TRST, nedelja 27. februarja 1955 Uto XI. . Št. 49 (2978) PRIMOkSKI DNEVHIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94 638, 93 808, 37338 LL. MONTECCHI št. i III. nad. — TELEFON S3-MS IN »4-63t — poštni predal 559 — UPRAVA: tJL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. iL-t-l 8 OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim l stolpca: trgovski 60, fma-nčno- 'ipravni loo osmrtnice 90 lir . Za FLRJ 2a vsak nun širine 1 stolpca za vse vrste ogiasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Peiiico l-II., Tel. 33-82 350, Četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. ožniStvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Državna calozoa ismvemj... NAROČNINA: mesečna Poštni tekoči račun Založništvo ».»Mi ^ . ..... .^s.,—....------------------- - - . . T ,. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljanl 604 T 375 — Izdaja Založniš-tb tržaškega trka D. zo USODA SCELBOVE KOALICIJE fe Medno v zmedeni negotovosti ^*no ozračje na zasedanju glavnega odbora PLI - Martino grozi z Utopom liberalnih ministrov, če glavni odbor ne odobri njihovega r°*Ranja - Zasilen kompromis po viharni nočni seji med demokristjani našega dopisnika) (Od ♦bdril’ ,"..ljSUUJ ftcemove ®i Mi»--i lc-1Je se *e vedno bg Brwi 7 . a &kleP bo tre-Itoeralni i a° ^uln ~ ve bo itišnitn-1 glavni odbor v ju-*aiedaniP u"evu končal svoje #es očim’ Vad er ogroža notranjo varnost Srednjega vzhoda. ii sko »a 'la'hS'ent^a%orh!iep'? za oresniče-5S h°C “;an»- V ta na-ktBKStr;*hi S i oblasti o- v v^' tak0?Q, bl,le koristne u-V 'avo 0 bo pakt stopil 8? tor ' is«obiem 61rnu v tl da Se “g0,dbenici obvezu- je rečeno, he bosta vmešavali zad- a •H :.n-' mirMi5tino-:OZN .p. ^,‘Uore 'ki*in ,n.a državi, ki Vn« tem mir ln var- fti>hl fo držal °C^U Sveta in kat., ie. ; Pogodbenice idej, ki so bile do sedaj tuje politiki Arabske lige in ki v BONN, 26. -- Bundestag je pozno ponoči zaključil razpravo o ratifikaciji pariških sporazumov ob drugem branju. Sprejel je s 327 glasovi proti 151 sporazum, ki določa konec zasedbenega statuta in vraža suverenost zahodnonein-ski republiki. Sporazum o bivanju tujih čet na nemškem ozemiju, potem ko bo Zahodna Nmčija zopet dobila svojo suverenost, je b:l sprejet s 3'23 glasovi proti 150 in 4 vzdržanimi. • Sporazum, ki dovoljuje Nemčiji zopetno oborožitev in njen vstop v NATO ter v zahodnoevropsko zvezo, je bil sprejet s 315 glasovi proti 153 in 8 vzdržanimi. Francosko-nemški sporazum o Posarju pa je bil sprejet le z majhno razliko glasov-kanj je glasovalo 264 poslancev, proti pa 204v Devet poslancev se je vzdržalo. Zatem je zborn.ca zavrnila predlog socialnih demokratov, naj se vstop Nemčije v NATO in v zahodnoevropsko zvezo odloži, dokler ne bodo propadli poizkusi za združitev .Nemčije s pogajanji na konferenci štirih. Socialdemokratski poslanec Wehner je zahteval odložitev razprave ob tretjem branju, ki te bo začela jutri opoldne, toda njegov predlog je bil zavrnjen. bistvu pomenijo odobravanje ratifikacijo je namreč ve- IsKiA h (L re6(mo, da drža- tofl .. ^Pišnica sporasu- d#^rSr"ladriav 'jjv bodo v °CUi' bo te-Nvbp6 ko itjri P;‘ktu združe-151 bn b »tal,,, " države, ustu-bilt določil tudin'slr.ski svet< s di svoj poslov- dMoča, da bo AkP obnovil . ■ ’n fstitl.°stni člen '* Vsak'b Pet SSj SSUB. • PrvemPnfJružen' dve Nd sk! 'dinistrski*«"1 potriu-sonc edsednik Llavijo iKC'io, zato h m za H-id jvse re8o?i°cifea " itoki ‘ drugcm .u.1, 'J° Fa-'ministrski !'8n\u daje gr* ici prulu lznie stopiti, k paktu, ker še obstajajo nesporazumi z arabskimi državami. Toda možnost bodočega pristopa ni izključena. Ministrski predsednik Men-deres pa je izjavil, da pogodba ne vsebuje avtomatičnih vojaških obveznosti. Turška vlada si pridržuje pravico razpravljati u vojaških plateh zavezništva. Na koncu je še izjavil, da so vse države članice Arabske lige avtomatične povabljene v pakt, in zadostuje, da to zahtevajo. V iraškem parlamentu pa je Nuri .Said v svojem govoru med drugim izrazil željo, da se paktu pridružijo EDA, Velika Britanija. Pakistan in Iran. Medtem je egiptovski minister za narodno usmerjanje Šalah Salem prišel danes iz Bejruta v Damask, kjer bo ostal »tiri dni in se razgovar-jai s sirijskimi voditelji o položaju, ki je nastal po podpisu turiko-iraške pogodbe. Novinarjem je izjavil: «Ne obstaja ved medarabska pogodba o kolektivni varnosti. Želimo novo medarabsko pogodbo gospodarskega, političnega in vojaškega značaja«. Dodal je, da namerava s sirijsko vlado proučiti novo obliko, ki naj služi ! interesom arabskega sveta. V | tj namen bodo pripravili konferenco vladnih predsednikov arabskih držav, ki bo v Kairu, Beirutu ali Damasku. Egiptovski list (i-Vkbar Al Jom« danes sicer krit zira tur-ško-irasko pogodbo kot škud-11jvo za arabske interese, do-riaia pa. da je bila pogodba verjetno zelo spremenjena «poil pritiskom arabskih dr-žav«. . Politični opazovalci v Bagdadu ugotovljajo, da je pogodba sestavljena v zelo splošni obliki. Obe državi se obvezujeta sodelovati, da zajamčita svojo varnost in obrambo. Sklenjena pa ni nobena jasna vojaška določba in pogodba dolpca, da bo ((poseben sporazum določil ukrepe za uresničenje tega sodelovanja«. ' Najbolj kočljivo vprašanje pi Je biia zadeva Izraela. Iraška vlada je želela, da bi se v paktu sklicevali na resolucije /.družeoih narodov jz letu 1947 in "i48- k' določajo povratek arabskih beguncev v Palestino m internacionalizacijo Jeruzalema. Turki pa so te, formuli nasprotovali in so zato našli rešitev z izmenjavo pisem, v katerih poudarjata obe vladi zvestobo omenjenim resolucijam. Sklenitev pogodbe je povzročila hudo krizo med arabskimi državami, ker je Irak politike blokov. S tem so tej politiki oprta vrata na področje, kjer doslej take politike nišo izvajali predvsem zaradi enotnega stališča ■ arabskega sveta. Ta enotnost je sedaj v nevarnosti in ogroženo je tudi vprašanje samostojnega odločanja arabskega sveta o vprašanjih. W se tičejo njega in njegovega prostora, saj je iraški ministrski predsednik sam izrazil željo, da bi se paktu pridružili še ZDA. Velika Britanija. Pakistan in Iran, kar s« tudi imele na vidiku ZDA in Velika Britanija, ki so izvajale pritisk tudi na Egipt, da bi opustil svoje odklonilno stališče, ki ga podpira tudi Saudova Arabija. mnenju morala zopet imenovati «Wehrmacht». Razprava se je nadaljevala vse do poldruge ure, a ni oi-lo pomembnejših govorov m opažala se je splošna uuuje-nost. Takoj zatem pa so razpravljali o finančnih in gospodarskih zadevah v zvezi s temi pogodbami. Opozicija je očitala vladi in finančnemu ministru, da je objavil preveč optimistične številke gleue stroškov za bodočo nemško oborožitev. Finančni minister Schaeffer pa je izjavi., da ti stroški ne bodo povzročili inflacije in da ne bodo vplivali na gospodarstvo. Socialdemokratski poslanec Kreyasig je izjavil, da bodo ti stroški ško- pred-liberalno lahko kritizirale sporazum m j stranko bivšega vladnega zahtevale povratek Posarja k j predsednika Jošide. Obe stran- Nemčiji ob podpisu mirovne j ki se potegujeta, da bi po- pogoaoe, so izzvale v Franciji j stali najmočnejša stranka v močno reaacijo, k; bi utegnila parlamentu. Ni pretirana ugotovitev, da ] sta prav razvoj sodelovanja I med Jugoslavijo. Grčijo in Turčijo in njihova odločnost, s skupnimi silami in sred- j stvi braniti svojo neodvisnost ! vplivala na zmanjšanje na- I padalnih tendenc, na spre^ . . . . I membo zunanje politike ne. ; izjavil danes, da je trojno so-j katerih držav v odnosu do Ju-I delovanje na obrambnem pod-goslavije, Grčije in Turčije ,tako . napredovalo, da in prispevali zmanjšanju na- ?„e lahko rece, da je popolno, petosti. To je največji dose- Potrebno je, da se sodelovanji uspeh trojnega sodelo- vanje tudi na gospodarskem. . . - , „ ! polvticnem in kulturnem pod- vanja. uspeh mednarodne . boli razvije, da bi vrednosti. Koča Popovič, f nad dos ,Q rayen obraml5nega Koprulu. Stefanos Mcfanopu- sodefovania Obrabni napori los m njihovi sodelovci se bo-;(reh balkanslcih držav so jam. do sestali v Ankari prav po zaslugi rezultatov trojnega so-1 stvo miru; zato ti napori ne delovanja in njihovega voliva | smeJ°. slabit, temveč se mana mednarodni položaj v mio- i rajo se nadalje krepit, v in- go ugodnejšem ozračju kot : ,eref'‘ , svobode treh držav pred dvema letoma, ko so ’ in 0,la'ega sveta, postavili temelje trojnega so- 1 Minister StefanopuJos je ob delovanja, ki ima vse pogo- , koncu svoje izjave listu «A- znova spraviti v nevarnost ratifikacijo pariških sporazumov v republiškem svetu. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da bi po sprejemu sta- Drugic borba levičarskih strank, da bi preprečile, da obe konservativni strani (demokratska in liberalna) dobita skupno dve tretjin: poslanskih mest. Danes zjutraj je tuta o Posarju bila esieherna 3; komunističnih kandidatov dili življenjski ravni prebi-l pogodbe. propaganda, ki bi lanko škodila anciji ali ugledu tamkajšnjih ustanov, nezakonita«. Dodal je, da po odobritvi statuta na podlagi referenduma ne bi mogli več o rijem razpravljati do sklenitve mirovne ljavno samo glasovanje po tretjem branju, toda izid drugega glasovanja se skoraj vedno ponovi tudi pri tretjem. Pri nadaljevanju današnje razprave je liberalni poslanec Mende izrazil mnenje, da bedo med ratifikacijo in dejansko uveljavitvijo sporazumov potekla vsaj tri leta in da v tem času lahko nastane nov položaj. Zahteval je nato, naj se dejavnost mešanih komisij za proučitev pomilostitve vojnih zločincev razširi tudi na Nemce, ki so zaprti na Nizozemskem in v Franciji, ter je izjavil, da je po proučitvi vsakega posameznega primera za to, da se bivšim članom SS dovoli vstop v novo nemško vojsko, ki bi se po njegovem izjave, da je' Mendes-France valstva. Sledila je rajorava o .členu, ki govori'1 j suverenosti Zahodne Nemčije. Socialdemokratski poslanec Schmid je izjavil, da sporazumi ne bodo popolnoma odpravili okupao j-skega režima. .Med debato so socialni . demokrati dosegli precejšen uspeh, ko so spravili v zadrego pravosodnega ministra v zvezi z razpravo o pravnih posledicah pariških sporazumov. Odgovori ministra so povzročili reakcijo med vsemi poslanci. Z levice so se slišali protesti proti ((kolonialnim pogodbam«. Poslanec Merten je protestiral, ker so v Franciji še zaprti «nemški državljani, ki so bili obsojeni v dvomljivih pravnih pogojih«. Poudaril je, da «morajo bili pravi zločinci kaznovani«, zahteval pa je ((likvidacijo problema vojnih o-bsojencev«. Po zaključku debate je po kratki prekinitvi seje sledilo glasovanje. Se .med debato je izvršilni odbor liberalne stranke pozval svoje člane, naj glasujejo proti sporazumu o Posarju. prea zaključkom je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva združitev Nemčije. Včerajšnje Adenauerjeve izjave, da ZDA in Velika Bn-tinija ne bodo več podpirale francoskih zahtev glede Posarja po odobritvi sporazuma pariških sporazumov, ter in 1 laburistični umaknilo kandidaturo, zato da bi se glasovi skoncentrirali na socialiste. Politični opazovalci so mnenja, da bosta obe konservativni stranki dobili prvi dve mesti in da bo prevladala Ha-tojamova stranka. je, da postane traino. ! kropolis« ugotovil da je bal-Trajnost balkanske zveze ie ; kanska zve/.a izpolnila pričakovanja. Sodelovanje mci tremi državami je tesnejše, o- ne samo želja, temveč cilj narodov treh držav. Zveza ni trenuten vojaški sporazum za ' bramba je solidna, s tem st dosego določenega cil.ia, temveč regionalna pogodba držav, ki jim ssupni interesi narekujejo trajno vsestransko sodelovanje. Sporazum o vojaškem sodelovanju je samo logična posledica predhodnega uspešnega sodelovanja na 0-stalih področiih in odločnosti. svoboda in' mir v Sredozemlju popolnoma zagotovljena. Na tiskovni konferenci pred odhodom v Ankaro je zunanji minister Stefanopulos izjavil, da bo konferenca v Ankari skoraj izključno posvečena proučevanju statuta balkanske posvetovalne skup- da se to sodelovanje poglobi, ščine, ki se bo po njegovem okrepi in zagotovi njegov raz- | mnhin.iu prvič sestala na je-voj. Zaradi trajnega cilja zve- | sen v Solunu. PRED DRUGO SEJO PODKOMISIJE OZN V LONDONU Dullesov obisk v Rangunu pred odhodom v Indokino Zahodne delegacife proučufefo sovjetske predloge za razorožitev ske vojne m potrebi mednarodnega nadzorstva nad jedrsko energijo LONDON, 26. — Kot zatr- strupil vso zemeljsko atmo-jujejo v dobro obveščehih sfero. saj izgubi kobaltov rano življenje« v Veliki Britaniji. Powell je navedel, da krogih, so zahodne delegaci- prah svojo radioaktivnost še- razpolagajo ZDA po zanes-je danes proučevale predloge, ie v oetih letih. ljivih cenitvah z rezervo pri- ki jih. je na včerajšnji prvi , Nemški znanstvenik zahteva j bhžno 4000 atomskih bomb, seji razorožitvene konferen- nato, naj se uresniči miro- ' ZSSR pa s 1000 bombami, e formuliral sovjetski pred- j ijubna koeksistenca med na- j Obe deželi, je ugotovil Po- Eden ie iz Bangkoka odgotoval v Singapore, kjer bo prisostvoval posvetovanju angleških diplomatov ~ Peking kritizira Edenovo vlogo na koterenci SEATO • Moskovsko mnenje o zasedanju v Bangkoku BANGKOK. 