BMI ■ «**■■■■■■■ » ■ »¥¥• » a I k ■'!* Posamezna šter. K 2v. ; 1; „TABOE« izhaja vsak dan, n»« J nedelje m praznikov, ob 18. uii z • di.umom naslednjega dne ler tlano J mesečno po pošli K 80-—, za ino- « Mmstvo IT50-—, dostavljen na dom ; K SV-, «» izkaznic, Jv 30—. lnserati po dogovoru. a Q o fOŠTNUsTA PA.VSaT.j1RA JN A. O) IDI o ® Hf “ H& *#r " Fosamezu* at or. K. 2*— Številka: 74. Maribor, petek 31, marca 1922. *N»roč» se iri uprav) _TAl’>OKA% MAiUliOK, Jurčičeva ulica Slev. 4. UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ui. bi. 4t i. naii-h ropjo. ’i’el»1ou interurb. št. 1:70. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Tele-ou ib. 24. SHS poštnočekorui račun »ler, 11.787. Na naročila bre* . denarja se ne oura. — Koltoniai ::e ue vračajo. Naročnina „Tabora“ znaša od 1. aprila naprej: *» Posli JRCEOČRO ..... 15 10- — na deš dostavlja« mesečno D 11.— ®a 'zkasnlco mesečno • . I) 10.— it. inczcmcivo mesečno . . D 18.-— • Pcs-nncsne Številke: navadno Bin. i^59, sobotne Din. 1—. Pred velikirtii nalogami. T\i.n ril>or, 30. marca. j-Narcdiu nkupščiua .1' sprejela z °jiko večino zakon o obel upravi ter o oblastni in src-zkisamoupravi'Zakona, i„xl -i0 bistveni elel upravne ureditve dr-,?avo m kj so tiče raadelit-Ve v oblasti F1 wcze, skupščina ni. mogla.sprejeti, 0r S'« zakonodajni odbor ni dovršil in jProdioiil. V spustu ustave ga mora ,*®koin ni; ■: i-a ((ni sprejeti vlada- • A uveljavljanjem vseh teh zakonov (Odločen in velik korak v »cnsolida.fiji javili. notranjih razni>r. t°v ljudje, Ui so baje. (ja bo razdelitev-‘"nsavo v oblasti trajni kamen sbnit-•jq« med Hrvati in Srbi in med Slo-!T°nei. in Hi-bi. Našo trdno prepričanje ■3o i>a, cift J;o ravno .narobe. Nared bo £ doglednem času sil: večnih hnjsk&rij ■•«adičovih blokašev in naših klcrikjil-®°v« videl bo, • da. ima v oblastnih in foških samoupravah široko polja za ;I0yavljouji« s vojih gospodarskih, so-Jalnih in kulturnih zahtev, vživel se tP?.v.t° i*x bo hotel delati, sam delati na pooijsanju svojih .raamor. Po zakonu Sinnfrifptavah si 1;6 uredil svoj,.' oh-astno in s rezko finance; posvetitve bo ^rbi za javna dela, za popravo in - ovo gradnjo ce-»t. mostov, lokalnih že-eznie;. posvetil se bo pospeševanju ' Seli panog gospoda/rytva., zlasti kme-ipstva in obrti, pospeševanju zadrliž-P^iva, industrije in trgovino; skrbel ■ ,s. Prevzetjem bolnic, zdravilišč, hiralnic in raznib soeijalnth ustanov v °®lastno upravo narodno zdravje; Skrbel bo .pravočasno za ovelirano svo-?lh pasivnih krajev; pospeševal bo '•m turni napredek s podpira uje tn kieti stirckovnega Šolstva itd. »..Veliko so nalogo, ki jih itn a vršiti •Hidstvo v oblastnih in h rezki h samo-. travah, široko je polje dela zanj. Demokracij« .so je z vso silo vrgla boj za. rešitev v lan smislu, kakor .10 sr-duj vrši'o po sklopih narodno ^■Upščinc v Beogradu. Široka samou-h)rjlv*1 ljudstva v oblastih in srezih fj tona dolcomontrnoljo državne uprave “ Predvsem zasluga domek racijo, za-idcimoikratsko stvankc* Zato tudi 'J**, njo čaka v bodočih samoupravah 'ha in težka naloga.. 'Oblasti in srezi bodo vršili svojo 3w»ge potom svodih skupščin. Volit-x Vo&la.ncov v oblastne .skupščino se :n>>Ci? vš'Š;ilf> s-koro gotovo že letos na la ’i Y0^hiegu rodil, ki ga josklSni-nardtina skupščina. Poslane! bodo n* 1)0 srezih, na. vsakih 20.000 pre-po eden. na podlagi splošne, tVke i„ tajilo .volilne pravice, po pro-Pi‘5- razdelitvi mamlafov bodo v Poštev stivunke,' ]otom časopisja, nostahvneso^lasja. -le so popestrila in bi škodovali tudi opoziciji .sami. Za. poravnavo nasprotij in določitev iKditičnih suie-rnjo Kluba jo glasom pravil merodajen centralni odbor, Nov konzulat v Zagrebu* ZM Zagreb, RO. marca. Kakor poroča obrtna in trgovska zbornica, v Zagrebu, je začel tu poslovat i' konzulat icpubliko Uraguay. Odgcditcv razdeHive državo na oblasti? ZM B e o gr a d, 30. marce.- Tvor odbor za upravno razdelitev države na oblasti svojega dela v .določenem roku .ni mogel dokončati^./S^.gc.von,' da na-' morava ministrski'svet razdelitev države na oblast^tmsiinstiti.