoga z,adržan, ima še vedno čas, da začne z uživanjem zaščitnih tablet današnjo sredo ali v skrajnem primeru šele jutrišnji četrtek, da bo cepljenje z uživanjem tablet še ta teden končal. K cepljenju pa mora priti vsakdo popolnoma tešč, ker drugače zaščitne tablete nimajo učinka. S seboj naj vsak prinese tudi svoj kozarec, ker je tablete treba zaužiti z vodo. Cepljenje gre zelo naglo ter izgube ljudje prav malo časa, da pridejo na mestni fizikat v Mestni dom že ob 7.30 zjutraj, ker traja cepljenje samo do 9. 1 Poprava hišnih fasad. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi hišne posestnike ljubljanske, da v njih lastnem interesu ugodijo pozivu mestnega poglavarstva, kakof se zahteva, in prepleskajo dele hišnih pročelij, ki kvarijo vtis. Društvo je tozadevno pisalo, a člani tega niso upoštevali. Posestniki naj se obrnejo za pojasnila na društveno pisarno. 1 Ljubljanske mestne ustanove. Že leta 1900 je mestna občina ljubljanska upravljala 43 raznih ustanov, katerih efektivna vrednost je znašala tedaj 488.000 zlatih kron, njih letni dohodek pa je znašal 19.000 zlatih kron. Večina teh ustanov je bila določena za ubožce in hiralce, šest jih je bilo določenih za dekliško balo, 5 za 6irote, 4 za uboge deklice, po 2 pa za meščane, za posle, za dijake in ena za invalide. Pomembna ustanova je bila tudi ona grofice Stuben-bergove, ki je umrla leta 1868 ter je zapustila dve lepi hiši v Gradišču za ubožce. Obe hiši pa j je potres leta 1895 tako poškodoval, da ju je I morala mestna občina podreti in sezidati novo I poslopje. Do zdaj so te ustanove narasle na 67. Večina teh ustanov je v inflacijski dobi med in po iprvi svetovni vojni izgubila svojo vrednost, iz poslopja v Gradaški ulici št. 16 in katere čisti donodek je namenjen siromakom trnovske župnije. Večina ljubljanskih ustanov je majhna, skoraj 40 ustanov pa je skoruj izčrpalo svoje premoženje. 1 Tudi trda drva v butaricah. Sedanje veliko zanimanje za drva med Ljubljančani so izkoristili mnogi podjetni podeželani, ki so pričeli uvažati v Ljubljano drva v butaricah. O mehkih drvah in trskah smo poročali, kako veliko zanimanje vlada zanje. Zdaj pa so okoličani pričeli voziti v Ljubljano tudi trd« drva v butaricah in vtlada zanje v mestu prav tako veliko zanimanje. Prodajati tudi trda drva v butaricah, v Ljubljani ni nov običaj, temveč prav star, samo, da so bila ta drva nekoč dolga približno pol metra in zanje uporabljen oni les, ki ni prišel v poštev kot meterska ali kbifter-ska drva. Zdaj pa so ta drva približno 20 cm dolga in prav taka. kakor si jih nanravljaiuo 6ami iz meterskih drv. Včasih so trda drva v butaricah kupovali le najrevnejši in pa študentje, ki pač niso premogli za metor ali pol klaftre drv, danes jih kupuje vsakdo. Toda žal se je pojavila na primer včeraj stara napaka Ljubljančank: Komaj je prišel tžanec v Ljubljano, že so ga obstopile petične gospodin je in odkupile od njega vsa drva, čeprav so imela kaj visoko ceno. Tako so druge gospodinje po Karlovški in Florjanski cesti zaman prosile kmete, naj jim proda dve, tri butarice. kmetje so zmajali z glavami: »Sem že vse prodal, kupila jih je vse neka gospa!« Tudi za te vrste drv res ne p omaga nič drugega, kakor da kmetje iz okolice povečajo svoj dovoz v Ljubljano! Naznanila GLEDALIŠČE. Drama; Sreda. 24. julija ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Rod Sreda. — Četrtek, 23. junija oh 17.30: »Vdova Rošlinka«. Red H. — Petek, ob 17.30: »Boter Andraž.. Izven. Zelo znižane eene od 10 lir navzdol. — Sobota, 27. junija ob 17.: »Romeo in .luljia« Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Nedelja, 28. junija oh 17.30: »Sola za žene«. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol — Ponedeljek, 20. t. m. oh 17.30: »Konto X«. Izven. Znižano ceno od i2 lir navzdol. Opera: Sreda. 