26. - Po zaključku konference SEATO te ameriški državni tajnik John Foster Dullčs odpotoval v Rangun, kamor je prispel dane* zjutraj in kjer bo kot gost burmanske vlade ostal -4 ur. Jutri predpoldne se bo odpe-lial na krožno potovanje po Laosu, Kambodži in južnem Vietnamu. Prva postaja bo Vientiane- . V Rangunu se je Dulles raztovarjal z ministrskim predsednikom U Nujem ,n z dru-,,jmj vladnimi predstavniki. .sodijo, da je Dulles burmanskim voditeljem zagotavljal, da ima SEATO popolnoma 0-brambni značaj. Nekater, zatajujejo tudi, da je hote. dobiti od Burme vojaška opori-ota. v zameno pa ponujal an.e-1 -.m gospodarsko pomuc. \ Rangunu je Dulles izjavil novinarjem, da bi v pr. neru j slednjega “"^driavfT b?W fc napadan'dobila od ZDA le- tev talsko in mornariško pomoč O svojem razgovoru z U Nujem je Dulles pojasnil, da 01- £ razpravljali o nm.'bitnem pristopu Burme k bEATO. Angleški zunanji minister Eden je iz Bangkoka oupoto-val v Singapore, kamor je pii-spe] danes zjutraj. V Singapuru bo Eden pri* • 1 I I J 1 (UfitI ■ ‘ Jv ' u V 1 "“P 1 - • I I nastopil kot nosilec novih [sostvoval letni konferenci bri- tanskih diplomatskih predstavnikov na Daljnem vzhodu, ki se bo začela jutri predpoldne v rezidenci britanskega generalnega komisarja za jugovzhodno Azijo Malcolma McDonalda. Konference se bodo udeležili tudi angleški vojaški poveljnik; na tem področju. iz Singapura bo Eden odpotoval v Novi Delhi, kjer se bo sestal z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem, nato pa bo obiskal še Bagdad. Ko so ga danes novinarji vprašali, ali bo med obiskom v Bagdadu razpravljal o britanskem sodelovanju pri o-hrambi Srednjega vzhoda, je Eden odvrnil, da verjetno res. idmel bom z iraškimi voditelji razgovore o vprašanjih, k, zanimajo obe deželi; mi smo zainteresirani na obrambi vzhoda«. Pekinški ((Ljudski dnevmk«. glasilo kitaiske komunistične uartije, pa kritizira danes E-denovo vlogo na konferenci v Bangkoku. List obtožuje britanskega zunanjega ministra, da se 1 ni držal mednarodnih obveznosti glede jamčenja ženevskih sporazumov o Indoki-n. in da se n j upiral ameriškemu prizadevanju, da se ti razgovori razveljavijo, temveč jo ameriške napore celo podpiral. List obtožuje tudi ZDA, da se ((surovo vraešujejo v položaj v Indokini in ogrožajo mir v tej deželi«, Moskovski radie pa je oddaja! komentar urednika a-genci.ie TASS Zaharova, ki zatrjuje. da so se na Konferenci v Bangkoku kljub navideznemu ozračju soglasja pokazala huda nasprotja med Veliko Britanijo. Francijo in ZDA glede' vprašanj, ki se tičejo jugovzhodne Azije. Komentar nadaljuje, da je bil glavni namen bangkoške konference, da se spodkopljejo ženevski sporazumi o Indokini z vključitvijo južnega Vietnama, Laosa in Kambodže v manilski pakt. Kot je znano, prepove-jejo ženevski sporazumi tem trem deželam udeležbo v ka-krenem koli vojaškem bloku. Zaha.rov pravi nato, da so na konferenci v Bangkoku poskušali sestaviti načrte, škodljive interesom LR Kitajske. Indije, Burme, Indonezije m Ceylpna, m zaključuje; ((Razvoj vojaških priprav v jugovzhodni Aziji predvideva, kot se je pokazalo v Bangkoku, med drugim akcijo v podporo napadalni delavnosti ZDA v .Siamu ter pritisk na Indijo, Burmo, Indonezijo in Ceylon, da bi se te države prisilile, da spremenijo negativno stališče, ki so ga zavzelo do SEATO*. stavnik Gromiko. Sovjetski de- rodj ne glede na ideološke legat je po zatrdilih iz istih razlike. Prof Hahn poudarja virov v glavnem ponovil vse- moralne probleme, pred kabino izjave sovjetske vlade j terirni So- se znašli «vsi pri-od 18. februarja, ki predlaga j znano sposobni atomski znan- well, imata dovolj atomskih bomb, da si vzajemno uničita vsa važna mesta 111 industrijska središča. V Moskvi na je agencija v Londonu in v \Vashingto-nu pa odklanjajo sleherni komentar v zvezi z Adenatier-jevimi izjavami in njih glavna skrb je, da pride do čimprejšnje ratifikacije pariških sporazumov. Izreden obseg poplav v Avstralm Med žrtvami niso ugotovili no- ________ benega evropskega emigranta 1 sydney, 26. — Popiave, ki j Gromiko je v petek prikazal predloge, vsebovane v izjavi sovjetske i^odo^mUAvstrMijenasoUiaejeto! vlade od 18. februarja - Glasovi znanstvenikov o nevarnosti atom- dve obširni področji v Novem Južnem Walesu. Po zadnjih vesteh so poplave doslej povzročile 38 smrtnih žrtev. Brez strehe je več kot 20.00-) oseb. Cele vasi so pokrite z vodo in samo najvišje točke se dvigujejo nad vodno gladino. Manjkajo vesti o več sto osebah, vendar upajo, da so se morda rešile na više ležeče kraje. Po nepotrjenih vesteh se je na reki Hunter potopil vlačilec, na katerem je bilo osem oseb ali več. Točnosti te vesti pa ni bilo mogoče ugotoviti, ker so prekinjene vse zveze. prav tako doslej še ni oiio mogoče niti približno oceniti škode. Najbolj so ogrožene področje v dolini reke Hunter okoli mesta Maitland, središču rudarskega področja Novega Južnega Walesa, Maitland je približno 200 km severno od Sydneya. Drugo ogroženo področje je okoli mesta VVarren, 560 km severozahodno od Sydneya. Meščani \Varrena se obupno borijo proti vodovju razdivjane reke Macquarie, kr je 00 tem letnem času normalno suha. V mestu Dubbo je vse prebivalstvo (11.000 oseb) .stalo brez 'strehe. V Singletonu je 200 družin v najhujseni strahu preživelo noč na strehah in s svetlobnimi signali klica.o ain-fibijska vozila avstralske vojske, ki so zaman poskušala prodreti do mesta. Trije helikopterji in osem letal avstralskega letalstva pomaga pri reševanju in ugotavljanju obsega poplav. Iz Melbourna pričakujejo še dva he-lipterja, pa tudi, letalonosilka «Sydnev)(, ki je vozila proti Tasmaniji, se je obrnila, k 0-balam Novega Južnega Wale-sa da bi s svojimi tremi helikopterji pomagala pri reševalnih operacijah. Avstralske oblasti sporočajo, da med žrtvami poplav doslej niso ugotovili nobenega evropskega emigranta. Danes volitve na Japonskem TOKIO, 26. — Jutri bodo Japonci že šestič po vojni sli na volitve. Za 467 poslanskih mest v poslanski zbornici se poteguie nad tisoč kandidatov. Vpisanih volivcev je 49 milijonov, razdeljenih na 4.1 tisoč volilnih okrožij. Računajo, da se bo volitev udeležilo okoli Tu odst. vpisanih volivcev. Pri sedanjih volitvah je glavna pozornost opazovalcev obrnjena na dve točki: prvič bitka med demokratsko »tran- /nikov naj sen ukrep blokiranje stanja ‘ jo predstavljajo __ . . . . oboroženin sil in vojaških; danja rušilna sredstva bi lah- j bo miru in sodelujejo pri ak- proračunov na ravni od 1. . ko pripeljal k skupni konfe- ! CU' za prepoved atomskega januarja 1955. - j renčni mizi odgovorne po-1 orožja, za katero je dal po- Sicer pa je vest, da je litike z obeh strani železne ■ budo svetovni mirovni svet«. Gromiko včeraj prikazai pred- | zavese. V atomski vojni ne ; Poziv kviru gospodarskih načrtov nočno skrčeni, so bila lzvrše-la razna dela v skupni vred-losti okoli 80 milijonov lir. Med temi naj omenimo pred-fsem začetek gradnje novega avnega kopališča v Boljuncu, -j kar ie bilo nakazanih 5 mi-ijonov lir, nadalje preuredi-,ev občinskega poslopja v Dnini za otroški vrtec 3.600.000 ir, gradnja novega županstva 17 milijonov lir, gradnja dveh nostičev preko Glinščice 5,5 mlijonov lir, obnova dv^h ned vojno poškodovanih stanovanjskih hiš v Mačkovljah 1,900.000 lir, prenovitev pode v-v nekaterih šolskih poslopjih 1 milijon lir, nova cesta do izpod Doline 15 milijonov lir. gradnja nove cerkvice na Pesku 6 milijonov lir in končno popravilo raznih zvonikov >.600.000 lir. Delavci SELAD so v prete. dtm letu v glavnem popravljali občinske ceste, urejali nasade, popravljali in napeljevali kanalizacijo, gradili napajališča itd. Skozi vse leto je bilo zaposlenih povprečno po 75 delavcev, za katere so porabili 23,764.000 lir. Kljub razmeroma visokemu številu pri SELAD zaposlenih delavcev pa je stanje zaposlenosti v dolinski občini izredno slabo. Računajo, da je 10 odstotkov vsega prebivalstva brezposelnega, če pa upoštevamo samo delovni silo, se odstotki zvišajo na 20. Kot smo že omenili, je občinski svet tudi soglasno odobril občinski proračun, ki predvideva naslednje končne postavke: 19.809.771 lir dohodkov in 73,207.995 lir izdatkov, tako da bo dolinska občina imela predvidoma 53,398 224 lir primanjkljaja. Ce upoštevamo najprej dohodke, tedaj lahko ugotovimo, da prinaša največ dohodkov občini trošarina, in sicer 8,756.000 lir. kar je sicer za okoli 590.000 lir manj kot lani. Večje dohodke prinašajo občini še razni občinski davki in pristojbine, dopolnilni davek na zemljišča in kmetijske dohodke ter še nekateri drugi davki, ki pa komaj presegajo 8 milijonov lir. Kot v vsaki občini gredo tudi v dolinski milijonski zneski za plače in razne doklade občinskim uslužbencem. Seveda pa je še cela vrsta drugih postavk, ki presegajo milijon, katere bomo tu na kratko navedli: stroški za izterjanje trošarine 1,687.162 tir, stroški za pravde in plačilo odškodnine S.S. 2 milijona lir, javna razsvetljava 1.052.288 lir, poraba vode 1,496.000 lir, kritje primanjkljaja upravi občinskih vodovodov 1.549.465 lir, stroški za osebje tehničnega urada 2.907.147 lir, vzdrževanje, kurjava in razsvetljava osnovnih šol 1,400.000 lir, bolniški stroški in stroški za prevoz bolnikov 5 milijonov lir. Mnogo večji stroški pa so predvideni v poglavju ((izredni izdatki«, kjer je predvidenih 5,100.000 lir za nabavo nove opreme za občinske urade, napeljava telefona k Domju. v Ricmanje in Boršt 5.067.000 lir, povečanje šolskega poslopja v Ricmanjih 9,975.000 lir ter 1.200.000 lir za ustanovitev občinske knjižnice. Kot vidimo, je občinski proračun zelo zahteven, čeprav upošteva res le najnujnešja dela. Toda težko si je zamisliti. da bodo višje oblasti proračun v celoti odobrile, kajti vsem je dobro znan namig vladnega komisarja, ki je dejal. da se bodo morale občine počasi osamosvojiti. Kako naj bi se osamosvojile, pa je zaenkrat še uganka. zaslužka, ampak tudi pri specializiranih kovinarskih delavcih. ki so bili vedno v po-■nos Trstu. To izseljevanje povzroča tudi splošno gospodarsko škodo, ker se s tem krči število specializirane delovne sile, hkrati pa veča odstotek delavcev brez vsakršne kvalifikacije. Da se ta