-.novi vladi, ki se, bo sestavita po novih volitvah in ki. bo sestavi,iona. iz Srbov. Hrvatov in SloToncev. Ta vlada naj potem reši. vprašanje po volji in interesih naroda. (Op. ur.: Vest jo precej neverjetna,ker novih volitev v doglednem času ni pričakovati, za.izvršbo zakona o razdelitvi države pa so v ustavi predvideni roki). Iz češkoslovaškega političnega živijo-nje. I)KU' Praga, 20. marca. Kakor doznava ::Češko Slovo«, bo prosvetni minister Šrobar (Slovaška ljudska stranka) to dni podal ostavko. Kot njegov naslednik so med, drugimi imenuje tudi narodni poslanec" Hedža. DKU Praga, 21). marca. Ko ,io finančni minister Novak podal v narodni.. skupščini izjavo glede angleškega kredita, jo bil zakonski predlog, ki pooblašča finančnega ministra za najetje posojil tudi v tujih valutah, v prvem in drugem čitanju sprejet. Nemška vlada odklanja rcparacljško noto. DKU Beri in, 29. marca (Wolfbu-reau). V debati o vladni izjavi jo izvajal minister v.v zunanje zadeve, dr. Uathonau med drugim sledeče: Končni sklep reparaei.isko komisije je razočaral ves svet. Poincarejcvo stališče jo zmagalo. Francija se boji napada ono Nemčije, ki jo tako razoroižena, da no more niti notranjega miru vzdrževati. V nadaljnjem, delu svojega govora trdi, da jo absolutno nemogočo plačevali odškodnino v zlatu, no da bi so najemalo 'posojilo ali uničilo domačo gospodarstvo. Druga zmota je mišljenje inozemstva o našiti davkih. Tretja zmota je, čo so misli, da ima naša industrija dovolj dela in da pri nas ni brezposelnih'. Baithenau coni vso žrtve, ki jili mora dati Nemčija zaveznikom, na več kot 100 milijard zlatih mark* Takili žrtev, ne pozna svetovna zgodo- ki jo sklican za dno 14. aprila t, 1. — Poročila glpdo delitve stranke,, ki so jih prinesli beograjski listi, .smatra,m za pretirana in nepravilna, posebno pa še vest, ki jo je-prineslo »Videlo«, češ, da se je del muslimanov priključil radikalcem, dočim je ostali del pristopil k hrvatskemu bloku. Pripravljeni smo žrtvovati vse, samo da se vzdrži organizacija, če tudi so nastala med posameznimi poslanci različna -mnenja. vina. Tudi razoiožimje je nezaslišano velika žrtev. Nemčija je strašno oslabljena, dočim je bila pre.jp .dežela, ki je vzdrževala evropsko civilizacijo. Bolezen ekscesarja Karla xn rodbine. DKU P a r i z, 28. marca. Bivši kralj Karl je v Punehalu zbolel na pljučnem vnetju. Kakor poroča. > Mut-in«, je sprejel včeraj v Parizu bivajoči nadvojvoda Bcurbcn-Parma brzojavko, da se jo. bolezen malo zboljšala. Tudi otroci s«: no počutijo dobro, ('iti, ki pričakuje vesel dogodek, so moči zelo opešale. Aretirani ruski monarhisti v Berlinu. * DKU Beri in, 29. marca, Kakor poroča »Vosische.Zeitun-g«. jo bilo nameravanih razen umora Milj a k a še cela vrsta atentatov na razno rusko proti-mouarhiste. Atentat na Miljuka bi naj bil lo signal za nadaljno atentate-Atentator poročnik Sabelski-Bork je pri zaslišanju izjavil, da je edini cilj njegovega življenja, maščevati se nad zasramovaici rusko carske obitelji. — Policija je aretirala v nekem lokalu.na »Nollendorfer Plat-z-u« zbrane ruske mon.arhisto, ki so se posvetovali o na-daljnih atentatih. Udeleženci zborovanja so bili predani policijskemu ravnateljstvu v svrbo nadaljneja postopanja. Teror roških fašistov. DKU Roka, 29. marca. Legionarji so poslali vladi spomenico, v kateri svare vlado, naj ne privoli, da bi se Zanella vrnil na Koko ter prot o aseb-n j ni od porom. Kratke vesti* DKU lavo mo, 21). marca. Tukajšnji komunisti so proglasili enodnevno protestno stavko radi napada fašistov ob-priliki nekega pogreba. DKU Pariz, 30. marca. Brzojavke iz Funchala poročajo, da je stanje Karla Habsburga še 'ved.no zelo opas-110. DKU TJ o n d o n, 29. marca. Pogajanja med delodajalci in delavci v mehaničnih delavnicah so ostala brezuspešna. Zveza delodajalcev je obvestila 47 delavskih organizacij, da bo dne 5; aprila delavce izpada. Od izprtja bi bilo prizadetih 600-000 delavcev. 200.000 delavcev jo že sedaj izpetih- DKU Vi ter bo, 29. marca. Danes zjutraj se je občutil lahek potresni sunek, ]ii ie. p.ag hiS nema, marca T9ZA To je škandal, kakršnega 5s nismo doživeli, to je navadno zločinstvo, stor-;ieno ne le nad našo jugoslovansko dr- prizn an a in dokler no bo svobodno 1*2 voljena konstituanta izdelala ustavo «traa * ležno akceptirati, dobrohotni popust trgovca, dokler je v večnem strahu celo pred mlekarico in to vse ne samo v »okrugu svojo teritorijalne nadležno-st-i,« temveč v svoji neposredni bližini, takorekoč pod isto streho, tako dolgo je še vedno ogrožena njegova nepristra-nost. Če si je no zna varovati sam, potem mu je tudi država ne bo mogla ob- • varovati. Kdor pa jo čuva tudi tam, kjer se dotika celo njegovih osebnih življenjskih interesov, za tega se tudi ni bati takrat, kadar grozi, konflikt z njegovim političnim prepričanjem. Če vprašate kakega pol iti čar ja., za-«caj se kratijo ravno uradniku one pravice, ki jih vživa sicer vsakdo, ki je