24. junija ob 17- »Boccaceio«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Četrtek. 25. junija ob 16.30: »Faust«. lled Četrtek. — Petek. 2«. junija. Zaprto — Sobota. 27. junija ob 16.30: »EvironiJ Onjo-gin«. Izven. Znižane cene od 18 'lr navzdol. — Nedelja 28. junija ob 15.: »Boceacio Opereta. Izven. Znižano cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek 29. junija ob 15.: »Madamo Butterfly«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. RADIO. Sreda, 24. junija. 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Lahka glasba. V odmoru (3.00): Napoved časa — 15 Poročila v italijanščini — 12.15 Koncert violinista Karla Sancina, spremlja pianist L. M. Sker-jano — 12.40 Kvartot »Bolognese di Fisarmoniehe) — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.2 Pisana glasba, vodi dirigent Gallino — 13.50 Komorna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Adamičevega orkoRtra — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violinista Karla Rupla in pianista L. M. Skorjanea. — 10.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20,20 Komontar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Operna glasba — 20.40 Četrt uro Alatlja — 21.25 Nastop novih pevcev v okviru pripravljalnega tečaja za radijsko petje. Orkester vodi dirigent Fragna, petje dirigent Segurini — 21.50 Simfonični kon_-ort vodi dirigent Bela De Csillcry. — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo imajo lekarno: mr. ' Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kougresni trg 12 in mr. Komotar. Vič, Tržaška ccsta 48. POIZVEDOVANJE. Našla so je v nedelj', ženska ročna torbica, ključi, rokavice in mala vsota denarja v Rožni dolini. Dobi so v upravi »Slovenca . Našla se je žepna ura. Poizvc so pri upravi »Slovenca«. KULTURNI OBZORNIK Prva produkcija Glasbene Matice Vsakoletne sklepne produkcije, ki jih ob koncu šolskega leta prirejajo glasbene šole nižje in višje stopnje, so nekak obračun tihega umetniškega dela med šolskim letom. Tudi naša Glasbena akademija je za zaključek pouka pripravila več takih nastopov. Na prvi produkciji je nastopilo deset gojencev in gojenk, ki so odigrali in odpeli 16 točk raznih avtorjev; med njimi je bil z eno točko zastopan tudi domač avtor Škerjanc s samospevom Vizija. V splošno lahko rečemo, da so se vsi nastopajoči številnemu občinstvu dostojno predstavili. Če kratko označimo igro posameznih gojencev, bi bila sodba nekako taka-le: Pianistka Erzin Jaroslava je pokazala čisto, prozorno igro, kar je deloma tudi posledica spretne porabe pedala; tudi način, kako se zna vživeti v izvajaje skladbe, je pokazal njeno muzikalno naravo. — Baritonist Rožanc Benjamin ima dober glasovni material, vendar še ne čisto izdelan in izenačen; posebno pažnjo bo treba posvetiti čisti in pravilni vokalizaciji. — Lepo stopnjo tehnike je pokazal pianist Sancin Mario; svojo točko je izvajal dovršeno in s primernim vživetjem v Chopinov slog. — Celist Poljanšek Ivan ima mehek ton, lepo veže in frazira; tudi v pasažah je že precej spreten; v drugi polovici skladbe je nekoliko popustil, posebno v višjih legah je bila intonacija nejasna. — Pertot Dušan ima svetel bariton; glas na tej stopnji sveda še ni dovršeno izdelan, vendar bo šola izpopolnila, kar se manjka; posebno je bilo opaziti, da postane glas pri vokalu »k stisnjen in izgubi na volumenu. - Pianistka Zidarič Ksenija je obe Dvorfikovi skladbi občuteno izvajala; klavirski ton pod njenimi rokami zaživi, instrument ii v resnici poje. — Francelj Rudolf ima mehek, izrazito tenorsko barvan glas, ki takoj zajame poslušalca. V višinah kaže še nekoliko napora, vendar bo solidna šola tudi tukaj storila svoje. Tudi pri njein bo treba vokalizacijo izboljšati. — Violinist Ozim Igor je je dosti težak Kreutzerjev