beg specializiranih delavcev zavre in s tem prepreči še večja škoda tržaški industriji, morajo vodilni gospodarski krogi in odgovorne oblasti menjati svojo gospodarsko politiko, zagotoviti delo industrijskim podjetjem ter ladje in pomorske proge pristanišču. Z dosedanjo gospodarsko politiko so le odrivali domače delavce ter se je z zaposlitvijo predvsem številnih beguncev samo večal neproduktivni birokratski aparat, kar je moralo nujno roditi hude posledice, zaradi katerih trpi predvsem domače prebivalstvo. Tega se kljub nacionalistični kopreni, ki je marsikomu doslej zastirala oči, da ni videl kam vodi pogubna gospodarska politika, zavedajo vedno širše plasti prebivalstva, kar dokazuje tudi današnje zborovanje, ki so ga sklicali uslužbenci tukajšnjih pomorskih družb, ki odločno zahtevajo za Trst nove pomorske proge in ladje zanje. Zato so mnoge ljudi obhajali kaj trpki občutki, ko je prišla blagoslavljat izseljence tista visoka osebnost, ki je bila vedno pobornik omenjene politike in ki zato nosi tudi del odgovornosti za to, da morajo domačini v tujino s trebuhom za kruhom. Tudi včerajšnje slovo mladih Tržačanov od njihovih dragih je bilo hudo in žalost- no kakor je bilo žalostno slovo tisočev lanskih izseljencev. S pomola so se dvigali v pozdrav in kot spo- znavni znaki raznobarvni robci in rute, slišala so se nešteta. med burjo izrečena imena dragih. Na ladji pa se je večina izseljencev stisnila na zadnji del palube, da bi bila bliže staršem, sorodnikom in prijateljem, ki so jim od spodaj dvigali roke v zadnji pozdrav. Od daleč jih je potem, ko je ladja odplula, še spremljala slika najdražjih iz Trsta, rodnega mesta, ki se jim bo vedno znova vračala pred oči. Po mnenju zdravnikov bo Bertozzi okreval v 7 dneh. Srčna kan sredi ulice Qkoli poldne so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 64-letnega Karla Prešerna iz Ul. Maiolica, ki se je na vogalu Ul- Battisti z Ul. Palestrina okoli 11 iznenada zgrudil na tla in izdihnil. Na mesto so prišli tudi bolničarji Rdečega križa z zdravnikom, ki je po pregledu trupla izstavil potrdilo da je smrt nastopila zaradi srčne kapi. po preiskavi je policijski komisar dal nalog za prevoz pokojnika. V jamo je padel Med nadzorovanjem dela pri kopanju jame v Ul. delle Mo-nache je 27-letni zidar Serafi-no Razza iz Ul. dei Moreri včeraj popoldne stopil z eno nogo na kamen, ki je bil ob robu jame. Iznenada Pa se je kamen zavalil v jamo in Razza, ki je izgubil ravnotežje, je padel za njim na dno. Takoj nato se je v spremstvu nekega delovnega tovari- ša zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali globoko rano na ustnici in razne praske na nosu in rokah. Po zdravniški pomoči so ga s priporočilom 8 do 10-dnevnega počitka odslovili. Zaletel se je v napeto žico Popoldne so 15-letnemu Vladimirju Furlanu, stanujočemu pri Orehu izprali na sprejemnem oddelku bolnišnice majhno rano nad očesom in praske po nosu. Fanta so po zdravni-šk1 pomoči odslovili s prognoze okrevanja v 5 ali 7 dneh. Mladeniča je spremil v bolnišnico inštruktor Giovanni Borzatti iz Milj, ki je pojasnil, da se je ranil med delom v »centru za strokovno vzgojo« v Miljah. Na dvorišču se je namreč Furlan zaletel v žico, ki je bila napeta med dvema drogovoma. Vsakokrat ko se spomnimo nate, nam v srcih zavalo vi nekaj velikega obenem pa milega in domačega. V spominu nam iz Tvojega mladega in milega obraza zopet in zopet zasije kot nekoč Tvoj vedri in spodbujajoči pogled. In vendar je ta teden poteklo že deseto leto odkar si pod težo nacističnih muk za vedno zatisnila svoje sinje oči. Toda to kar je bilo Tebi najdražje je med nami ostalo: slovenska beseda in pesem, slovenska zamozavest • in ponos. Zato bo tudi te dni ob spominu nate med tovariši še vedno slišati Tvoj mili glas, ki bo globoko v srcih ob zvoku pesmi naših očetov, ki si jo tudi Ti kot zvesta hčerka našega naroda nadvse prisrčno ljubila. Ne, Zorka ti nisi mrtva! Ti si med nami vedno živa in mlada. Tvoja misel in delo bosta za vedno ostala v Trstu, posebno pa med nami. ■ ki smo Ti ostali zvesti tovariši SLOVENSKO-HRVAT-SKA LJUDSKA PROSVETA Vas vljudno vabi k uprizoritvi tride-janske ljubezenske igre V NIŽAVI ki jo bo DANES 27. februarja 1955 ob 16.30 v AVDITORIJU v Trstu, v Košutovi režiji uprizorila kriška dramska skupina. Vabila, ki veljajo za vstopnice, dobite do 16. ure pri vratarju Doma pristaniških delavcev. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« bo priredilo s sodelovanjem SNG v društveni dvorani v Ul. Montecchi št. 6-IV. 2. MARCA 1935 ob 20.30 dramski večer Predvajana bo Tima-yerjeva drama Jadost pred sodiščem" Vabila so na razpolago v društvenih prostorih vsak večer od 20. do 22. Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji, ki do sedaj še niso poravnali zaostale naročnine za januar in februar 1955, vljudno naprošamo, da takoj nakažejo naročnino na nADIT» - Ljubljana, Stritarjeva štev. 3-1. -tek. rač. 694-T-375. V nasprotnem primeru bomo primorani ukiniti nadaljnje pošiljanje. Posebnih položnic ne bomo razpošiljali. Po možnosti nakažite vedno vsaj za 1-2 meseca vnaprej, da nam prihranite delo in stroške. Mesečna naročnina je din 210. DANILI in KARLU ROSNERJU se je 25. t. m. rodila KCERKICA BARBKA. Srečnima roditeljema čestitajo starši, sestra in ostali sorodniki. DANES, 27. t. m., ob 10.30 dop. bo nastopil v Ul. Montecchi 6-IV. lutkovni oder ki bo predvajal veselo pripovedko Poredni “Bobi Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na uro prisrčnega smeha in zabave. 11 Trii* V veselem temcu, 1J-43 jst v rokavu: 14.15 Igra p asi Gianmi Safred: 14.30 El non; 16.00 Reportaža z " 6r(1 gomet.ne tekme: 17-00 R ^ VZagner: «Nibelunski P - prolog, izvedba v neS*- Futi-ziku, dirigira \Mlhelm ^ vvaengler; 20.05 Šport; 21. legretto, skoraj revija, 14. o i* K n 254,6 m ali 1178 kr ^ Slovenska poročila: 6M 13.30, 14.30, 19.30 in 20;30m. 06 Hrvaška poročila: vsak oan 20.00. , 12.30, Italijanska poročila. 6.15. 17.00. 19.00 in 23.00. onetkiž dan (razen nedelje in P( ka ) ob 14.36, _ . vSjK Iz naših iistov v ital" dan (razen nedelje in Ponl ledeli- ka) ob 17.06. 9.15 „ 7.45 Jutranja glasba; "- u. domačih logov v uedeljsk tro; 3,40 Za naše kme^jSj 9.00 V veselem neceljizkem » ^ 9.30 Mladinski oder: Cesnja bi v svate; 10.00 Glasoen«* .J tlnala. lit 7fl r7o,m in dorn, UH tineja; 10.30 Zena in dom,* Nedeljski simfonična _ K0Iil 'z.00 Igramo za vas: k* bota. uavs kam na icica k. čel; riiji nje ske ze Vrs na boe stil ni (""7* • 13.45 o; ba po željah; 15.00 Pojo^^ jo primorski zbori, anra«'“% solisti - amaterji; 15.30 Naši5, ji in ljudje: Ob istrskem šču: 16.00 Promenadni k°" j 16.30 Izbrano cvetje z ““Ljl grede; 17.03 Lahka glasba,^ Ailiel: ,(Tvoja slušna igra v dalj 18 50 Denjs 20.15 Jurina in Framnat ^ po željah v hrva»L. Gl* Glasba m ■ 21.0C Nedeljski ritmi; 21.30 beni mozaik. « I. O V H M I •• A 327,1 m, 202.1 m, 212.4 <*. Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 15.00. 17.00 in 22.00. 8.15 Domače pesmi no nedeljsko jutro; 9.00 tn ,,j, predstava - «Mali Kadija« 'r ska igrica); 9.40 Operetne_ lcdije; 10.00 Družinski 10.10 Dopoldanski s,a^ koncert: ----- -^idaiv . 11.20 Lahek oP01*^«-koncert; 12.00 Pogovor s šalcil 12.10 Slovenske parjpS> pesmi; 13.00 Pol ure ta nol CU « I Prav ke j eri ‘ion Hi ‘n sl jutri *ien( Ni it p ko', Marj ' 'D, fbti Se: .'Še tont; t'D| Fpai vas; 13.3G Zeleii ste — .Gajl šajte! 15.15 Lahka glasba, .j Po naši lepi deželi Kralj: «Bikoni»- 16.00 _ “ AjiKJ n gospodinja Evelina Umani, šofer Lavvrence Roben Wh,te in baristka Luciana Uršič . UMRLI SO: 74-letni Vilo Ka-riš, 741etni Emilio Ugotti, 65-let-i,a Maria Rocco por. Petross:, 78-leina Anna Verzegnassi por. Zul liani, 60-1 etna Ester Nigris por. Vergolini. 4-Ietna Soma Si moni, 1 dan stari Franco Deli-se, 30-letni Cosimo Fullone, 63-letna Floriana De/orzi por. Zentilomo, 71-letna Ana Pol vd. Travao, 78-letm Ferd.nand Plesničar, 54-letna Olga Santemu por. Bellai, 53-letni Frančišek Roncelj, 66-letna Antonija Mer-molja por. Mulimi. VERDI Danes: ob 16. uri zadnja predstava baletov ((Pravljica o Tr-njulčici« in «Coppelia» za dnevni red. Dirigent Giorgio Cam- biss Torek: ob 21. uri otvoritev dramske sezone z nastopom skupine Lilla Brignone _ Salvo Kandonc - Gianni Santuccio -Lina Volonghi. Uprizorili oodo Giacosovo delo «Kakor listi*. Režija Luchino Visconti. TEATRO nuovo Danes: ob 16. uri J Anouilh itLeocadia« za četi D. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 3.9, najnižja 0.8. ob 17. uri 3.8. zračni tlak 1005.8 v porastu, veter 17 krn n.a uro, vlaga 54 cdst.. nebo 7 deseiin oblačno, morje lahno razgibano, temperatura morja 8 6. LOTERIJA BENETKE 78 71 86 32 28 BARI 14 78 30 12 5 CAGLIARI 54 32 5 10 11 FIRENZE 35 19 90 21 9 GLNOVA 8 87 24 7 57 MILANO 84 28 6 74 20 NAPOLI 69 62 8 12 63 PALERMO 41 84 63 14 40 ROMA 77 3 85 21 26 TORINO 23 25 85 42 3 NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1: Ravasini, Trg Li- berti 6; Harabaglia v Barkov-Ijah in Nicoli v Skednju. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM Ai Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato. Ul. Roma 15; Gmeiner. Ul. Gnil'a 14: Alla Maddalena, Ul. de!- 1’lstria 43; Prendini, Ul. T. Ve- cellio 24; Seravallo, Ul. Cava- na 1; Zacetti, Testi* d oro. Ulica Mazzini 4J. Rossetti. 14.00: «Skoda, da je lopov« S. Loren, V De Sica Excelsior. 14.30: «Vzšla je zvezda«, J. Garland. J. Mason. Fenice. 13.00: «Sabrina», H. Bo-gart, A. Hepburn. Naziona'e. 14.30: ((Rapsodija«. E. Taylor, -V. Gassman. FUodrammatico. 14.30 ((Sežgana zemlja«. J. Hodiak. J. Derek. iupercinema 14.00: »Ljudska sola«, R. Billi, M Riva Arcobaleno. 14.00: «Suuca ki u-bije», S. Tracv, R. VVidmark. Astra Rojan. 14.30: »Oddaljena dežela«. J. Stevvart. R. Roman Capitol, 14.00: »Zahodno od Zan- zibarja«, A. Steel. C r ista l)o, 14.00: »Katarina, po- ljubi me», K Gravson. Grattacielo. 14.00: ((Ljudska šo- la«, R. Billi. Alabarda, 13.30: »Čudovit člo- vek«, v. Mayo, V. Ellen. Ariston. 14.00: »Deviška kralji-ca«, s Grauger, J. Simmons. Armonia. 14.00: »Vrata skrivno-sti», Van Johnson. Aurora. 14.00: ((Pristaniška fron-ta«, m. Brando. Garibaldi. 14.00: «Od tu do večnosti«. B. Lancaster. Ideale. 14.30: «Sužrja in gospa«, S. Hayward. Impero. 14.15: ((Neobičajni m-ister Morris«. G. Colz. Ilalia. 14.30 «Počitn-ice v Mon-te Carlu«. A. Hepburn. S. Marco. 14.00: »Ivamhce«, R Taylor. Kino ob' morju. 15.00: «Trije tatovi«. Toto. Moderno. 14.00: «Santarelli-na#, A. M. Pierangeli Savona. 14.0O: ((Hondo«, John Wavne. Viale. 14.30: «Prelaz skobcev«, D. Morgan Vittorio Veneto 13.30: «Quo vadiš?«, R Taylor Azzurro. 14.00: ' »Zgodba Glenn Millerja«, J stewart Belvedere. 14.00. «Pojoč pod dežjem«, G Kelly Marconi. 14.00: «Cirkus presenečeni«. B, OBrien. Massimo. 14.00: «Bil vm ameriški vohun«, A. Dvorak. Novo Cine. 14.30: »Samoa«, G. Cooper. Odeon. 14.00: «Kruh, ljubezen in fantazija«. G LoRobrigida Radio. 14.30: »Krila sokola«, V. Heflin. Secolo. 1400: »Kraljev diamant«, I Lamas Venezia. 14.15: «Osvojitev Kali- fornije«, C. vVilde. Skedenl. 18.00: «Vel’ki variete*. Kino na Opčinah. 