doživel v časti gotovo število let, se vam kaj rad izgovarja na francoski vzor in na scljaško večino našega parlamenta. Francoski vzgled m nas ne •pomeni ničesar, kajti potem bi morali biti naši uradniki tudi v drugih primerili vsaj podobno oskrbljeni kakor francoski. Da bi. pa bilo našega uradnika primerjati s francoskim samo takrat, kadar se mu kratijo pravice, to pa vendarle ne gre- Sicer pa dvomimo, čo je vse istim to, kar se prodaja kot francoski vzgled. Seljaško strukturo našega parlamenta sicer priznamo. Vendar pa poglejmo, če so res seljaki tisti, ki hočejo uradnika oropati pravic, ki jih nudi ustava vsem državljanom. Poglejmo si za primer program gotovo najbolj seljačke — zemljorad-ntske stranke. Ta pravi v točki 8. c: »Brž. uradniki, ki bodo izvoljeni za narodne poslance, obdržijo vse uradniške pravice, razen pravice do plače in napredovanja, dokler jim traja mandat.« — Kako drugače se to sliši, kakor zahteva, ki smo jo čitnii ob volitvah v konstituanto, češ, za. poslanca izvoljeni uradnik mora iz službe ali pa vsaj v — Vok oj- — Zdi pa se, da je med tem, začela državna oblast sama. oklevati. Med tem ko je že v občinskem volilnem redu za Slovenijo v § 47. določba, da za župana oz. občinskega svetovalca ne smejo bili izvoljeni aktivni državni uradniki, poduradniki ali sluge, čitamo v ustavi Men 73: »Uradniki, ki se izvolijo za narodne poslance, so postavljajo na razpolago za dobo, dokler traja mandat!« — & Tej ustavni določbi hoče seda j mini* ster za izenačenje zakonov ustreči s tem, da predlaga spremembo člana 13 izbornega zakona, po katerem lahko kandidirajo uradniki z izjemo policij-čkih, finančnih, gozdarskih in uradni-nikov agrarne reforme vsaj v kakem drugem, kakor v »izbornem okrugu v. voj c teritorijalne nadležnosti.« Nekoliko dalje še gre po časniških ,/oročilih volilni red za oblastno skupščino. Tam stoji baje določba, da dobe uradniki, ki postanejo člani te skupščine, za dobo zasedanja dopust'. Kar nepričakovano pa nasprotuje vsemu temu celo namenoma načrt.za- Radi voj Rehar: Trogir. ((Iz spominov na lanski’ novinarski kongresov Splitu.) (Konec.) • Italijani so po zlomu avstroogrske monarhije, kakor znano, zasedli velik del Dalmacije. Zasedli so ves severni del do polovico razdalje med Šibenikom in Trogirom in polastili bi se bili tudi ostalega dela, da se jim niso postavili po robu Srbi, Francozi in Amerik anci. Vendar pa je Italijane vedno mikal staroslavni Trogir, »la italianis-eima cita di Trau«, kakor so pisali njihovi listi, čeprav se trogirske Italijane lahko sešteje na prste. Tako se je šibe-niška posadka’ nekega dne na svojo roko odločila, da okupira za mater Italijo to »preitalijansko« mesto. Bilo jo to za časa D’Annunzijevega paševanja na Roki in kakor sc je takrat zatrjevalo, je nalog za okupacijo Trogira došel od njega samega. Kratkomalo, ko so se nekega jutra Trogirčani prebudili, so po ulicah korakali italijanski vojaki, ikličoč svoj neizbežni »eviva« in »aja nlala«. Zasedli so bili tudi meotno hišo ter razobesili na njej italijansko triko-loro- V naglici so našli nekega jtalija-fiaša, katerega so bili proglasili za »sindaca« (župana). Ta »eindaoo« je napisal na polo papirja z nerodnimi velikimi črkami proglas na mestno orebivalstvo, v katerem naznanja, da kona o državnih uslužbencih. Član. 103 pravi namreč: »Državni službenici ne mogu sazivati javne partijske i politič-ke »borove, i učestvovati na njima aktivno, niti organizovati i predstavljati političke stranke i grupe-« — S tem pa so postale tudi vse pravice, ki nam jih nudijo razni volilni redi. iluzorne, kajti v naših, tako hudo političnih časih, pač ne more nihče kandidirati, kaj šele da bi mogel biti izvoljen, če se ne sme niti aktivno- udeležiti političnega shoda. Zaradi tega je ta točiva, absolutno nevzdržl jiva in uradništvo mora proti njej nastopiti z vso svojo močjo. Če si samo ne bo skušalo pomagali, drugi mu ne bodo svoje pomoči ponujali. Dokler ima politično pravico, pomeni vsaj številke, če pa še to izgubi, postane ničla, s katero se bo smela in megla igrati vsaka strančica po svoji volji. Zato je potrebno, da se zgane, da si prihrani vsaj nekoliko moči za one dneve, ko bo to moč nujno potrebovalo. Vsled tega je upravičena zahteva, da drugi odstavek člena 103 načrta o u-Tadniški pragmatiki n® postane zakon, P. St. Do tu in ne dalje! V Zagrebu se je dogodil Škandal, ki jasno osvetljuje čuvstvovanje Hrva.t-ekega. bloka in »Hrvatov«. Poročali smo že ua kratko, da so v soboto imeli v domu »Hrvatekega