Wtn IF HgEP 3192 V8" STEV.—NUMBER 204. AVTOMOBILI UBUSJO, 12,000 OSEB NA LETO. RUlfUNUA «1 PKIP&AVLJA NA VOJNO S 80VJET8K0 RU8IJ0 Kopenhagen, 1. sept. — Îk Moskve poročajo, da ae Rumunija pripravlja na vojno m Sovjetsko Ku-n»jo. Sovjetske čete ao ae pričele shirati ua ruinunski meji. Porodilo pravi» tla Me bodo lo branile rusko mejo. - —— ---rag-.^-.------,---- .. . L New York, N. Y. Tiskovni biro zavarovalnih družb poroča, da so zavarovalne družbe izplačale na leto $4,800,000 zavarovalnim- za osebami, ki so bile ubite pri avtomobilskih nezgodah. ¿Statistika govori, da j« bilo 12,000 oaeb ubitih v* enem letu in 1,-500,000 pa ranjenih. Nemiko delavstvo ja pokwlo mon&rhistom, da ne bo ve« trpelo političnih umorov. GENERALNA POLDNEVNA ' J STAVKA. 4 DEFICIT NAJ SI KRUE Z DAVKOM HA KONSUM . Taki lelje foje nekateri voditelji r •dministradjS v Washington, D. 0. (Federated Press). — Dokazi se mnoie, da nameravajo voditelji administracije odpraviti davek na nadprofit in zniiati viiji direktni davek in kriti $460,000,000 deficita s davkom na konzuni, ki bo najhuje radel siromalne ljudi. Tu so dokasi, da se goje take V ieljo: /■ : *■ Trgovska zbferniea Združenih držav je ravnokar dokončaJa referendum, ki so je v veliki večini izrekel sa davek na konzum. Kongresni k Fordijev, predsednik aborničnega odaeffa, se je dal intervjuvati v Baginaw, Mich., in i v tem intervjuvu je dal razume-ti, da ae predloga za jzplačilo nagrade doeluženim vojakom sprejme v decembru. Rekel je, da je naklOhjen, da se naloži enodsto-- ten davek ae konzum, da bo mogoče izplačati nagrado vojakom. Predsednik Harding je izjavil, da ni za akcijč republikanskega zborMČaegp zborovanja, da se črta preklic davka na nadprofit, ampak d» pritisne na senat,i da se ta preklic zopet sprejme/ : Senator Boife Penroae, predsednik senatnega finančnega odseka, izfcvlja, df ie prejel več looiaUstičae občine v Londonu plačujejo brezposelnim po $20 Penrosa, prisna odprto, tfa bo po zbornični predlogi pol miljarde dolarjev premalo za kritje vladnih strolhev, za raji i tega zagovarja princip, da ae naloii davek na konzum. . Voditelji admiaiatracije so mini ili najprvo, da predlagajo davek na konzum. NeM^eri pogumni kongresniki so slabosti takega davka pokazali tako jssno in prepričevalno,' da zbornica ni »prejela tega davka. Ali oni, ki so pazno sledili, kako se priprav* Ija davčna predloga, so vedno povdarjali, da namerava aenat sprejeti davek na konzum. Ti dogodki, ki so v stika med seboj, naznanjajo, da se nsmerava naložiti ljudstvu davek na koijzum kot pomožna davčna odredba. Priznanje * senatorja Smoota, da zbornična predloga ne bo krila pol miljarde izdatkov, potrjuje izjavo kongresnitfla Oecar Kellerja is Minnesote, ii je gls-»oval prod predlogi. Tudi on je rekel, dfc bo pol miljarde dolarjev deficita. Povdarjal je, da se dsvek Isbko tedaj sniia, ako se pomnožf javni dolg. OsnaČil je znižanje davka sa iluzorično. Kellerjeve ob teli In e besede so »kuleli njegovi republikanski to-varili omiliti.' Zdaj pa prihaja Henator Bmoot in prisna, da bo deficit in sedaj je odvieno