koncert v D-duru tehnično dobro izvajal. Na mestih, kjer se težkoče kopičijo, je bila sicer opazna negotovost v tehnični zmogljivosti in tudi v čisti intonaciji, vendar sodim, da skladba ni bila izbrana tako, da bi presegala njegove moči. — Pianist dr. Lovše Samo je obe Chopinovi točki odigral tehnično dovršeno in glasbeno solidno izdelano; pokazal je zrelo igro, lastno človeku, ki zna že samostojno glasbeno misliti in tudi samega sebe hladno kritično presojati. — Sopranistka Urbanič Erna, edina pevka, ki je nastopila, ima sicer še nekoliko krhek, oster glasf vendar pa močan, probojen in posebno v višinah blesteč. Njeno jx>lje bodo oči-vidno dramatične vloge. Šola in čas bosta tudi tukaj opravila svoj izpopolnitveno delo. Nastopajoči so izšli iz šole profesorjev: Zar-nikove, Ang. Trostove, Šedlbauerja, Dariana, A. Ravnika, Betetta, Pfeiferja, Wistinghausnove in rektorja Trosta. M. T. Zlata Gjungjenac gostuje v Operi V zadnjih dneh je nastopila v operi ga. Zlata Gjungjeenac, nekdanja članica naše opere, ki slej ko prej uživa nedeljene simpatije občinstva. Za prvi nastop si je izbrala vlogo Violete v Verdijevi operi Traviata, nato je nastopila kot Mirni v Puccinijevi operi La Boheme, igrala bo pa še naslovno vlogo v Madame Butterfly. Ga. Gjungjenac Je ohranila vse pevske in igralske vrline, ki jih že od prej poznamo. Ce smo mogli pri prvem nastopu ugotoviti rahlo utrujenost in indispozi-cijo v glasu, nam je že pri drugem nastopu zaigrala in zapela tako, kot jo imamo v spominu iz časa, ko je dosegala pri nas svoje največje uspehe. Občinstvo, ki Je kar se da v velikem številu pokazalo zanimanje za njeno umetnost, je s svojo udeležbo manifestiralo tudi svojo željo, naj bi ne bilo njeno gostovanje tako kratko-I trajno. M T- Iz Gorizije Nova maša v Idriji. V nedeljo, 7. junija je Idrija zopet praznovala novo mašo. Idrija je imela v preteklih letih že mnogo novih maš, a letošnja je prekosila vse. Novomašnik g. Slavko Rejec izhaja iz rudarske družine, zato so se jx>scbno rudarji potrudili, da so dvignili slavje na višek. Izkazali so j>osebno jsožrtvovalnost pri vseh pripravah. Žrtvovali so svoj počitek, da so okrasili cerkev in novoinašnikov dom. Posebno priznanje zasluži cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom g. prof. Komela izvedel težko moderno mašo nemškega skladatelja Kagererja s spremljavo številnega orkestra idrijskih rudarjev, ki so radi ponudili svoje sodelovanje, da so povzdignili slovesnost svojega rojaka. Izredno zaslugo, da je novomašniška slavnost tako lej>o izpadla, ima za vse jdemenito vneti idrijski kaplan g. A. Kranjc. Pridigal je g. župnik Budin iz Kubeda, bivši idrijski kaplan. Češnje gredo h koncu. Na trg prihaja vsak dan manj češenj; domačega pridelka kmalu ne bo več. Prodaja Češenj s tem še no bo prenehala, ker za nadrotmo kupčijo bodo dale nekaj blaga fiozne vrste, nekaj češenj bomo pa uvozili iz sosednih dežel. Običajnega izvoznega trga na debelo lek)6 pri češnjah ni bilo. Smrt zaslužnega moža. Dne 5. junija je umrl v zdravilišču sv. Justa v Goriziji g. Viktor Golja, cerkovnik in cerkveni ključar v Piedimelze. Pokojni je bil delaven zadružni in prosvetni delavec. Dolgo let je vodil domačo posojilnico in je bil kot priznan zadrugar član nadzorstva Zadružne zveze. Bil je tudi predsednik prosvetnega društva in se je v imenu katoliških organizacij udeležil zadnjega evharističnega kongresa na Dunaju. Kot znacajen in globokoveren mož je vse življenje opravljal prve petke in je na prvi petek tudi vdano odšel k svojemu Bogu. Umrl je na operaciji, star šele 57 let. Zapušča sina in dve hčeri. Naj mu sveti večna luč, družini toplo sožalje! Sneg o sv. Vidu. O dobrodelnem dežju, ki je v noči f>o prazniku sv. Vida 15. junija raz-močil zemljo in pregnal sušo, smo že