Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev. 280. ¥ LTDDUan!, v souoio. dne i. segienlra m. Leto XLV. Velja po pošli: £a celo leto naprej, za v nese; K 30- 1-50 ea Kcjr-^jjc o9lolelno. „ 34"— sa ostalo Inozemstvo. „ 40-— V Ljubljani na dom: Za oalo leto naprej.. K 28-— za en meseo „ ..K 2-30 V upravi projeman mesečno „ i'— =— Sobotna izdaja: s fca oe o leto.....K za Nemčijo oelolelno. „ 9'— za ostalo inozemstvo • ,, 12 — Inserati: Bnostolpna petltvrata (72 mm široka ln 3 mm visoka alt nle prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. ■ Poslano:--- Enoatolpna petltvrata po 60 v Uhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Eedna letna priloga voml red. ^^ Uredništvo Jr» v t^pltarjerl ultol štev. 6/m. Ro:optst se no vrff.39k; nefranklrana pisma so ne ss sprejemajo. — OrRitiSkega telefona štev. 74 = list za slove Upravništvo Je t Kopitarjevi ultol St 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravolškiga telefona St 188. luooslovani in Čehi. »Venkov« z dne 28. avgusta prinaša izpod peresa poslanca Sedlaka članek: »My a Slovinci«, iz katerega posnemamo med drugim: »V zadnjem času pišejo naši listi in bratsko jugoslovansko časopisje o naših skupnih odnošajih, predvsem o programa-tičnih deklaracijah z dne 30. majnika. Proglas »Češkega Svaza« temelji brezdvomno na narodnem vprašanju, istotako proglas Jugoslovanskega kluba. Toda mi se sklicujemo tudi na svoje historično državno pravo. Tega pri Jugoslovanih radi tega ni, ker niso bili žalibog Jugoslovani nikdar združeni na podlagi enega in lastnega državnega prava. Toda to jih ne ovira, da bi ne zahtevali združenja vseh Jugoslovanov Avstro-Ogrske na podlagi narodnostnega načela, kakor tudi nas ne ovira, da bi tudi mi stremili na podlagi istega načela po združitvi s češko-slovaškim plemenom. — Naše simpatije do jugoslovanskih bratov so globoko ukoreninjene tudi zgodovinsko v skoraj enaki kruti usodi. Čehi imamo svojo Golgoto, toda Jugoslovani so bili najnesrečnejši izmed vseh slovanskih narodov. Skoraj vsi so zdihovali pod težkim jarmom Turkov in Italijanov, bili so razdeljeni in so še sedaj na mnogo neznatnih delov, ki so jim onemogočili vsako medsebojno združitev. Od vseh strani so imele nanje različne narodnosti svoj škodljivi vpliv: Mažari, Nemci, Turki, Grki in Italijani — in so jih deloma pomažarili, po-nemčili, poturčili, pogrčili in poitalijanči-li. Toda kakor mi, so se tudi oni brez tuje pomoči, brez kake opore od kjerkoli, sami od sebe, s svojo lastno energijo, s svojim lastnim delom v neprestanem boju s sovražniki probudili in dvignili in so se po-vspeli z obširno ljudsko izobrazbo nad vse ! svoje tlačitelje. To skupno trpljenje nas obeh v stolet- | jih pridobljeno spoznanje, kdo in kje so naši sovražniki, to je pravi in gotovi temelj naše enotne obrambe, katero bomo, ako Bog da, od sedanjega le od časa do časa enotnega nastopa položili na trdnejši temelj nerazdružne spojitve. Trnjeva je bila naša pot, še vedno nas čakajo tuintam ovire, toda razumno in mirno s stalno mislijo na to, kaj nas čaka, če bi se razšli, bomo odstranili vse ovire in ni treba se nam ničesar bati. Ovire so samo radi tega na svetu, da bi jih z delom, duhom in vztrajnostjo odstranjevali. Ni treba se nam ničesar bati, če se bomo tega zavedali, da je le v edinosti sila, s katero bomo kos vsem navalom. Ne vemo, kaj nam najbližja bodočnost prinese. Toda to vemo gotovo, da bodo korakale vse nenemške narodnosti združeno proti vsaki notranji in zunanji nevarnosti in da si bomo zagotovili svoj narodni obstoj in razvoj na podlagi boljših življen-skih predpogojev, kot so bili dosedaj. Da ne bomo primorani več prenašati nadvlade drugih narodnosti, ampak da bomo vladah sami sebe na temelju enakopravnosti in demokratičnih načel, katera si bomo sami določali.« Jugoslovani pozdravljamo ta glas najmočnejše češke agrarne stranke. To je najboljši dokaz svetu, da ni med nami in Čehi in ne sme biti nobenega nesoglasja. Ravno nasprotno! Časi so resni in tesnejša prijateljska vez nas mora družiti. Skupno se moramo bojevati roko v roki, ramo ob rami v našem notranjem življenju, če hočemo doseči svoje pravice, Čehe je vlada to pot pri sestavi kabineta popolnoma prezrla. Drugi Slovani smo dobili svoje »quasi« (napol) zastopnike v uradnikih. Toda če mislijo Nemci in vlada, da nas bodo s tem razbili, se v tem motijo. Poljaki, Čehi, Ukrajinci in Jugoslovani se zavedamo našega skupnega sovražnika, vsenemške oholosti! In to moramo izruvati s korenino! Smuke m novo Nemški nacionalci niso s sestavo ministrstva zadovoljni. Tolažijo se le, da ni v kabinetu nobenega Čeha. Alpski Nemci gledajo grdo, ker je v kabinetu Jugoslovan dr. Žolger. Nemški »Volksrati« bedo jutri v Mariboru zopet zborovali in takrat bo grmelo proti »jugoslovanskemu ministru«. Vendar hočejo »počakati«, kakšno bo dejansko stališče nove vlade nasproti Nemcem. Čehi vztrajajo na svojem skrajnem opozicijonalnem stališču tem bolj, ker jih je vlada pri sestavi kabineta popolnoma prezrla. Ukrajinci pozdravljajo z zadoščenjem svojega prvega zastopnika v kronskem svetu. Povdarjajo pa, da je to sicer prvi korak do enakopravnosti Ukrajincev, vendar pričakuje ukrajinski narod spremembe celega sistema. Poljaki bodo natančno precizirali svoje stališče jutri v Krakovu. Toda gotovo je, da ne bodo opustili svoje opozicije proti vladi in sedanjemu sistemu, ampak jo še celo poostrili. Romani so razdeljeni. Prijatelja Nemcev dr. Bygatto in dr. Faidutti izjavljata po svojem glasniku dr. Bugattu, da je stališče Italijanov vsled imenovanja Jugoslovana ministrom otežkočeno, ''ribijemo še enkrat, da sta postala »ta naša prijatelja« poslanca le s slovenskimi glasovi. Opozicijonelna skupina izjavlja po svojem zastopniku Rumunu dr. Isopescul-Grecul-u, da smatrajo sedanje ministrstvo za predpripravo in temelj bodoče parlamentarne močne vlade. Jugoslovani smo na jasnem. Kakor smo že včeraj v »Slovencu« izjavili, more podpirati Jugoslovanski klub le ono vlado, ki sprejme program naše deklaracije in ki spremeni sedanji germanizatorični sistem. Tega našega stališča ne more noben jugoslovanski minister spremeniti. Smo pa vselej za vsako uspešno in koristno delo. Novi ministri danes zapriseženi. Novi ministri bodo danes, dne 1. septembra, zapriseženi. Delokrog ministra Jugoslovana dr, Žol-gerja. »Neue Freie Presse« poroča: V zvezi z vojno se pojavljajo v delokrogu avstrijske vlade razna vprašanja, ki se dotikajo pristojnosti različnih resortov in ne morejo biti rešena enostransko le od ene centrale. Te zadeve tvorijo predmet intermini-sterijalnih posvetovanj, ki rešijo zadevo in odstranijo vsaj sporne točke. Nato so predložene ministrskemu svetu v končno rešitev. Zato je bilo potrebno, da se dobi nevtralna oseba, ki bi imela avtoriteto in zmožnost, da vodi interministerijalna pogajanja in spravi sporne točke med seboj v skladje. Ta naloga je poverjena dr. vitezu Žolgerju. Na že.ljo ministrskega sveta bo predsedoval takim interministeriialnim posvetovanjem, na drugi strani pa bo skrbel, da se take zadeve hitro rešijo. Istotako bo dajal kot član ministrskega sveta informacije posameznim ministrom. Toda meritorna pristojnost posameznih resortov s tem ni dotaknjena. Slali spil Misli* aspiracii. Govor državnega poslanca dr. Otokarja Rybara na izrednem obenem zboru političnega društva »Edinosti« v Trstu dr.e 28. avgusta 1917, Kar so priznale vse ententne vlasti, kar se ]". splošno priznalo kot vojni cilj, to splošno načelo hoče kršiti Italija in hoče nas, ki nismo Italijani, ki nikdar nismo bili in tudi nikdar nočemo biti Italijani, prisiliti z orožjem v roki pod svojo oblast, v italijanski jarem. To je tako krvavo kršenje tega splošno sprejetega načela, da je čutijo tudi ententne vlasti same. Saj sc more citati sedaj v inozemskem časopisju, da ie prišlo že zaradi tega do spera ost.ilih ententnih vlasti z Italijo, ali bolj natančno, nojavil se jc spor ired Italijo in Srbijo. Srbija je zahtevala žc pred izbruhom italijanske vojne, da sc pod njenim okriljem združijo vsi Jugoslovani, Kako naj bi Srbija Izvedla to, pač ne vemo. Srbija je premajhna, da bi mogla izvršiti tak načrt. Zanašala se je pač na podporo Rusije, Francoska in Angleške, Js pa stvar taka v politiki, da je bolje, če se človek ne zanaša na druge, temveč edino le sam na sebe. Tako je tudi tieba, da zi tudi mi zanašamo edino le sami nase. Le tedaj, če se bomo znali braniti sami, tedaj moremo upati, da se nam uresničijo naši načrti. — Srbija je danes vržena popolnoma ob tla, tako da takorekoč ne cbstoji več. Vendar pa Srbija dela povsed d-a ne bi ententa šla preko nje do svojih ciljev. Po pravici povedano, pa je Srbija naravnost naproti ententnim vlastim, in rade bi se je izne-bile, če bi se ie le mogle. Toda če bi ententa odrinila Srbijo od sebe, bi se pokazalo takoj, da je vsa ta vojna nemoralna. Zato pa tudi hočejo ententne vlasti pomagati Srbiji. Tako pa je prišlo do spora z Italijo, ker tudi le-ta hoče imeti del listih dežela, katere zahteva Srbija zase. Čitali smo, da so se vršila pogajanja v Londonu in da sedaj pride srbski ministrski predsednik Pašič v Rim, da se sporazume z italijansko vlado. Še več! Čitalo se je v italijanskem časopisju, ki pa — mimogrede povedano — zna lagati, da je veselje, oziroma, da je žalostno, da se je izrazil Pašič, da bi imela dosti, če dobi Italija Trst, Pulo in Valono, in da ji potem nikakor ni treba še Dalmacije, katero zahteva Srbija zase. Iz vsega tega pa sledi za nas dvoje: Prvič: Če je res, kar trde italijanski listi o pogajanjih med Pašičem in italijansko vlado, potem bi se bil Pašič že odpovedal vsemu avstrijskemu Primorju in bi bil tudi privolil, da ostanejo Italijani v Va-loni, kar bi pomenjalo popolno zapretje Adrije z italijanske strani. Drugo pa je, kar sledi iz člankov italijanskih listov, da se Italija ne zadovoljuje samo z našim Primorjem, temveč da hoče imeti tudi še Dalmacijo. Sedaj pa vprašamo Italijane: Kje je pravica narodov do samoodločbe, če hoče Italijan pobasati v svojo malho deželo, kj.er je sicer res nekoliko Italijanov, toda tako malo, da ne morejo iz nje napraviti italijanske dežele, temveč da ostaja vedno, kar je bila, namreč — slovanska?! V Dalmaciji sla se vendar komaj 2 odstotka prebivalstva izjavila za italijanski občevalni jezik! In to čisto jugoslovansko deželo hočejo imeti Italijani in tako Italija bije v obraz pravici do samoodločbe narodov, obenem pa tudi tistemu načelu, v smislu katerega je nastala sedanja nova Italija, namreč narodnostnemu načelu, torej načelu, da vsak narod sam odločuje o svoji usodi in da ima vsak narod pravico do svoje lastne države! In ravno na to načelo so se Italijani sklicevali povsod, kjer je šlo za priznanje njihove narodne države, sedaj ga pa kršijo sami, kajti Italija hoče podjarmiti in zasnžniti nas! Predznačilno pa je, kaka sredstva uporabljajo Italijani, da bi utemeljili svojo pretvezno pravico do naših dežela, da bi jih namreč pokazali svetu kot — italijanske. Predkratkiin se je mudil predsednik francoske