od ee-nata. če ee poeluži tega dejatva in nalofti davek aa konzum. ks-terega večina ameriškega ljudstva ne mara. j« «tej 40 let ija je posko- fliicago, III. — K L. Ilal/, Imj-nik podporne organisecijc Modem llrothcrhood of A mer «-a. je dejal na konvenciji National Fraternel Cottgreeea v sredo, da se je vrednost čfovclkcge življenja povečala v zadnjih pot letih za $1200 In znala danes $5800. To je ekonom-ska vrednostpo Belsovem mnenju, ki dokazuje, da Američani danes žive na vil ji ekonomski stopnji. Dalje je rekel Bals, da j« človek brea ekonomske vrednosti do 18. leta in s dO. letom zopet pode nazaj na gospodarsko ničlo, kar ae tiče j|fa§ove elumomsks mgjLv Dolgost llovetkegs življenja je tudi na rast la. Zeverovelnlneke družbe so dolgo let smstrsle po prečno človelko starost km 33 let, toda bratska podporne organizacije Z4laj smatrajo poprečno dol-gost «vljanja za 40 let. Konvencije je v sredo Izvolil» novo ekaekativo. H. A Oarar je predsednik, mis. Dora Aleaandar Telley, UjoW-bUgajniea, U. U Bols in Orrtn Thompson sta pa iz vrlevalna «*»Brnika' National Ohicago, HrZ novega mosU na Michigsnski cesti je ekolM ne-znance v reko, e|ar okoli ttiride. eet let. Potegnili so ga kmalu is >«de, toda življenja ni bilo več v 2jem. V njegovem Žepa so nalti namko ir, medenic* in Izdano od organizacije točajev in aetakar-jev. Poleg te znamke jc bilo v žepu le osem centov ( Ti eenti govore, da je aesaan«e pripadal k armadi leat miSjonov delavcev, ki sdaj zastonj ilče delo. Velebisnilki lieti gredo prek takih dogodkov, kajti taki samo-umori so aajvečja in aajstrolaej. le obtožba sedanjega krivičnegs gospodarskega sistema. Ti listi radi kažejo na lakoto v dragih ia tujih deželah, molče p«, de gospodarski sistem jemlje dela v-cem pravico dela. do jeta ia do strehe in da asstradoai delavci mečejo življenje od sebe kot tež. ko butaro. Han Antonij, Te*. —? Sodnik W. W Wailing v tem meatu je i^ja-vil, «Ia je vsak mol ali lena pred zakonom upravičena ubiti maakl-ranega kluklukeklanovca, ki jo napade. C PAiAHUI NA VLAKU OIO P ANI. •aH Labs Ohj, Olik - Dva tolovaja sta ustavila brsoviak bli-so Cleerfielda ia sU oropala pa ssžfrje. Žen nieta nadlegovala. Ko ae je Mižal vlak Malt Lake Cit/ju, sta benditO dala snaa» nj#. da ae vlak aelevi. Ko je pričel vlak ustavljati, »ta skočila raz vlak. Chicago in okoHea: V soboto ne- i — V bojih mod irskimi katatt-stalno in vreče. Jailli vetwvt lani in protestanti v BHfaatu je Temperatara v zadnjih ti Mah; bMo aodnje dni II ubitih In več ho ae j v il je « i, najnižja 79. Molnee eto ranjenih Mod ranjenimi je ta Ude ob 9;IS, zaide ob 7:U. Idi aeke stoletne sterke . 1 1 ■ P R O S V oumilo hw»«i "A LjumuMA nowiiua ^__ da m taki zakoni prekličejo-to od-|w«b. k'> aot£i ia *ktW~ v zvoiem delu. T »kratili namen j« bil ¿Kalni | potdepje^podaljlati, ali pa »» lajne ;tvt..ntrtc Vln tak boj je včasi dolgotrajen in stane tudi dosti de- jednotb naria. Toda delavci ga morajo voditi, dokler ni zanje U*o zgraditi siomiaki dom. Od-/■1 ■ l •______ .J^u, KI« ™H«iu»ni na Ktnnnficokor čitalnice je aUkai izvanredno la, da V rasi jk emu I , zmaga iivojevana, ako notojo biti potisnjeni na stopajte® " ' življenririh----------1 rM. fTHE HJ>u®i S. ¡Vderated Preaa. - - ■■ - mJE B,„ I***1*14 1 jo, katere ho m udeležil» diu- 1». Uoditeij". — Tako se jufftdovaii *ja 191». vsi M i.