Sokola« na Wil-sonovem trgu v Zagrebu bivši avstrijski oficirji svojo zabavo, na kateri so se oduševljevali za. bivšo Avstrijo ter za Habsburžane, pri čemur pa jih' je zmotila narodna omladina, ki je zabavo pokvarila in razgnala z demonstracijami. Že dejstvo samo na sebi, da v' Zagrebu sploh more obstojati organizacija bivših avstrijskih in ogrskih oficirjev, teh naj hujši h trinogov habsburškega prot i sl ovan sk ega režima, je dovolj žalostno; še bolj žalostno je, da stoji ta organizacija pod vodstvom bivšega guvernerja okupirane Srbije, SalLiz-Savisa, ki jo odgovoren za vsa nečloveška nasilja., ki jih je izvršila barbarska avstrijska in madžarska vojska nad našim tamkajšnjim narodom. Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da stoji v zvezi s to habsburško or-'g&ftifcacijo Hrvat.ski blok ter jo jemlje pod svojo okrilje v imenu »hrvatstva inhrvatske stvari«. Dovolj jo že, da ja dal blokaški Hrvatski Sokol tem ljudem na razpolago svoj dom. Toda »Hrvati« so šli še dalje; gospa nekega funkcijonarja. Hrvatskega bloka je darovala tem Oficirjem torto z napisom: »Bivšim in bodočim hrvatskim oficirjem.« In blokaški listi »Hrvat« in drugi ter klerikalna »Narodna politika« prelivajo sedaj že ves teden za te naj-hujše sovražnike Slovanstva morje črnila. Vse v imenu »hrvatske stvari«. je pridruženo slavni in zmagoviti materi Italiji ter po stoletjih zopet »odrešeno« in zveličano- Pred mestno hišo so bili postavili stražo, da čuva zastavo. Magistratni sluga, ki se je nahajal v hiši, pa je stopil k oknu ter jo snel. Ko ga je Italijan, ki je stražil, opazil, jo ustrelil proti njemu, toda zadel ga ni. Sluga je v razburjenosti zagrabil za neko starodavno puško, ki se je nahajala v sobi ter nameril skozi okno na Italijana, snrožiti seveda ni mogel, ker puška ni bila porabna in tudi ni bila nabita, toda Italijan se je tega tako prestrašil, do mu jo padla puška iz rok, sani pa jo je odkuril kolikor so ga nesle noge. Trogirčani, ki so se bili med tem zbrali na trgu pred mestno hišo. so pograbili puško ter spustili par strelov za bežečim Italijanom. V tistem hipu pa je že pridrvela proti njim truma italijanskih vojakov, ki so se jih, ko so jih jagledali v takem številu in s puško, tako prestrašili, da. so tudi oni pometali puške vstran ter jo odkurili-Opogumljeni in z italijanskimi puškami oboroženi Trogirčani so so sedaj spu stili nad ostalo Italijane, lei so, ne da bi s® postavili v bran, pričeli z njihovim »sindacom« vred bežati. V nekaj minutah je bil ves Trogir osvobojen »slavne in zmagovite« italijanske vojske Med tem pa so bili v mestu, tudi ž® okoličani, osobito Kaštelani na oslih, oboroženi z vilami, kosami in sekirami,, med njimi tudi precej žensk, bilo jih je ba je par tisoč, ki so se na svojih malih, žavo, ampak tudi nad slovanskim po-kolenjem hrvatskega naroda- Ob enem pa jo to tudi sramota, radi katere bi nas moralo biti s ra. n pred vsem svetom. Po vsem tem je jasno, da je Hrvat-ski blok. s klerikalci vred. izgubil že vsak čut sramu in domoljubja; obenem pa je to dokaz, da Hrvafski blok ne zasleduje ciljev in koristi hrvatskega naroda, ampak izdajalskega, av-st-rijakantetva in Habsburžanov. Njego va borba ni. borba za dobrobit Hrvatov nego za obnovitev Habsburžanov. Tn sedaj, ko vemo to, ali naj stojimo in držimo roke križem ter čakamo, da nam Hrvatski blok poruši, mlado, svo-lx»dno, narodno državo ter nas privede zopet pod Habsburški jarem in ti eni-škomadžarski bič? Do tu in. ne dalje! Ves naš še pošten narod od Triglava do Vardarja mora napraviti enkrat za vselej konec tem zločinskim mahinacijam blokašev. Te zločince in zastrupljevalce našega procvita in našo konsolidacije je treba razgnati in če ne gre drugače s silo, kakor so s silo boljšoviki razgnali cariste. V tem leži rešitev vseli naših težko? ; ako zatremo zločinsko avstrija-kantslvo in habsburško blokaštvo na Hrvatskem, bodo na mah rešeni vsi problemi, našo mlade države. Dokler bomo pa mimo trpeli to zločinstvo, dotlej bomo stalno hirali in ne ozdravi nas nobeno zdravilo. Politične vesti. * Pašič se pogaja z opozicijo? Beograjski politični krogi menijo, da se bo ministrski predsednik Pašič Še enkrat skušal pogajati z opozicijo, prodno izide vladna naredim o razdelitvi oblasti. Baje bo stavil dr. Trumbič posebni predlog za sporazum s lirvatsko opozicijo. * Proti generalu Žečeviču. Opozi-cijonelno stranke So vložile zahtevo-da se postavi pred sodišče bivši vojni minister general Zočevič, češ, da je kriv slabega postopanja z