14.30: »Od tu-do večnosti«, M. Clift, D. Kerr, Norman Corivi-n: ((Pisrn0„Žna.,«il' še S Cr De naprodaj. Podrobnejša dobite na upravi lista. ^ MNOGO KANADČANOV ‘Rilskih narodnosti se želi G V a 0 ogoiK* z Jugoslovankami do lr.teresen-tke naj javijo rv0l^fičJ slove generalnemu rif fl)P znanega nemškega instituta pa« ner za Kanado: Mr. LudUj' jjr ter. 117 Hunter St. milton-Ontario, Canada. ^ SOBO S KOPALNICO fonom oddam v Ul. XX- . bra 32 (dvigalo) tel. 421v • sf ZA BELGIJO . ANV'E8 f je ISCE za takojšnjo zaposl l8roP' harir'i ic ~ ’jn let . P/ tro; yetj k iti it Hi ‘si’ 2 barica od 16 do 30 let »F''fH poštena in lepe zunanjost«. ,v'hi «: Daš °Pc So K V ča dobra. Dostaviti sliko in kratkim z dosedanjimi za-poslh’^ ^ Potni list in vozni str .»an L, povrnjeni. Naslov^ DP J A1” i v . — a Moor - Anvers - Belgidu manstr 3. ‘ «Adria-Express» Prtrf<>£ v najkrajšem c* turjs . ske, navadne i* tranzl ne vizume ter vizum^ le S ?! Ul) Ob I. obletni^ pozabne mame . cgsif Marije Virlan se je spominjaj0 Marija, vnukinja jp Feter in župnik Opčine-Rodik- Naročniki! KUPUJTE pri TVB°K ki oglašajo v našem listu! wr..i avgusta - (Odlomek poglavja iz Teleskopa) dan je bila so-1942. 2e so polja okrog Na levi in žic in daleč ~«“i» em,„5a i? razlegalo ' 0a vL\°r.Jenle in vpit-s u so Prišli Vicedomi-prišli kosit Ko so tele-žicam, so ve rumene je pogled .— iipiij : ■ strnišča: če sl»e, ,lz roVa na te či-Stolllu laični m^.r3ljezec v ^o^enega v .?Pazil— Nikjer C,pattt]l- TeleakSp- u leHon? ■ bodo zlezli P*v v Va?a m Se umikali ie.furianskpm. zaVetJu viso-5,1 b' s" , Mk°rUZe' V ka' ^ttiranov0 Skri1 baU' kositi '*«.,povd ui'h strašnih ut S? k“ de O p°P°ldne in p0"> P°vsod oprav- v' tted 'trHntP°lidne’ ko sta a s«ia t * Irnlcseto bara-!!3t)an se :gor in Marjan, .u: je sklonil k Igor- "Do v.. >?or i- seze rov?» ^••i straiT očmi pokazal Se: slrazm uti onstran k°«DZe^”ke Stlr' metre b° d° H*!, d nai bi po načrtu ^nttob^ Petna3st metrov ■'•lorda' , i "9d rovnm 6- bodo P°ko-,'udi n°eVo^/e danes. Ju-%■ Do Dbod°’ ker je ne-jih Pa ^el>nilZlVo Pogledal ir 'j^rkn/ kai?» je vpra- ;Jutriie PnkimBl. Marja„fe«r!» »kV? u le v,0 . in se « vzelo sapo dh^iri izkonrga^e' Lanes k? °se ti' ?pllemo še ka-V metrovi V koruzi Pa ll miselno!» t0< -i °J znašli.» 5,itIi"kvlia/0SeV®a dan delali. 0 -. °r?aatZaria. pri V n°Ve a - le ka sli-t, > je . ezele. 'M ^"a, zad*n-v rov noč- t *v>4a]! v zs°d°- NkJ ? lož » Dela' ?a'i. aval so se aaPretrgoma I 5oteb!gari in ^tru.ieni ko-I!° štif? iz kli!retnik’ kar ‘N “tetre i tl' Okopali 0SegU so ko- zjutraj «lV>hVeArdaa0koTpalt hk!'ra> °r ?8lnika iim 1,1 šnaria- NadPu]a stran t kiaK a W kopači ie bs-r0 i„ a°ruza. IjJlila k Pet) A - hrane ie • ra"oeza S!f pr!* tt ItTlpl ? P0t. 5? iti, \ ribjih i?ri sebi čez k!fik’e zbirat 5serv- Dol- so Kobila USV°ilhpa' % . ^ven ^Sn°vna glav- KS^iia *‘a dala v 2it>. prlk P° dve kili in j7 K Popečen- S^u^vffS?: Hv t)tkolado'4p ?a tav°-fjer je v Jco 2ljCo stlačil če . n re2erVn0 Ciia'\faa'a:USan °biskal '^vSče^L0, bi bil «t,{al?» koncert!,, * s! s, d'k!» ■p noben narod-5!iiv.hlu Č rakfl Samo, ■ «In ek • Je!,) f.vd.S !?. trd. in j , 1 °™0, J zdelo nekaj «Peler, saj sta večja kot ti!» Vsega pa res ne boš mogel snesti!« «Kar mi bo ostalo, dobiš ti!» se odreže Peter. Ljubo šepne Črtu: «Kako pojejo zgoraj. Še nikdar niso tako peli!» »Nam v slovo!« Igor je tik pri Dušanu. Misli mu švigajo, ali niso česa pozabili: novi komite je postavljen; javki je. povedal tudi Štefanu in Dušanu za primer, da bi se raztepli na poti. S komitejem se je dogovoril, da bodo po begu raztrosili vest, da jih je onstran kampa čakal avto. Morda bi s tem oslabili hajko preganjalcev... Nagne se k Marjanu: «Kaj misliš, bo šlo?» «Bo. a ne vem, če do konca!« Malo po osmi se po rovu priplazi Štefan. Bil je pri Gatu. Pove, da Gato še ni gotov in da bo delal še kake pol ure. Igor se zagleda predse, molči in stiska ustnice: načrt je bil do minute prepračunan: Ob osmih bi moral biti Gato gotov; do devete bodo pevci še peli, potem jih bodo pregnali v barake; okrog desete pride straž.ar k uti. Najlaže bi zlezli iz rova med osmo in deveto, ko je že noč, še pojo, še živi kampo, a ni še stražarja pri uti, in pred begunci je še dolga noč... Igor se boji, da bi lezli ven, ko bi bil že popoln mir. Naroči Dušanu, naj gre k pevcem in vpliva nanje, da bi čim dalj peli. Dušan se naglo vrne: zunaj se je pabralo čez sto pevcev. Od vseh strani so se pridružili in pojo, pojočim dalj pojo, tem boljše volje so, tem bolj so borbeni, tem močnejši so glasovi. Z nočjo raste razpoloženje. Samo pa kar naprej dirigira in uživa, ko vodi in kroti svoj razigrani, mogočni zbor. Rekli so, da bodo peli tudi po nočni trobenti ob devetih in da se ne bodo pustili razgnati. Okrog devetih omahne Gato v jašek. Obleži kakor mrtev. V rokah nima nobene moči več. Gotov je. Samo tanko mreno je pustil na vrhu. Ko se nasrka zraka, se dvigne in obleče za na pot. Peter mu da njegov potni nahrbtnik. Ko sta na konici rova, prebije tanko mreno. V rov vdre zrak, poln vonja furlanskih polj. Gato je .kakor pijan. Za Gatom in Štefanom se splazijo v rov Dušan, Igor, Črt, Ljubo, Marjan, Vojo, Vanek, Polo, Peter, Rogač... zadnji, sedemnajsti je Lojze. Rov je poln ljudi. Ležijo drug za drugim: noge se dotikajo glav in se zadevajo obnje. Peter vali pred sabo svoj nahrbtnik, Lojze pa tri-nožni stolček, s katerim bo zamašil luknjo za sabo. Brz ko se začno zadnjič plaziti po tesnem rovu, se sprostijo. Samo da so se premaknili! Gato se začne vzpenjati iz rova. Previdno pokuka iz rova. Tiha, topla noč. Pesem čričkov. Od kampa prihajajo odlomki pesmi in vpitje: Via! Via! Nočna patrulja razganja pevce. Mitraljezec nemirno osvetljuje kampo. Gato zleze iz rova. «Daj mi nahrbtnik,« šepne v rov. «Pojdi že vendar,« sili Štefan. «Ne pozabite na nahrbtniki) še zašepeče Gato in se prične plaziti po razoru. Po zraku odmevajo klici patrulje v kampu. Nato kriki straž, trepetanje žarometov in glasen, porogljiv smeh. Kolona v rovu se začne po polževo premikati. «Naprej!» Kolona se spet ustavi. «Prvi je zunaj!« gre signal. «Gato!» ., Čez kakih deset radostnih minut spet: <(Naprej!» «Drugi je zunaj!« «Štefan!» Dušan opreza, ne more pa slediti. Zato se vse ustavi. Dolgo ni ničesar. «Kaj je?» «K strazni uti je prišel vojak!« «Že?» «Prišel je prej ko po navadi!« «Kaj zdaj?« «Treba bo počakati!« rJC v< J&0&!!» atnn' blizu tri- | b«7» « i„ pti .h"W k' le vedel, Lušan je — -T-,-- so se pev- , t z _____ ' ?>MV(Tra,H'0' te,a s so dne Pesmi-t! ■ St! .»karn^u posedl' °-"il °hil ar v S !n posl»-2 z ! na OP- 't0,pu se ie C *?-a!C|b' od 30 in ni tre-- . tv- es» Pevcev. pel'i "n ;.e: s 3epo' a čisto lV3ahsk"hmeb°m’ na hi aki So k'h.porazov: 0,J helt’ ! dec', •J' v?0iska 'i° ’ 1 v klet° 5e priteU huV.________________________ So° z,Te živo. Te- bi'a skun T°iik0 % vaj;)h kupaj. paft; , it)Saa sedi Za < ki so ta počasi, oni hitreje, hodili po mestnih ulicah. Imel sem šolo popoldne, zame so bile ure tistih zadnjih dni užitek in trpljenje hkrati. Vsak izmed tovarišev, z malo izjemo, v katero sem spadal tudi jaz, je skušal rešiti svojo «barko enoletnega brodolomstva«. Sedel sem ob oknu. Pred mano morje, jadrnice z dvema ali več .osebami na krovu. Čakal sem in sanjal. Mimogrede sem prisluškoval spraševanju, kajti vse to je bilo zame, vsaj za tisto leto. že odpravljeno. Ce je šlo komu dobro, sem bil vesel in moje sanje so postale lepše; v nasprotnem primeru sem tovarišem pomagal, četudi samo v mislih, ko se je vračal v klop, sem se izognil njegovemu pogledu. Bal sem se, da bi či-tal v mojih očeh hlimbo ali pomilovanje. Res ne vem, zakaj sem mislil: take reči. Blagor profesorju, profesorici! Pozna nas le površno, in še to po neki splošni formuli,- ki pravi, da smo njegovi dijaki in nič drugega. Res, njemu je lahko poslati v klop takega nesrečneža. Saj končno je sam kriv, učiti bi se moral. ((Oprostite, tega nisem dobro razumel.« je rekel tovariš, ki je bil ravnokar pri tabli. «Kaj ti hočerp, preneumen si, da bi razumel!« je odgovoril profesor. Fant je sklonil glavo in vsi so v tišini prisluhnili. Oni pri tabli je dobil še eno vprašanje. Se vedno je gledal v tla in molčal. «Le kaj premišljuje. ah je sploh slišal vprašanje«, sem podvomil. Tišina. «Dragi moj, bolje je. da se vržeš skozi okno, kot pa zapravljaš čas v šoli!«... Naše oči so se naglo obrnile od katedra, od koder je prihajal malomarno izgovorjeni glas na fanta, ki se je v krču upognil, trenutek počakal in trudno stopal v klop. Bolestno nas je pogledal, kakor bi hotel reči: »Lahko ste srečni, da niste taki. Saj nisem vsega sam kriv!« . Bedel je v klopi in verjetno pomislil na dom. V istem trenutku sem pozabil na počitnice in ponavljal hude, mogoče usodne besede, ki sem jih zasovražil, kakor sem od tistega dne mrzil osebo, ki jih je izrekla. Vsekakor črtajo take izjave in podobna dejanja osebi oznako. Kakšno? ALEKSANDER Naši mladi bralci ob novem letu letos niso dobili toliko knjig kot prejšnja leta. Zato pa te dni prihajajo na knjižni trg vsak dan nove knjige za mladino. O zbirki Knjižnica I sinjega galeba, smo v naših knjižnih pregledih že poročali. To je zbirka, ki naj bi mladini, tisti, ki je že prešla preko prvih težav, združenih z branjem knjig, nudila čim več idejno in moralno neoporečnih, toda obenem tudi privlačnih in zanimivih del. V treh letih svojega izhajanja je zbirka obogatila slovensko mladinsko literaturo z vrsto za mladino res. primernih knjig. In tudi povesti Karla Capka, ki so Izšle kot dvajseti zvezek te zbirke, predstavljajo za mlade bralce primerno in kvalitetno branje. Morda bi v tej zvezi omenili še to, da je založba prav s to knjigo popravila slab odnos slovenskih založb do češke književnosti, posebno do Capka, ki sodi med književnike, ki jih pozna ves svet, v slovenščini pa imamo njegovih del sorazmeroma malo prevedenih. Zbirka pravljic Karla Capka Devet povesti in ena, obsega deset pravljic zajetih iz stvarnega, sodobnega življenja. Capek ne popisuje nadnaravnih dogodkoč in v njegovih zgodbah ne nastopajo nadnaravne osebe. Toda vendar bi te njegove zgodbe označili kot pristne pravljice, katerim daje pisateljev način pripovedovanja pravljični značaj, v katerih se kot v klasičnih pravljicah, borita princip dobrega m zlega, v katerih dobri in pošteni ljudje vedno zmagajo nad nevšečnostmi življenja in v katerih nastopajo tudi živali, ki so človeku blizu. Sploh nastopajo v Capkovih pravljicah osebe, ki so blizu otrokovemu čustvovanju m mišljenju. In če pripomnimo, da zna pisatelj zgodbo dopolniti s pripovedovanjem o raznih postranskih dogodkih, ki pa so za mlade bralce zanimivi, da je njegovo pripovedovanje po- dobno pripovedovanju stare babice, povrh vsega pa še nadvse duhovito in zabavno, potem smo o odlikah knjige povedali dovolj. Sicer je za mladinsko delo prvobitnega pomena odnos bralcev do knjige. Ta bo pri tej knjigi nedvomno tak, da jo bodo mladi bralci z užitkom prebirali. To tembolj, ker jim bodo duhovite in posrečene ilustracije Josefa Capka, zgodbe ie bolj približale. Sl. Ru. Mamina pomočnica Mamina sem pomočnica, pridna Tnala kuharica. Mama prpvi: »To bo juha!« Potlej brž začne se kuha. Peteršiljček ji ostržem, kos mesa še v juho vržetn, mamica doda zelenje, jaz prinesem ji korenje. Ura kaže že deset, zdaj pustiva juho vret. Toda časa ni sedeti, brž zasučem se np peti, pa solata je oprana, »Joj, omaka bo preslana!d pravi mama, opominja, ker je skrbna gospodinja. Ce boste kaj v vas hodili, pa vas bova povabili, povabili na kosilo, ki vam bo zares teknilo. M. Kvas Pes in človek Medtem ko se je človek pripravljal, na pot Je njegov pes mimo stal poleg njega in čakal. Gospodar mu pravi: «Kaj gledaš? Pospravi svo.ie stvari, da odrineva na pot«. Pes pa je samo privzdignil rep in dejal: «Jaz imam vse pri sedi, le tl se obotavljaš!