« iltiw* wkka policatt«mok*ecija noriuje , le nekaj rojakov. Po deljiemraz.|mrtvegt fLvekii v5jeKa Mj« Hp>rli*a 4. Iii I*.* AovcitlM^fiUi mtr aa Hill M ENA NAJVEČJIH Cj PBAVIC JE V MB- , • ,' - Vj bila* v Združenih državah odpravljena je tako j%snp kot beli dan, da imajo pravico po ustjnrt Združenih držav ;no ali pa v skupinah. jtazadnja&um podjetnikom med najbolj na-ta pravica preseda, in zavijajo zaradi ' ... ^ svoje. Ti nazadnjaki pravijo, da ima t elavec pravico zapustiti delo, kad*r sam zapusti pa te pravice, kadar želi »purtiti delo v tU Taka razlaga osebne svobode je napačna in nim« drugega namena kot uvesti telesno «¿nest po novem na-činu. Kajti če delavec zapusti delo v skupini je ravno Ito r*vttal po svojem osebnem prepričanju, kot če zapt delo %ot posameznik, Pred vsf» je o41o% dfUvč^ volja, da se je pridružil skupini, ki žeU zapustiti delo. Ta delavčeva volja je res odvisna od raattrter, ki učinkujejo I bup, d» m v ertk trumah zapuati na delavca. # Ako je delavec zapustil delo v skupini, nam h ¿omove la**. ' to pove, da so razmere za delavce postale tako neznosne, ^ Z - ni samo en delavec odločil, da zapusti tovarno impak vsi delavci so prišli do tega prepričanja, I b0ra da izvedo od njegi bolje, če odlože takoj delo, ako si hočejo «boU-Uejfc f*»<>6iia o pobiaju. Moskva, 3. av*. — 8ode* po po IroliUk, ki prihajajo v lioakvo Iz tih okrožij, trt Ruaija zelo teikim razmeram. N* teritoriju, ki je tako velik ikor Francija in fl I pa j in ki je eden na j v «dije, v katerem m to, je letoinja letine ptfena. Dolga doba tule je j reko« selgala vae lito n H _ mm ¿i, ki ae razteza od ICavkeza do & ^ gnra»v SijSa 8w . ' ^Söl' w HHjpni ljudi «o HB robu veliki lakote is It stradajo. Velike ar mede neareineiev ao zepuatile avo tfef fTlefte Ü prizadetih «n, kjer lU *>Uo radanje, kl je priÄlo tako Hitro * letve dokazuj prvi* da je ^popolnoma uničena, ln d« kmetje nimajo vel ilvkelogi. Vale4 kodov Koičake-i* I Ivama letoma in valed alabe letin«,•• kmetje ttveli rok Jo ust in letoinja letin^ je MU njihovo največje Ufraaje, cla ae opomorejo ia bedt. Ko ao pJ idell, da je bilo tudi to uparije aa •torij, aa je kttetov polotil tak ti j ae ji zaključilo, «la ae polije na v»a elyj^iktAU ■ okrofoiee t zapianikom *laobene pijetete do UMtvihi ¡dne 1H. maj«, kateri ae je gliiilWJ>»| - • - ♦ eem iu i« mUjonov pudov roeat-1nJlti ae a Slov. ¿¿Uiko, da tf Iriteatm, «o petlriiku Dj uim prebivalcem. Do 1. «»eptem-Uiiupno zgra4i Slov. nar. dom, «no odpuščeni grehi, ker je v( bra moramo .praviti v gladovne Lri Volji vk prefuatiti in darovati prot| ;provniee 15 miljonov pudov lita M udej«tvitev. Odreklo ae po- fo J^OBmo, da je veliki I)an /a »muc. Petna jat m.ljonov pu- LlopjUf pohiltvu, knjigam, ¿aaopi- te živcl ^ m tedlj vit|( dov je tre^a takoj >n 44 m.ljonov H0IU tFm lotc,m , ^goto- ^ ^^ |^u4»ko cerkev pudov v dveh ali treh meaeeih. 