poročali. Presenečeni smo pa bili, ko smo v jutru, 16. junija iz mesta opazili, da so v noči vrhovi naših tolminskih gora dobili novo sneženo kapo. Celo širokohrbtni Matajur, ki nam je skoro najbližji, je bil rahlo jrobeljen. Ozračje je bilo močno raz-hlajeno in so poletne obleke poslale prelahke. Ta ohlajenost je trajala par dni. Šele v petek, 19. junija je začelo sonce zopet greti in žgati. S Spodnjega štajerskega Huda avtomobilska nesreča. V mariborski okolici se je preteklo nedeljo dopoldne zgodila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Po cesti se je peljal velik avtomobil, v katerem je bilo več oseb. Na nekem ostrem ovinku je počila pnevmatika, zaradi česar se je avtomobil prevrnil. Vsi potniki so obležali pod avtomobilom in dobili hujše ali lažje poškodbe. De-livec Martin Duh je bil tako hudo poškodovan, da je kmalu po prevozu v mariborsko bolnišnico umrl. Trije nadaljnji delavci, ln sicer 40 letni Jožef Lovrenčič. 39 letni tesar Franc Mohorko in 40 letni tesar Anton Grm imajo zlomljeno noge in robra. Prepeljali so jih v mariborsko bolnišnico. Ostali potniki »o odnesli k sreči le lažje poškodbe. V Mariboru je umrl v stnrostl 62 lot upokojeni železniški ključavničar Jožef Turnšek, v mariborski bolnišnici pa upokojeni železniški uradnik Peter Perovšok, star 70 let. V Ptuju jo umrla posestnica Ivana Kraber. Poročil ne je v Mariboru inž. Ubald Nasstrn-beni, solastnik stavbenega podjetja U. Nassimbeni, z Lido Kozelek. Sadjarska in vinarska šola v Mariboru bo začela s poukom sredi septembra. Gojenci pa lahko stopijo v šolo takoj. Iz Hrvatske ' Hrvatski literarni večer t Sofiji. Prejšnji teden se jo mudila v Soliji skujiinu hrvatskih pesnikov in pisateljev. Hrvatski kulturni delavci so imeli več sestankov z bolgraskimi književniki ter so z njimi razpravljali o možnosti se večjo izmenjave kulturnega blaga med obema državama. Hrvatske goste je sprejel tudi bolgarski prosvetni minister Jozov, ki se je udeležil tudi hrvatskega literarnega večera v dvorani bolgarske akademije. Prosvetni minister Jozov jo v čast hrvatskih pesnikov in pisateljev priredil tudi slavnostno kosilo, hrvatski |>oslanik dr. Zidovec pa velik sprejem v prostorih hrvatskega j>oslani-stva. Nov nebotičnik v Zagrebu. Hrvatski Pokojninski zavod je pričel zidati v Zagrebu novo palačo, ki bo imela 15 nadstropij. Peverjeništvo iu reševanje imovinsko-prav-nili odnosov med Hrvatsko in ostalimi državami. Poglavnik je imenoval člane poverjeništva za reševanje imovinsko-pravnih odnosov med Neodvisno Državo Hrvatsko in ostalimi državami. Za predsednika je imenovan prejšnji opolnomoČeni minister in načelnik konzularno-gospodarskega oddelka v zun. ministrstvu dr. Milorad Straini-cki, za fiodpredsednika pa dr. Josip Butorae. Zagrebška univerza Je stara 273 let. V zagrebškem državnem arhivu so našli staro listino cesarja Leopolda I. iz leta 1669, s katero je omenjeni cesar povzdignil todnnjo jezuitsko akademijo v Zagrebu na stopnjo vseučilišča. Iz Srbije Srbski program na helgrajskem radiu. Belgrajska radijska oddajna postaja Je pričela pred kratkim oddajati vsak dan po dve uri tudi čisto srbski program. Na sporedu vsakodnevnih oddaj so govori članov srbske vlade in ostalih sedanjih srbskih vladnih funkcionarjev, nameščencev srbske državne propagande ter pevske in glasbene točke. Srbsko oddajo je pred dnevi začel šef srbske državno propagande Djordje Perič, prejšnji glavni ravnatelj bivše Avale. Za pravoslavne binkoštne praznike se je mudil v Zelezniku v Srbiji vodja srbske delovne službe dr. Džura Kotur, pomočnik srbskega ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje, ter se je udeležil tudi slave tamošnje farne cerkve skupno s člani voditeljskega zbora omenjene organizacije iz Ostružnice. Po cerkvenem opravilu je imel dr. Kotur govor