« Ezop ZA MLADE RADOVEDNEŽE K=A=C=E V parku je sredi drevoreda na tleh ležal dolg žebelj. Bil je še cel; imel je plosko glavico in na koncu ostro konico. Le rjast je bil zakaj v dolgem času njegovega bivanja na tleh sredi drevoreda ga je bila preprala prenekatera ploha. Dokaj tednov je moral prebiti tudi pod ledeno skorjo, ko je zima odela park v svojo mrzlo prevleko. Zdaj so zapihale tople sape z juga. Ledena skorja iznad žeblja se je razlila v mlako, ki jo je kmalu nato posušilo sonce, in rjasti žebelj je tedaj grel na njem svoje premrlo trupelce... Zdajci je velik in močan možak zavil v drevored, kjer se je sončii r.iasU žebelj. Us tavil se je, sedel na klop in potegnil s pete svojega čevlja železce, ki mu je bilo le-tam dosiužiio in je zdaj bingljalo samo še na enem samem izrabljenem žebljičku. Zagnal ga je na tla in nadaljeval svojo pot. Zdaj je železce ležalo na tleh sredi drevoreda. Bleščalo se je kakor čisto srebro, zakaj bilo je vse obru-šeno zaradi večnega drgnjenja po kamnitih pločnikih in se je zato svetlikalo kakor novo. Oziralo se ie iz svojega novega bivališča o- krog sebe in zagledalo rjasti žebelj, ki je ležal dober korak vštric ob njem. Železce, ki je bilo močno ponosno na to, da se je tako bleščalo na toplem soncu, se je namrdnilo: «Lej, kako grd in rjast je taie sosed! Kat sram me je lega umazanega starca!« In ni moglo kaj, da mu ne bi zabrusilo: «Stara šara kdo te le mara!« Rjasti žebelj je bil sicer zares star, zato pa tudi moder. Mirno mu je odvrnil: «Pitaš me — s staro šaro! Mar se ti ne zdi kakor da se posmehuje lonec — pisk ru?« Dosluženo železce pa ni popustilo — tolikanj ga ie bil prevzel lastni blišč: »Dobro si me oglej,« je spet planilo po rjastem žeblju, ((bleščim se kakor čisto srebro — ti si pa rjast in u-mazan, da me je sram zate!« Močno je to priziglelo rjasti žebelj, vendar je le-ta dostojanstveno zavrnil domišljavega soseda: ((Marsi- kaj se blešči, a je brez cene marsikaj pa rjavi, pa še vedno lahko koristi!« Tudi tokrat se bleščeče železce ni hotelo podati rjastemu žeblju; «Ni ga, ki se ne bi z dopndenjem oziral po meni! A ti — vsakdo se ti ogne, da ne bi stopil nate!« Tedaj je zavil V drevored droban moški v delovni obleki. Se bolj se je zašo-pirilo, še bolj se je zasvetlikalo v soncu bleščeče železce. »Zdaj boš videl, kdo je brez cene in kdo ni!« je znova zabezalo v rjastega soseda. Zmagoslavno je hotelo nadaljevati s svojim prevzetnim bahanjem, a je še tisti hip utihnilo, zakaj mošak v delovni obleki se je bil ustavil pred njim in rjastim žebljem. Zamahnil je proti bleščečemu že-lezcu in zamrmral: »Stara šara. kdo te le mara!« Nato pa se je sklonil in pobral — rjasti žebelj... Tako je rjasti žebelj zapustil svoje bivališče na tleh sredi drevoreda v parku in odšel s svojim novim gospodarjem. Ta ga je doma očistil, zabil v steno svoje sobe in nanj obesil sliko znamenitega pesnika. Ta pesnik je živel le malo let, zato pa bodo njegove pesmi živele, dokler bo živel njegov rod. In zato bo tudi njegova podoba visela na steni, dokler se ne bo sesula v prah. Toliko časa pa bo tudi držal to podobo — rjasti žebelj, ki mu je bilo nekoč bleščeče železce zabrusilo; »Stara šara, kdo te le mara!« A do tistih dob se bo pogreznilo to železce globoko v prst pod drevoredom, zarjavelo bo in nihče mu ne bo mogel poreči niti «stara šara«, zakaj nihče ga ne bo nikoli več videl... , Mali pesnik MATI ZIBLJE GLASNO POJE: uSLADKO SP ANČKA J« DEIE----------- <3fOF£) V POSTELJI ZE MILCEK AJCKA, KO ZE LOVEC STRELJA ------- < VMOfVZ) To je vriše a v naši vas'! Pust za bgradi jo maše, bobom se smeji klobasi, in potice v usta baše In v trobento divje piha, smešne goni melodije. To je Pust. sosedov Miha«. Nacek s kufe tuli, vp je. Pust, oj. Pust ti žlubodravl, k nam zavij«, se dere Pepa, «snto kolinili spet davi. danes slaba jed je repa!« Pust reži se. glasno vriska, piha v počeno trompeto. Dedca za njim pritiska dere z njim se. poje vneto. Manko Golur Ah veste, da se kača ne mo- j re plaziti po čisto gladki površini, recimo po steklu? In mar veste, da je kačji strup nevaren samo, če pride v kri in da ga zdrav človek lahko zaužije, ne da bi se . mu kaj zgodilo? Naravoslovci so na svetu našteli nad 2000 vrst kač, ki jih lahko razdelimo v pet v.e. likih skupin: v kače. ki žive pod zemljo, na zemlji, na drevju, v tekočih vodah in v morju. Največ vršt kač, tako strupenih, kot nestrupenih pripada skupini tistih, ki žive na tleh. Kače nimajo nog, čeprav imajo nekatere vrste, kot so boe in pitoni, ostanke okrne-lih nog. Na njihovih telesih je moč opaziti ostanke okrnelih krempljev. PROZNO ZRELO Kače so mesojede živali in po pravilu žro samo živa bitja, ki jih vedno pogoltnejo v celoti. To pomeni seveda, da morajo pogosto pogoltniti zalogaj, ki je večji, kot njihovo žrelo. Kača zmore kaj takega, ker kosti v njeni glavi niso trdno povezane med seboj, pač pa s prožnimi kitami. Kača nikdar ne uporablja svojih zob za žvečenje, temveč ie za 1°, da ujame svojo žrtev in jo potisne v žrelo. Vse kače, mlade in stare oleve svojo kožo večkrat letno, tako da dobe povsem novo kožo in celo tiežna rnreni-ca. ki pokriva njihove oci, se olevi. DEBET METROV DOLGE KACE Kače imajo 6 do 100 mladičev naenkrat. Nekatere vrste vale jajca, druge pa skote žive mladiče. 2ive povsod po svetu, razen v polarnih krajih. Ena izmed največjih kač na svetu je anakonda. To je prava popast, ki je Cesto dolga tudi do deset metrov in živi v pragozdovih Južne Amerike. Anakonda ni strupena kača, toda le malokdo se reši iz njenega smrtonosnega objema. Lahko pogoltne celega psa in potem ko | to stori, leži vec dni nepre- j mično ter prebavlja. SMRTONOSNA KOBRA Pitoni dosežejo do šest metrov dolžine. Večkrat jih imajo v raznih skladiščih, da uničujejo podgane m miši. Najbolj nevarna strupena kača pa je kobra. Indijska kobra je dolga okrog poldrug meter, medtem ko tako imenovana kraljeva kobra ali ha-madriad doseže tudi do 5 metrov. Ce jo kaj razjezi, razši- j ri kobra kožo na vratu, kot pahljačo. Njen strup učinkuje zelo hitro in vsako leto podleže mnogo ljudi v Indiji njenemu smrtonosnemu ugrizu. UGANKE citaj naprej - MLEČNA JE JED; CITAJ NAZAJ — JE MESOJED. -jig) ZOB PRI ZOBU -POLNA USTA — DVA MOŽAKA -LES POHRUSTA (bSu?) S POVEZNJENO KAPO OB CESTI STOJIJO VISOKE, POHLEVNE, BOGATE IN REVNE CRNUHE S SIVO SAPO V NEBO MOLIJO (uiiuurip tr; ssih) ONGER Mod. z jeki. dnom Mod. pozlačen ( Mod. ves jeklen ' Mod. vodotesni ‘ Mod. zlat 18 k Ribarič Ivan JMPORT ♦ EXPORf VSEH VRST LESA IN THDlHj^ TRST — ULICA F. CR1SP1 14 — TEL ^ ULICA DELLE MILIZIE 19 — TEL * AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA MI (ROJAN) TELEFON TRSI-rt POŽAR ARTEMIO » vse TOVORNI PREVOZI T R ST, UL C. B ATT ISTI Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPOR 1 tekstil,ko ,y id' UVAŽA: Vsakovrslni les, drva za kurjavo, gradbeni material no blafi0 ^fCjl novr*tfe SPECIALIZIRANO PODJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPL^ Preden nabaviš štedilnik, obišči tvrdko KERŽE imma83&si ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog \&$< rst0 plin in tekoči plin ter električni tok najboljše ^ po najugodnejših cenah s popolnim jatf1^ Zapomni si: tvrdka KERZE - Trst • Piazza S. Giovanni 1 • ^ PRODAJA TO Ul NA a a a a a K K a a a a ^ S »I K ^ K ^ <7 wr* r»i* \p *?* r* «» it* r+ m r# r* r» r»» <• ^ «# v* « * t* v* t* «t» «t* m t* * t* r* r» \ * %* \ * %+ r* ^ r* v» r»r*»T»r*t?r«r»i?«r»r*r*!»T* wr* ^ r/ r* r* i? m r* « r« »• * ** •>* «t ki M Ml .»«* ki ia k> «U «U ki ki ki «1 ki ki ki klrk Ul *.l •<_* «»1» #i «i «a r I «.l «U ki mJkmJl ki «.1 i>^ id ki ki , smo bili veseli in jo izkaznico na svoje po- vez dvolastnišKe bloke. sestvo feemVŽeinost ie večinoma le v , da je premalo takih blo-■‘-v m marsikje mora kmet zamuditi cele ure. da pride ki sv°^e njive ali travnike. so sicer le pičle pol ure T ,n3er e! bik) njegovega doma. Vsekakor bajj Potrebno, da bi se tu- , *n-e oblasti dogovorne z J ScrJovanskimi za otvoritev k; V dvolastniških blokov, trfi! 'n ^adar bi bilo to pose ,n°' PrePr'čani smo, da hi f ..° vPrašanje lahko ugodno n1n>°. v ^orist kmetov, ker sk ‘ znano, da jugoslovan-.J oblasti ne bi glede tega e nobenih težav. last?- Se **6e vprašanja dvo-čez 'S^va 'n prehoda kmetov 2a(j mei°> Pa je zelo zanimiva iz p3 nelcaterih živinorejcev nam a-ovice- Bazovci imajo dajbolLVelik° ,goveje ŽiVlne' Ve _ pašnike in radi še preberemo ter gledamo karikature. Nekatere so t am zelo všeč, kakšne pa ne razumemo. Tiste škedenjske stvari so tudi smešne, samo nam je težko čitati, ker so pisane v dialektu. Čudno, kaj ne. radi govorimo vsak v svojem narečju, ko pa je vse to črno na belem, gre teže. Pri nas radi čitamo naš dnevnik, posebno ob nedeljah. Vsak nima časa, da bi čital časopis vsak dan, čeprav bi bilo to koristno, pa tudi denarja večkrat primanjkuje, ob nedeljah pa marsikdo rad pogleda, kaj je novega po svetu in pri nas, zato so ob nedeljah mnogi kupovali časopis, ki ga je raznašalka prinesla na dom. Zadnji mesec pa nismo zadovoljni, ker ni več raznašalke. Radi bi vedeli, kaj je temu vzrok in bi želeli, da bi uprava {(Primorskega dnevnika« uredila stvar, da bi nam spet raznašalka prinesla časopis na dom vsaj ob nedeljah. CEROVLJE Se o obnovi Se nas razmere silijo, da se povrnemo k vprašanju obnove, ki je povzročilo že toliko slabe krvi. Kaže, kot da bi bila oblast nanjo pozabila oziroma da jo namerava z zavlačevanjem pomaknjti v pozabo. Ob zastoju obnovitvenih del čujemo smešne izgovore o po-pianjkanju materiala. Ce bi zadeva ne bila tako resna, bi ?e morali smejati. Dobro vidimo, da za mnoge namene, ki niso življenjsko in gospodarsko tako nujni, je material na razpolago in se ga celo razsipa, za nas. ko gre za razmeroma neznatne količine apna, peska itd. pa to primanjkuje. Zaradi tega smo morali tudi to k sreči milo zimo le — upati in se končno prepričati, da se more obnova na ta način zavlačevati še deset let. Kar se tiče mizarskih del, ta s-j sicer v polžjem teku, opozarjamo na pristojne, da nas ne zadovoljuje niti barva, niti barvanje (oken, vrat) in želimo. da se temu posveti več pozornosti, ker se obnavlja nam in ne podjetju. Slišimo, da bo lastni^ prodal poslopje, kjer je šola. V tem primeru bodo šolski otroci hodili v mavhinjsko tako se govori. Ali naj bi bilo to za nagrado, ker se naši o-troci že toliko let stiskajo v neprimernih prostorih in je občina izpustila gradnjo šolskega poslopja iz vseh svojih gospodarskih načrtov? To bi bilo za občinsko upravo slabo spričevalo. Mj smo nujnost gradnje nove šole občini že večkrat pojasnili in mislimo, da bi bilo vsako nadaljnje dokazovanje le nepotrebno prosjačenje. VIŽOVtJE Pustna bera Letos so se naši fantje zelo pustno sprostili in se «omaška-ralio bolj moderno, se pravi precej drago. Vižovlje so jim bile premajhne in so se odpravili na ((inšpekcijo« v Ses-ljan, Cerovlje in Mavhinje. Dobro so znali, kje je gotovina. kje jajca in klobase. Menda so bili kljub pomanjkanju tega in onega in drugih šem z bero zadovoljni, ker so bili dobre volje. Precej podjetna je bila mladina (otročad) sesljanskih e-zulov. ki so podjetno beračili po teh vaseh, ne meneč se za I opazke ljudi, da so pustovanje šolo, 1 izkoristili za beračenje. S £ S L] AN Pridne roke Stanovanjsko vprašanje povzroča preglavice marsikomu tudi pri nas. Ce je bilo težko rešljivo doslej, bo v bodoče še teže. Vendar pa se moremo izmotati še iz tako velike zadrege, če imamo voljo in vztrajnost. Takšen primer dobimo tudi pri nas. Nekaj korakov od železniške proge raste ob cesti Vižovlje-Sesljan skromna hišica, ki jo počasi, a vztrajno in trdno gradi izurjena kamnoseška roka domačina Jazbeca. Leto ima mnogo dni in če le njihov’ majhen del žrtvujemo določenemu cilju, ga moremo v nekaj litih doseči. Enako imamo med nami primer. kako si more delavec napraviti iz pušče vrt in doseči na majhni površini lep gospodarski uspeh. Je pač še vedno res, da pridni najde pod vsakim kamnom krajcar. Nekateri sesljanski gostinski obrati so po časopisu vabili na pustno zabavo. Uspeh pa je bil daleč pod pričakovanjem. Dopisujte v rubriko «NA$I KRAJI IN LJUDJE« Kraška korenina Kd' Pa 'majo gozdo-Jugoslaviji. 