rekruti itd. Govorili so poslanci vseh’ parlamentarnih strank. Debata je .bil a mestoma ze- lo burna. Ministrski, svet jo sklepal o zadevi in odredil obsežno vn natančno preiskavo. * Naš zunanji minister o Reki. V pondeljkovi seji narodne skupščino je zunanji minister dr- Ninčič odgovarjal na interpelacijo poslanca Laziča (ze-mljoradnika) o posojilu rimske vlade reški državi. Minister je izjavil, da to posojilo ni bilo sklenjeno sporazumno z našo državo. Naša vlada* smatra, da rešita država ne more sprejemati mednarodnih obveznosti, dokler ni popolnoma, organizirana in mednarodno a čvrstih živalicali spustili s Trogirčani vred za bežečimi »zmagovalci«. Šlo je čez dm in štrn proti Šibeniku. Spredaj Italijani, njim za petami nnši zavedni Dalmatinci. Na svojem bogu so Italijani izgubili vse: puške, bajonete, čelado, nahrbtnike, pometali so jih stran, da so lažje bežali. Prodno je prišla iz Splita srbska vojska, so bili Italijani že v Šibeniku. Če bi ne bili bojevitih zasledovalcev pregovorili nekateri treznejši, bi bili napadli tudi Šibenik ter najbrž® pregnali Italijane tudi od tu in morda iz vse Dalmacije. V spomin na to znvigo nad Italijani. so Trogirčani obesili trofeje: triko-loro. čelade, puške in »sindaeov« proglas na. zid v županovi pisarni, spodaj pa v okvirju na pergament opisali ta boj — v spomin poznejšim rodovom-Ko sem videl te trofejo, sem so moral čuditi. Komu bi pri nas padlo na misel spraviti take stvari’ Te trofejo pa bodo ostale morda še stoletja v trogirski mestni hiši ter pričal® poznim pokole-njom, kako so njihovi predniki l.* 1919. brez orožja nagnali v bog »zmagovito« laško vojsko. Smisel Trogirčanov za umetnost oa dokazuj® krasna, perorisba kralja Petra I. Osvoboditelja, ki visi v isti županovi pisarni in katero so bili Trogirčani tako po oevobojemju naročili pri nekom slikarju, katerega ime pa si žal nieom zapomnil. Polog mestno hiše s® nahaja loža. zgrajena 3. 1306. v romanskem glogu. * Kakšno stališče ho zavzela naša država na genovski konferenci. N< interpelacijo posl. Laziča glede stali šča našo državo v Genovi jo izjavil dr. Ninčič med drugim sledeče: Program to konference je bil določen v CanOG* su i ti je splošno znan. Ker smo mnenja* da jo gospodarska in finančna obnova tudi v interesu naše države, smo skle* ni 1 i, da tudi mi sodelujemo v Genotvi Glede sporazuma med Jugoslavijo, Češkoslovaško, Romunijo in Poljsko je bil izdan komunike. Kar se tičo ra roženja naše vojske, pravi minister, da mu ni zna.no, da bi se o tem razpravljalo na genovski konferenci- M* vodimo miroljubno politiko, naša voj" ska je instrument miru in garancij* za nemoten razvoj državo. Itadi teg? jo umljivo, da bomo odbili vsak tak predlog, če bi se bil pojavil. 0 naših odnošajih do Rusije je dejal, da smo neposredno interesirani na tem, da s® o '-vo trgovski odnosa,ji s sedanj® : -jo. Mi smo poljedelska država, * i:iiUist.rij.skih proizvodov Rusi nimajo. Kar se tičo političnih od noš aj o v do Rusijo, jo jasno, da so bo naša držaff* naslanjala ua prijatelje in zaveznika * Madžarska zahteva po korektur* mej na, Burskem. Madžarska vlada 3® naprosila angleško vlado, da s® zn.y2&-mo za njene zahteve glede razmejitve na Burskem. Angleška vlada je pros-* njo izročila konferenci veleposlaniki; ki bo svoj sklop sporočila razmejitven1 komisiji. Značilno\je, da so ujadžarsfe* vlada obrača na Anglijo s prošnjo posredovanje. To »simpatije« so v o*® zvezi z angleško trgovinsko politi*0* * Francozi proti razorožitvi. »P^ Pa risi en« poroča, da je dal min. pred«* Poincarč rnaumeti, da bo francoska delegacija zapustila Genovo, čim W konferenca imčela vprašanje razor®1 žitve na kopnem, reparacij in mirotf n ih pogodb. * Karol Habsburg nevarno bolaH Iz Fuuchala poročajo, da je Karo) Habsburg zbolel na španski. Njegoš stanje jo bajo. zelo nevarno. * Sovjetski poslanik odpoklican Duna ja. Sovjetska vlada je odpoklica/9 zastopnika sovjetske vlade na Dunaj'*' dr. B ronsk y-Va rsavskoga. * Neresnične vesti o Leninu. O I»-< ninu, glavarju boljševi.ske Rusije, se raznesle vesti, da leži na smrtn* •postelji. Najnovejša vest pa pravi, W jo dne ‘27. t- m. v dvournem gov®*“ razmotrival sedanjo politično sittiaj cijo. Njegova bolezen tedaj sploh nevarna. Nemiri v Rusiji. DKU Pariz, 2S. marca- (\ivczi'yj^ »Daily Telegraph« poroča, da so boljs®! viški nemiri v vzhodni Gruziji dob" resnejši značaj. ................................. m 1'.igr*** Služila je za sodne in občinske seje t#* javno svečanosti. Leta 1471. so postavi1’ v ložo kamenito sodno mizo ter zgfa,< dili zadnjo steno, katero krase ba6' reliefi. Ložo krafee dal monik generalu Marmontu, kar ¥018«-, sr. marca 1925. T 'A' B O K r BCraa' g Dnevna kronika. Smrtna kosa. V D. M. Polju je ^>r y *?; banico Kovačič, nadučitelj v 'nnisniku, v 43. letu svoje starosti. — •*aB mu spomin! -- Klerikalni napad na državno , CJVpri . TJju. V pondeijek krog 13. ire 30 ttinut se .je imela vršiti v št. .i"1 n vaščanov in okoličanov radi Mredbe, da ne smejo Paši državljani 'ec voziti,svoje žito v avstrijske mline reko meje. Tega.sestanka sta se ime-ndelečiti tudi upravnik mar!bevske ‘tem a me ter okrajni glavar. Prodno ta sta prišla ta dva gospoda iv. Mriri-301 il> ie general Zebot z obema pod generalom, šentiljskim župnikom in viplanom, zbral krog sebe svoje nnj-vestejše ter se odpravil na mejo. da * -a',ravi ofenzivo na ruske graničarje, dkorakal je s kakih 150 ljudi kroječo i,e.i na ™ejo. Straža, ki seveda ni . a pojma »a kaj se gre, je Žeboiovo , ustavila ter ji zaukazala, da so VrV v®’ ^^otovi vojščaki pa so začeli i ‘ kakor Judje, ko. so oblegali .Teri-o: »Doli z Wranglove.i, proč z Rti si! i r s'te Vl ^U’ ue moremo prosto t eko meje! Vrste ubijali naše ljudi tvarpatab. sedaj pa nam odjedate nu.i!;: it0 zadeva v 14 dneh ugodno rešena, Up te 86 nmaknili ter izgubili v gostil-, vn- r.s° Potem še pozno v noč sla-' r 1 pvojo »sijajno zmago«. Kakor jo •®vtčlno iz tega frontnega poročila ni prv]0 Uboren občinski svetovalec in •slane-c, ampak tudi strateg, na kar sil 3 onoza.rja.tno našo vojno minite s i v°. Sicer pa je ta slučaj silno žn-Tlusi, večinoma.'- inteli.gen.ti, l.u’si častniki, so jokali, ko so_ videli v 3ih napadajo in zmerjajo Slo-l'i?llci> za katere so v svetovni vojni lo-Pretrpeli in katerim bi. morali bi-.v veliki mori hvaležni za osvobojo-u3®’ Slwio radi toga, ker zvesto čuvajo ! «so državno mejo tor ne pusto več j. osti verižništvu in tihotapstvu, ka-30 uvelo nekoč. Posebno značilno ll klerikalce na je, da so očitali Ru- h« _ * * v l>r -i Zf?ocTil°/ ker jo prišel Trogir še Y T^m nazaj v avstrijsko oblast, v; ?n,°d privatnih zgradb so zgodo-CoI1Siozunmenito hišo pisatelja Cippi-zgodovinarja Ivana Sucija, bana , nslaviča, zgodovinarja Pavla An-jvn°lsa ter hiša obitelji Fanfogna-Gara-A.111’ ki brani starodavno knjižnico, »tv • ro° mostovi, . ki se, kadar ni s]vozi večje ladje, odpro. Na. stra-ha,3rf°'Ti celini so nahaja krasen mestni kat Za wiTmi pa. senčnate šume, skozi t*ro se pride proti severu v park kr no Panfogna-Gara gnin, katerega Se p5 starodavno palmo, aloje in cipre-nji^f v.^ vplikega mosta, ki vežo sred-f,t :fl0!?cič s čiovom, so pride v predme-' i iovo. katerega zgradbo so večino-k^^k0-'Skozi to predmestje vodi ozka E>koi»C v tisku in bodo p- t. občinstvu v začedcu aprila na razpolago- Razglednice^so umetniško delo akad. slikarja g. Gaspariju. Opozarjamo že sedaj na te razglednice vse narodne trgovce, trafike, C. M. podružnice in vse one. ki razpečavajo blago »Družbe sv. Cirila- in Metoda«. Vnanja naročila sprejema ze sedaj družbina pisarna v Narodnem._ domu. — Poštni čekovni zavod v Ljubljani objavlja vsem svojim računolmokni-kom, da se bode po odredbi mi n ista i'-stva za pošto in brzojav z dne l"i. marca 1923, št. 14.930* počenši s 1. aprilom 1923 začela obrestovati imovina ua čekovnih računih pri poštni hramTmci v Sarajevu ter pri pcStnih ^ čekovnih zavodih v Zagrebu in Ljubljani z 18 K. — Trgovsko obrtni shod v Celju. Občeslovensko obrtno društvo skupno s slovenskim trgovskim društvom v Celju sklicuje za četrtek dne 30- marca zvečer ob 8. uri zborovanje v hotel Balkan z dnevnim redom: 1. Carinarnico kot ovira poštnega in tovornega prometa.-2. Poročilo o jugoslovansko-čoškošlovaški trgovski anketi v Pragi in praškem velesejmu. Zborovanja se udeleži kot poročevalec tajnik , trgovsko in obrtne zbornico Ivan Mohorič. — Zenitbcne kavcije bivših n-o. 'Oficirjev. Vojaška in ton dane« za Slovenijo v likvidaciji, v Ljubljani, Si. Pet.crska vojašnica, razglaša v smislu dopisa, našega poslaništva na Dunaju št. 3278-M, od 23. 3. 1922 sledeče: V. zvezi z že razglašenim obvestilom glede ženltbenih kavcij bivših a.