pred zbranim ljudstvom o nalogah srbske delovne službe ter o delih, ki jih bo izvedla ta organizacija v tamošnjih krajih. Kopanje v Donavi in Savi prejiovedano. Upravnik belgrajskega mesta Draga .Jovanovič je iz zdravstvenih razlogov prepovedal kopanje v Donavi, Savi kakor tudi v Topčiderski roki. Naredba o organizaciji službe za zaščito rastlinstva. V srbskem kmetijskem ministrstvu so izdali besedilo za naredbo o organizaciji službe za zaščito rastlinstva. Po novi naredbi Je zaščita rastlinstva razdeljena v dve kategoriji: v znanstveno raziskovalno delo, ki ostane Se nadalje pri dosedanji Poljedelski ogledni in kontrolni postaji v Topčideru, in Zavodu za poljedelska raziskovanja v Kruševcu in v terensko zaščitno službo, ki se z novo naredbo prenaša na okrožne kmetijsko inšpektorje. Medicinsko milo v Srbiji. Zaradi pokritja vseh potreb zdravnikov, živinozdravnikov, laboratorijev in ostalih zdravniških ustanov je srbska centrala za kemične proizvode dala vsem zdravstvenim ustanovam na razpolago posebno medicinsko milo. Postavljanje uradništva biv. Jugočelika. Srbska vlada je izdala uredbo, s katero je dala svojemu ministru za narodno gospodarstvo pooblastilo, da lahko izjemoma od določil uredbe, s katero je prepovedalo nadaljnje sprejemanje uradništva v srbsko državno službo, zaposluje v svojem rudarskem oddelku in v državnem rudniku v Senjskem Rudniku osebje biv. Jugočelika dete&tcv Mišek si jc vzel samokres in ga je pregledoval, rekoč: »Tale je izvrsten in kot nalašč zame pripravljen. Zdi se mi, da bi s temle samokresom ugnal tudi kanibale.« »Vzemi ga, vzemil« mu je pritrdil Kužek. »Jaz pa si vzamem puško in še dve raketi.« »Grom in peklol Počemu ti bosta pa raketi?« »Dobri sta, če ju vržem kam zaradi opozorila na nesrečo, ali pa, da koga za-strašim!« je odvrnil Kužek. it//Mir m » 226. Kmalu nato so zagoreli kresovi na hribih in gričih in naznanili Rožanom, naj se poskrijejo pred krvoločnimi Turki. Zdaj pa je vrelo ljudstvo vkup od vseh strani. Vsak je pograbil, kar je mogel, in šel na Gradišče ali pa v tabor pri cerkvi sv. Jakoba. Obup jc prevzel vse obraze. 227. Posebno veliko vaščanov se je napotilo na Gradišče, ki jc bilo — kot povedano — na prelazu gora, vodečih na kranjsko stran. Po strmi poti v skrivališče so hiteli starčki in otroci, matere in dekleta, predvsem pa možje, du branijo svoje največje zaklade: družino in rod. 228. Vse je bilo v tej strašni noči na nogah. Tudi Se-rajnik ni miroval, odkar ga je Mirko zapustil. Kar je še imel dragocenosti v hiši, je vzel s seboj. S svojo ženo in nevesto Zaliko se je napotil v pečine pod goro Rožčico, kjer se je bilo med tem že nabralo mnogo ljudi. L3UBL3ANSKI iamaiLMlifllLldl Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15. ob ne-deljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 In 18.30 Največji argentinski film. Pretresljiva ljubezenska drama Zavržena V el. vlnirnli najslavnejši arir^ntinsk i umetniki: LIBERTAIl L\MAI{QK. AUGUSTIN 11UNTA SEBASTlAN 'HIOt,A. t to« ia S*h1,AU8KY kino matica - tel. 22-41 Vseh vrst Športa v zvezi 7 ljubeznijo prikazuje zanimiv film Nesrečna lfubezen V gl. vi.: Erminio Snalla, Evi Maltagliatl, Marlnlla I.otti in druiri kino union - tel. 22-21 Film romantične ljubezni opojnih melodij in canijivih Ijuhavmh pesmi Pesem reke Irene Dun« — Allan Jonen kino slooa - tel. 27-30 ra V vročih poletnih dneh »Podlež, nesramnež! Kaj Vas ni sram zalezovali jX)šlenih žena !< »O ne, gospa. Saj ne zalezujem Vas, temveč samo Vašo senco!