republike Poincare v Gorici, kjer so mu Italijani hoteli pokazati, kaj vse so pridobili, in obenem tudi, da je vse, kar so pridobili, tudi v resnici italijansko. Kaj so torej storili? Po vseh hišah v Gorici so dali razobesiti italijanske trobojni-ce. To je sicer sredstvo, ki je jako poceni, ki pa nc dokazuje ničesar. Na lak način bi se dal tudi Dunaj napraviti danes italijanski, jutri pa ruski. Ker torej to sredstvo nima dokazilne moči, ker krajem daje narodni značaj edino le ljudstvo, ki biva v njih, in ker je v Gorici ostalo le ma- lo ljudi in še tisti, kar jih je bilo, niso bili sami Italijani, temveč je bilo med njimi tudi precejšnje število Slovencev, so si pač rekli Italijani, da s takim prebivalstvom ne morejo pokazati predsedniku francoske republike italijanskega značaja slovenske Gorice, Zato so za tisti dan pripeljali ▼ Gorico Italijane iz Italije, da so kričali predsedniku francoske republike na našib slovenskih tleh italijanski »evviva«, (Hrup in klici ogorčenja med zborovalci.) Tako so dokazali, da je Gorica italijansko mesto. To je italijansko sleparsrtvo, in tako so Italijani delali vedno in povsod, Znali so tako slepiti sebe in našo vlado, tako so dajali mestom v teh krajih italijanski značaj, italijansko barvo, ter vzbujali domnevo, da je ta dežela italijanska. Tako pa hočejo delati tudi še v bodoče in zato širijo po ententnih in nevtralnih državah brošure, v katerih dokazujejo svoje pravice do teh krajev, in potem slike, zlasti naših dalmatinskih mest, poslopij, kjer se nahaja kak benečanski lev, in navajajo to kot dokaz, da je to in to mesto italijansko. Mi pač vemo, da je vse to le sleparstvo, a vedo to tudi oni sami. V Italiji, v Padovi, Milanu in marsikje drugod je lahko najti tudi še dandanes hiše, na katerih se nahaja izklesan dvoglavi avstrijski orel. Če bi bil ta orel dokaz nemškega značaja dotičnega kraja, potem bi bili Beneška in Lombardija celo dandanes — nemški deželi! Če pa delajo Italijani tako, pa nasprotno nam ni treba takih sleparjev, kajti za nas govori naš narod, ki biva v teh krajih, za nas govori zgodovina stoin-sto let nazaj do najstarejših časov, da je to bila jugoslovanska dežela, kakor ic tudi danes, in bo, ako Bog da in sreča junaška, tudi zanaprej! (Živahno odobravanje.) Zanjo smo prelivali svojo kri, zanjo jo prelivamo tudi danes in branili jo bomo tudi zanaprej, dokler bo kaj krvi v naših žilah. Zato pa tudi ne dovoljujemo, da bi se kdo brez nas in proti naši volji odrekal teh dežela! Ne bres nas in proti naši volji! Do te zemlje imamo pravico samo mi in odločevali bomo o njej tudi samo mi! (Dolgotrajno viharno odobravanje in ploskanje.) Je pa še drug razlog, ki govori proti odtrganju naših dežela od celote in pri-klopljenju Italiji. Dandanes namreč, ko se trgovina in industrija razvijate vedno bolj in bolj, vse sili na morje, in če ne gre izlepa, pa izgrda. Ali naj potem mi Jugoslovani, ki takorekoč sedimo na morju, ki je naša vsa morska obal od Devina pa tja doli do Špiču v Dalmcaiji, ali naj mi Jugoslovani izgubimo svoie morje, da se nasiti ž njim vedno nenasitni Italijan in nas požene v gore, da postanemo boren narod samih pastirjev, volarjev in ovčarjev? Ne! Nikdar ne! Če drugi narodi žrtvujejo in tvegajo vse, da pridejo do morja, ali naj se potem damo mi, ki ga imamo, odrezati od morja?! Saj morajo uvideti to tudi druge države, da bi bila najgorostasnejša krivica, če bi hotele uropati Jugoslovane morja na korist Italiji, ki jc obkoljena po morju s skoraj vseh strani! Najbolj žalostno pa je še dejstvo, da Italija sploh ne potrebuje Trsta, ko ima vendar sama dovolj pristanišč. Zato pa tudi nastaja vprašanje, zakaj neki potem hoče imeti Trst? Na to vprašnje jc pred kratkim odgovoril sam italijanski minister Commandini. Povedal je, da se Italija boii Trsta, da se boji njegove konkurenco! Trst ji jc prehitro zrastel, pre- hitro se ji je razvil in pritegnil nase skoraj ves promet iz srednje Evrope, zlasti pa alpskih dežela ter bogate Češke in Mora-ve. Preko Trsta gre skoraj ves promet srednje Evrope v Levanto, v Egipet in še dalje, vse to na škodo italijanskih pristanišč. In ravno to hoče preprečiti Italija. Zato pa tudi ne zahteva Trsta, ker ga po- ; trebuje, da bi ga povzdignila, temve^ le | zato, da bi ga ugonobila! Italija hoče le v-nčiti Trst! (Burno pritrjevanje.) In to je tako jasno — saj jc povedal tako italijanski minister sam — da bi bil največji greh ententnih vlasti, če bi hotele vzeti nam Trst in naše morje ter ju vreči v žrelo Italiji. Bila bi to ista krivica, kot če bi nas Jugoslovane dali v roke Italijanom, tujcem! Bil bi torej z narodnostnega in gospodarskega stališča greh, če bi se ta dežela izročili Italiji. V Italiji vedo prav dobro, da smo mi zapreka uresničenja njihovih želja. Da, znali so to še bolje, kot pa jc znala naša vlada. Zato so se pa tudi borili proti nam, da premagajo to oviro, a naša vlada, namesto da bi podpirala nas, je še celo pomagala Italijanom rušiti to oviro. Italijani dobro vedo, da je ta zemlja naša, a ven-Idar hečejo kazati svetu, da je italijanska, ;da komaj čaka italijanske vojske, ki naj jo odreši. Zato je tudi tako hitro zaplapolala italijanska trobojnica na zavzeti naši Sveti Gori! Prišel pa je sedaj čas, da glasno in jasno povemo tu in vsemu svetu, da ta dežela ni italijanska, da nikakor ne hrepeni po odrešenju s strani Italijanov, da ta dežela je jugoslovanska jn hoče ostati jugoslovanska ter se brani z rokami in nogami, da bi jo odrešila Italija! Zato z radostjo pozdravljamo dejstvo, cla se je zbralo danes tu tako lepo število našega domačega slovenskega in hrvatskega, jugoslovanskega naroda,, da protestiramo proti aspiracijam Italijanov na naše dežele, želeč obenem, da izvedo ta naš protest tudi v inozemstvu. Zato pa apeliramo na našo vlado, naj bo vendar enkrat pametna (Dolgotrajno viharno pritrjevanje) in naj pošlje naš protest tja vun y inozemstvo, da izve ves svet, da tedaj če se mi tu borimo, če naši junaki na soški fronti noč in dan tvegajo svoje življenje, če se tu z brezprimerno hrabrostjo upira naša soška armada desetkratni sovražni premoči s takim navdušenjem in takim samozatajevanjem, to ni samo na ukaz od zgoraj, temveč zato, ker branimo svojo zemljo, ker branimo svojo domovino, svoje drage, svoje starše, svoje otroke, iu smo za to tudi pripravljeni žrtvovati svoje življenje! (Dolgotrajno burno odobravanje in ploskanje.) Nato je govornik predlagal že objavljeno protestno resolucijo in v smislu svojih prejšnjih izvajanj ponovno pojasnil posamezne točke resolucije. Končno je društveni predsednik dr. Josip Wilfan omenil dva za naše razmere zelo značilna slučaja. Bilo je pred vojno in šlo je za mejo med italijansko mestno občino Tržičem in slovensko kmetsko občino Medjovasjo. Medjavas je zahtevala še del zemlje na tržiški strani reke Timave. Pri izvidu na licu mesta je zastopnik Medje-vasi pripomnil, naj bi se vendar prepustil kmetom ta kos zemlje, ki je itak le za pašo. Tržiški zastopnik pa je odgovoril: »Nam ni za vrednost zemljišča in ne za ta kos zemlje, nam je le zato, da potisnemo slovensko občino čez Timavo, da ostane reka meja med Italijani in Slovenci!« Kako torej prihajajo sedaj Italijani semkaj in zahtevajo to našo zemljo kot svojo, italijansko?! Drugi slučaj: S pogodbo iz leta 1887. se je ustanovila v Trstu c. kr. državna obrtna šola. Tedaj si je izgovorila občina, da mora biti na tej šoli izključen učni jezik za vse čase italijanski. Ta pogodba se je obnovila leta 1914. pod istimi pogoji do leta 1936. In vse to zato, ker je poslopje občinska last. V Ljubljani pa sta tudi občina in dežela zgradili krasno poslopje za državno obrtno šolo. Avstrijska vlada pa tu ne le ni hotela prestati na pogoj, da bi bil izključno in za vse čase učni jezik slovenski, temveč niti na to ne, da bi se poslopje sploh uporabljalo le za obrtno šolo! Torej Italijanom vse, nam pa nič! Tako se je vedno pripravljalo to naše ozemlje za Italijo, tako se godi tudi še danes, in treba bi le še bilo, da bi mi tu na naših tleh pevali na italijanska grla: Ho-zana, odrešitelj, ki odrešuješ italijanske kraje Costagnavizzo, Jamiano itd. Vendar pa se kaže, da se je ipak začelo nekoliko jasniti in končno mora vendarle zmagati pravica. Tu, do te zemlje imamo pravico le mi in samo mi, saj kriči ta zemlja sama: Slovenci bivajo tu, Slovence redim, Slovenci me obdelujejo in krasijo s svojim znojem, slovenska sem in slovenska hočem ostati! S temi besedami in nato sledečim burnim odobravanjem se je zaključil ta tako veličastno uspeli protestni zbor tržaškega jugoslovanstva. Iialilsi ne morefo umi Dunaj, 31. avgusta. Uradno: Sovražni letalci so včeraj onoldne četrtič napadli Trst, a znatne škode niso povzročili. Na Krasu je bilo primeroma mirno. V prostoru pri Gorici je prisilil polom njih z velikimi žrtvami združenih zadnjih napadov do bojnega odmora, ki smo ga izrabili za to, da smo iztrebili nekaj sovražnih gnezd, ki so še ostala. Tudi severno od Kala, kjer so se zjutraj izjalovili nekateri napadi sovražnika, se podnevi niso razvile večje borbe. Italijanske divizije co si pa tim divjej-še zopet vrgle na bojno črto, ki se razteza v pravkar omenjenem odseku: na naše postojanke pri krajih Podlešče, Madoni in Bri-to! in na goro Sv. Gabrijela, ki tvori že sedem dni središče borbe ob Soči. Z izredno žilavostjo so sledili napadi sovražnika. In zopet se mora zahvaliti junaštva in vztrajnosti čet iz vseh delov Avstrije in Ogrske, ker so, ko je pljuskala bitka sem in tja, zmagovito držale vse postojanke. V borbah moža z možem, ki so trajale več ur, se js zopet nevarljivo rrerila vojaška pokorščina, bojna krepost in čvrstost v boju, ki ko-reninijo v temeljiti izobrazbi. Z najsvežejšim svojim napadalnim duhom so privedli naru oddelki zvečer, ko so Italijani nekoliko prenehali napadati, iz sovražnih jarkov 3 častnike, 110 mož 'in 2 strojni puški. Tudi 14. dan bitke so dosegle naše žete uspeh. Na Koroškem nobenih posebnih dogodkov. Sovražniku smo iztrgali na južno tirolski meji severno zahodno od Bszzeccs neko opirališče. Italijane smo ugonobili, kar jih je ostalo živih, smo kot ujetnike odvedli. AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO, Dunaj, 31. avgusta zvečer. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Ob Soči je sledil neprekinjenim bojem zadnjih dveh tednov dan. ko so se man; borili. XIV. dan XI. soške bitke, Dunaj, 31. avgusta. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Dan se je končal s popolnim uspehom naših čet. Tudi 14. dan soške bitke se je končal s popolnim uspehom naših čet. V tolminskem odseku so se bili le boji s topovi. Ljuta bitka na Banjški visoki planotiinza gorosv. Gabrijela. Sovražnik je pa zopet močno napada! naše obrambne črte na Banjški visoki planoti do gore sv. Gabrijela. Kljub svojim strašnim krvnim izgubam, ki jih je bil Italijan na tem pozorišču pretrpol, je le včeraj s svežimi silami nadaljeval hjuti naval na naše postojanke. Severno od Kaia in pri Podleščih je deloma že ogenj naših topov prisilil sovražne bataljone, da so se morali obrniti, deloma smo jih vrgli v borbi, na nož in z ročnimi granatami. Pri kraju Madoni je sovražnik štirikrat naskočil; ko je naposled petič, je prišel v del naših jarkov. Naše čete so ga vrgle s krepkim protisunkom iz njih. Sovražnik ni dosegel v prostoru pri Britohi niti najmanjšega uspeha, dasi je zbiral vedno nove sile na naval. Najmočnejše napore je sovražnik včeraj zopet osredotočil pri gori sv. Gabrijela, katero je poizkuša! z neštevilnimi naskoki vzeti. Junaški branilci so pa sovražno premoč v ponovnem boju moža z možem popolnoma premagali. Vsi na rodi so se odlično bojevali. — Topničarji se izvrstno držali. V teh težkih bojih so se zopet čete vseh narodov monarhije odlično bile. Njih junaštvo, njih krepost in njih bojna sposobnost, posledice temeljite izobrazbe, so izravnale premoč sovražnika v našo korist. Tudi topništvo se mora pohvaliti za to, kar je včeraj izvedlo. Sovražnika je s svojim dobro merjenim ognjem večkrat prisililo, da se je moral umakniti še prej, predno je dosegel naše postojanke, a odpovedalo nikdar ni, kadar se je šlo za to, da je krepko podpiralo naše protisunke. Pri Gorici in na Krasu Italijan miroval. — Zvečer tucli drugod Italijani oslabeli. Pri Gorici in na Krasu je Italijan miroval. Strašne njegove izgube so mu vsilile odmor. Zvečer je oslabel tudi na drugih delih bojne črte. Popolnoma sc je izkazala moralna premoč naših čet. Stale so sicer od ranega jutra v najtežjem boju, kljubovale so vsem naporom in zadajale občutno škodo sovražniku s protisunki. Naskakovalne čete so pozno zvečer vpadle v italijanske postojanke. Premagana je bila neka sovražna častniška poljska straža; junaško so pla- nile naše čete v italijanske jarke, kjer so pobile del posadke. Vrnili so se naši s 3 ujetimi častniki in 110 možmi in z 2 strojnima puškama. Pri Gorici so naše patrulje zopet pridobile kose jarkov, ki so ostali Italijanom. Vrnile so se z ujetniki. Na tirolskem bojišču, smo po ljutem boju vzeli z naskokom sovražno opirališče. Večino posadke smo usmrtili, ostale pa odvedli ujete za našo črto. Naše zmage posledica temeljite vojaške izobrazbe. Dasi se bije tudi bitka dva tedna, je sila naše pehote nezrušna, kar se kaže v drznih napadih. Pohvaliti moramo tako črnovojnika, kakor vojaka armade; saj sta prestala večmesečno trdo vojaško vajo, predno sta prvič v bitki nastopila. Včerajšnje zmage smo predvsem za to priborili vsled temeljite vojaške izobrazbe posameznega vojak.1.. Glavni naval Cadorne. Vojni poj-očevalci poročajo z dne 30. avgusta: Veliki italijanski generalni naval traja dalje. Še vedno črpa Cadorna iz svojih rezerv, Uresničilo se je, kar se je že začetkom ofenzive slutilo: Še nikdar ni imelo italijansko vojno vodstvo takih množic na razpolago. Že sedaj so italijanske izgube mnogo večje kot v zadnji bitki. Bitka med reko Vipavo in Selom je bila včeraj hujša kot prejšnji dan. Vnovič so močne sile skušale odpreti Vipavsko in Rožno dolino. Napad je bil z enako silo naperjen proti vsem točkam okoli 7 kilometrov dolge črte med Vrtojbico in južnim pobočjem gore sv. Gabrijela, Ko sc sovražniku v jutranjih urah ni posrečilo priti naprej, je skušal z bobnečim ognjem zrahljati prvo črto. Vse njegove baterije okoli Gorice so osredotočile proti tem že prej razstreljenim postojankam svoj ogenj, posebno so bobneli težki topovi s Kalvarije sem. Popoldne je nato sledil napad. Bil je zopet brezuspešen, niti sv. Marka, niti sosednje severne in južne postojanke niso bile omajane. V ročnem metežu je bil sovražnik prepoden. Med železniško črto in cesto v Rožno dolino, v panoviškem gozdu, povsodi so drvile decimirane italijanske napadalne kolone nazaj. Mrtvih je na tisoče. Tudi sv. Gabrijel je prejkoslej v rokah svojih branilcev. Neprestano so se morali ubraniti najtežjih navalov. Večkrat so že italijanske skupine udrle v prve jarke, ali vedno jih je protisunek pomedel nazaj. Dalje severno je Cadorna predvčerajšnjim pod varstvom Sabotina zbral jezdece, ki so včeraj prodirali čez Britof in skušali nepričakovano napasti. Če so italijanske pehotne rezerve že tako zelo izčrpane, da so morali poseči po tem za kraško ozemlje nesposobnem bojnem sredstvu, ali če je Cadorna resno mislil, da bo avstrijske čete kar prejezdil, se še ne more reči, Uspeh vsekakor ni odgovarjal pričakovanju. Naskakujoče eskadrone so strojne puške kar pokosile. Tudi na Banjški planoti bitka še ni ponehala. Včeraj je sovražnik skušal prodreti na južnem odseku, ni se pa niti za korak približal svojemu cilju. Obup:;® divjanje Italijanov. Dunaj, 31. avgusta. Vojni tiskovni stan: Mestoma sc včeraj vsled velikanskih naporov niso bojevali. Na Krasu in vzhodno od Gorice je bilo bilno; tudi severno od Kala se ni zgodilo nič posebnega. Pač pa so se bili zopet ljuti boji na vmesni bojni črti in na gori Sv, Gabrijela. Nastop Italijanov se najbolj označi, če se reče, da so Italijani obupno divjali na izgubljeni stvari. Kar so storile avstrijske čete tudi včeraj 14. dan soške bitke, spada med največja dejanja svetovne vojske. Trst je bil četrtič obstreljevan, Italijanski barbarizem je klofuta v lice vsem pojmom mednarodnega prava. Odločitev na soškem pozorišču že padla. — Višek bitke prekoračen. — Velika italijanska ofenziva se je izjalovila. Vojni poročevalec »Reichsposte« na soški fronti, Kirchlehner, je brzojavil: Neprestano gromenje tisočerih topovskih cevi, ki se čuje daleč v dežele Avstrije, dež bomb na mirno vladarico Adrije: Trst, značijo vojsko, kar zelo vpliva na prebivalstvo, ki je prizadeto. Kocke ob Soči so že padle. Niti gromenje topov od Alp do morja in tudi zmagoslavna pisava italijanskih listov ne more prevreči važnega dejstva, da je dosegla italijanska ofenziva že svoj višek. V počasni, žilavi, nadčloveški junaški borbi je izsililo cesarsko orožje od s prahom pokritih borilcev na skalnatih tleh do vodstva, ki je bilo neomajljivo kos vsem dogodkom, siloviti premoči, uspeh. V celi vrsti ljutih bitk in bojev, ki so 28. avgusta po navalih in polnavalih trajali podnevi in ponoči za goro sv. Gabrijela, so bili Italijani s strašnimi izgubami premagani in se jim je zaprla pot prodiranja. Sovražnik ie izprevidel, da ne more sovražnika z enim udarcem premagati; na celi bojni črti se zakopava — c. in kr. soška armada zopet gospodari nad bojiščem! Enaj- sta soška bitka se še ni končala. A kar se še zgodi, bo le izrazilo obupno slabost sovražnika, ki ne more več izpremeniti stvari. Voji generala pl. Boroeviča stoje trdnejše kakor kdajkoli; velika italijanska ofenziva je od 28. avgusta dalje izjalovljena. Italija napoveduje rezervirana vojna poročila. Curih, 31. »Agenzia Štefani« objavlja komunike, v katerem se glasi: Modrost in previdnost zahtevata, da se bodo v bodoče o operacijah ob Soči izdajala kar najbolj rezervirana poročila. Nova razvrstitev italijanskih čet? »Pesti Hirlap« poroča v svojem komentarju k vojnemu položaju: Na kraški planoti traja odmor že štiri dni. Mogoče, da bo Cadorna sedaj, ko je na severni planoti mogel doseči krajevne uspehe, prenesel napade zopet na južno bojišče, kar je tem verjetnejše, ker so Cadornovi napadi na Banjški planoti vsled naše nove obrambne črte znatno otežkočene, Cadorna ima sedaj le dve možnosti: ofenzivo proti severnemu krilu z novimi silami nanovo organizirati ali pa izvesti novo razvrstitev čet in spraviti dele ogromne mase s severnega krila zopet na južno krilo, Cadorna je to storil ž v deseti soški bitki in dogodki prihodnjih dni bodo dokazali, če hoče tudi sedaj to storiti. Laški kralj obišče francosko fronto. Rim, 31, avgusta. Laški kralj bo v kratkem odpotoval na francosko fronto, da vrne obisk Poincare-u na italijanski fronti. Dan še ni določen. Zavisi se od zmagovitega napredovanja in izida velike bitke ob Soči. Italija in luooslovaRsKo vprašanje. Curih, 31. avgusta. Poročilo lista »N. Z. Ztg.« iz Rima pravi, da se kljub Sonni-novern potovanju v London doslej še niso pogodili glede italijanskih in srbskih oziroma jugoslovanskih zahtev v Adriji. Tem večjega pomena pa je v teh okoliščinah dogovor, ki sta ga na Krfu podpisala Trumbič v imenu Slovencev in Hrvatov in Pasič v imenu Srbije; ta dogovor naj bi tvoril ustanovne spise nove jugoslovanske države. Da so v Italiji z določbami tega dogovora splošno zadovoljni, to bi bilo nad vse drzna trditev. Z vsakim dnevom se množe kritiki. Najprej razmotrivajo v rimskih progih vprašanje, če bo ta dogovor sploh koristil Srbiji sami. Ustanovitev slovensko-hrvat-sko-srbske države bi Srbom v novi državi prinesla manjšino. Oslabljeno srbsko ljudstvo ne bi moglo izvajati nobenega upliva nad večino, ki je sicer narodno sorodna, vendar po zgodovini, političnem razvoju, veri in socialnem stališču temeljito različna. Moč bi vsekako prešla v roke večine, to je v roke fanatično-katoliških in fanatično Italiji sovražnih Hrvatov in Slovencev. S tem bi ententa, namesto da Avstrija oslabi, in jo za vedno izključi od Balkana, ustanovila drugo Avstrijo na Balkanu samem. Edini, ki bi s tem dogovorom pridobili, bi bili Hrvatje in Slovenci, ki sedaj sicer trdno drže z Avstrijo, v slučaju njenega poraza bi pa v novi državi imeli komodno poza-varovanje, kojega stroške bi morala plačati Srbija. ZlvaHni Hoji no severu ruskem Dolču. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 31. avgusta. Urano: Naše naskakovalne čete so pri Skali vzhodni Galiciji z uspehom vpadle v sovražne jarke. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Ruski poizvedovalni oddelki so pri Illuxtu v obrambi ognja prodrli severao-zahodno od Dvinska; posadka naših jarkov jc sovražnika vrgla. Uspeli tudi niso ruski nastopi pri Na-roškem jezeru. Nekaj naših stotnij js prekoračilo pri Skali Zbruč, vpadle so v ruske črte in se vrnile z ujetniki in s plenom čez reko nazaj, ko so uničile sovražne jarke. Med Dnjestrom in Donavo se položaj ni izpremenil. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. • • • Berlin, 31, (K. u.) Wolff: Na severni vzhodni bojni črti so se živahnejše borili. Severno od Dvinska so poizkušale ruske patrulje večkrat napade, ki smo jih vse odbili. Pri Berečanki so izvedli Nemci več uspešnih poizvedovalnih sunkov, Nepojasnen položaj v Rusiji. — V Rusiji ustanove diktatorlj. Rotterdam, 31. »Morningpost« javlja iz Moskve: Vsled ugovora delavskega in vojaškega sveta in kmetskin zastopnikov se državni posvet v Moskvi ni izrekel, naj se vojska nadaljuje, Kerenskiju in Kornilovu niso podelili posebnih pooblastil. Bern, 31. (K. u.) Iz Petrograda: Trde, da bo sledil sedanji vladi diktatorij petih članov, ki bo vladal, dokler ne bo zborovala konstituanta. Ruski emigranti ne smejo domov, Stockholm, 31. avgusta. V tujašnjih ruskih krogih se govori, da je ministrski predsednik Kerenskij preklical amnestijo in da je prepovedano vsem emigrantom vrniti se v Rusijo. Državna konferenca zaključena: Moskva, 30. avgusta. Državna konfe-tenca je bila zaključena s Kerensk';'cvini govorom. Grofica Paniu državna tajnica. Petrograd, 30. (K. u.) Grofica Panin je imenovana za državno tajnico. Preprečeno zasedanje finskega deželnega zbora, * Helsingfors, 30, (K. u.) Ruske čete, ki so zasedle deželnozborsko zborovali-šče, so zabranile poslancem vstop. 