-o. oficirjev naj vpošljejo zahtevane podatke le oni oficirji, kateri niso dobili vrnjenega n amen it ven ega lista (IVidmungsur-kunde). od bivšega in ne od sedanjega avstrijskega vojnega ministra. Oni, ki imajo namenitveni list že v svojih rokah, morajo sc sami pobrigati da dobijo 'vrnjene vrednostno papirje kavcij. Tudi glede izplačanja-obresti vrednostnih papir j tat olj ev poedinega izmed naših treh »narodov«. Malo jc Slovencev, ki bi čitali, še manj pa je takih, ki bi kupovali hrvat-ske ali srbsko knjige. leto velja seveda o Hrvatih napraan slovenski in srbski literaturi in o Srbih nate mn hrvatskl in slovenski- Koliko je Slovencev, ki bi vsaj v grobih poteeah poznali hrvatsko ali srbsko literaturo? Koliko je Hrvatov, Srbov, ki bi poznali obratno slovensko* To so bele vrane, ki ■se izgubljajo v celoti tako, da se jih niti ne opazi. In vendar je predpogoj vsega drugega edinstva kulturno poznavanje in razumevanje. Marsikdo med nami, ki se ob vsaki priliki trka na svoja pršu ter naglasa našo visoke slovensko kulturo, povzdiguje našo Ib teraturo ter govori prezirljivo o hrvab, teki iti o srbski, bi sodil popolnoma diru-gače, čo bi ee potrudil vglobiiti se v literarna dela. bratov Hrvatov in Snbov ih isto velja seveda tudi obratno. V tern pogledu dominira pri nas strašen diletantizem in tesnost obzorja. Ta diletantizem in tesnost kulturnega obzorja pa sta obenem glavna vzroka oakih poli ličnih vidikov in malenkostnih in samega sebe prečenjovnlnih separatist-mov. Kolikokrat se čujejo iz naših vrst’ pritožbo, da zunanji svet noče eefnitJ naše književnosti; toda koko naj jo eeaj če je niti mi. bratje ene krvi im državj ljani ene države, no cenimo, kako maji jo pozna svet, če je ne poznamo nilti mi' sami? To se mora temeljito spremeniti-1 Literarna dela Hrvatov in Srbov morajo postati obenem tudi .uaša, slovenska, dela nas Slovencev, pa morajo postati obenem skupna last tudi Hrvatov, in Srbov. Le na ta način s© bomo zbližali in ustvarili pogoj o za velik razmah- Dokler bodo naša literarna dela omejena lo na najožji krog »plemenskih« čitateljev, bo naša literatura, pa bodisi slovenska, hrvatelca ali srbska, ukovana vodno v Verige, se ne bo mo-gla nikoli razmahniti, razširiti prekc ozkih zaplotnik obzorij. Isto velja za glasbo in drugo umetnost, predvesmpa za dramo. Na repertoarjih slovenskih, hrvfetskih in srbskih gledališč vidimo vso polno del vseli mogočih tujih literatur. Ta dela zavzemajo štiri petin« vsega repertoarja, komaj ena petina j« rezervirana za domača dela, a še ta domača dela bo povsod lokalna, na slovenskih gledališčih slovenska, na Jur« vatskih hrvatska, na srbskih srbska Le malokdaj in le kakor slučajno zaide tudi v repertoar slovenskih gledališč kako hrvateko ali srbsko delo ter ns repertoarje srbskih in h r vatskih gie dališč kako slovensko, oziroma hrvat-sko, srbsko delo. In vendar imamo v vseh treh literaturah precej dramskih del. Ako hočemo res zbližanja, potem v bodoče temu ne sme več biti taka Na repertoarje naših gledališč mortvje priti najprej naša slovenska, hrvatska; srbaka deda in komaj potem' dela tuaib ■';■ • •.•'•-• Titeratutr. Le na ta način si bo naša j glavji o slovenski grafiki in o pravo-dramska literatura tudi pred zuna- pisu, obravnava glasove po njihovi iz-njiira, svetom pridobila ugled. Pri tem' reki. ter prične razjasnjevati razmerje se pa ne smo več ‘dogoditi, kar sc doga-{med glasovi slovenskega, jezika in gla- 1 •ja-žalibog sedaj, namreč da se v poedi-nemt našem »narodu« smatra. ui>rizori,-tevfttvaikega dela .drugega, izmed treh i»uaJrodov« nekako tako. kakor če bi to delo uprizorilo kako skandinavsko ali špansko gledal išče. E.E. ,f X Štrekljeva. Historična slovnica slovenskega jezika. Zgodovinsko društvo W Mariboru jo ravnokar izdalo s pomočjo Jugoslovanske akademije a- Zagrebu prvi snopič že dolgo pričakovane Štrekljeve historično slovnice. Vsled raznih ovir, katere pojasnjuje društveni odbor v predgovoru, izdaja delo šele deset let po Štrekljevi smrti. Delo priznanega strokovnjaka, bi bilo brez dvorna ostalo v rokopisu, da se ni. lotilo dzdaje ravno Zgodovinsko društvo, vendar ga pa. društvo ni moglo izdati v teh' dragih časih kar ‘v celoti, temveč ga je moralo razdeliti na snopiče, ki bodo, izhajali, če bo našlo delo dovolj podporo javne ■.