« Izvajanje italijansko - bolgarskega kulturnega sporazuma V smislu določil kulturnega sporazuma med Bolgarijo in Italijo, je na povabilo bojgarske vlade dopotovala v Sofijo skupina italijanskih opernih pevcev in pevk, ki bodo prihodnje dni nastopili v sofijskem državnem gledališču. Skupino italijanskih umetnikov vodi glavni inten-dant italijanske državne opere v Napoliju. Šport v kratkem Teniški dvoboj za zimski pokal med Italijo in Madžarsko se je začel v soboto ob neugodnih vremenskih razmerah. Odigrali so samo eno partijo med Romanonijem in C.aboryjem. Ro-manoni je zmagal v petih setih z izidom 4:6, 5:7, 6:3. 6:3, 7:5. Naslednji dan je spet potekel v znamenju premoči domačih. Igrali so dve partiji dvojic in obe so končali Italijani v svojo korist. Bossi in QuintavaWe sta odpravila Mad-žaire Szigetija in Gaborvja s 6:3, 2:6, 7:5. 6:4, izid dvoboja Cucelli — Del Bello proti Asboth — Mayer pa je bil 6:1, 5:7, 2:6, 7:5, 12:10. V vsem so dosegli Italijani 3 zmage, Madžari pa nobene. Naslov absolutnega kolesarskega prvaka Italije si je priboril v nedeljo dirkalec Coppi, ki jc prispel med 60 tekmovalci kot prvi na cilj. Proga je bila dolga 245 km. Coj>pi pa jo je prevozili po hudi borbi, v kateri so ga zasledovali do zadnjega v 6 urah 53:39 minut. Italijanski boksarski prvak Luigi Musina se l>o boril začetkom julija proti belgijskemu prvaku Karlu Sysu. Prireditev bo v Milanu. Vse kaže, da bodo imeli Švedi tudi letos najboljše tekače na srednje in dolge proge. V teku na 1.500 m sta dosegla doslej že dva atleta čas izpod 3:50. To sta Arne Anderson (3:49) in Arne Ahlsen (3:49.3). V teku na 3000 m pa poročajo iz Sale, da jih je zmogel Goesta Oestbrinck v času 8:28.8 min. — O Gundarju Haeggu, kaznovanem švedskem tekaču čitamo, da se pridno pripravlja na svoj prvi nastop proti Arne Ander-senu. Oba se bosta udeležila prireditve 1. julija v Goteborgu in tekmovala v teku na eno miljo. Švedski nogometaši se pripravljajo na nogometno srečanje z italijanskim nogometnim predstavništvom. Moštvi se bosta sestali 24. julija v Rnsunda stadionu v Stockholmu. Model jadralnega letala, katerega je izdelal nek nemški mladenič iz lahkega lesenega ogrodja in svilenega papirja, je preletel v dveh urah 36 km daleč. S tem je znatno izboljšan nemški rekord v jadranju modelov. V neizmerni žalosti sporočamo, da nam je v Domžalah umrla na dan svetega Alojzija naša draga, nejK>zabna in predobra sestrica Anka Huth privatna uradnica Bog ji bodi milostni plačnik! Ljubljana, 23. junija 1942. Globoko užaloščeni bratje, sestre in ostalo sorodstvo. t Umrla nam je noža ljubljena mama, babica, prababica, gospa Fritz Alojzija roj. Potokar vdova železničarja Togreb blage pokojnice bo v sredo, 24. junija t. 1. ob 4. url popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu, Ljubljana, Trbovlje, Novo mesto, Beograd, Palermo, 22. junija 1942. Žalujoči ostali „ Mali oglasi v malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L L—■ pri vseh ostalih malih oglasili pa je beseda po L 0.60. Davek ae računa posebej. — Male oglas« je treba plačati takoj pri naroSfla jKimlmol Izrabite priliko prinesite vae vrate stare vreče, krojaško ln Šiviljske odrezke ter vse stare cunje, kl vam najvišje plača: Grebeno Alojzij, Sv. Fetra cesta 33, telefon 34-26. k jŽtonllB Žrebec llplcanskl, lep, odrašfien -naprodaj. Vprašati na naslov : Ana Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika. J Gospodinje naj se zanimajo za »Sa-mokuhalnlk«, prihrani veliko kurjave in časa. Dobi so: Mizarstvo Kernjak, Tržaška e. 92 1 Pisalni stroj nemški tn ajnerlkanskl, v prvovrstnem stanju, proda »Torpedo«, Miklošičeva cesta 18. 1 ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta itd. gospoda IVANA LOKARJA NADUCITELJA V POKOJU se najiskrenejc zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo g. baronu Codclliju za prepustitev kapele, pevskemu društvu Sava za odpete žalostinke, darovalcem vencev in cvcija, sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Ljubljana, dne 23. junija 1942. Žalujoče rodbine: Lokar, žen, čerček Bobe: Služkinjo ^ vajena kuhe, se sprejme k mali trgovski družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3796 b Hlapec k dvema konjema ln vešč gospodarskih opravil, so sprejme_ Naslov v upravi »Slov.