79 socialističnih poslancev se je podalo v staro deželnozborsko poslopje, Sklenili so s 44, proti 33. glasovom resolucijo, ki izjavlja, da je bila seja postavna. sa svelo. \m Nemško časopisje je vsled odstopa poljskega državnega sveta v Varšavi presenečeno, Neposreden vzrok za ta odstop smatrajo dejstvo, da so bile poljske lagije poslane na bojišče in podrejene avstrijskemu poveljstvu. Položaj je kritičen. Pričakujejo važnih dogodkov. Varšava, 31, avgusta, (Kor. ur.) Vladna komisarja okupacijskih sil sta v začasnem državnem svetu podala naslednjo izjavo: Zvezni vladi izražata s tem radi odložitve mandatov članov začasnega državnega sveta svoje obžalovanje, ki je tem živahnejše, ker bodo skoraj končana pogajanja obeh okupacijskih sil v svrho ustanovitve poljske vlade. Kakor že znano, je Jsila poljska legija iz nujnih vojaških ozirov poslana na jugovzhodno fronto, kjer bo pod avstrijskim poveljstvom. Ustanovitev poljske armade pa vsled odpoklica legije nikakor ne bo prekinjena. V kraljevini Poljski bo ostalo potrebno vežbalno in nabiralno osobje. Boli m ZiM. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31, avgusta. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a Bavarskega. Proti večeru so na Flanderskem streljali močnejše s topovi na obali in med Yse-rom in Lysom. Ponoči so se večkrat na predpolju naših postojank spopadli. Nekaj Angležev smo ujeli. Krajni boji so se razvili v Artois severno od Lensa, ki so se nadaljevali, dokler se ni stemnilo. Lovske stotnije so iztrgale Angležem jugozahodno od Le Casteleta del njih zadnjega dobička. Privedli so veliko ajetnikov; St. Quentin so Francozi zopet obstreljevali. Francoski notranji minister odstopil. Pariz, 31. avgusta. Notranji minister Maivy je podal prošnjo za odstop. Grey živi. Amsterdam, 31. (K. u.) Poročilo, da bi bil umrl bivši angleški državni tajnik Grey, se ne potrjuje. Zamenjalo se je ime. M !00«. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 31. avgusta. Veliki glavni stan: Borilci so se mornejše borili kljub veliki vročini. Na Dobrem polju smo odbili srbske, jugozahodno od Dojranskega jezera pa angleške bataljone z velikimi izgubami za sovražnika. Težke izgube Srbov na Dobrem polju. Berlin, 31. (K. u.)Wolff: Srbi, ki so £ opoldne 30. avgusta večkrat napadli na lobrem polju, so imeli težke izgube. Angleški napad na Dojransko postojanko zvečer se je zrušil že v obrambnem ognju zaveznikov. V divjem neredu je bežal sovražnik v svoje izpadne jarke. Mirovni pokreL Ententin odgovor papežu odvisen od soške bitke. Rim, 31. »Italia« piše: Na odgovor entente na papeževo mirovno noto bo zelo vplival izid soške bitke, če ne bo celo od tega odvisen. Vsekakor se mora še čakati z odgovorom. Wilsonov odgovor na noto sv. očeta. Lugano, 31. (K. u.) Državnemu tajniku svete stolice je izročil včeraj angleški poslanik odgovor na mirovno noto sv. očeta. Podpisal jo je Lansing. Italijanski listi objavljajo danes besedilo odgovora v obli- ki brzojavke iz Washingtona. Odgovor ni popolnoma odklonilen, kakor se je včeraj poročalo. Končno izvaja: Besede sedanje vlade v Nemčiji se ne more sprejeti kot trajno jamstvo. To besedo mora izrečno ojačiti tako odločna izkušnja volje in namenov nemškega naroda samega, da jo morejo upravičeno sprejeti drugi narodi sveta. Počakati moramo novih poizkušenj namenov velikih narodov osrednjih velesil. Dal Bog, da bi se kmalu in tako izpre-govorili, da zopet obnovi zaupanje vseh narodov in dobro vero narodov in omogoči mirovno združitev. Italijanski vojni hujskači, tudi taki, o katerih se sodi, da so z vlado v zvezi, opozarjajo posebno na odklonilni moment, a pristavljajo, da odklonitev sv. oče ne more želeti in priznavajo dobro voljo sv, očeta. Odgovor Japonske na noto sv. očeta. Geni, 31. avgusta. »Le Journal« javlja: Japonska vlada je odgovorila na noto sv, očeta v odklonilnem smislu, iz mm Arnautovič dr. Korošcu. Šerif Arnautovič je poslal dr. Korošcu pismo, v katerem se mu zahvaljuje za odločen nastop, da se čimpreje skliče bosanski sauor. Nov odsek pri bosanski vladi. Pri bosanski vladi odsek za nauk in bo-gočastje so ustanovili nov odsek za znanost, umetnost in književnost. Na čelu tega odseka sc nahaja dvorni svetnik dr. Karel Patsch. Konference v Zagrebu, Zagreb, 31. avgusta. Včeraj je nadaljeval dr. Korcšec konferenco s poslanci dr, Laginio, prof. Spinčičem, dr. Smodlako, dr. Sesardičem in dr. Vukotičem. Nato je imel konferenco s Starčevičevo stranko prava in dr. B udisavljevičem in Pribičevičem. Konfirira! je tudi s podpredsednikom bosanskega sabora dr. Dimovičem. Dr. Krek še ni dospel, ker je ustavljen osebni promet preko Zidanega mosta. iievne novice. -f- Najvišja pohvala gorskega strelskega polka št. 2. Po obvestilu, katero je prejel deželni predsednik grof Attems od poveljstva gorskega strelskega polka št. 2, je prejel ta polk dne 22. avgusta naslednjo brzojavko: »Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo vzeti poročilo o vzorno hrabrem izvrstnem držanju gorskega strelskega polka št. 2 najmilostljiveje s posebnim zadovoljstvom in priznanjem na znanje.« Temu poročilu je polkovno poveljstvo še pristavilo, da se je moštvo polka v težkih dneh od 18. do 21. avgusta izvrstno držalo. Deželni predsednik je polkovnemu poveljstvu tej najvišji pohvali polka naj-srčneje čestital in poudarjal, da je dežela Kranjska ponosna na svoje hrabre, polku pripadajoče sinove in da trdno upa, da bode polk pod svojim izvrstnim vodstvom tudi v bodoče hrabro zavrnil napade sovražnika. + Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil major 5. strel. p. Franc Globočnik, pri 37. strel. p. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik c. kr. 22. polj. havb, p. Gvido Logar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil kadet 152. črnovoj, baona Čurlin Andrej. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Macher Ivan, strelci Bergoč Štefan, Erjavec Valentin, Kaluža Mihael in Krivec Luka, vsi pri 2. gor. strel. p. — Padel je na rumunskem bojišču absolvent prve ljubljanske državne gimnazije in c. kr. praporščak dom. domobranskega pešpolka Anton R o d č iz Rodice pri Mengšu. Globoko žalujoči materi, ki je tekom vojske izgubila že drugega sina, brata in moža, in vsej družini najiskrenejše so-žalje. — Iz politične stavbne službe. C. kr. stavbni komisar inž. Franc Emmer je prestavljen iz Kranja v Postojno. — Kralj, hrvatsko gledališče v Zagrebu je otvorilo danes sezono 1917—17 z Janko Jurkovičevo izvirno hrvatsko zgodovinsko dramo »Poslednja noč«. — Cesarski svetnik Penižek, dunajski dopisnik »Narodnih Listov«, se je poročil z gospo Maricijo Hiittenau. — Padel je v enajsti soški bitki bivši socijaldemokrat in državni poslanec Vin-cenc Pospišil. — Umrl je na Dunaju ravnatelj državne železnice ministrski svetnik dr. Koli-sko. LMflDSke novice. i) Odlikovanje. Vodja finančne proku-rature v Ljubljani višji finančni sveti.k dr. Rudolf T h o nt a n n je odlikovan s častniškim križem Franc Jožefovega reda i vojno ciekoiacijo, lj Iz tobačne tovarne. Cesar je ravnatelju tobačne tovarne v Ljubljani, višjemu nadzorniku Jožefu Pros povodom vpoko-jitve podelii naslov vladne.da svetnika. lj Iz seje mestnega aprovizačnega od-sekav petek, dne 31. avgusta 1917. Prihodnjih 14 dni bo mestna aprovizacija razdeljevala na močne karte po Va kg moke za pecivo in kg pšeničnega zdroba na osebo. — Kakovost vojnega kruha se je znatno zboljšala in je občinstvo zelo zadovoljno z njim. Ker je bilo mestni aprovizaciji nakazana večja množina boljše moke, je upali, da ostane kakovost vojnega kruh;i še nadalje dobra. — Deželna vlada je pritrdila nasvetu deželnega mesta za dobavo klavne živine in zvišala tržno ceno telečjemu mpsu na 4 K 80 vin., oziroma 5 K 20 vin. Zvišanje cen utemeljujejo s tem, da cene telečjemu mesu niso v nikakem razmerju s cenami govejega mesa, ter so dne-nja, da je. telečje meso veliko prepoceni! Ravno sedaj je na razpolago velika množina telet, ker jih kmet vsled pomankanja krme rediti ne more. Blaga je zato veliko in vsakdo bi si mislil, cla cene preje padejo, kot bi se pa dvignile. Mestno prebivalstvo že tako z največjo težavo prenaša neznosno draginjo in sedaj še to nepotrebno zvi-šavanje cen telečjemu mesu. Kar čez noč so zvišali cene za 25 odstotkov, brez vsakega premisleka in v največjo škodo izstradanega konsumenta. Aprovizačni odsek obžaluje, da se je to zgodil« in odločno protestira proti krivičnemu zvišanju cen telečjega mesa. — Občinski svetovalec Pammer se pritožuje, da mestna aprovizacija pri razdelitvi raznih živil premalo upošteva one sloje, ki nimajo nobenih kart ubožne prehrane. Premožnejši sloji si danes tudi za denar ne morejo preskrbeti živil. Mestna aprovizacija bo upoštevala izraženo željo, kolikor bo v njenih močeh in na razpolago živil. Ko bo aprovizacija dobila večje množine sadja, ga bo oddajala tudi v večjih množinah posameznim strankam in seveda tudi onim, ki niso deželni ubožne prehrane. Aprovizacija pričakuje tekom prihodnjih dni večjo pošiljatev čebule, ki se bode tudi razdelila vsemu prebivalstvu. Glede masti je pa treba pač počakati, ker se še ni pričela sezona. Vendar mestna aprovizacija pričakuje, da bo jeseni vse prebivalstvo lahko preskrbela z mastjo. lj Tudi Gradčani ne smejo nositi živil v mesto. Graški listi se zelo pritožujejo, ker je sedaj prepovedalo štajersko namest-ništvo pod strogo kaznijo nositi v mesto živila, dasi bi vendar kmet živila, ki mu ostanejo, izven zapore tudi po postavi smel oddajati. Do zadnjega časa se je Gradča-nom v tem oziru godilo boljše kakor nam, sedaj imajo pa iste težave. lj Ranjen je bil ujet na soški fronti dne 19. avgusta Ljubljančan S o k 1 i č Rud., kadetni aspirant. Nezgodo je sporočil iz ujetništva brzojavnim potom svojim siari-šem 30. avgusta. Omenjeni je bil med tovariši in moštvom splošno priljubljen ter ga v svoji sredini težko pogrešajo. lj Umrla je po daljši bolezni gdčna. Marija Weiss, v starosti 18 let. Naj počiva v miru! lj Popravek napačne govorico. Od staršev umrlega nadporočnika H r a š o v -c a smo prejeli nastopni dopis: Da prenehajo vse govorice o smrti našega sina, prosimo sprejeti tole na znanje: Naš sin Ivo Hrašovec, stud. iur. in c. in kr. nadporoč-nik v rezervi, je postal samo žrtev nesrečnega slučaja. Niti iz daleka ni imel namena, da bi bil umoril samega sebe. Stal je na bojišču, odkar se je vnela vojna, ter se je boril na vseh frontah razen na srbski; odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem tretje vrste z vojno dekoracijo in z meči, z obema pohvalnima znakoma z meči, s Karlovim križcem za čete in z znakom sv. Mihaela. Poznali so ga kot hrabrega častnika in so ga pri njegovem polku splošno imenovali le »junaškega Hrašovca«. Bil je dvakrat težko ranjen ter je v Ljubljani, nezmožen za službovanje na fronti, opravljal lokalno službo. Takemu hrabremu častniku ni prihajal na misel