1‘ašnik11^ zemliišče> nilv0’ 5tr ’ tr»vnik ali gozd on-ima to vpisano v lastJ'?* kni‘g‘. ima tudi dvo-khk °-- 'Laznico in gre je 0 1 divino čez mejo. Stvar tu^ t&’ da imai0 Bazovci °nstr SV°^a iusarska zemljišča Ha p11 meie na »Vrhu« in smo • '°^av‘« kjer so, kakor »iki 26 °menili, najboljši paš-sk0 'n g02ci°vi. Na to jusar-je še vpisana itiajo a obdlna. Jusarji, ki i-Pri • P°ieg svojega deleža či 3Usarskem zemljišču tu-keje 0Je zemljišče onstran tujj ln imajo zaradi tega 3jhk lastniško izkaznico, itlej ■Uživai° svoj, jusarskj "a j ‘n Pasejo svojo živiho, Pitje *lskih pašnikih onstran i' tii^rugače pa je z jusarji, 0 svojega zemljišča SLmeje in so brez dvo-ioiajjj 6 izkaznice. V tem potov, . .,le 18 bazovskih kme-glav 1 'majo približno 50 tov pa°V<^e živine. 80 kme-v;9o lahko pelje svojo ži irtiajo'1® I53®0 čez mejo, ker adet zelo *®mannh 26 Zop Piijgrlodvolastniške izkaznice. 1 živinorejci se zaradi so a te. 6a več prošenj, "apraviij -pritožuiei° ] vu Jaj0 ,ul?aznice, jim odgovarjati' 3 Na Kmetijskem nad Piške"7,?’ kjer delijo dvolast- Jim e » jih ne morejo lastnik65 da niso vpisani kot 1 °nstran meje. Po, kak**11' V P°drobnosti zna P^dtiar 80 v tem P°g'edu Pa srn° Predpisi, vsekakor 0,Penje6 mnen-ia, da imajo ?ravicn , bazovski živinorejci 30 živino lahko Peliei° ska z ° "a pašo na jusar-reč 1'šča. Ce imajo nam-t5j Pravico do da to 6t! tudi to možnost jo. jja Sv°jo pravico izkoristi 1‘eba hSf. ž° lahko razume uzitnine, mo- ni ali c'°har'*VVlsok Politični funk-St Vpr ,-,Ud‘ Blede rešitve te-Pričani^^f.Hi8 smo trdno pre ViSna je vsa zadeva od- tl|lasti edin° le °d tukajšnjih Svski ° dobro - vedo "udi °d Km * • e^3e ‘n zahtevajo vsaj ,, ? 'iškega nadzorništva Paklon, ollko razumevanja in iitie ‘jenosti, sicer naj menj: zatiimat ncn° Pa di se mor.-la tržašk-a 1 i7a vso stvar tud; sUla °ocina, da bi vsaj po' *‘vo Jla_ metijsko ■ u „ nadzorni lobiji am jusarjev, da b oni način pašo onstran o RŠt zavedne žene k^Žkfboldn‘iek 3e ka kja. Poln.,—, ?rna l> st dn j'žču na ^ - - umrla V>rv K«11101 -naJla vaščan- pa?rna slove7TaC’ zavedna in >0 jo nk8amdti- Pok°-tjr> aljšču °.madem po Udej^ldne. 0*. ORGANIZIRAN BOJ PROTI NEVARNIM POSLEDICAM BURJE Obsežne pogo področju na akcije Krasa Za letos imajo v načrtu pogozditev 170 ha novih površin, na 86 Ka bodo izvedli podsetev in podsaditev. na 80 Ka bodo izvedli izpopolnjevalno pogozdovanje* na 240 Ka pa čiščenje gozdov Sodi, orne, škafi, mehi — žveplalniki i. dr. spominjajo na mizarja in sodarja Jožeta Turka, izredno klenega Vrhovca, doma s Krtinovce pri Štjaku, kjer se je rodil 26. februarja pred devetdesetimi leti in se .ze ,v žreli , spladeniški dobri daselil v > Sempolaju. Njega življenjska pot se more pisati s temi le besedami; delo skrbi in nenehna borba za obstoj. Z žrtvami si je zgradil dom, ki v njem sedaj v skrbni negi svojih hčera mirno preživlja dneve svoje častitljive starosti. V zadnji svetovni vojni je izgubil sina Ladka, znanega pristaša socialistične ideje, ki so ga fašisti stalno preganjali i.i vtikali v zapore. Turk je še zdrav in duševno čvrst. Če bi imel dober sluh, bi bil s seboj zelo zadovoljen. Njegov dobri vid mu dovoljuje čitanje brez očal. Cita pa rad. Se vedno opravlja to ali ono lažje delo in ga posebno skrbijo njegove trte. Rad bi čimprej videl v novem hlevu kravo, da bi dajala trtam gnoj, ker brez njega ni vinske letine. Da, še tole, vedno ponavlja naš 90-letni: da bo morala mladina malo boli spoštovati zemljo in da bo delavstvo v borbi svoje pravice zmagalo. Želimo mu, da bi mu čez leto dni mogli voščiti nadaljnje zdravje in dobro voljo. Goriški Kras je živo naspro- bi prišla tudi bela murva, tje rodovitni Vipavski dolini, kjer se Uto že pozibava v rahlem vetru za pedenj visoko. V prisončnih legah cveto man-dljevci. Polno je lepo obdelanih vinogradov, sadovnjakov in breskvinih plantaž v okolici Volčje Drage, Renč in Branika. Na Krasu pa je svet gol, sam kamen s sivkasto o-stro travo, Le med ogradami in redkimi, rodovitnimi dolinicami ter okoli prijaznih kra-ških vasi, je tudi.sadno drevje. Pozimi veje tod. ,ostra b ur ja, poleti pa je silna vročina, ki izžareva iz golih, pečin, ki se dvigajo iznad krivenčastega grmičja »rje« ali »ruja«, ki je dobra surovina za pridobiva-nje^tanina. To grmičje Kraševci nabirajo. Nudi jim poleg živinoreje skromne dopolnilne dohodke. To in še skromni pridelek z malih njivic, ki so jih »zrutali« na dnu malih dolinic, pa jim ne da dovolj kruha, da bi nasitili vsa usta v družinah s številnimi otroku. Nekateri so našli zaslužek tudi v kraških kamnolomih, ki jih postopoma mehanizirajo, dali pa bi se odpreti še novi kamnolomi v okolici Temnice in Lipe, kjer imajo prav lep kamen, po katerem povprašuje tudi zunanji trg. S tem bi se dala možnost zaposlitve še večjemu številu Kraševcev. Tod vegetacija namreč degenerira in je edina rešitev pogozdovanje s črnim borom in drugimi prikladnimi drevesi. V pošten kar bi pripomoglo k še intenzivnejšemu gojenju sviloprejk v tem kraju, za kar se Kraševci vse bolj zanimajo. Stari Kraševci pripovedujejo, da je tod nekoč rasla vetja in boljša trava, ki je dajala več krme in paše za rejo živine, kar pomeni, da vegetacija res postopoma degenerira posebno na južni strani, ki je obrnjena proti morju. Ta je izpostavljena vplivom, mgčne burje, ki piha včasih do 150 ' km na uro, in izpiha izmed- »kal najboljši humus. Ce temu. ne postavimo v bran v prvi vrsti kraškega pionirja — črni bar, bo ostal v času enega ali dveh rodov na Krasu, razen malih zelenih otočkov, sam goli skalnati k rš. Te nevarnosti se ljudska o-blast zaveda in že ves čas po vojni vlaga velika denarna sredstva za pogozdovanje kraških goličav. Najobširnejši objekt za pogozdovanje v celotnem okraju je vsekakor Fajtov hrib, ki se razteza od kraškega nasada črnih borov na Trstelju vse do goličav na Fajtovem hribu in obsega več sto ha površine. Na tem sektorju so zaposleni stalni delavci, ki vse leto pogozdujejo, čistijo gozd, okopavajo mlada drevesa in delajo v novih drevesnicah na Trstelju m Fajtovem hribu vse, do smoljarjenja in nabiranja semen. Poleg stalnih de- lavcev so ob pomladnem in I pred vojno na Goriškem samo jesenskem pogozdovanju za po- 5 manjših drevesnic z nekaj «)»«( .o«,- «—j.- ari površine in nekaj sto tisoč sadikami in da se načrtnemu pogozdovanju ni posvečala ni-kako skrb, smo na veliko o-pravljeno delo na področju pogozdovanju v teh nekaj letih po osvoboditvi lahko upravičeno ponosni. (Iz Slovenskega poročevalca) Uspešno delovanje štandreškega Mva neposrednih obdelov Društvo ima tudi v najurnu smetišče goriške občine, ki mu služi pridobivanje ,qnoja za vrtnarstvo in za vir potrebnih dohodkov sre-se je ?°$niČ.ll° poles c>hov v velikc , 12 Breeš °'-cvuo ctoma-lca", kjer je Precej Open-hou aha, *",Pok°inice za ve iv s?°-irev in so-n Število doma- Gr‘vaj občinskih51 /Upan ln hC(,aduhovnikov NaVečt0iValC7 ct»a. sPrevode ' d celu zal- "agi °Vor cerkvi, kra's' '—1 Prm!Šanie raznašalca lst ®rshega dnevnih pust , — ““»vniha n»b*.sabate ta*? bre* Po-»negpla? v Bolju^381 ali se 3f_ amel tud, Prfadp l apr Je avii kmalu kaj Vec “kode, U de- za V zadnjih letih je štandre-ško društvo neposrednih obdelovalcev zemlje pod vodstvom predsednika tov. Franca Lupina doseglo lepe rezultate, ki so bili prikazani na letošnjem občnem zboru društva, V poročilih članov društvenega odbora je našlo važno mesto važno obravnavanje smetišča goriške občine, ki ga ima društvo v najemu, vprašanje gnojil je morda e-no najbolj perečih za naše kmetovalce; cene gnojil bodisi živalskih kakor tudi umetnih so vedno večje in povzročajo nemalo skrbi našemu delovnemu človeku, posebno pa tistemu, ki se kakor Standrežei ukvarja s pu-vrtninarstvom. Pri gnojenju se je kmet s periferije ali bližnje okolice mesta vedno rad posluževal mestnih odpadkov in tako tudi štandreški povrt-ninarji. Toda cena za smeti, ki jih ie občina nudila Stcn-drežcem po posebnem podjetju, je bila previsoka in diu-šlvo neposrednih obdelovalcev je spomladi leta 1953 sklenilo najemno pogodbo z občino in s tem prihranilo lep denar, ki je romal do tedaj v žep prekupčevalca. Mestno podjetje odlaga dnevno raznovrstne odpadke na velik prostor, ki je za to določen ob levem bregu Soče pod Standrezem. Tu je društvo ne-P(.»?ednih obdelovalcev zemlje zaposlilo svojega delavca, ki je plačan in zavarovan po kategoriji, v katero pripada; nje- govo delo je predvsem v prebiranju odpadkov, ki so zelo različni. Možak odstrani s kupa smeti steklene predmete, cunje, kosti ter razne kovine in jih položi na primeren prosi or. Ostale smeti, ki pridejo v poštev za gnojilo, naloži s pomočjo kmetov na vozove, ki jih odpeljejo. Za kubični meter odpadkov plača vsak član društva 500 lir, docim je lani plačal 600 lir. Vodstvo društva si prizadeva, da nudi svo-j,m članom čim večje ugod-nosti in je dosedanjo ceno, katero bi radi nekateri se znižali, upravičilo z vseskozi koristnim upravljanjem skupnega denarja. Neuporabljive odpadke društvo prodaja raznim podjetjem. Z vzdrževanjem mestnega smetišča so se štandreški kmetje rešili moreče skrbi o nabavi smeti in so obenem našli nov vir dohodkov. Društvu je u>pelo, poleg seveda se dru-g h dejavnosti, ki so se jih lotili njegovi izredno aktivni odborniki, v zadnjih dveh letih nabaviti 2 kosilki, 2 sejalnici, 2 večji in 2 manjši skropil-rici za krompir in trte, tridelni valjar, mnogo grabelj, nožev za kosilke in še posebno kat. mapo s katere je razvidna lega posameznih •zemljišč. Seveda ima pri najemu smetišča društvo tudi stroške, vendar je bil proračun vedno aktiven ter so člani prišli do novega kmečkega oiodja in do sklepa, da bodo letos zgradili na smetišču posebno betonsko ploščo, na katero bodo odlagali za njih neuporabne odpadke, ki jih je mogoče vnovčiti. V zadnjem času pa se je dogodil primer, ki je dal obilo možnosti za razvedrilo vsem Standrežcem. daleč naokrog znanim po šegavosti in duhovitosti. Občina je vsakemu kmetovalcu v Standrežu poslala posebno obvestilo z načrtom, po katerem bi moral vsak odslej naprej hišne odpadke vlagati v posebne posode (kot to že delajo v mestih) ln za katere bi bilo treba plačati mestnemu podjetju posebno vsoto. Tako so prišli Standrežei do zaključka, Ja bodo morali dvakrat plačati smeti, njim tako potrebne za gnojenje: prvič, ko jih bodo občinski delavci odpeljali iz njihovih domov, drugič pa, ko bodo nrimoram svoje lastne odpadke ponovno odkupiti od občine, če jih bodo hoteli imeti za gnojenje. Društvo se je seveda pritožilo nad takim nespametnim upravljanjem in ukrepanjem goriške občine in zdi se. da bodo morali občinski možje le spregledati neumnost, ki so jo hote nehote storili. steni še štemlni sezonski delavci. Tako na primer je bilo lani zaposlenih na področjih, kjer so pogozdovali, čez 5 00 delavcev in delavk. Poleg Fa j-tovega hriba so pogozdovali tudi na Nanosu, kjer tudi me-horirajo pašnike, na Skalnici, Panovcu, v okolici Cepovana in še drugih krajih. Tudi letos namerava Goriško gozdno gospodarstvo zaposliti v sezonski dobi vsaj toliko delavcev, če ne več. V načrtu imajo pogozditev 170 ha novih povtšin, na 86 ha pa bodo izvedli podsetev in podsaditev. Na 80 ha naj bi izvedli izpopolnjevalno pogozdovanje, ha 214 ha čiščenje gozdov, na 00 ha nego kultur, m 15 ha pa bi izboljšali pašnike. Poleg tega nameravajo dokončati že začete gradnje in obnoviti logarske hišice, popraviti in razširiti nekatere gozdne poti, da bodo dostopne za prevoz s kamioni in gozdnih revirjev in zaključiti izpopolnjevalna dela regulacije potoka Lokavščka pri Ajdovščini. Za vsa ta dela in stroške administracije bi po letošnjem predračunu potrebovali okoli 80 milijonov dinarjev. Za letošnje spomladansko pogozdovanje so se že začeli pripravljati. Logarji in drugi gozdni delavci marljivo zbirajo seme črnega bora. Tako so na področju Nanosa ze zbrali nad 80 kg čistega borovega semena. Na področju gozdne uprave Trnovo pa okoli 20 stotov borovih storžev. Na Goriškem že obstaja . 