« 'pod št. 3787. b ■ Sebe ■ Prazno sobo s posebnim vhodom in a uporabo kopalnice — se odda. Mestni trg 3-1X1. s Napisi, črke Ludvik Štrukelj, telefon interurban 36-91, Ljubljana, Vošnjakova ul. 10. Selma LagerlSf: 17 Zaklad gospoda Arneja Tn ko je videla, da ga s telesom varuje in da se mu bo tako kmalu posrečilo uiti, je iztegnila roko in potegnila eno izmed sulic, ki so jih držali vojaki, proti 6ebi ir. si jo namerila na 6rce. Zdaj bom pa svoji sestrici tako pomagala, da bo to delo kmalu končano, ei je mislila. In pri prvem koraku, ki ga je napravil sir Archie po stopnicah, se je zadrlo kopje v Etealillino srce. .. Toda sir Archie je 6tal tedaj že na zadnji stopnici. Vojaki, ki so videli, da je eden izmed njih deklico ranil, so se umaknili. In sir Archie je planil mimo njih. . Ko je dospel sir Archie na trg, je zaslisal iz neke ulice bojni krik in škotske klice: »Na pomoči Na pomoč! Za Škotsko, za Škotsko!« To sta bila sir Philip in sir Reginald, ki sta zbrala Škote in prišla, da bi ga osvobodili. In 6ir Archie jim je pohitel nasproti in kričal na ves gla6: »Semkaj! Semkaj! Za škotsko! Za Škotsko!« Preko ledu. Ko je 6topal ©ir Archie preko ledu je še vedno držal Elsalillo na 6vojih rokah. Sir Philip in sir Regitlold sta stojala ob njegovi 6trani. Hotela 6ta mu pripovedovati, kako sta odkrila zaroto in kako jima je uspelo spraviti težko skrinjo z denarjem na »Galeasso« in zbrati rojake, toda sir Archie s eni menil za njiju. Hotel je govoriti le z ono ki jo je nosil na rokah. »Koga pa pelješ 6 seboj?« je vprašal sir Re-ginold. »To je Elsalilla«, je odgovoril sir Archie. »Vzel jo bom s seboj na Škotsko, ker nočem, da bi ostala tukaj, kjer ne bo nikoli postala kaj drugega kot uboga »barka.« »Saj vendar ne misliš resno?« je dejal sir Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jožo Kramarji Šumenje valov. Vso noč 6e je sprehajal brodar velike »Galeas-se« gori in <.oli po visokem krovu Temno je bilo Reginald. , , »Tu ji ne bi nihče dal kaj drugega kot obleko iz grobe volne«, je rekel sir Archie, »in spati bi morala v ozki posteljici iz trdih desak. Jaz pa jo bom položil v mehke blazine in njeno počivališče bo iz marmorja. Zavil jo bom v dragocena krzna in njene noge bodo tičale v čevljih z zlatimi zaponkami.« »Resnično, preveč časti ji boš izkazal«, je rekel sir Reginald. »Nočem je pustiti tu. kajti kdo bi utegnil skrbeti za tako ubogo stvarco?« je dejal sir Archie. »Že v nekaj mesecih bi vsi pozabili nanjo. Nihče bi se ne ozrl za njo in nihče bi je ne obiskal v njeni osamelosti. Toda, ko bom prišel v 6Vojo domovino, ji bom zgradil tam lepo bivališče. Njeno ime naj bo vklesano v trd kamen, da ga ne bo nihče jjozabil. In jaz sam bom prihajal k njej vsak dan in V6e bo tam tako lepo okrašeno, da jo bodo prihajali obiskovati ljudje od vseh vetrov. Noč in dan bodo tam gorele sveče in svetilke in muzika in petje se bo razlegalo kot bi trajalo tam večno praznovanje.« »Resnično, preveč časti ji boš izkazal«, jc dejal 6ir Reginold. »Moram vse urediti tako. da ji bo dobro«, je dejal sir Archie. »Ona podi »d mene lulde m'6li in če jo zapustim, bo zbežala sreča od mene.« Ko so šli čez led, se je zaganjal vanje močan vihar. Strgal je Etealilli plašč z ramen, ki je zdaj frfotal kot zastava. »Ali mi hočeš za trenutek pomagati nesti Elsalillo«, je dejal sir Archie, »da bom mogel oviti plašč okoli nje?