samomor; nikakor se ni hotel strahopetno odtegniti življenju in službi za domovino. Postal je edino žrtev svoje strasti, da se je vedno rad ukvarjal z orožjem. Z njim smo izgubili svojega edinega, iskreno ljubljenega sina. ij Umrla je v Ljubljani vdova višjega knjigovodje Marija Ahlfeld. lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Flere, delavka, 67 1. — Elizabeta Košir, postrež-nica, 37 let. — Robert Gvardjančič, reje-nec, poltretji mesec. — Ana Bizjak, bolniška devica, 39 let. — Fran Puc, poštni ofi-cijant, 29 let. — Marija Streme, absolventka trgovskega tečaja, 18 let. — Martin To-minc, hiralec, 55 let. lj Maksimalne cene za zelje in repo. Maksimalne cene za zelje so 40 vin. za kilogram, za strniščno repo pa 48 vin. za kilogram. Prestopki se strogo kaznujejo. Utekel je sivo-rujav pes pasme štal-pinčer. Sliši na ime »čok«. — Oddati na Poljanski nasip št. 52. Nasilslva sporazuma sad Špansko. Madrid, 31. avgusta. Ribot jc izjavil, da jc Španska zaprla svoja pristanišča nemškim podmorskim čolnom vsled groženj snornzumn, Špaski listi trde, da podpihuje sporazum politične nemire in stavke na Španskem. »Iiumanite« in »Victoire« sta pripoznala, da delajo Francozi v Španski na to, da se odpravi monarhija, odstavi kralj Alfonz in ustanovi republika, ki naj bi jo vodil grof Romanones. Primorske novice. — Italijanski letalec nad Podbrdom. Zadnji petek o poldvanajstih je priletel nek italijanski letalec nad kranjsko-goriško mejno postajo državne železnice Podbrdo. Spustil se je precej nizko, vrgel štiri vžigal-ne bombe ter odletel proti jugu. Ena hiša je pogorela. Na postaji nobene škode. Novi napadi na Trst. 30. p. m. so laški letalci zopet trikrat obiskali Trst: Ob 7. zjutraj, vrgli so tri bombe, ki so pa vse padle na prosto in niso eksplodirale; opoldne bomb niso metali; ob pol 5. popoldne vrgli so več bomb, ki so pa vse padle v morje. Begunce iz tržaške okolice je tržaški magistrat začasno nastanil v ženskem lice-ju, kasneje jim bo odkazal prazna stanovanja po hišah v mestu ter jim preskrbel najnujnejšo opravo. Ako pa ne bo mogoče preskrbeti postelj, bo magistrat nastanil nesrečnike o-ostavno po stanovanjih bogatinov, ki so ri za čas vojne in stiske izbrali varnejša bivališča po mestih v notranjosti države. Srečen H, kdor srečo vživa sam. Neki goriški b°gur nc-čcbclar je razprodal letos medu za 70.000 kron, a svojih nesrečnih sorojakov-beguncev se dosedaj še ni spomnil. Umrl je v Skednju gostilničar Ivan Sancin Kotalj. Glede cerkvenih orgelj je v zadevi na nieravane zaplembe cinastih piščali došlo z Dunaja pomirljivo poročilo, ki se glasi v tem- zmislu, da se orgije nikakor ne bodo kar tako kratkomalo opustošile, ampak da se bo cin pobral le v toliko, kolikor bo od vlade postavljena komisija za potrebno spoznala. Tako bo po eni strani vojni erar prejel potrebno kovino, po drugi strani pa sc bo ohranila glasbeaoumetniška vrednost in praktična uporabljivost orgelj. To na znanje zlasti čč. predstojništvom cerkva, da ne bo preveč vznemirjanja. Vsa podrobna in definitivila tozadevna navodila bo dal svoječasno preč. kn. škof. orginariat. lj Cena za gobe. i''resojeva!nica cen v Ljubljani je vsled predloga c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 6. avgusta 1917. 1., št. 23.574, s sklepom z dne 30. avgusta 1.1„ št. ?05, določila za jedilne gobe sledeče vodilne cene: I. Sveže gobe boljše vrste za kg 3 K, sveže gobe manjvredne vrste kg 1 K 50 vin. — II, Posušene gobe za kg 32 kron. Davek na špirit bodo na Ogrskem zopet zvišali in najbrže tudi v Avstriji, ker jc bil davek na špirit doslej v obeh državnih polovicah enako visok. lj Prevzema evidenčnih konj. Vojaška uprava bo dne 4. septembra 19i7 ob 8. uri zjutraj na »Taboru« prevzela nekatere, s posebnim pozivom vpoklicane, evidenčne konje. Kdor ima konje, ki bi jih radi pomanjkanja krme ali iz drugih razlogov rad oddal vojaški upravi, naj jih ob določeni uri pripelje na »Tabor«. Vojaška uprava v prvi vrsti prevzame prostovoljno ponudene konje in šele potem pozvane, če se zahtevano število ne pokrije s prostovoljno ponude-nimi konji. — Ječmen prepovedano mleti. Čuje se, da bodo ječmen prepovedali mleti. 40 odstotkov ječmena bodo porabili za ješ-prenj, 20 odstotkov za izdelavo kavinega surogata in 40 odstotkov za pivo. S to odredbo bi bila produkcija piva za 1917/18 zagotovljena. Iz teh 40 odstotkov lahko napravijo 15 milijonov hektolitrov piva, s čimur bi bilo državi zagotovljen dohodek 216 milijonov kron na državnih in deželnih dokladah. V dneh bolezn*, posebno pri slabem počutku vsled vsakovrstnih pojavov zaprtja, povzroči naravna „Franz-Jo-sef". grenčica odvajanje naglo in brez bolečin, zadovoljivo prebavo in zadostno slast do jedi. S 5. septom&rom 1917 prlčssem s podukom v riajii ii mrnrn Idelujom tudi krofe po meri. Roza Medved, krojačica Ljubljana, Mestni trg 24/111: ___ m w Lep bel ^ŠI športni Mar'In Ker'n, župnik, naznanja v svojem in v imenu svoje mame, bratov sester ter vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest^ da je nj'hov iskrenoljubljeni oče, stari oče in stric danes ob 8. uri v 7G. letu starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v soboto, dne 1, septembra ob 9. uri dopoldne. Priporoča se v pobožen spomin in molitev. V Sv. .Križu pri Kostanjevici, dne 30 avgusta 1917. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanja mo žalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin, oziroma brat, stric, gospod c. kr. praporščak nekega pešpolka, odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste dne 9. avgusta zadet od ročne granate padel junaške smrti na rumunski fronti pri Tifesti. Sv. maše zadušnice so se brale 31. avgusta v župni cerkvi v Mengšu. Časten mu spomin! RODICA, dne 31. avgusta 1917. Marija Hode. mati. Peter, Avgust, Andrej, Franc, Fel-ks, bratje. Marija, Ana sestri. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dd je naša ljubljena hčerka, oziroma sestra, nečakinja in sestrična Marija Weis po dolgem, mučnem trpljenju ln prejemu sv. zakramentov za umirajoče v petek ob 5. uri popoldne v starosti 18 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrago rajnice se vrši v nedeljo 2. t. m., ob 2. uri popoldne, iz hiše žalosti, Rožna dolina št. 283, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Rožna dolina, 1. sept. 1917. Franc Weis, c. kr. poštni sluga, oče. Marija Weis, mati. Franc V/e.s, brat. Henrik Weisz &ITA Ustan. 1910. dobavlja po povzetju na-slediue čevlje z usni. M§f Jtf|W podplati v vsuki velikosti. izključen. Zamena j&ŠVMiJfflSufi dovol ena S cenikom med g&S? vojno ul mogoCe posreči. , . , , Pardamskihčevlievokolu zakon protokol K 35. _ K 45. K 55 ?n 65 K. Par čevliev za strapac (bakanci) okiSlu K 18. Par četljev za gospode K 50. 60 in 7& 13 kanci z lesenimi podplati par K 25. 1 par platn. čevljev s pravimi usnjat. podplati 0d št. 10-46 po K 20 Čevlji za otroke najceneje. Otroški čevlji K 30. Otr. čevlji z lesen, podplati iz pl itna od St. 29-32 K 7. u 1 s--i: Nabirajte zelišča! Dobava v s£p'cimbiru. Bratfe Siunz DuiinU X!X. Po;;t>irnyjj«8Sse 7 plačajo za dobro posušeno kakor tudi črne brinjav© Jagode. Ponudbe za dobavo v celili vagonih na H. Planer, žganjarna v Plznu, Češko. Išče se poštena za Gorenjsko, ki bi rada opravljala živino in se razume tudi na pol.sko delo. Plača po dogovoru. Vstop lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravništvo „blovenca" pod št. 2153. {ajjodove lisic . . , K 1 — robidove ......... K 2'— malinove ......... K 2- fies> njeve .. ....... K 1-Sil viSn.cve ,, ....... H 3'Sil jjrozdjii^cve itsSc..... K 2'— ; rjresove ....... K 2'- SreslBKine ....... K romoz to k potrebščinam domovas, ?a njih rast 111 negovanja, za o ačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade in že po kratki dobi daje laični in bradi naravni b?esk in po-nost in jih varuje pred prezgodnjim os venjem do najvišje starosti. iHHMiMBuaroa L^HŠBk gSO S, 83 Sn 15 kiTEJJ. mnamBamzm Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz t-voraice, kamor jo naslavljati vsa naročila. Štev. 200. SLOVENEC dne 1. septembra 191 T. Str. 5. Lahi in lugoslovaaL Ko je pred poltretjim letom doseglo nebrzdano ščuvanje podkupljenega ali pa od slepe strasti razvnetega laškega časopisja na boj proti Avstriji svoj višek, je podpiralo in opiralo svoje huiskanje na idealen motiv, da Italija ne sme ostati zadnja med velikimi državami, ki se bore za . svobodo malih narodov, za svetovno kulturo in za nadvlado pravice in resnice proti hunskemu barbarstvu, ampak da se mora tudi ona izkazati vredno svojih slavnih Očetov in vredno velikih tradicij svojih prednikov in mora poseči v boj za najvišje ideale človeštva. To pesem so nam peli njihovi glasniki v vseh melodijah. Ko so pa bila tla dovolj pripravljena in ljudske strasti tako razplamtene, da laška vlada ni mogla več ustaviti bržkone od nje same započetega gibanja, ampak se mu je >morala« udati, ker sc mu je udati hotela, takrat je tedanji laški ministrski predsednik Salandra izpregovoril odkrito besedo. On ni govoril le o svobodi, ni govoril le o pravici in resnici, ni govoril le o malih narodih, ampak vrgel je med svet krilato besedo o »svetem egoizmu«, o sveti sebičnosti in sveti samogollnosti, ki veleva Italiji, da se spusti na bojno poprišče. Kakor če odgrnemo zjutraj zastor raz okno, da se razlije polna solnčna svetloba po mračni sobi, tako je Salandra s svojim svetim egoizmom odgrnil zastor od temne in zagonetne laške kabinetne politike in ves svet je imel in ima danes odprt pogled na prave in resnične laške vojne cilje. Ker je laška osvojevalna — ali kakor jo imenujejo sami: odreševalna — politika tesno spojena z rešitvijo jugoslovanskega problema, zato se nam ne zdi odveč, če o teb stvareh govorimo kolikor mogoče obširno. Laške zahteve in jugoslovansko vprašanje — to je danes ne samo n a š (problem, od čegar ugodne ali neugodne rešitve je v prvi vrsti prizadeto bodoče politično in kulturno življenje ravno našega naroda, ampak to je svetoven problem, ki krije v sebi čvrste kali bodočih nesporazumov, ker se nikakor ne strinja z velikimi, modernimi, svet pretresajočimi idejami. Sveti egoizem veleva Lahom, da skušajo zasesti Trst, da hočejo dobiti celo Istro in hočejo neomejeno zagospodovati nad celo vzhodno jadransko obalo od Trsta do Vtflone in še nekoliko po zaledju preko te črte. Vse to hoče doseči sveti laški egoizem pod nesramno pretvezo rešitve in osvobojenja svojih nerešenih bratov; splošno priznani narodnostni princip naj bo torej etična podlaga laške sebičnosti, ki naj svet omami in preslepi in mu utrdi vero o popolni upravičenosti ne ravno skromnih laških pretenzij. Da so si Lahi izbrali ravno narodnostni princip kot podlago svojega aneksijo-nizma, je zelo zanimivo in natančnejša analiza in vestno pretresanje vzrokov tega dejstva osvetljuje laško politično metodo tako izborno, da se že izplača, če se po-mudimo nekoliko pri njem. Da laška vlada oziroma prejšnje laške vlade ne bi bile vedele in natančno poznale narodnostnega razmerja med