21 gozdnih drevesnic, ki dajo letno okoli 3.5 milijona gozdnih sadik listavcev in iglavcev. Od teh je vsekakor največja in najpomembnejša gozdna drevesnica Nad Pečjo pri Kanalu. Ze danes, čeprav še ni dograjena meri 2 ha. V njej bodo gojili tudi visoko-debelnale orehe, jablane m hruške, s čimer so zelo ustregli kmetom, da bodo s temi kulturami pogozdili tiste površine, ki imajo pogoje za to in so izločene za pogozdovanje. Gozdna uprava je namreč skupno s kmetijskimi strokovnjaki že pred dobrima dvema letoma ločila površine za pogozdovanje od onih, ki naj bi ostale za košenice in pašnike. To vprašanje so obravnavali tudi na množičnih sestankih neposredno s kmeti, da bi našli najboljšo rešitev. Zato so neutemeljene pritožbe nekaterih kmetovalcev, da gozdno gospodarstvo širi svoje področje pogozdovanja prav na rob kraških vasi. Ti se namreč ne zavedajo, da če bi ostalo tako, kot je bilo, da bi svojemu bodočemu rodu zapustili kamen, namesto gozdov in zemlje. JVa področjih, ki so bila pred tremi, štirimi leti pogozdena, že veselo gledajo iz puste travnate ruže in skalovja mladi bori, ki nudijo lepe sliko in razvesete slehernega človeka, ki vidi mlado rast. Pionir-črni bor (deloma sade tudi obmorski bor) bo namreč ustvaril v kratkem obdobju tudi ugodna tla za saditev najrazličnejših listavcev. Gozdovi bodo zadrževali tudi vlago in ščitili Kraševce pred nebrzdano burjo, proti kateri sade še posebne zaščitne gozdne pasove. 1 Ce upoštevamo, da je bito RICMANJE Društvena gostilna v privatnih rokah Pred.dnevii je prišla d m štvena gostilna v zasebne roke. Upamo, da bodo prostori zdaj dostopni vsem vaščanom, brez razlike na njihovo politično pripadnost. Upamo tudi. da bo spet oživelo prosvetno delovanje, saj je vas velika in so za to tudi možnosti, predvsem pa potreba po kulturnem izživljanju in napredku. ZGONIK TEDEN V SLIKI Po mili zimi. ki ]e obetala skorajšnjo pomlad, in ko so se ie razcveteli mandeljni ■ am so zadnji pustni dnevi prinesli snet. ki je pokril s tvojo belo odejo deželo in mesto. Tudi letošnji februar Je potrdil star kmečki izrek, da volk ni še požrl zime in da sv. Matija, ki po navadi led razbija, če ta ne najde, ta naredi. Sneg. tnojilo revnih kmetov, je koristen in potreben zemlji, če zapade v pravem času; v našib krajih pa je nevaren iu dela pretlavice kmetom, če pride z zamudo in po toplem, skoraj pomladanskem vremenu. K sreči ni takoj po snetu pritisnil tudi mraz; zaradi južnega vremena se je snet kmalu stopil in je tudi kmetom odtetlo pri srcu. Lep. prav očarljiv je bil v ponedeljek dopoldne pogled na našo pokrajino pod snežno o-dejo. To ti je bilo veselje za vaško mladino, iz mesta pa je marsikdo pobitel. da je vsaj za kratek čas uživel zimsko lepoto narave. Kamor si se ozrl se ti je nudila nova slika, nov motiv, lep in zapeljiv, tako po Krasu, še bolj pa po Bregu in Glinščici, ki se je zdela, da je res nekje v Švici. Na sliki motiv iz Brega. ’ Ko je začelo snežiti je bilo prejšnji teden v soboto zvečer hudo tudi na morju. Ob obalo so pljuskali silni valovi, ki so napravili v raznih kopališčih in portičih vzdolž obale veliko škodo. V kriškem portiču so valovi porušili skoraj 10 in valobrana in odtrgali svetilnik. Tako je bijo po vseh vaseh, a je trajalo le dva dni. Zadnja leta vedno manj sneži pri nas. Na sliki motiv iz Bazovice. Ss en uspel nastop dramske skupine Naša igralska skupina, ki je že lani dvakrat nastopila Zgoniku in na Kontovelu. je na pustno nedeljo uprizorila v kino dvorani v Nabrežini enodejanko ((Hlačen ter «Kie je meja«. Igri je režirala učiteljica gospa Lupinčeva; razen učitelja g. Lupinca pa so igrali sami domači fantje in dekleta. Čeprav so še začetniki, so vsi kar dobro odigrali svoje vloge, sproščeno in doživeto, tako da so vzbudili med občinstvom smeh in veselo razpoloženje s #Hlačami». Vlogo tipičnega vaškega župana je dobro odigral Aleksander Gruden. kos mu je bila Anica Budinova, ki je temperamentno prikazala lik županove žene. Omeniti pa moramo še Ivana Caharijo, Milko Milič iz Koludrovce. Milko Milič iz Zgonika, Janka Vodopivca. Justa Vodopivca, Lučka Berceta ter Justa Fabjana. V igri «Kje je meja« so nastopili Just Vodopivec, Just Fabjan. Anica Živec, Anica Makovec ter učitelj Lupine. Mladim igralcem in učiteljema vse priznanje in najlepše želje za nadaljnje uspehe in napredek. V četrtek popoldne so pokopali na pokopališču v Mav-hinjah pokojnega tov. Karla Okretiča iz Sesljana, ki je bil stoodstotni vojni invalid iz NOB. Kljub dežju se je pogreba udeležilo veliko število domačinov. ŠEMPOLA| Par lepih juncov Ivanu Grudnu iz Sempoli-ja je osemletna krava švicarske enobarvne pasme skotila par čvrstih, sivih junčkov. Ker sta si popolnoma podobna, sta dobila vsak svojo o-vratnico; rdečo in zeleno. Pridni in napredni gospodar, ki se poleg dela v kamnolomu zanima tudi za kmeMj-stvo, bi ju rad redil, a žal mu okoliščine tega ne dopuščajo. Skoda bi bila, če bi šla junčka pod mesarski nož. Opozarjamo na to živinorejce, ki se zanimajo za rejo mlade živin*. Naša posvetovalnico Tov. Jožef Mervič iz Gorice nas je naprosil, naj pojasnimo s kakšnimi strupi se uničuje polže. Naš kmetijski izvedenec priporoča za uničevanje polžev preparat «LI-manex», ki se ga dobi v trgovi. nah s kmetijskimi patrebščlnami, tudi v Gorici. To so otrobi pomešani s strupom v taki obliki, da preparat ni strupen za druge živali, polže pa naravnost privablja. Razen tega so za uničevanje polžev primerne tudi zelo strupene aizenove soli. Kmetijstvo v industrijski ANGLIJI V Angliji je le 5.6 odstotkov čisto kmečkega prebivalstva - Zakon o farmerjih, ki so odgovorni skupnosti, če njihovo gospodarstvo nazaduje Anglija se je v drugi svetovni vojni znašla v težavnem položaju. Oblegale so jo nemške podmornice in preskrba prebivalstva, je bila ogrožena Ladjevje, ki je kljub podmornicam dovažalo živež, je trpelo velike izgube. Država se je hkrati zelo zadolžila zaradi uvoza živil. Z ato pa so si že med vojno močno prizadevali, da bi kar najbolj razvili kmetijstvo in pridelovali sami čim več živeža. Kmetijstvo uživa veliko podporo države tudi po vojni. Uspehi se že kažejo, saj pridelujejo celo 50 odst. več kakor leta 1939. Prizadevajo pa si še, da bi pridelovali 60 odst. več kakor pred vojno. V Angliji živi v mestih 80 odst. prebivalcev. Cisto kmečkega prebivalstva je le 5,6 odstotkov. V Veliki Britaniji, na vsem področju, ki je približno tako veliko kakor Jugoslavija je 360.0U0 kmetijskih posestev (v Jugoslaviji približno 2 milijona 4-0.000, v Sloveniji 150.000). Na posameznika, ki dela v kmetijstvu, pride 16 ha zemlje. Nad polovico zemlje je last veleposestnikov, ezemljiških gospodova tland-lordov), okoli 60 odstotfcon farmarjev (kmetov) pa obdeluje to zemljo v zakupu. Doslej se obdelovalci niso tako zanimali za zemljo, ki so jo imeli v zakupu, kakor bi se, če bi bila njihova. Z zakonodajo so precej izboljšali položaj zakupnikov, ki so vlagali investicije v zemljo. Tako so na primer izdali zakon o dobrem farmarskem gospodarjenju, po katerem je farmer odgovoren skupnosti, če nazaduje pridelovanje. V taksnem primeru oblast odkupi njegovo zemljo in jo izroči drugemu obdelovalcu. Zakuji-nina je na splošno majhna, ker je zakupnikov malo, delavci pa razmeroma drugi, zato obdelovalci obdelujejo zemljo ne splošno sami s svojimi družinskimi člani. Angleški gospodarstveniki sodijo, da je donosnost kmetovanja spodbuda za ves napredek v kmetijstvu. Po lem se ravna tudi vlada pri politiki cen kmetijskih pridelkov. Posebne statistične ustanove, farmarska organizacija in stuaiKati kmetijskih delavcev stalno proučujejo, kako se gibljejo pridelovalni stroški, tako da vlada lahko na podlagi zanesljivih ugotovitev izda vsako leto februarja določbo o cenah kmetijskih Pridelkov. Ce farmar pri prodaji svojih pridelkov ne doseže primernih cen, mu razliko povrne država. Država stalno nadzoruje, koliko dobe farmarji za svoje pridelke. Podjetja in organizacije, ki dovažajo pridelke na trg, so iclo zmanjšale razliko med nakupno m prodajno cehu, saj sc giblje režija okoli 20 odst. S takšno politiko se je A»-gležem posrečilo, da si pridelajo za 40 odst. sami kruha, pridobijo tudi toliko mleka, jajc in zelenjave. Vedeti pa je treba, da prejema samo London na dan okoli 5 milijonov litrov mleka. Farmarska organizacija ima Širok demokratičen odbor. P njenem okrilju deluje več ko- misij, ki proučujejo pridelovalne stroške Prav vse komisije uživajo ugled; če v parlamentu kaj s.clepajo o kmetijstvu, morajo zaslišati pristojne komisije. Imajo tudi komisijo za slik s parlamentom. Na angleški vasi deluje tudi organizacija mladih farmarjev. Njena poglavitna naloga je, da nudi kmečki mladini kar največ podpore pri napredni jšem kmetovanju. Po geslu, nalogi — Pridelati kar največ doma! se ravna o-krog 2000 kmetijskih strokovnjakov, ki so razporejeni tako, da jih dela le en odstotek v ministrstvu, 20 odst. v deželnih ustanovah (organih) in 75 odst. v občinah. NESNOST KOKOSI PO PASMAH V Nemčiji so po večletnih poizkusih ugotovili nesnost kokoši po pasmah ter pri tem prišli do zelo zanimivih in poučnih ugotovitev. Najbolj so se izkazale kokoši Rhode Island s povprečno nesnostjo 243,6 jajc na posamezno kokoš letno. Takoj za njimi so kokoši livornske pasme z 204 jajc. potem angleške New Hapshire s 190,6 jajc. Najtežja jajca so imele kokoši zadnje pasme, ki so bila povprečno težka nič manj kakor 58,9 grama. V pogledu izkoriščanja hrane pa se je kot najbolj ekonomična izkazala kokoš pasme Rhode island. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI Demokristjanski upravni kropi se bojijo, da Videm ne bi asimiliral naše pokrajine Govor predsednika Culofa, ki je prikazal večkratne poskuse videmskih odgovornih ljudi po združtlvi goriške pokrajine z Vidmom Za očuvanje mieresov naše pokrajine naj bi se tudi Trst vključil v avtonomno deželo tatovi niso odnesli za | milijonov lir dragocenih j dia- ! go o* m i li- ni u šest ur, zlatiu okraskov ir mantov. ampak da so škodovali kar za osem jonov lir. Včeraj popoldne je bila v občinski sejni dvorani pokrajinska seja, kateri je poleg nekaterih goriških občinskih odbornikov in svetovalcev prisostvovalo tudi veliko število občinstva. Najvažnejša točka dn. reda je bilo poročilo predsednika pokrajina odv. Cuiota u clc- J Danes posluje ves dan in zelni avtonomiji. Govornik je ponoči lekarna Cristofoletti, po nekaterih zgodovinama u-1 travnik 14. tel. 29-72. gotovitvah v svojem govoru najbolj poudaril odnose DEŽURNA I.EK VHN A : mm »SIMON GREGORČIČ® GORICA V SOBOTO 5. marca ob 20.30 pri »Zlatem pajku« v Gorici premiera Srečni dneVi komedija v 3 dejanjih. Spisal: Claude-A. Puget, Prevedel: Ciril Kosmač. Michel Boulhel: Filibert Benedetič: Olivier La- • prade: Bogdan Šuligoj; Bernard Cas.sm: Borut Eeban; Pernette Lapra-de: Lilijana Bonini; Ma-rianne Cassin:. Vanda Rojic: Francine Cassin: Marjuča Cadario. Režiser F. Benedetič. Šepelalec: Ales Gruden. V NEDELJO 6. marca ob 16. uri PONOVITEV. Prodaja vstopnic na sedežu kluba, Ul. Ascoli 1-1. la i- »i Kd m iti M -: ■*f p 4 m • :!