« Sir Reginald je sprejel Elsalillo v 6Voje naročje, toda v tem trenutku 6e je tako prestrašil, da mu je padla iz rok na led. »Nisem vedel, da je Elsalilla mrtva«, je rekel. in veter ie bril okoli njega. Zdaj je pripadli e seboj 6neg, zdaj dež. Še vedno je led tako trdno ležal okoli »Galeasse«, da bi mogel brodar mirno dremati v svoj; ka juti. Toda bdel je vso noč. Zdaj pa zdaj je prislonil roko k ušešu in prisluškoval. Ni bilo lahko ugotoviti, ččmu prisluškuje. Vsi njegovi ljudje 60 bili na krovu, pa tudi vsi potniki, ki jih je hotel prepeljati na Škotsko. Vsi 60 ležali zdaj v podkrovju in 6pali. Nihče izmed njih ni govoril, da bi ga mogel brodar poslušati. , Ko se je vihar zaletel v krepko primrznjeno | »Galeasso«, se je uprl v ladjo kot jdo stari navadi, di bi jo gnal pred seboj na morje. Ker pa je »Galeassa« še vedno ležala nepremično, jo je napadal vihar vedno znova in znova. Zvenelo je v ledenih 6večah, ki so visele na prečnicah in jamborih-jokalo in škripalo je v ladijmem trupu, klopotalo v jadrih, da so se 6koraj raztrgala. To ni bila mirna noč; čulo 6e je lahno zvene nje v zraku, kadar se je vsipal 6neg in pljuskanje in šumenje kadar je udarjal dež. Toda v ledu 6e je odpirala razjjoka za razpoko in pri tem je bilo slišati grmenje, kot bi bile vojne ladje na morju in se streljale med seboj. Toda brodar ni pazil na V6e to. Vso noč je hodil navzgor in navzdol, dokler se ni nad vzhodom razprostrla sivka6ta svetloba, pa še vedno ni zaslišal, kar je pričakoval. Končno je zadonelo skozi noč neko pojoče, enoglasno brnenje, zibljiv prijeten glas kot odmev daljne pesmi. Tedaj je pohitel brodar preko veslaških klopi v sredini »Galeasse« k veliki zgradbi na rilcu, kjer so spali njegovi ljudje. »Vstanite«, je zaklical. »in vzemite sekire in vesla. Kmalu bo nastopila ura osvobojenja. Že slišim šumenje proste vode Že slišim petje svobodnih valov.« Možje so 6e takoj zbudili iz svojega sna. Stali 6o na svojih mestih vzdolž ladjinih stranic in med tem se je jiočasi danilo. 'Ko je končno postalo tolikanj svetlo, da 60 mogli videti, kaj se je zgodilo ponoči, so opazili, da 6e v zalivih in prelivih ziblje morje. Toda v zatonu, v katerem 60 on primrznili, ni počila v ledu niti ena razpoka; led je ležal tu trden in nezlomljiv. In v prelivu pred njo, se je nagrmadilo celo obzidje iz ledu. Valovi, ki 60 6e onkraj svobodno poigravali, so nanašali tja kos za ko6om ledu. Zunaj na morju je mrgolelo jader. To 60 bili vsi ribiči, ki 60 primrznili v Maretrandu in 60 zdaj odphili. Morje je zibalo na valovih še ko6e ledu, toda ribiči ni60 mogli več čakati na mirno, varno morje, temveč 60 začeli 6 6vojo vožnjo. Stali so na krovih 6vojih čolnov in gledali na 6vojo pot. Manjše kose ledu 6o odrinili z vesli, prpi večjih pa 60 zaobrnili krmilo in 6e jim ognili. Brodar na »Gale-asei« je 6tal na 6voji opazovalnici in gledal za njimi. Opazil je 6>icer, da je njihova vožnja težavna, videl pa je tudi, kako so 6e drug za drugim prerili na odprto morje. In ko je brodar videl, kako 60 drsela, jadra preko modre vode, ga je popadlo tako močno hrepenenje, da 60 se mu hotele oči orositi. Toda njegova ladja je ležala tiho in nepremično in okoli nje 6e je grmadil led v vedno močnejši zid. Zunaj na morju niso jadrale 6amo ladje in čolni, temveč je večkrat priplula tudi kaka bela ledena gora. To so bile mogočne ledene gore, ki 60 6e razlomile in jih je zdaj morje gnalo proti jugu. V jutranjem soncu so se bleščale kot srebro, včasih pa 60 6e zasvetile tako rdeče kot bi bile jx)6ute z rožami. In sredi tega šumečega viharja, je zadonelo veselo klicanje. Zdaj je zvenelo kot pojoči glasovi, zdaj Ikot hreščeče' fanfare. Veselo vriskanje je donelo iz teh glasov. Človeku se je razširilo srce, če jih je slišal Prihajali so od dolgega sprevoda labodov, ki 60 leteli od južne 6trani. Toda. ko je brodar videl, kako plovejo ledene gore proti jugu in lete labodi na 6ever, ga je 6pre-letelo tako koprnenje, da 6i je začel roke lomiti. -V 'zilajateli: In?, Jož« W »'ednik: Viktor Cenltt