8 Uilo.u, da ae tega ne bo zavelo, ¿efihml5.'pianopHde k sp„ tem pa ¿e nc ho Ukota premaga-\ver Hluii ^ podl\?>. porodi o M^ih in^ocl n Vem poaebna statistične po-, BWB datke glede etroli v gUdovnihl^* ® provincah,—Val A. LunaČarakij, ljudski komisar za proaveto". - mL n Statistični podatki glede otrok,|ko da^ae jejaega i^otja račun.J ki mi jih je dal LunačarsMj, p«- " " .......... kazujejo sledeče številke: v ter ae bodo udelelevei» jfitalni*kih|u •j.. Ko je biU seje sklicana, »o «L dandanes m^ PpJ#°: in čez ste let ec BES1 »ko zmenil ae italfflm lbule kakor ae da ae voli K) členov, kateri naj l?i Iii od hil« do V sto telili j apremctii — avet najbrž to- itep^« zmeni za qe- in pol 20. Vojne v mi vojna v Ma roku, vojna T indiji, vojna a« *|ir#k*m, vojna v aap. Ogrski, vojna Gornji Sleziji, vojna na Kitaj M prijeli. ^ljublje-Lkemt vojni y Nikan^pSaf ja jp bilo #¿000, čitel- peruv|ji> vojnA v paragvaju, voj [« Albeniji, vojne v Weat ?irgi ji • • • tifi- ■ • felf •■ m vm in n \wmnm 1 Teko se krlčenaki avet norcu j»-Po naavetu nekaterih iz ^^ miv(t ^ ' ' • e • jbL $3500. članov amo ^Ucali javni shod^o- taraki sovjetski republiki ie 1,. nih petih dr^tev, ki sp w izrekla, Kaj De če bi bil Aleksendcr 2^0 otrok; teritom Čuval,bodo ia, ^om delovala. Shoda Un ^ vroiM tarži pMpu ^ W [Maje avoja otroke vladi vvoakrbo nemo-1 in odhajajo drugem v nadi, da Rej-IcorpO- dajo kruha. Več ko 300,000 otrok Je na ta način le prepuMenttt vla-i. Begunei ai med potjo tolažijo glad e koreninami, dreveaiilm lubjem in Hat jem ter i Hmursibo di. Sovjetaka vlada je pokvetila največ palnje otrokom; Itevilo gojencev v sovjetakih ravodlh le! je V par tedaih pot rojile^ la dru^h virov tao izvedeti, da v mnogih 251,078; teritorij Mariika, -.«2,-V » udelelUa dr^tva: Prvi^ maj- aw>ur mmva/l aia nnlrvu iinn .11. i . \a ... „I,..M, . tresla vee prizadete pokrajine. - re, da reli sedanji velikanski pro-) blem, toda Rusija potrebuje po-. mo(i. Vea avet mora pomagati, da a« odvrite strelna nesreča, ki grozi ljudstvu ob Volgi: smrt Ihifjoiiov. ždrulene drŽave mo rajo storiti svoj det V;to svrho |e morajo pjij^H Ameriki mtobett novembru tej otvoritvi ao se jeta mri društva in eno drultvo ae ,e, isti dan na nov« ustanovilo. anex ima 10 drultev svoj lastni dom. že praznujem» dve- ker imamo dom in smo brez skrbi, da nes ne bo r iztiral iz najete dvora rufii* t*™™ ati. Kaj bo eel Odgovor e zrak. IgMz pdin«, akli^kQA , braaneaelno koniereu t. e ao (Ikopo) e bfifc Jra Ravno to skulajo podjetniki doseči i stavk in raznimi drugimi zakoni o zarotnilkem bogi ljudje počili brez .trek. ko trgovine ali pa industrije. Drugi način je »M**** nmka rima, ki - _______I ni vee daleč, ne ve tunče. Kmetje bolj ntjvaren kot prvi . l^to le to, da je v dami Kajti Če delavci organizirajo delavce v takem pod- diiuih snovi aa njih in v katerem so delavci podpiHali in< om, ne bo taka v če so delavci ca pogodba \ organizirani prav „,* piT" in »nUdarni, sUvkali bodo in če zmagajo v stavki, bo podjetnik pisati kplektivno pogodbo, če