*' ' • -lir: •: • m;k . :: umi ■ iv-,-' ' | ■:: HP^if 1 *! -4| i p H v ii-il ij 1 :K Z n m 4 || f -( DRUGI DAN SVETOVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU Nepremagljivi Kanada in Rusija sta drugič zmagali Včeraj je nastopila tudi Poljska, ki si je priborila prvo zmago v tekmi z Nemčijo Včerajšnji rezultati: Rusija • Švedska 2:1 (1:1, 0:0, 1:0); ZDA - Finska 8:1 (1:1, 4:0, 3:0), Kanada - CSR 3:3 (1:0, 01, 4:2); Poljska - Nemčija 5:4 (3:3, 1:0, 1:1). Kriterij: Nemčija B - Holandska 11:1 (3:0, 2:1, 6:0). LESTVICA med videmsko in goriško pokrajino. Čeprav so mu nekje po njegovih izjaval priporočan, naj ne bo preveč oster v izvajanjih, je predsednik Culot vendarle pokazal, da on kakor tu d; drugi vodilni demokristjanski politiki v Gorici nasprotujejo avtonomiji brez Trsta, ker v taki deželi Gorita ne b: imela dovolj moči. Znašla bi se pred ogromno Furlanijo v razmerju 6:1; če bi imeli videmska pokrajina v deželnem svetu 25 svetovalcev, bi ji!, imela goriška samo pet. Navedel je tudi nekatert stvari iz zgodovine videmske in goriške pokrajine m sicer videmsko zahtevo od leta 11117 po priključitvi Goriške k Videmski, dalje zahtevo nekega videmskega občinsnega svetovalca od 1- 1922, ki je prav tako težila za priključitvijo Go- j rice k Vidmu. Fašizem j ' na- j šo pokrajino leta 1923 razdelil med Trst in Videni; potem I pa je vseeno uvidel, da je [ treba goriško pokrajino obnoviti. Vseeno pa je bila naša pokrajina okrnjena, ker je Tržič pripadal Trstu 111 Oervi-njan z neko občino Vidmu. Čeprav V.idemčani danes po predsednikovih lzjavan govorijo, da so se danes stvari menjale in da se podobne napake ne bodo več delale, obstaja med goriškimi upravniKi in demokristjanskimi krogi nezaupanje do Vidma, zlasti še, ker je Videm zahteval ukinitev proste cone. Predsednik Culot je mnenja, da ...bi se z vključitvijo Trsta v naso deželo moglo ustvariti približno ravnotežje, od katerega bi imela Gorica koristi. Ostali del njegovega govora in govore pokrajinskih svetovalcev pa bomo objavili prihodnjič. PETKOVA SEJA OBČINSKEGA SVETA i Kanada : Rusija Icsr | Poljska i Švedska /DA [ Švica Nemčija Finska Zahteva opozicijskega svetovalca po dvorani za potrebe političnih organizacij 1 I) o 17:4 P:3 7:1) 3:4 6:6 4:13 0:7 8:1(1 3:18 26. — Rusi. I Reokciio je naščuvala lastnike kiDodvorao, ouj oe dajo na razpolago prostoiov za zborovooja demokratičnih orgauizocii V petek zvečer je bila seja .vendar se more po izjavah od-goriškega občinskega sveta, na j bornika za javno vzgojo Di kateri je župan najprej sporo- ■ Gianantonia sklepati, da je čil. da bo imel pokrajinski treba marsikaj drugega kot pa svet seje v občinski dvorani, k; je vfčja in primernejša za zgraditi dvorano za kulturne in politične prireditve v Gori- seje kot dvorana trgovinske j ci. Svetovalec Batti je zahtevo zbornice. j po gradnji take dvorane po- stavil zaradi tega, ker so reak- DORTMDND. svetovni prvaki, so danes zelo tesno premagali švedsko. V prvi tretjini so naiprej Švedi začeli napadati in pokazali so se nadmočni prve četrt nit. Rusi pa so se nekako oboi; vljali. Skoraj bi- lahko rikli da so imeli Švedi tudi nkoliko smole. SiC“T pa je prva tretjina p »‘ek la zelo kp-reklno Prvi 'gol je dal Bioern v 15’ iz daljave, nato -je izenačil Uvarov na predlože.-c Kuzina-v 17’. V drugem čaEU so Rusi prešli v -vodstvo v 5’ pot Ruško-vu. Igra ,je postala hitreiša in živahnejša. Rusi so pokazali boljšo tehniko, a Švedi so se Odklonil pa je sleherno diskusijo o deželni avtonomiji, v zvezi s katero je monarhistični občinski svetovalec Pedroni predložil poleg MSl-jevskih Vlom v zlatarno naj bi pripravljali več dni Leteči oddelek goriške policije skuša ohraniti zasledovanje roparjev zlatarne na Korzu v najstrožji tajnosti; zaradi tega ni z njegove strani slišati nobene vesti, po kateri bi bilo kar koli mogoče izvedeti o tem drznem dejanju. Vedno bolj prevladuje mnenje da so Savorgnamja okradli prav tisti roparji, ki so pred nekaj tedni izpraznili neko zlatarno v Vidmu na enak način; v lokal so vdrli skozi strop. Menijo, da so morali storilci dejanje predhodno temeljito proučiti in da ga niso napravili v usodni noči, ampak so morali pod v uradih nad zlatarno prežagati prejšnje večere; najbrž, so te s tem ukvarjali kakšne tri dni. Stanovalci hiše št. 26 pripovedujejo, da so nekaj dnv, preden je bila izvršena tatvina, opazili po stopnicah ljudi neznanih obrazov. Pri na- Z V E Z A SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v Gorici obvešča, da pri redi prosvetno društvo »Jezero« iz Doberdoba DANES, dne 27. te-uruarja v Doberdobu ob 16. uri in ob 20. uri z gostovanjem SNG iz Trsta komedijo Normana Krasne DRAGA Ril IH' v dveh dejanjih. Odhod iz Goriče ob 14.30 skozi PevmO pri mostu, Podgoro, Stand-rež. Sovodnje, Gabrije itd. cionarm krogi pritisnili na lastnike kinematografskih dvoran, naj ne dajo KPI dvoran za njene shode. To se zadnje čase ne dogaja samo v Gorici, ampa^ tudi v Gradiški, v Tr-žiču itd. Toda to ni ie vpraša-(nje KPL ampak vprašanje na-I šega delovanja, ki se zadnja leta ne more razmahniti prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov za kulturne prireditve. Zaradi tega menimo, da je Battijeva interpelacija po; polnoma na mestu, ker zagovarja potrebe zapostavljene demokratične javnosti. Menimo. da bi z nekoliko dobre volje predstavniki občine lahko dosegli, da bi bila za potrebe organizacij in strank brez prostorov na razpolago primerna dvorana. IZ SENTPETRA SLOVENOV 22. februarja ,ie po dolgi mučni boiezni umrla 70-lema gospa Marija Si.rozzolim poročena Koren. Pogreli blage pokojnice je oii v četrtek 24 t. m udeležilo se ga je veliko število ljudi, ki ao pokojno Marijo Koren poznali in spoštovali. Preostal m sorodnikom naše sožalje. svetovah ev resolucijo, v 'kateri zahtevajo razpravo o vprašanju. ki je velike važnosti in o katerem se sedaj veliko govori v goriških krogih. Stališče monarhistov in MSI-jevcev je skoraj enako: oboji zahte vajo, da se prekliče senata o dodelitvi z ustavo | precj dnevi je neki neznani priznane avtonomije Furlaniji kolesar podrl 66-letno Marijo Neznan kolesar odločitev j jo je podrl m ji zlomil nogo iu Julijski krajini, ker bi to škodovalo gospodarskim in narodnim interesom našega mesta. Obe desničarski stranki pa zahtevata razpravo o tem vprašanju prav v sedanjem trenutku zaradi tega, ker demokristjani in drugi predstavniki sredinskih strank nimajo še izdelanega stališča do tega vprašanja in zaradi tega upajo, da jih bodo sedaj toliko laže potegnili na svoje reakcionarne pozicije, ki so v nasprotju z interesi najširših ljudskih množic tukajšnjih krajev. Zupan je razpravo o obeh interpelacijah kakor tudi razpravo o deželni avtonomiji preložil na konec sedanjega zasedanja mestnega občinskega sveta, ker je najprej treba videti stališče, ki ga bol do deželne avtonomije pokrajinski svet. Interpelacija svetovalca KPI Škorjanc iz Ločnika. Kolesar ie odbrzel, ne da bi se zmenil za ponesrečenko; mimoidoči pa so ji takoj prihiteli na pomoč in jo odvedli na njen dom. Ker pa bolečine niso hotele pojenjati, so jo v petek pripeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo zdravniki pregledali in ji u-gotovili zlom leve stegnenice. Menijo, da bo ozdravela v 60 dneh. KINO tančnejšem ugotavljanju sko- j Battija je sicer naletela na u-de je Savorgnani ugotovil, da * goden odmev pri odbornikih, CORSO. 14 30: «Beli božič«, B. Crosby in D. Kaye. VERDI. 14.30: «Cut», A. Valli. CENTRALE. 15.00: »Pustolo- vec Luisiane«, barvni film, zavzel i T. Power. j VITTORIA. 14.30: »Poljubi me, Katica«, barvni film. MODERNO. 15.00: «Pirat Črnobradec«. i svojo prvo tekmo. (Počivali pa so danes Švicarji). Kako je s Poljsko, pravzaprav nihče ni vedel. Sedaj pa je jasno vsaj to da je bila sposobna premagati Nemčijo. V začetku tekme .so prevzeli iniciativo Nemci, medtem ko Poljaki. ki so sicer igrali hitro in tehnično dobro, niso imeli mnogo sreče niti tedaj, ko so bili na igrišču vsega saupaj šiirje nemški 'igralci — z vratarjem vred. Potem pa so se Poljaki ugreli. Obe moštvi s*a pokazali, da jim napad še dobro dela, medtem ko Obrambi nista bili posebno na mestu. Polagoma je prihajala do izraza nadmoč Poljakov, ki so zlasti v finalu pokazali odločno igro. DUERSJ5LDORF. 2«. Zmaga proli čehojn tudi za Kanadčane tu zelo enostavna stvar. Danes na pr. niso igrali «frdo», temveč je b:!a res prava hokejska igra. V prvih dveh tretjinaa je bila Kanadska ofenziva vendar nekoliko oslabljena, saj so skoraj polovico tega časa igrali , z igralcem manj zaradi ka-j zni. V zadnjih desetih minu-1 tah pa so se vrgli v igro z ! vso vnemo in zmagali s pre-I močjo. Vsa tekma je bila silno hitra. Pri Kanadčanih so bili napadalci in branilci v j najboljši formi, prišlo je tu-■ di do kakega incidenta in ni ' manjkalo tudi nekoliko boksa-I nja: potem so seveda sledile izključitve. Prisojenih kazni so imeli Kanadčani znantno \ č in občinstvo je večkrat piotestiralo in navijalo za Cehe v prvih dveh tretjinah. Na koncu pa je le ploskalo zmagovalcem ki so v zaključku igre pokazali trenutke zares velike igre. Po današnjih tekmah je lestvica taka: Wolverhamp- ton 38 točk. Sunderland 37, Chelsea 35, Portsmouth, Charl-ton, Manchester City 34. F.ver-ton, Manchester United 33, Burnley 32, Preston, Hudders-field, Sheffield United 29, Newcastle, Tottenham, Cardiff, Aston Villa 28. Arsenal \Vest Brormvich 27, Bolton 25 Black-pool 23. Leicester 21, Sheffield Wednesday 14. Saddler je še prvak iDVOBOJ V HITROSTNEM DRSANJU MED NORVEŠKO IN RUSIJO Po Tekih na 500 in 5000 m je pivi Rus Mlbailov d občo 'branili. Kapetan ruskega ‘moštva BohroV ie izvedel dve krasni solo-akciil, ki pa jih'je končno onemogočil vratar’ Tudi v tretji: tretjini se ■p nadmoč Rusov nadaljevala kljiib obupnimi švedskim protinapadom. Gql, ,ie d^l Suvalov ne predložku Babiča. V ruskem močtvu so igrali: vratar: Pušov: obramba: V. Tregubov. Sologubov. Ukolov. Kučevski: rapad: Babič. Suvalov Bob- rov. Kuzin. Uvarov. Byčkov. Krilov. Gurišev. Klistov. KOELN, 26. — ZDA so da-res dosegle prvo zmago, ki je obenem drugi poraz Fincev. Kakor v včerajšnji tekmi z Rusi . so Finci tudi danes z Američani uspeli obdržati v prvem času neodločen rezultat. Teda obenem pa so prav tako kot včeraj v naslednjih dveh tretjinah bili brez moči. Američani so ves čaš očitno prevladovali, le za trenutke so si Finci opomogli, vendar brez kakega učinka. Eden izmed F'ncev se je že v prvi tretjini zaletel v ograjo, da so ga morali odnesti na nosilni-ranil se je v koleno. KREFELD. 26. — Tudi danes so Nemci igrali v Krefel-du in sicer proti Poljakom, ki so danes imeli na sporedu PIERI. 18-letni košarkar Triestine, Je tudi član mlade reprezentance. Italija mlad.-Jugoslavija B OSLO. 26. — Na olimpijskem stadionu «Biuslet» se je danes pričel dvoboj v hitrostnem drsanju med Norveško in Rusijo. Prireditev je gledalo 28.000 ljudi. Danes sta bila na sporedu teka na 500 in 5000 m. Na 500 m sa ■ X ~ tu vuhu **» . Q u* zaceli skakati čez ogenj. To nismo bili več na pol rr>estI~iQ pr’ fr. ««/> Ml! ., ................................. nas preb«0, trjjfž to smo bili mali pogamčkl. kot da se je v nas prew«^ p. daven rodovni spomin. Od časa do časa je kdo prme5^ 0gei« posebno gorljivo suhljad, osušeno vejo, podrezal z njo j t°' -------------------------------- ' ■ 11 ? vaK0 da so se zaprašile iskre naokrog, m jo nato- vtaknil t reče dračje. Ogenj je šinil v vis in tedaj smo drzne) i jc. povsod po vrtovih vah ob Novi cesti pa prav tja do našega vrta m aii Otroci smo zbrali dračja in suhljadi in zakurili kres "'s 9^ «Zemljis,, kjer so že goreli drugi krssovt, ali pa Pn.,^ Kc‘ J . »VJOi Ct\J -t gviVH VU Ujkl 4VA V 1, au r Irt p- »Njivi«. Prijeli smo se za roke in zaplesali okrog o61G,0 s”1, ali rtngarajo. Kričali smo, smejali se in tulili in 0u‘ci.