prebivalstvom v sedaj zahtevanih deželah ob jadranski obali, tega ne verjamemo in ne moremo verjeti. V Rimu so sedeli v vna-njem uradu previhant možje, kateri so poznali prav dobro d e j a n j s k i položaj. Natančno poznavanje dejanjskega položaja pa ima v politiki in za politiko lahko dvojno posledico; ali ga pripoznavam kratko-malo in se ž njim sprijaznim, ali pa ga pri-poznam, a se ž njim ne sprijaznim, temveč j iščem primernih potov in sredstev, da me- j ni ne ugajajoč položaj izpremenim v takega, ki bo mojim željam in političnim namenom ustrezal. Če bi bili Lahi pripoznali dejstvo, da prebiva ob naši Adriji pretežna večina slovanskega ljudstva, potem bi bila morala biti tudi njihova politika proti Avstriji vsa drugačna. Toda tega niso hoteli pripoznati, ampak odločili so se za drugo pot, da namreč dejanjski položaj po možnosti izpremene. In takrat se je začelo njihovo tiho, zato pa nc manj natančno preudarjeno in smotreno delo. Polagoma so prihajali njihovi »regnicoli« na našo zemljo, polastili so se lepega dela naše trgovine, če ne skoro vse, znali so si priboriti odločilen vpliv in merodajna zastopstva v mnogih avtonomnih korporacijah, ustanavljali so šolo za šolo, gradili otroške vrtce in za vsako narodnostno napravo so delali šumno reklamo v svojih vplivnih, od rimske vlade gotovo ne preveč zapostav-ljanih časopisih. Mogoče bo kdo rekel, da je bilo vse to laško delo namenjeno le narodnostni probuji doslej narodnostno mrtvega in neagilnega laškega življa na avstrijskih tleh. Dejstva govore drugače: ravno ko se je začelo ljudstvo na jugu dra-miti, narodnostno vzbujati in se zavedati, se je pokazalo očitno, da to ljudstvo ni laško, ampak hrvaško-slovensko! Če so torej Lahi žrtvovali ogromno dela in denarja, da napravijo iz našega juga neko laško pobarvano pokrajino, jih je morala voditi do tega sklepa nc želja po osvoboditvi lastnih bratov, katere so šele morali spravljati v deželo in jih tam vzdrževati, ampak drugi nameni in drugi cilji, katerih pa niso hoteli povedali svetu na glas. Ker so pa na drugi strani videli, da svojih pravih namenov ne morejo doseči brez boja, zato so vpregli pred svoj politični voziček narodnostni princip, da pridobe ljudstvo za boj v imenu lepega, idealnega principa, ker za nčlepe, sebične namene gotovih kast ljudje ne gredo ponavadi radi v boj. Eden izmed najvažnejših motivov laškega sovraštva do Avstrije in pra\i nagib laškega škiljenja preko Adrije je laška želja po gospodarski nadvladi na Balkanu. Lahi dobro vedo, koliko prirodnega bogastva ima balkanski polotok in v svoji domišljavost! so se tudi oni vrgli na ono polje gospodarskega obvladovanja, katero imenujemo »mirno pronicanje'; (penetra-tion pacifique). Rud. lesa in poljskih pridelkov bogati Balkan naj bi redil lačne la-šks želodce in polnil njihove denarnice. Da do3ežejo ta svoj namen, morajo imeti Adiijo, morajo imeti Trst in v prvi vrsti morajo razbiti svojega najmočnejšega trgovskega in gospodarskega tekmeca na B&.'kanu, našo monarhijo. Kdor vpošteva pri študiju laške politike zadnjih desetletij tudi ta moment, temu se bo marsikak korak laških vlad z ozirom na odnošaje med Srbijo, Italijo in monarhijo pokazal v popolnoma novi luči. Druga stvar je seveda, če se bodo balkanski narodi in balkanske države, kolikor jih bo ali nc bo, res dale tako rado-voljno postaviti na stališče kakega izrab-Ijanega zamorskega plemena, s katerim se lahko po vseh izkor.iščevalnih kapitalističnih metodah uganja takozvano kolonijalno politiko. Naše mnenje je, da so balkanski narodi ravno tako dobri trgovci kakor laški in da bodo o pravem času spoznali nevarnost, ki preti njihovi gospodarski neodvisnosti od laške strani. Upamo, da se Lahom njihove namere ne bodo posrečile in da bode tudi na. Balkanu domačin na svoji zemlji svoj gospod, ker si politične neodvisnosti ne moremo misliti brez gospodarske. Da t» evoi pravi cilj doseže, zato je stopila Italija v vojno in to je jedro onega vprašanje, ka*ero se kristalizira v eni sami besedi — Trst! Namreč za nevedno laško maso, kateri je bilo treba vreči pred nos košček lepega platna, pod katerim se skrivajo danes veliki gospodarski iaiereju, katerih pa ne bo deležno celo ljudstvo, ampak ie nekateri, laško ljudstvo je dobro le za prelivanje krvi v sebične namene. Kadar človek sliši besedo Trst iz laških ust, se mora nehote spomniti na Carigrad. Tudi ruska vlada in rusko časopisje sta negovala misel, da je treba Hagijo Zofijo rešiti polmeseca in vpostaviti zopet nanjo kristjanski križ. Na ta način so pre-dočivali ruskemu ljudstvu pridobitev Carigrada kot nekaj svetega, nekaj lepega in vzvišenega. Carigrajsko posest so spravili v zvezo z imenom Petra Velikega in jo zavili v verski plašč, da ljudstvo pridobe za njeno udejstvitev. Danes seveda ve cel svet, da se gre pri carigrajski posesti za vse drugačne interese, ki nimajo z vero mnogo opraviti, ampak precej več z zelo realno trgovino. Ravno taka je s Trstom. Tudi tržaško vprašanje za Lahe ni zgolj | narodnostno, ampak pod narodnostnim plaščem tiče še drugačni interesi, katerih ne smemo prezreti pri re~ anju lasko-ju-goslovanskega problema. llijanskl Ml polk ši, 2 v enojsli stiki bilki. Med Vipavo, 25. avgusta. Ko mi je poveljujoči general, ekscelenca Sch. omenil naš polk, je zažarel njegov obraz: »Ne, ne, saj jih ne morem zadostno pohvaliti. Vzvišeni so nad vsako priznanje. Bili so se, kakor levi! Izvršili so dejanja, ki presegajo človeško pojmovanje.« Drugo jutro sem se odpeljal v razbito vipavsko vas, kjer je bil bataljon na oddihu. Razvožena pot, kjer je ležalo prahu dve f>edi, je žarela od sopare. Oblaki gostega, epljivcga prahu so se dvigali za tovornimi avtomobili in ovili vso cesto, da nisem videl par korakov daleč. V praznih hišah, ki jih senčijo latniki, so počivali naši fantje. Oglasil sem se pri stotniku Sporerju, hrabrem poveljniku bataljona, ki si jc priboril slavo v zadnjih krvživih dneh. • * * Bilo je 18. t, m., ko so Italijani pričeli z vsemi kalibri in plinovimi bombami obstreljevati polkovo postojanko nad reko Vipavo. Najhujši ogenj topov je divjal brez prestanka ves dan in vso noč do 19. zjutraj. Granate in mine so prve jarke popolnoma razdejale. Moštvo je v kavernah, napolnjenih z dimom, plinom in dušečo atmosfero nestrpno čakalo napada. Vročina je bila neznosna, vodovod jc bil razbit in v žgoče grlo je silil prah in dim. Gost, neprodiren oblak jc ležal med razstreljenim ozemljem in v jutranjih urah je navalil Italijan prvič na ozki bataljonov odsek. Brigada,Lecce, torej osemkratna premoč, je v valu za va-lcm udarjala na naše postojanke. In stotni-je zh slotnijami so se razbile ob železnih pesteh naših fantov. Krvav boj je trajal do noči. Osemnajstkrat je napadel sovražnik naš bataljon in osemnajatkrat smo ga vrgli nazaj. Med temi napadi brez odmora se je Italijanom posrečilo vdreti v naše jarke, odkoder smo jih y. desetimi protinapadi izgnali. Ko je sovražna granata razstrelila, našo muriicijsko kaverno in je ostalo moštvo nekaj ur brez strehe, je poročnik Schiffrer, ki leži sedaj ranjen v Ljubljani — povzel s svojim moštvom dve. protinapada in je, ne da bi oddt-1 strela ali vrgel ročno granato, uniči! napadajoče laške kolone le vpitjem in s puškinim kopitom. Na levem krilu je praporščak Melhijor Dolenc s par možmi zabarikadiral jarek in ga branil ves dan, dokler ni ob 9. uri zvečer prišla pomoč in zajel poleg tega še strojno puško. Vse stotnijc, vse moštvo s telefonisti vred, ki so v najhujšem ognju vzpostavljali prekinjene telefonske zveze, so oni dan vršili čudeže junaštva. Dne 20. t. m. pa je stotnik Sporer prejel od višjega armadnega vodstva sledečo brzojavko: ■ Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo poročilo o vzornem, hrabrem in izbornem zadržanju gorskega strelskega polka št, 2 najmilostljiveje s posebnim zadovoljstvom in pripoznanjem sprejeli na znanje. To naj se sporoči vsem četam.'t Tako je slovensko junaštvo k neštetim dokazom položilo novega o neomajni zvestobi in ljubezni do svobodne, enakopravne Avstrije! 17. avg. t. I. zarana zjutraj sem se odpravil na Sv. Višarie. Radi lepšega ser« vrgel preko ramen torbo, vanjo pa nisem imel kaj deti. Dospevši pod hrib sem videl po kmečkih hišah nekdanje napise: Gostilna. Stopim v eno in vprašam, kaj bi mogel dobiti za pod zobe? > Nič!« je bil odgovor. Odpravim sc na goro. Brez nezgode pridem na vrh in sedem v travo, da bi si odpočil. Kakor ponevedoma snamem torbo, da bi snedel vsaj malo komisa, pa torba jz bila žalibog prazna. Koliko so v prejšnjih časih romarji tu pOvžili božjih darov! Pa kaj bi si delal skomine! Odšel sem proti cerkvi in videl, da je vse razdjano in sežgano. Zvonik in cerkev nimata strehe, ravnotako ne gostilne in hiše; le ena nekoliko oddaljena hiša je še v dobrem stanju. Previdno stopim v cerkev. Žalost razdejanja me je obšla. Oltarji, spovednice in podobe — vse razbito in sežgano, ostalo j-i samo železo in kamenje. Edino-Ie prižnica je še ohranjena. Pomolil sem in obljubil, da še pridem na Sv. Višarje, akose. zdrav vrnem iz vojne. Nato sem se odpravi! nazaj v dolino, kjer me je čakal priboljšek o priliki cesarjevega rojstnega dne: rum, vino, ena sar-dinca. in izjemoma cela štruca komisa. Da nam je dišalo, si lahko mislite. Pozdrav vsem goriškim rojakom! Fran Kavčič. iz eimisfe iaie mm Lepo srno se letos pripravljali na rojstni dan našega cesarja Karla. Stotnijam sem delil razne priboljške in zjutraj 17, avg, je bila slovesna sv. maša, nato pa nagovor poveljnika. Dan je bil lep in miren in ljudje so si privoščili dobro kapljico. Kar nas je bilo Mirlavbarjev« smo sklenili ostati vso noč skupaj in nato drugo jutro skupaj odkorakati na 5 ur oddaljeni kolodvov. Ravno je naš slavnostni govornik povdarjal važnost, da Slovenci do skrajnosti branimo našo zemljo — možu se je jezik nekam zapletal in vsenavskiž smo mu posegali v besedo. Ura jc morala biti ena čez polnoč. Tedaj pa se zemlja naenkrat grozno potrese in zasliši se strašen grom. V prvem hipu smo mislili, da so bombe, toda ko se je stvar ponavljala vsakih pet minut, smo vedeli, kaj to pomeni: 11. soška bitka jc bila tu. Ko smo okoli 4. ure zjutraj javili poveljniku svoj odhod na dopust, nam je kratko povedal, cla moramo ostati vsak na svojem mestu, ker se je pričela 11. soška bitka. Zaželeli smo Lahu — vse najboljše in odšli vsak, kamor ga jc klicala službena dolžnost. In sedaj divja krog nas že tri dni pravo peklo. Lahko rečem, da v vseh prejšnjih desetih soških bilkah skupaj ni bilo toliko strahot, kakor jih izvaja enajsta. Vsak bo mogel biti vesel, ako bo živ prišel iz tega pekla. Vendar ni strahu med nami. Pojoč in vriskajoč gredo naši ljudje v boj; tu korakajo 47-ti s harmoniko in klarinetom na čelu, tu Čehi s svojimi godci. Izmed vseh pa se odlikujejo naši Bošnjaki; to so kosti, pred katerimi Italijani beže kakor pred živim vragom. — Italijan strelja topot tudi daleč za fronto, ruši kmečke domove in ubija nedolžne ljudi. Človeka boli srce, ko gleda vse to, vendar nas tolaži zavest, da Lah tudi tooot nc doseže