bo hotel obratovat! podjetje. pod J® p Drugi način pa trpljenji*. To se je ^ V pi inuMu delavcem dolgotrajne boje in kmetom v -Sito In ga teri je sprejet induetrijalni zakon. Podjetniki nalaič piti-1 vocirajo stavko, da ikodijo organizaciji. VoditfUf de-lavstva napravijo odgovornim za sUvka Aretirajo jih, poatavljo pred sodnike in kaznujejo. Take obravntv* pa slane jo denar, kajti nlija initanca navadno odlpg proti Mavcem, četudi je pravica jasno na strani ddavstva. TVsba Je vložiti priziv. Predno je prkiv rs*en, se je dogodil ie drug dogodek in voditelji delavstva so zopet aretirani, prignani na sodišče In kaznovani Zopet ee vloži Kv, al! stvar se zopet ponoVl Tiki stroški pa praanijo sjno organizacije in ker morajo delavci s svojimi mesečnimi prispevki kriti vse stroške, upajo podjetniki, da nekega dne vendar pokaže nezadovoljnost v delavskih vrstah in takrat pridejo do dlja, do mv I ganizacijc, poj d i pottaveffe ličen ja dekrofat oiv katerem Wl|tpeneH kot žejen človek sr* potirku hladne studenčnice. Delavstvo ne mora na take podjetniške nakane o^ govoriti a drugim, kot da se bolje In tesneje organizirana politično in strokovno, da tako s pomočjo svojih organi-snet* Spodkoplje vpliv po Hlovene 5 mo pozabiti mnogo nov. katere ao lodpodi^i, ker ao bodo femiei po- Mfiniv. devet p«, •tov) kruka vae- prebiv, •eli, je.prll Dati morakM d«v (pwd je M funtov) k. «arbi. Dalje ssora {SttvSiS dobiti klajo. akn aeW* ohranili. ^ ^^ W «vino da kodo d etil i i njo svojo asdnjo Urobtbieo, predno je puat« p^ Da lahko ei je to m.slSHj -cm ae «MlN. moja ovanje za to je tešavnej4e,|^a ^ÄLT' »v." Hotel «Mevaaje aa da vne teiave premagati sba je aamo dobre volje, zaved Ml In vatmjnoati. Kjerkoir ao atanovaJi napredni šl«venci po naselbinah, povso«! ao gledali, kako bodo priftli do laat-nega nerodnega doma, tako po ae nadejali tudi elijiki Slovenci dejali ie laza leta 1913, 8 prvim ao ai oeneveli slovaško čitalnico, kupili eo si prostor in postavili po jjypjr iz ene velike aobc. Ko smo se prvWf zbrSU v «lulnid v svojem lastnem domu, je bil nal prineip, da ho*cmo delovati vsi skupno ze Narodni dom, da so uresničijo na «pije »pre tla nalege, da prekakrbi km 11 ^ nifcSii -M___; t , JA Hrnfimio pwemro in rs kh^lk ÄHrtT poMrajo vtaalj^ v prtnMe kraje. Po vsej la ¿dje. Claliatvo se je tiknt iz-repuWHii mlmeva rno samo geslo: rrkio. da bo me e so spoznali, kaj je prav. Veseli me hretsvo In slogs. ki vlada med njimi. Cpem, de a temi vraticami ni-sem talil nikoder, ker tudi mialil nikogar. — Jaoob tunatelj. ^ h na.BaH iic bodo ne! 1 — Sujte, strmite in ! — to bi bil — o m. ' ■ • • • ■folta je drlavno podjet^. Poit-pl delavci sicer niao aUajn9 pla Uni, kajti uprava ptfte je v r« kah ¿kapitalistične vUde, kljul» temu jkihiH bila zaiiaiM pUi*. . pai pa 4c nekoliko porilatia, ta v poštni sltilbi ni nobene depresije To le ni socializem, »]iomnite si to, kajti aocftelizem zahteva, da si delevei aami volijo upravo, vendar pa je boljfte kot pri-privatnih pod jetjih. Ako bi kila potita privatno podjetje, bi imeli danes najmanj SOpoitmh kompenlj kot