PANDOLO
Prijateljski turnir v tradicionalni istrski igri pred Slovenskim etnografskim muzejem Tjaša Zidaric
275
Na ploščadi pred Slovens^iim etnografs^iim muzejem smo v sodelovanju z nosilci nesnovne kulturne dediščine v avgustu 2014 priredili prijateljstvi turnir v pandolu, tradicionalni istrs^ii igri, v kateri dve e^iipi te^imujeta v osvajanju ozemlja. Marca 2013 je bila igra vpisana v Register žive kulturne dediščine, tri društva s Primorske pa evidentirana kot nosilci, ^ii dediščino svojih prednikov ohranjajo tudi na tovrstnih prireditvah. Po izvorupandolo velja za pastirsko igro, predhodnico bejzbola in ^iriketa, ^ii so jo pri nas otroci in mladina do šestdesetih let 20. stoletja igrali na dvoriščih, ulicah in trgih istrs^iih vasi in mest. Ime je igra dobila po ošiljeni leseni paličici pandolo, ^ii jo igralci odbijajo z leseno palico maco in tako osvajajo igrišče. Od leta 1993, ko so igranje pandola oživili s prvim uradnim turnirjem v Kopru, pa do danes si igralci aktivno prizadevajo za ohranjanje igre kot dela kulturne dediščine slovenske Istre. Ob oživitvi je pandolo postal športna igra z zapisanimi pravili, ^ii jo e^iipe igrajo na urejenih igriščih. Igranje pandola se je iz obalnih mest razširilo tudi v Pre^imurje.
Predstavitev tekmovalnih ekip na turnirju Slovenskega etnografskega muzeja (Foto: Tjaša Zidaric)
Slovenski etnografski muzej je leta 2011, ko ga je za to pooblastilo Ministrstvo za kulturo, postal Koordinator varstva žive kulturne dediščine. Slovenija je Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine ratificirala leta 2008 in jo vključila v novonastali Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je pred tem vključeval le nepremično in premično kulturno dediščino. Poglavitni nameni Konvencije so spoštovanje, varovanje in dvig zavesti o pomembnosti nesnovne kulturne dediščine. Kot Koordinator je muzej odgovoren za implementacijo ciljev Konvencije, kar vključuje tudi vzpostavljanje programov za povečanje prepoznavnosti in ozaveščenosti javnosti o nesnovni kulturni dediščini ter sodelovanje in ohranjanje stika z nosilci v Register žive kulturne dediščine vpisanih enot. Ciljna publika raznovrstnih programov vključuje najširši spekter 276 javnosti, ki ji predstavljamo različne izraze nesnovne kulturne dediščine z namenom ozaveščanja, spodbujanja medsebojnega priznavanja in spoštovanja človekove ustvarjalnosti.
Kot eno izmed tovrstnih dejavnosti smo na muzejski ploščadi priredili tudi tekmovanje v pandolu, ki so si ga obiskovalci v slovenski prestolnici lahko ogledali že drugo leto zapored. Prvič smo predstavitveni turnir v Slovenskem etnografskem muzeju predstavniki Koordinatorja v sodelovanju z nosilci organizirali v maju 2013. Dogodek je bil namenjen promociji te nesnovne kulturne dediščine, obenem pa smo z njim obeležili tudi 10. obletnico Unescove Konvencije. S turnirjem, na katerem so se pomerile ekipe igralcev s Primorske in iz Prekmurja, so igralci odprli tekočo sezono ter obenem igro prvič igrali v Ljubljani. Po zaključku turnirja in razglasitvi rezultatov so se v igranju pandola lahko preizkusili tudi obiskovalci, sodelujočim ekipam pa smo podelili zahvale in simbolična darila. V skladu z željo nosilcev, da bi turnir v igranju pandola na muzejski ploščadi organizirali tudi v prihodnje v sklopu vsakoletnih turnirjev in ga poimenovali Turnir Slovenskega etnografskega muzeja, smo dogodek leta 2014 ponovno priredili. Na tekmovanju se je pomerilo šest ekip igralcev s Primorske, iz Pule in Ljubljane. Formirala se je nova ljubljanska ekipa, v Ljubljani pa je prvič gostovala tudi ekipa pripadnikov italijanske manjšine iz Pule. Po dogodku smo razglasili rezultate in sodelujočim ekipam podelili priznanja za sodelovanje.
Za uspešno izvedbo obeh dogodkov so bili v veliki meri zaslužni prav nosilci s svojo angažiranostjo, ki so zagotovili vse potrebno za njuno izvedbo. Medijska pokritost dogodka v letu 2013 je bila zelo dobra, o turnirju v pandolu na ploščadi SEM so pisali v člankih Dela, Nedela in Dnevnika, kjer so igro predstavili kot posebnost, ki smo si jo prvič lahko ogledali tudi v Ljubljani, kot eno redkih športnih aktivnosti, ki se jih komercializacija še ni dotaknila, in celo kot potencialni olimpijski šport. Dogodek v letu 2014 je bil zaradi slabega vremena sicer deležen manjše medijske pozornosti, kljub temu pa so v času tekmovanja pandolo predstavili v intervjuju v Slovenskih novicah in Nedeljski reportaži Radia Slovenija.
Predvsem je organizacija raznovrstnih aktivnosti v zvezi z dediščino lahko nosilcem v pomoč pri njenem predstavljanju in ohranjanju. Prav nosilci so
tisti, ki znanja, veščine, prakse ali predstavitve nesnovne kulturne dediščine nenehno znova poustvarjajo in prenašajo iz roda v rod in so tako ključnega pomena za njeno ohranjanje. Priznanje skupnosti, njihovih praks in znanja onkraj običajnih regionalnih meja pripomore k prepoznavanju pomembne vloge njihove ustvarjalnosti, ki bogati kulturno raznolikost. Nesnovna kulturna dediščina je del življenja vseh nas in nam nudi vpogled tako v zgodovino kot tudi v način življenja sedanjih skupnosti. Z organiziranim turnirskim igranjem pandola kot delom kulturne in športne dediščine v slovenskem prostoru nosilci ohranjajo in prenašajo znanje tradicionalne istrske igre. V lokalni skupnosti ima igra pandolo, igranje katere se je prenašalo iz roda v rod, povezovalno vlogo, pripomore h krepitvi lokalne in v zadnjih letih tudi širše nacionalne identitete ter prispeva k posebnosti in pestrosti območja, na katerem se igra. 277 Želja nosilcev je, da bi se pandolo nekoč umestil med olimpijske športe. Uspešno izvedena dogodka sta jim bila zato v pomoč tako pri promociji igre z objavami v nacionalnem časopisju kot tudi njeni popularizaciji, saj je bil pandolo prvič predstavljen tudi v Ljubljani.
Turnir v igranju pandola na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja (Foto: Tjaša Zidarič)
V sedanjosti je nesnovna kulturna dediščina vse bolj cenjena in priznana, ne le kot del lokalne in nacionalne, temveč tudi kot del svetovne dediščine. Nosilci, lokalne skupnosti in pristojne ustanove jo kot del svoje identitete varujejo in znanja prenašajo na nove generacije. Tudi Slovenski etnografs^ii muzej kot Koordinator varstva žive kulturne dediščine si v sodelovanju z nosilci prizadeva za popularizacijo in promocijo nesnovne kulturne dediščine in tako prispeva k
ozaveščenosti o njenem pomenu in funkciji, k njenemu ohranjanju in pozitivnemu vrednotenju znotraj lokalne skupnosti, v slovenskem prostoru in tudi {ir{e.
Skupinska fotografija po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj (Foto: Karin Favento)