svojega cilja — Trsta. Pozdrov vsem 7nancem in prijateljem! &tnbni naredidk Avgust Pavšek, Mm novice. Podeljena je župnija Mavčiče č, g. Frančišku Ferjančič, semeniškerau pod-vodji v Ljubljani. Umeščena sta. bila dne 31 . avgusta čč. gg. Jakob Porenta, župnik v Stopičab za kanonika pri kolegijalnem ka-pitlju v Novem mestu in Franc Žitnik, kn. šk. tajnik na podeljeno mu župnijo Stopiče. Za kn. šk. tajnika je bil imenovau č. gospod Franc Lončar, kaplan v Št. Jerneju. Imenovan je dr. Gregor Žerjav za prefekta v zavodu sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano. — Premeščeni so gg. kaplani: Andrej Kajdiž iz Smlednika v Kranjsko goro, Jožef Kres iz Kranjske gore v Hrenovice. — Nameščeni so: g. dr. Ivan Fabijan za podvodja in ekonoma v duhovnem semenišču ljubljanskem; ,*g. novomašniki: Alojzij Peček za kaplana v Šmarjeti, Anton Host-nik za 2. kaplana v Šent Ruperlu, Feliks Gregorec za kaplana v Senožečah. Molilo pojasni! Deooncem. Naše nesrečno ljudstvo (^begunci«) povprašujejo dan za dnem, kaj je z odškodnino za doma puščene premičnine, za porušene domove, razdejana posestva; za zemljišča, ki jih obdeluje — v neevakuira-nih krajih — vojaštvo, z begunsko podpo-i ro i. t. d. Da se ne bo ljudstvo po nepotrebnem begalo in udajalo nadam, kojih vresniče-nje je negotovo, dajemo sledeče pojasnilo. Odškodnina za nepremakljive stvari (posestva, zemljišča) in premakljive stvari (pohištvo, obleka, živina, spravljeni pridelki i, f, d.), ki je prišlo ob nje naše Ijud-; .sivo, bi se po človeški pameti morala pla-čati in sicer v polneni obsegu. Ljudstvo tudi pričakuje tega plačila, ker mu pravi njegov zdravi razum in pravni čut, da imamo v državi vsi državljani enake pravice in dolžnosti, da .sc torej od nas nc. sme zahtevati večjih vojnih žrtev, kot od drugih državljanov. Ako smo torej Goričani vsled vojne izgubili svoja premoženja, aočim državljani v zaledju mirno žive na svojih domovih in si mnogi delajo denar, bi bilo le pravično, da dobimo vsaj denarno odškodnino za škodo, ki nam jo j p prizadejala vojna. Vsak pošteno misleč človek je tp-ga mnenja. Toda pravni čut ie eno, zakon je pa drugo. Žalibog do danes nimamo zakona, ki.bi na ..njega podlagi mogli zahtevati odškodnino za uničena posestva in izgubljene premakljive stvari. Zakon o vojnih dajatvah z dne 26, decembra 1912 štev. 326 drž. zak. pozna odškodnino Je za blago, ki se je moralo dati vojaštvu in za poškodbe na nepremičninah (poslopjih, zemljiščih), ki jih je vojaštvo vzelo v rabo v vojačke s vrhe. Ta odškodnina se ima po možnosti plačati takoj, ako pa takojšnje plačilo ni mogoče, sc mora vojna dajatev pismeno potrditi. Na podlagi tega potrdila se more prijavili odškodninski zahtevek pri pristojnem županstvu tekom 6 mesecev po končani dolžnosti za vojne dajatve (t. j. po končani vojni). Odškodnina gre na breme skupnih vojnih stroškov, t. j. avstro-ogrske monarhije; z drugimi besedami: Avstrija sama ni dolžna plačati te odškodnine, ampak le skupno z Ogrsko. Ali Mad žari so v svojem parlamentu izjavili že kmalu po izbvuh;t vojne, potem ko so bili Rusi udrli čez Karpate na njihovo zemljo, da oni ne bodo povračali škode, ki so jo imeli Avstrijci vsled vojne na svojih tleh; lastno škodo pa da bodo sami nosili in poravnali. Tedanji madžarski ministrski predsednik grof Tisza sc je v tem smislu na jasen in nedvoumen način izrazil v madžarskem parlamentu. Na podlagi vojnodsjatvenega zakona iz leta 1912 nimamo torej ničesar pričakovati za škodo, ki nam je bila prizadeta po sovražnih ali lastnih granatah na poslopjih ali zemljiščih. Prositi treba naše državne poslance, da predložijo takoj, ko bo državni zbor zopet zboroval, načrt zakona, s katerim se ustanovi državina dolžnost polnega odškodovanja za vso škodo, ki jo je kdo trpel vsled vojnih dogodkov na svojem imetju, bodisi premakljivem, bodisi nepremakljivem. Ponekod obdeluje vojaštvo zemljišča in si obdrži pridelke, dasi jc dotični posestnik še na domu. V takih slučajih se je moglo to zgoditi lc po poprejšnjem dogovoru s posetnikom, ki se mu plača na-jetnščina v denarju za dotično zemljišče, a nc kakor mislijo 'mnogi, v blagu (delu pridelka). Ako te pa nihče ni vprašal za dovoljenje — kar pa ni verjetno — imaš pravico zahtevati primerno najemščino v denarju od vojaškega oddelka, ki obdeluje in vživa tvoje zemljišče. So pa tudi zemljišča, ki jih jc vojaštvo vzelo posestnikom na podlagi vojnodajat-venega zakona v vojaške namene, n. pr. za taborišča (»Lagerpl&tze«), V mnogih slučajih pa vojaštvo ni porabilo celega dotične-ga prostora v strogo vojaške svrhe, j« marveč del zemljišča porabilo za svojo aprovizacijo, n. pr. za napravo zelenjadnih vrtov. V takih slučajih menijo posestniki dotičnih zemljišč, da bi iim tikala odškod- nina, oziroma najemščina. Vojaštvo pa stoji na stališču, da ker je bilo dotično zemljišče vzeto kot vojna dajatev, se bo odškodnina plačala po vojnodajatvenem zakona po končani vojni ir skupne avstro-ogrske vojne blagajne. Da to pomeni z ozirom na stališče Madžarske plačilo o Sv. Nikoli, je lahko uvideti. Vsekako naj bi v takih slučajih lastniki dotičnih zemljišč zahtevali od dotičnega vojaškega oddelka odškodnino, oziroma najemščino, ali vsaj potrdilo, da se rekvirirano zemljišče ali del istega rabi v svrho pridelovanja zelenjave ali v podobne namene, Naznani tak slučaj potom županstva pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, da predloži zadevo v rešitev kompetentni vojaški oblasti. Tu treba omeniti, da čim višja je vojaška oblast, tem bolj povdarja načelo, da se ne sme nikomur delati nepotrebne škode in krivice in da strogo pazi na disciplino. Ali mnogokrat je krivda pri nižjih in v takih slučajih se je pač treba pritožiti. Nestrpno čakajo zlasti begunci na Kranjskem državne podpore. Poslanska zbornica je sklenila, kakor znano, julija meseca tekočega leta zakon, po katerem je dajati vsem potrebnim beguncem, naj pre bivajo v tej ali oni kronovini, državno pod poro. Gosposka zbornica tega zakona ni potrdila, pač pa je naročila c. kr. vladi, naj da podporo upravnim potom od dne 21. ju lija tekočega leta naprej. Vlada je vsled te ga odredila popis beguncev pri političnih oblastih prve instance in te oblasti so že na delu. Delo je ogromno, zato ni čuda, če ni še izvršeno in če se podpora še ne izplačuje. Begunska podpora je pa gotova in brez dvoma se bo v kratkem izplačala Dobil jo bo vsak begunec, ki ne more iz lastnih dohodkov preživljati sebe in svoj-cc. Vsak begunec bo dobil dnevno po 2 K za vsakega člana družine. Samostojni begunci, t. j. taki, ki ne žive v družini s svojci, dobijo, ako so nesposobni si kaj prido biti, po 4 K na dan; mož in žena v takih razmerah skupaj 8 K. Kar dobiva begunec kot invalid, ranjenec, za hrabrostne svetinje, ali kar dobivajo družine vpoklicancev, se v nobenem slučaju ne všteje v begunsko podporo. Dohodki do 2 K dnevno za vsako osebo družine se tudi ne vštejejo. Le ako znašajo redni dohodki več kot 2 K na dan za osebo, se všteje v begunsko podpo ro polovica vsote, ki presega ono, ki mora ostati nevšteta. Imaš n. pr. 8 K dnevnih dohodkov in ti šteje družina 3 člane, 3krat po 2 K je prostih; presežek je 2 K; od teh se odbije polovica, t. j. 1 K od zneska 6 K, ki tj gre begunske podpore; dobiš torej 5 kro& podpore in ker imaš 8 K rednih dohodkov, boš imel sedaj dnevno 13 K dohodkov; razun tega boš potegoval neskraj-šano, k v si dobival doslej kot invalid ali za hrabrostno svetinjo, ali kar dobiva tvoja družina podpore, če si vpoklican. Begnuci, ki so v državni oskrbi po barakah, ne dobe begunske podpore, tiče pa podpora družinam vpoklicancev. Begunci bodo dobili tudi obleko, obutev, slamnike in odeje; tudi za to se je treba zglasiti pri politični oblasti prve stopinje (okrajno glavarstvo, mestni magistrat). Naši ljudje si želijo iz barak, ker za nje tam ni prostora in kar je ostalo še živih, so že dovolj trpeli. V barakah se proti njegovi volji ne sme zadrževati nikogar več, Ako hočeš iz barake, moraš dokazati, da si našel drugod stanovanje, da nima občina nič proti tvojemu nastanjenju in da nima dotično okrajno glavarstvo iz aprovi-začnih razlogov nobenega ugovora. Na taki podlagi te mora upraviteljstvo barak izpustiti. Preskrbeti si pa moraš pri pristojnem okrajnem glavarstvu potno dovoljenje. O drugem prihodnjič. Odbor za obnovitev Goriške v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38. žari v žepu še eno sredstvo, narodno avtonomijo, katera je od njih že v podrobnosti izdelana. Kakor hitro bodo dognali, da vse to ne koristi, bodo izvlekli iz 6vojih žepov svoj grandijozni načrt o avtonomiji narodnosti in bodo narodnostim obljubili najširšo jezikovno in gospodarsko avtonomijo; obljubili jim bodo celo, ako bo to potrebno posebno kantonsko ozemlje, samo da rešijo teritorijalno integriteto tisočletne Ogrske. Razume se samoposebi, da bodo to storili v slučaju najskrajnejše potrebe, torej v slučaju, ako bi se približala deklaracija z dne 30. maja svoji udejstitvi. Češki narod se mora zaradi tega zavedati dveh stvari, da bi predlog glede popolne avtonomije slovaškega naroda imel veliko privlačnost ne samo na široke sloje naroda, ampak tudi na dušo slovaškega naroda, na inteligenco. Na drugi strani pa se mora zavedati češki narod, kaj pomeni prirastek enega ozemlja, na katerem stanuje skoro štiri milijone ljudi in kateri od Devina do Vaca meji na najvažnejšo trgovsko pot bodočnosti — na Donavo. Slovašiie razmere. Vidensky Dennik'.