Hnam<» tu • Am jc le, de kdo - 8lov. del. podporna zveza bode dne 1 aept. obdrlavala skupno aejo v Frank linu, Kana., ob ^e uri dopoldne. Vsa d mat ve ao vabljena, da ae te seje ttdeleiijo kolikor največjem Itrvilu. Na dnevnam reilu je relenje ve« potržkalk to«k in ae bo tudi razpravljalo e »y^vilih: 8 pozdravom — pogod b> P^mtk. Badspeita. :«). avg « Mi,», wie pogodba med Ogtak« in fclrnle »I« sa je pemmnolila ta peilieai^i drfarami je'Öla" vi'et^'^ U ustenovil tudi dramatični 'piaana. . "F In lelezniike drnibe). poštnina «a pisma M stale de» ' feiitov In deleveem ae bi Vaak trgele plača. Ali vidite razliko?' • i e knjigo ki v njej i>relwfee bh*> boljievifiko Wilaonovo administra c i jo, ki je a svojim komnulzmorn ukrivila, da Je danea lest mfljo nov delavcev brez dela. Zakaj p« ne T Ali naj bo aamo vlada krive lakote v Rusij^T «'hu-ago. UL — Javne iole ae odpro prihodnji torek dne septembre. Holaki odbor v CM- prostorov r i eegu pričakuje, da aa M novik Uifneey, manjka iol|k|| i 4&JOÖO otrok in dal> oNdomeatnih iHHTi, okrog tiaoč mmit porabit« m i^ig« aagloMin«, ki vt» bo aluUla vb» poanejla lota.« Kiinlta AaslsškoulovtuiMkl ImukI-uj«k. Cen« 10.00. NaroMta na na- , ( . ; , Br. f«I. Xm. f • h- v M #900 11 Olairro. IONA *A PIODAJ, Mij > «* da^ogMaU farmo .tuk.J imam dva farmi nt & prodaj, m» olmegn akrov ,,rodl|Jt pri: Fullar Morri- *twilj# in druga pa 160 akn»v, ^ H**laU* Kaali««, Pater pola« m proda vie potralmo polja- y«n tfohaaek, Mutual Dni«, and deijako orodju, 1* krav, 1 bik, 9 f^bart »tfvenaon Drug Compa-«lav drobil«* ««vej« livlna, ii lc<>. nlflf „J«, ^00 kokofti ,2 evinji. Na ^STti Ijl Ja poeejana veliko koruee, ajda, -- krompirja in dm«e «AMfe» ^ Iim aH aobna kila, klov m W «lav fi- lvi|#," vin, in «a 4 kopja .dovolj dru«a- ~- «a poalopj* in v«i v dobrem aU- MM nju. Kdor MUNH. JMn «vpj «o. ' «podar In raaooj miall na kupijo, , t « C.«UI a pravo vnemo na iHMiratva. Najpreje u« > vmlll odvetnik od poar »t* a de postat va tu mu v«r natančno Izročil po m * .-iitani itt 4f v«, «luiabni&t vo, « katerem mu j* • «•kri, da je lahko oMrài ali «*ef>jo * vaakim le na to, kako »vojo goepodo preverijo in jo ogoljufajo. Natal je lene in nepoalolne hlapce in dekle, a a temi ja bil kmalu gotov. Če ja naletel pri avoji-druiini na kako večjo napako, je krivee ieti hip mlpuatlL • Keda ni nalel nikjer. Poaebno ga je jezil nered pri krmenju living Iz hlevov je bilo alilati vedno IUIIkanje govedi, znak, da niao nikdar o pravem čaau uakrmljena in napojena. Takoj je pričel z dragim redom, tako, kakor je videl v Belgiji in H o! a ud ji. ČV ni bila livina zunaj na pali (takrat je bila ravno jezen), temveč je morala radi »iabe-ga vremena out at t v hlevih, je morala tolno dobivati krme in vode v določenem čaau. Gorje onemu, kdor je to zanemaril! Krnu je dobil zelo malo, ravno toliko, kakor mu je pravila baronica. Tudi tukaj zi je znal po-magati z »kutnjo, ki ai jo je pridobil v tujini. Videl je, da je v obilici pienične »lame, ki ao jo po-lagoli za ateljo iivini. Novi upravitelj ja napravil temu konec. Da je dobil ateljo za Mvino, je