•! i. Prvi snopič obsega štiri pole gtrsflried poda i‘ sloveti« 1 i (eram o-h iste ri eni .slovničarjev,. no- sovi staiočerkveno slovaščino in drugih jezikov. Prepričani smo, da bo delo našlo v. naši javnosti dovolj prijateljev tako, da bo Zgod. društvo v Mariboru lahko z izdajo nadaljevalo. Prvi snopič stane 10 Din- in. se naroča pri založništvu v Mariboru. : S K Korotan sklicuje važno sejo vseli članov, katera se vrši v soboto, dne 1. aprila ob 20. uri v gostilni 2-Maribor«. — 'Thjnik. : V nedeljo 2. aprila tekmuje na. igrišču H- V. Eapid ob 9. uri drugi narašč. Maribora« z drugim narašč. ■•Rapida« in ob pol 11. uri prvi naraščaj »Maribora«. z prvim naraščajem »Rapida«. Ker je to letos prvi nastop naraščaj;: so pričakuje ninogobmjni o-bi.sk teh priljubljenih nastopov. Vstep-nina je prosta. Popoldan trenira rezerva. »Maribora« in rezerva. »Rapida« > pm-vpo na liapidovem prostoru. : Obiskovalci športnih prireditev so naprošajo, da upoštevajo navedbe dežurnega odbornika, poslovnega odbora 1 j ubij. no,goni. podsaveza, kor se le tem potom da vzdržati na igriščih red in izogniti cveut. napni i kani. : POLNP. Prvenstvena tekma Korotan: Ra,pid se preloži na 11. junij 1922. — Vsem klubom se naroča , da. postavijo k vsaki tekmi (1 oziroma 12 rediteljev,, ki sc imajo pol uro pred. tekmovanjem pismeno nominirati dežurnem' odborniku PO, v protivnoni ] slučaju se klub kazhuje z globo 50 di- 2950—3050, 1 blagajniku PO g. Šiška v poslopp davčnega urada .11. nadstr. levo soba št. 3C- — Dne 2. aprila se izročijo kolajno . vsem odlikovanim lahkoatleieia v Ljudskem vrtu ob Vt 1.5. uri. — l’°-novno se opozarjajo vsi klubi da v& vočasno prijavljajo PO tekme. narjev. — PO delegira, počenši z 1. aprilom k vsakemu javnemu nastopu tukajšnjih športnih klubov enega odbornika, ki ,.so pravočasno naznani vsem klubom v .službenein glasilu (športua' rubrika dnevnika »Tabor«.) Vsi klubi imajo na red bo dežurnega odbornika PO upoštevati- V nedelj? dne 2. aprila ima dežurstvo v Ljudskem vrtu g. Njemec. — Da so omogoča kontrola dohodkov pri prvenstvenih tekmah odreja PO, da se smejo za prvenstvene tekme razpečavati samo po I PO kol kovane vstopnice, ka tero se • imajo v svrho kolkovanja.predloži ti 6200, 38.50, Borza 30. mascE. . Ih .-lin 100—.10}, ti* 1640 1650. kabel 823, 600-606, Švica 6100^ Dunaj 4.35—4.40, Budimpešta Varšava 9.50. val n te: dolar Zagreb, d e v i z e: ui) 1055—1008, čt* k 1Mil)— .1435, N('wyork 'rutfa >25, češke krone 590. franki 2000, nni’" leoni 1020—1050, marke 1.06, leji -‘tik !"*. 1625—1635, madžarsko krono 36. Beograd, devize: Deri iti "2.2.?. ^L’ dimpešta. 10. Bukarcšt 62, Rini 415, ir"’ doti 351.75, Newyork 82, Pariz 72), 1 r‘‘ ga 149, Švica 1530, Dunaj 1.12. Curih: Berlin 1.54, Newyoyk 5.15, L"' 'iti* Diia.ii ivstrljške krono 0.07, Dudiioi’0'^ dou 22.52, Pariz 46.45, Milan 2660, > 9.32. Zagrel) 1,55, Varšava. 0.13 0.06 K 0.55. , Avanturistični reman. 'C«-”''.'" ' 114 ii ItS kii \S t* Uta' tjii.-ai’: ICarl F i g d o r. Prevet: lt. 11. (Dalje.) (44 , Toda Astarta nc pomaga BJaukeiištein, Kien-Lung tri njuni spremljevalci niso edini, ki drve v strašni| zmešnjavi proti svetišču A starte. Tam spodaj po dolini proti griču, na katerem stoji svetišče, se vale stotine in stotine uničevanja, moranja iti zlata, lačnih postav. Kien-Lung in konzul do,speta do vidikih vrat. S široko razprostrtimi rokami stojo pred njimi duhovni. iVr*.ta za njimi so zapahnjena. Blanketistein še ozre nazaj. Izgubiti ne sme niti , minute, ako boči* rešiti Mavdo pred od pobesnelofiti pijano množico, Iji je dosegla že polovico višine sVu* Ršenega griča, y|f Naglo namigne spremijcvaleciu. ',j Oruci navale na duhovne. Konzul so zažene z vso silo v vrata, ki se zamajejo, /oda uda jo se vendar le ne. Končno pa se stari les vendar le ulomi. Skozi odprtino planeta konzul in Kien-Lung, spremljana »ul svojih nujzvostejših. »Mavda. gospodična Mavdo!« krikne konzul med tem,' ko so prve razbesnele, množico že vsujejo skozi yrat:i v svetišče. V* »Kje stel! Takrat: se zgani v svetiščnem mraku nekaj v zlatu lesketajočega. V zlato opremo odeta in' z cliudemoin 4ja glavi se je Mavda dvignila s svojega prestola. Kakor pobesneli zatulijo sužnji, ko zagledajo v llato odeto belo ženo. Trenutki so dragoceni! Konzul zbere svoje ljudi tkupaj ter zaščiti prestol. Množice sužnjev so oddaljene komaj še par korakov. »Nazaj!« zagrmi konzul. Toda že se zakade prvi proti njemu. Blankcnstein zgrabi prvega, ga dvigne visoko nad {lavo ter vrže med ostale, potem zagrabi drugega, tretjega. Za trenutek se črnci ustavijo. Toda — peščica branilcev mora končno vendar le podleči. - , ~ - - - - -- ~ - Na skrajnem robu svet iščite strehe čepi veliki duhoven. V njegovih široko odprtih očeh žari groza. '— Kaj je zagrešilo njegovo ljudstvo, da ga tako neu-Ujjiljcno kaznuje velika boginja?... “ (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Radivoj Rehar, v Odgovorni urednik: Riuloli‘ Ozim. .o fomažič trgovska, agentura LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 4! prev,anic vsakmi-dna v trgovsko široko ‘padaJ