POGOVOR PRED 29. NOVEMBROM
Življenje ni pogled skozi pisarniško okno
V Sloveniji je vsega skupaj 65 občin. Mcd njimi ima naša ob-čina Center prav gotovo poseb-bo mesto. V njej so osredotoče-ne ne le občinske, tnarveč tudi republiške in zvezne inštituci-je. To ima svoje prednosti na eni strani in obremenitve oa drugl in najbri se naši občinski možje tudi kdaj znajdejo tned dvema mlinskima kamnoma. O vsem tem je tekel pogovor z Albinom Vengustom, predsed-nikom občinske skupšiine Center.
—  V čem je prednost predse-dovanja občini, ki ni le obiin-skega,   marvei   širšega   po-mena?
'Prijetno je delati v takšni obiini, s totikšnim pomenom in s tolikšno raznoterostjo, da člo-vek kar čuti, kako puhti od ustvarjalnosti. Vesel sem, da imamo vrsto uspešnih delovnih organizarij, kajti to bogati tudi našo občino. -
— Kieie tp najprei ooaziti?
MUifrio jl iju *py&&&uc~8r
zadnje čase kar tekmujejo med seboj, katero bo lepše. Tako so same delovne organizacije, kot so Koteks-Tobus, Union, Volna in nekatere druge, poskrbelč za lepšo zunanjost našega mestne-ga jedra, ki zahteva goro denar-ja za obnavljanje; mesto oziro-ma občina pa ga ima malo.«
- Kaj vas moti kot predsed-nika občine, kjer je vse na kupu?
»Menim, daje občinska upra-va tu zato. da szpodbuja k ustvarjalnosti, ne pa da jo zavi-ra. Potrebnoje sodelovanje, red disciplina. Zato me sila moti, kako delovne organizacije po-zabljajo, da bi morale urediti parkihšča pod zemljo, kajti prostora na površju za avtomo-bile ni. A razni sekretariati so si kar vzeli pravico do rezervira-tiih površin. Na ta. način tudi uveljavljajo svojo oblast. Naj bi si zgradili parkirišča za svoje delavce v podzemlju. Če hoče-mo biti poslovni in trgovski center. naj imajo dostop v cen-ter tisti, ki imajo opravek v njem. Tako pa smo pešce izrini-li. na pločnikih kraljuje ploče-vina.«
-  Kje je čutiti razliko med tistimi, ki delajo na občinski, in onimi, ki delajo na višjih ravoeh?
•JVo, za nas so vsi delavci sa-mo občinski, ker smo vsi samo Ijudje. Vsi smo del velike druži-ne. Seveda pa bi vsi skupaj, zla-sti pa mi z občine, morali vpli-vati na delovne organizacije ta-ko, da bi pomagali ustvaijati ugodno politično situacijo. Če ima Opera slabe osebne dohod-ke in so njeni delavci nezado-voljni, smo krivi tudl v občini. Slabo je, če Ijudje niso zado-voljni, ker to zavira ustvarjal-nost. Jezi me silna neenako-memost osebnib dohodkov, saj je nekje povprečje že blizu 80.000, drugje le 35.000. So de-lavci z enakimj kvalifikacijami, a ker delajo v različnih delov-nih organizacijah, imajo različ-ne prejemke. To je krivica.«
-Kajvasše boli?
»Poskrbeli smo za vrtce in za osnovne šole; sredrtfe šole pa ostajajo naša sramota z razpa-dajočimi pročelji, s strehami, ki^ puščajo, a smo pri tem nemoč-ni, ker lahko samo še sočustvu-
Namesto uvodnika za dan republike
Pred 42 leti je bila ustanov-Ijena naša - ljudska driava. Nova skupnost enakopravnib narodov, ki se je kasneje do-grajevala, izpopolnjevala in se izoblikovala v takšno, kakršno imamo danes. Ena od celic na-še driavnosti je občina. In na-mesto da bi govorili o zgodovi-ni in o nastajanju nove Jugo-slavije, smo se odločili sprego-voriti o konkretnih problemih občine, v kateri tivimo, občine Center. Besedo smo dali prve-mu človeku naše občine, pred-sedniku občinske skupščine Albinu Vengustu.
: jtou&h^n/tGu. &tt pač v-dammmim mesta in republike. Ljubljana si s svojo ekonomsko močjo ne bi smela privoščiti strganib sred-njih šol, saj gre po drugi strani veliko denarja vpesek...»
- Kaj rečete o širjenju biro-kratskih pojavov?
»Da, žal imamo birokrate, ki so oddaljeni od iivijenja. Vča-sih se znajdem med dvetna mlinskima kamnoma, ko ima vsak svoj prav in navadno noče popustiti tisti, ki je višjL ker meni, da mora imeti zategadelj zadnjo besedo. Tisti, ki delajo na republiških in zvezni ravni, bi hkrati morali delovati tudi na terenu, v svojih krajevnih skupnostih, da bi imeli stike z ]}\idmi, z življenjem; ne pa da delujejo s svojih delovnih mest pisarniško, papirno, neiivljenj-sko. Že s prejšnjim predsedni-kom izvršnega sveta občine in s sedanjim, Borisom Platov-škom, sva dogovotjena, da mo-rava spodbujati delavce naše uprave k ustvarjalnosti, k živ-Ijenju. Tako naj naši upravni delavci ne čakajo na dokumen-te in soglasja z drugih inštitu-tij; najjih namreč tudi sami iš-čejo in spodbujajo k večji ličin-kovitosti, k napredku. Življenje je trebajemati življenjsko, ne le skozi papirje in pisarniško okno.«