dal trn vozit i iz gozd« I let ja, in z plenično alamo je prilel krmiti živino. In glej čuda! Živina je rajze jedla ».lamo, nego grenko in ki»lo travo na zAputtenib travnikih. Družina ja »ama kimala z glavo ter »i lepetala, da »vet ni le nikdar videl tega, da bi «rajlčin»ko živino krmili a alamo. In vendar »o ^videli, da gre to. ^ W^iW^'M ' I n.ti na »nago ni pozabil. Čez nekaj dni je livina vaa drugače izgledala. Vaak dan ao morali živino oanaliti, da te jej je zvetfla dlak«, ki je tU preje vaa mrlava in umazana. Hlapci ao pri-tkom godrnjali in aa pritolevtH. Hlapci ao pri-, nega dela. Kaaneje pa to te veeelili, videč, ¿a livina lepo in «uaino izgleda. ; v | i Krave to molži} trikrat na dan, kar je bilo v mmnt čaau vt\ikočudo. A moralo je tako "biti, ker ^mena ao bila polna mleka, ki je prihajalo odv boljie klaje in dobrega reda. ' ' Najbolj je pazil novi upravitelj na vinograde. BiH to zelo rodovitni, jezen je bila euha, krasim, in ja moglo povitem dozoreti grozdje, ki da vino podobno nektarju. Paziti je bilo traba, da ni-Mo nezanezljivl hlapci hi kmetje oplenili grujnke ,g »rice. Upravitelj je odločil, da v Loviču in Kaltelu »tražijo noč in dan grozdje, da a tem preprečijo tatvino, ki je bila tamkaj zalo raiftlrjena. Ce»to je lel tam ponoči, ko ae nihče niti nadejal ni, v viuoKtud pogledat, če bdijo stražniki in hodijo po vinogradu, kakor jim je bilo zapovedano. IJgajglo mu je, ko ae ja prepričal, da uboga družino, ki je le oatala v alulbi. Imeli zo tudi vzroka za to. Upravitelj je bil mlad, velik in telo močan človek. T rebel ai aamo pogledati njegove milice in »Una plola, pa ai takoj vedel, pri čem ti. Razven tega je bil tudi, kjer j« pač bilo traba, oater kakor bridka zabija, in .kar ao pri njem eeniH in apoltovali najbolj, to je bila njegova točnoat in red. Kar je aahteval od drugih, o tem je bil on vedno za vzgled. Prvi je vztajal, zadnji je hpdil počivat. |Čeatokrat je vatajal tudi ponori ter obhajal lltnice in hleve, če ni kje kaj aumljivega,, »v ^ ;, • Drugače pa je bil za družino dober in pravilen. ' Odkar je bil on upravitelj, je imela družina boljio in rednajlo hrano, dobivali ao todno »vojo plačo v denarju, ali v pridelkih, in napo-aled ja mlina uvidela, da ima poala a človekom, ki hoče imeti red. "Ko le plate, more tudi to zahtevati!'* no menili hlapci med aeboj ter ao brez prigovora prenalali atrogoet novega upravitelja. Preje je bilo. toliko goapodarjev na grajtčini, kolikor je bilo hlapcev in dekel. Vaakdo je Jiotel gospodovati. Sedaj ao vai vedeli aamo za euo glavo In poalulali aamo eno voljo. Baroničin odvetnik je prilel kouec liatopada nenadoma v IjovIč in Kattel pogledat, kako go-apodari novi upravitelj. »/:Vae, kar je videl, ga je ianenadilo. . "Baronica bo a teboj zadovoljna, Kriltof," je pohvalil odvetnik. > ' Mtfaj r em tudi mučil T je odgovoril upravitelj. i.. < ' '31 "Drugače ne grat Olaj zamo, da čim preje priueMl denarja. Baronic« ga žilno potrebuje. Pisala utl ja, da pride na Martinov dah v Zagreb Do takrat prodaj, kar moral, prineei denar in 14-eun. To jO bode aelo raaveaelilo." "Ne »krbi, ne pridem pratanl" je polniril n-pravitelj odvetnika. "Nekaj aam le zbral, a glav no lele pride črez nekaj dni, Prodam vino. Po-jutrajftnjein pridejo. Kranjci. Nadejam ae, da napravim dobro kupAjo." v * "Ne pozabi priti z deuarjem!" je del odval-nik sailu sečiti države, amo bili tudi proti ukinjenjti komunističnih manda tov. In ta is principijelnih in pravnih razlogov Predvsem ao bili komunistični poalanei izvoljeni od 11jtnlstva In drugič, če je kdo od teh poslsneev zlorabljal imuniteto in ukrivil kaznjivo dejanje, m ima izročiti aodilčn la dotičnefa I in ne eel klub, ker ne mora biti ves klub odgovoren aa eventuelna tlejanja enega samega. Vladna večina ni bila tega mnenja, pa ja lepo in hitro ukinila vse komuni »tične mandate. Ne glede na v^e tehtne momente, ki prihajajo tu močno v pofttev. menimo, da ae je s tem nstvsril v našem ptrlsmen. tu nevaren prm-edens, ki se lo lahko maščeval nad vladnimi atrankami aaariaai. V naših nih političnih prilikah ni t« m KSTr.' U trpe na beletinah v kritu. v bokih ali na strehah, na sMuscIji. ki tlači ¿lovska k tlom in dal* v »po-dajem telesu ts*>. na «lavobolu k asrsdu pri naravnih funkcijah, bs odporno* odpomoč, ko ^ztmajo 8 Iv Regulator). Priporotel zdravIjanJs tiskih posebnih ^ # 5??00! ,n,hiranA kl M jhn podvržene lanska. DobiU f» ** "mèC'naMMAM^námll 4f • % DR. M. MlLOJEVlC, vejalki oŠzavaik hi ra». ee v Gradea PITTSBUBCH, PA. ' ' M ' — BAKRENE KOTLE. V»a petirebne oprava, H y ti IUI B. VICTORIA SUPPLY CO, 654 Morton Bldg., Now Yot* Zanesljivo in hitro poakHmjo Itnanaa ispUAU v atari domovini la opravlja druga bančno poala FRANK SAKS ER STATE RANK IS Cortlaidt Strati, Naw York, N. Y, Rojaki, poalnftajto aa v vaoh sadovah to aloventks banko, ki j« pod atalnim nadzorstvom državnega urada to tea aa vanrtvo $100,000.00 glavnica in $60,000.00 la FRANK SAKS ER STATE BANK DVE LETI DELA IN USPEHA 1919—1921. Ob qaatopu m«aeea avguato ja imeU tvrdka ^AKRAJŠEK k Cofi ARK an seboj dva lati trdega dela in pa tndioiapeha. Okrog t avgusta 1919Ja njen uatanovitelj Leo Zakrajlek pfW v New York iz Milwaukee/ Wis., aam ti iipotloval potrebna zastop-atva, odprl urad in aa lotil dela t zavihanimi rokavi v zavesti, da to-fno in polteno In vztrajno delo mora primati uspeh. V toku dveh lot ja ta tvrdka odpremila v Evropo nad petna)* ate potnikov, nad potato potdikov je prillo t njenim posredovanj** la starega kraja In blizu trlatotiao« dolarjev je bilo poslanih akozi njo. V dveh lotih je iz zkromne potnilk« pisarne posulo bančno podjetja, k!#osiuje pod drlavnim nadzorstvena in ima svoje direktne (vrze t Ljubljano, Mtfiborom, Zagrebom, Trstom in Dunajem. la ta tako lepi rekord bodi v prvi vnti izrečena zahvala itevd-oim prijateljem In aagovornikom. . Na podlagi dosedanjih pridobitev pa je ta tvrdka ||anca bolj kakor kdaj poprej v stanu Uti na slu2bo enim, kir ki potujejo v domovino, ki lato dobiti avojeo U starega kraja Ur onim, kl Mejo poalati denar v iUn kroj. kakor tudi onim, ki imajo kak« druge poalot atarim krajem. Za vat nodaljn« pojasnila aa obrnite na: ZAKRAJŠEK & ČESARK