- prinaša opis slovaških razmer izza češke izjave v parlamentu: Prvo dejanje pritiska na slovaško inteligenco je bilo, da naj protestira proti češki deklaraciji. Drugo dejanje je, da pričenjajo mažaronski in mažarski poslanci slovaških volilnih okrajev s svojimi izjavami v imenu slovaškega naroda. Nekdanji poslanec katoliške ljudske stranke Juraj Szmreczanyi je grozil, da bo to gibanje, ako se pojavi le senca kakega gibanja proti teritorijalni integriteti domovine, zadušil in uničil že v kali. Mažaron Štefan Rakow-sky je predložil, da naj litavska županija protestira proti neopravičenim češkim zahtevam, katere je označil kot hinavske in sovražne domovini. Nadaljna akcija mažar-ske politike bodo zapori in vsa mogoča preganjanja. Ako ne boido koristila ta sredstva, bodo pričeli Mažari s podkupovanjem. Kupovali bodo »duše« po sto, tisoč, celo po stotisoč kron. Ali ne bodo samo podkupovali z gotovim denarjem ampak tudi s slu-Ijevanjem plemstva, celo z najvišjimi naslovi in dostojanstvi. Sejmišče je odprto ali doslej po nizkih cenah in pri ljudeh zelo dvomljive vrednosti. Končno pa imajo Ma- Pri fflneM m Francoskem. Georges Roset opisuje v »L' Oeuvru« svoj poset v ameriškem vojnem taboru takole: S pogojem, da ne izdam zemljepisne lege dosedanje ameriške armade — čemur lanko ustrežem — in s pogojem, da ne izdam ničesar iz strategičnih ameriških vojnih načrtov — čemur ustrežem še laglje — mi je cenzura dovolila, napisati nekaj vti-skov s svojega obiska. Moj spremljevalec me je peljal k majorju, ki je ravno obedoval. Ves prostor je imel povsem ameriško lice. Posebno so me zanimali patentirani ameriški kovčki, v katerih so bile pisalne mize z vsem komfortom. Na okrajku je stala baterija steklenic z domačimi zdravili, kakršne so priljubljene med Amerikanci, Južina je bila kratka, dobra in praktična, torej povsem amerikanska. Šampanjca se ni pilo. Zatrjevalo se mi je, da se tudi vsi drugi dostojanstveniki jako ogrevajo za zmernost. Amerikanski vojaki so vsi navdušeni za prelepe francoske pokrajine in pravijo, da se čutijo turiste, ki so prišli na Francosko za zabavo. Francozje so pa tudi jako navdušeni za Amerikance in jih celo najstarejše kmetiške ženice imenujejo »jako ljubeznive ljudi«, in to ni karsibodi. V taboru sem opazil, da se tudi v armadi poslužujejo slavnega Taylorjevega zistema razdelitve dela. Tudi sem bil navzoč pri vojaških vajah, in vojaki so napravili n^me najboljši vtisek športnega moštva. Niso sicer vsi tako orjaške postave, kakor se splošno pri nas misli, ali primeroma močni*in lepo rastli. Vse pozorišče mi je dajajoj športni vtisek, eleganco, naglost, resnost,.] ki nam je svoj čas imponovala, ko so ameriški cirkusi postavljali pri nas svoja bivaljšča, dajali predstave in spet svoja bivališča podirali. Brez dvoma je, da gre tu za energičen narod, ki se hoče vojskovati s kupčijsko temeljitostjo. Propad Evrope. Bern, 29. avgusta. Polkovnik Stege-mann piše v »Bundu«: Kako. resno da gre zdaj Cadornu, dokazuje dejstvo, ker jc umaknil italijanske čete iz prelaza Agnella, kjer so prelili toliko krvi. Cadorna je izpraznil vhode v Lugansko dolino in severovzhodno planoto pri Asiagu in se je tam v širini 20 km umaknil. Svoje napadalne postojanke na južni tirolski bojni črti je popustil, da ne dobi Conrad pl. Hotzendorf nobene prilike ga napasti v nevarnem po-ožaju, ko potrebuje vse svoje sile ob Soči, Vojni položaj je zdaj zopet pod pritiskom splošne ofenzive sporazuma in spominja na razmere, kakršne so bile pred enim letom. Takrat je divjala bitka pri Somme, Brusi-ov je vzel Brody in Stanislavov, Cadorna Gorico; Sarrail je pa prodiral proti Bitolju. Veliki pritisk se je končal v pozni jeseni; sledil mu je protipritisk, ki se je nadaljeval junija 1917. Navidezno se suka vojska v krogu, v resnici pa vodi sukanje navzdol: v prepad Evrope. Trajno uničujejo na obeh straneh ljudi in premoženje, a ne rešijo se nasprotujoča se vprašanja in koristi, ki se že dolgo rogajo rešitvi s priprostim sredstvom vojske. Oirilla v SiHiomiioovi pravdi. »Novoje Vremja« poroča iz razprave proti Suhomlinovu: Bivši štabni načelnik in najvišji poveljujoči general Januškovič je na vprašanje Suhomlinovega zagovornika izpovedal, da je bilo koncem julija 1914. najprej sklenjeno, da se mobilizirajo le štirje jugozapadni okraji proti Avstro-Ogrski. 30. julija je Januškovič poročal carju in silil na splošno mobilizacijo, ker se mora stališče Rusije pojasniti ne le Avstro-Ogrski, marveč tudi Nemčiji. Car je podpisal ukaz za splošno mobilizacijo. Januškovič je predložil ukaz za splošno mobilizacijo ministrskemu svetu. Še ta večer proti 11. uri je car Januškoviča po telefonu vprašal, če se ne bi mogla splošna mobilizacija nadomestiti z delno samo proti Avstro-Ogrski. Januškovič ie odgovoril, da 'e že vnoklica- nih 400.000 rezervistov, Izprememba je zelo težavna in bi utegnila povzročiti katastrofo. Car je odgovoril, da je prejel brzojavko cesarja Viljema, v kateri s častno besedo jamči za prijateljske odnošaje med Rusijo in Nemčijo, ako Rusija ne mobilizira splošno. Januškovič se je nato peljal k Sa-zonovu in izrazil prepričanje, da je nemogoče ustaviti splošno mobilizacijo. Nato se je sklenilo, da bo Januškovič 31. julija še enkrat poročal carju. To se je zgodilo popoldne. Posvetovali so se med seboj Suho-! mlinov, Sazanov in Januškovič in sklenili, da je nemogoče preklicati splošno mobilizacijo. Po tej Januškovičevi izpovedbi je izjavil toženec Suhomlinov, da ga je car ponoči telefonično poklical in mu ukazal mobilizacijo razveljaviti. To je bil naravnost ukaz, tako nadaljuje Suhomlinov, ki je izključeval vsak ugovor. Ako bi se pa odrejena mobilizacija ustavila, je grozila katastrofa. Kdo ve, kakšne homatije so to bile in kaj se je godilo v Rusijil Tudi Januškovič je rekel, da mu je bil car izjavil, naj se mobilizacija ustavi. Januškovič je rekel, da je bil odgovoril carju, da je razveljav-ljenje mobilizacije tehnično nemogoče. Car je pa kljub temu ukazal, da se mobilizacija ustavi. Na Januškovičevo vprašanje, kaj naj stori, sem mu rekel: »Ne storite ničesir.« Naslednje jutro sem carja nalagal z izjavo, da se omejuje mobilizacija na jugozapadne okraje. Vedel sem, da se mobilizacija po-vsodi nadaljuje in da se ne da zadržati. K sreči so ta dan pripravili carja do drugega mnenja in meni se jc izreklo priznanje za gladko izvedeno mobilizacijo. Nato je izjavil priča Januškovič: 29. julija 1914 ob 3. uri popoldne sem dal nemškemu vojaškemu atašeju kot načelnik generalnega štaba častno besedo, da do te ure mobilizacija še ni proglašena. Ker mi ataše ni verjel, sem mu ponudil pismeno izjavo. K temu sem bil opravičen, kajti mobilizacijski ukaz še ni bil izšel, marveč sem ga imel še v žepu. iz ujetoiSlvo. Vpliv ruske revolucije na položaj naših ujetnikov. Glasilo poizvedovalnega oddelka Rdečega križa na Dunaju poroča v svoji 2. štev. dne 15. avgusta letos: Dasi še manjka natančnih poročil iz raznih delov Rusije, moremo vendar temeljem precej številnih dopišov iz večine ruskih pokrajin povzeti, da so bile posledice revolucije za položaj naših ujetnikov po-vsodi enake. Vsa poročila soglašajo'v tem,' da se je silni preobrat izvršil z razmeroma majhnimi žrtvami in v najkrajšem času, da ujetniki nikjer niso bili neposredno prizadeti, marveč le začudeni gledalci. Njihove razmere so ostale na vseh krajih vsaj enake, kakor preje, ako se niso izboljšale. Marsikje obstaja, kakor izhaja iz mnogoštevilnih poročil, opravičeno upanje, da se bodo razmere v kratkem izboljšale, kar se je do danes morda že zgodilo. Taka poročila smo prejeli iz Nadježinskega zavoda, Buguruslana, Balakova, Gubohinskega Kopja, Irkutska, Bulajeva, Krasnojarska, Ivanovega, Vosnezenskega, Nižjega Novgoro-da, Orenburga, Rostova ob Donu, Samare, Saratova in Caričina. Splošna slika je tedaj pretežno zadovoljiva; uvedba skrajšanega delavnega časa v industrijskih podjetjih v Nadježinskem zavodu, Petropavlovsku, Ur-jupinu, Ščeglovskein, Nikitovem minjaru itd., potem večja osebna prostost v Rosto-vu, Astrahanu, Semipalatinsku, Aleksan-drovsk-Kruševsku, Juzovki, Nevjansku, Petropavlovsku itd,, cenejša živila, dovoljenje prostega nakupa in izboljšana hrana so življenjske pogoje ujetnikov mnogokod bistveno izboljšali. Svarilo pred lažnjivimi poročili namišljenih izmenjanih invalidov. V novejšem času se množe slučaji, da se stranke, sklicujoč se na poročila, ki so jih dobile od namišljenih izmenjanih invalidov, oglašajo na našem oddelku C„ I„ Fischhof 3 (Dunaj) za natančnejšša obvestila o svojih družinskih članih, ki so v vojnem ujetništvu ali pa bojda že v Avstriji kot izmenjani invalidi. V mnogih slučajih se žalibog izkaže, da so taka poročila neresnična ter je utemeljen sum, da sc izdajajo razni ljudje (v uniformi ali civilni obleki) za izmenjane invalide z namenom, da izvabijo od domačih z neresničnimi poročili o vojnih ujetnikih denar ali kako drugo ugodnost. Vsak naj torej zahteva od take osebe njeno ime in natančen naslov ter nam to z vprašanjem vred pošlje. — Deželno in gospejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko. Pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, se nahajajo dopisnice iz ujetništva na sledeče naslove: Merljak Anton, Renče, št. 362; — Frančiška Batistič, Miren št. 252; — Padovan Roza, Grčna št. 11; — Martino Velikonja, Ajševica št. 8 pri Gorici; — Katarina Bensa, Šempas št. 187; — Jožefa Badalič, Dolenja št. 36 pri Šem-pasu; — Macarol Franc, Šepulje št. 23 pri Tomaju; — Albert Medvešček, Fojana št. 42 pri Krminu; — Ivana Štrukelj, Ajševica: — David Cotič, Vrh Sv. Mihaela pri i\ubijali; — Marija Satej, Vrtovin st. 64; 'ožef Krpan, Št. Andrej št. 72; — Vodičar Marija, Ravne št. 70: — Rijavec Bernarda, Šempas št. 128; — Jožefa Kogoj, Dragovi-ce št. 90, p. Grgar; — Jožef Škoč, Gnigl, Solnograško; — Marija Mervič, Šempas št. 69; — Gašper Bratkič, Solkan št. 13; — Franc Doplikar, Dornberg št. 183; — Marija Mavrič, Kamnice pri Dornbergu; — Družina Ipavec, Anhovo št. 10; — Justina Mihelj, Volčjadraga; — Bernardina Bran-kovič, Volčjadraga; Družina Pavšič, Gorica, ul. Del Bosco št. 17; — Helena Mlekuž, Tržič, vila Diendone; Matilda Pintar, Milovše št. 59 pri črničah; — Josip Krist-jančič, Gorica, ul. Buffolini št. 12 ;— Angela Fabijan, Ljubljana, Hrvatski trg št. 3 pri g. Dermastija; — Miha Reščič, Gornja Vrtojba; — Alojz Cigoj, Solkan št. 13; — Frančiška Žigon, Renče št. 220; — Terezija Brajnik, Gorica, ul. Barka št. 10; _ Batič Alojzija, Šempas, št. 143; — Franc Vode-pivec, Dornberg, št. 324; — Alojzija Šui-mel, Ravnica-Sedavec št. 39; — Batič Emilija, Šempas št. 1; — Marija Hvala, Trnovo št. 80 pri Gorici; — Mihelj Cecilija, Volčjadraga; — Kristjančič Ana, Gorica, ul. Buffolini št. 12; — Marija Casšuta, Šempas št. 100; — Karolina Štahta, Selo št 48, p. Črniče; — Antonija Gruden, Sv. Mihelj pri Šempasu št. 51; — Alojzija Cigoj, oSlkan št. 13; — Katarina Pičulin, Solkan št. 13; — Sever Štefan, Orehovlje Bilje; — Katarina Bensa, Šempas št. 187; — Pavlina Fa-ganel, Šempas št. 187; — Jožef Krašan, Šempas št. 15; — Masten Alojz, Vojščica št, 57 pri Kostanjevici; — Uršula Padovan, Gorica, ul. De! Bosco št. 36; — Terezija Pelicon, Šempas št. 81; — Lovrenc Berce« Dornberg št. 186; — Vinko Vodopivec, Kronberg pri Gorici; — Alojzija Slejko, Dornberg; — Leopold Fakin, komen-Škr-bina; — Kristjančič Alojz, Gorica, ul. Buta folini št. 12; — Jožefa Gorkič, Dol. Vrtojba, št. 126; — Vincencija Lovec, Volčjadraga; — Pavlina Jevšček, Banjšice št. 83; — Zavadlav Albina, Dol. Vrtojba št. 7; —< Alojzija Klanjšček, Bate-Sveto št. 130;' —< Anton Plesničar, Ravnica-Podgozd; — Anton Drašček, Banjščice-Sv. Duh; — Ivan Lupin, Štandrež; — Kaučič Viktorija, Lipa pri Kostanjevici; — Andrej Humar, Bate št, 8; — Suzana Martelanc, Vogersko št. 92; — Josip Brazigar, učit., Doberdob; — Jožefa Žižmond, Št. Peter pri Gorici; — Ivana Grgolet, Doberdob št. 35; — Ivan Reščič, Št. Peter št. 67; — Ivana Černic, Št. Peter št. 119; — Štefan Božič, Volčjadraga; — Anton Paravan, Gorenja vas št. 17 pri Kanalu; — Alojzija Leščak, Avče št. 97; —. Amalija Žigon, Renče št. 23; —-Jožef Žnidarčič, Renče št. £70; — Terezi Mučič, Štandrež"K"97; — Rozalija Faga-nel, Šempas št. 45; — Jožefa Komel, Kronberg št. 70; — Angela Jug, Solkan, Simon-Gregorčičeva ul.; — Marija Trpin Gorica, ul. Garzaroli št. 9; — Ivana Černetič, Šempas št. 49; — Karolina Lojk, Šempas št. 13; — Ivana Faganel, Šempas št. 66; — Otilija Batič, Šempas št. 181; — Ivanka Semolič, Opatjeselo št. 76; — Katarina Pičulin, Solkan; — Alojzija Slejko, Dornberg; — Marica Pavlin, Ljubljana, Nunska ul. 7; — Kurat Andrej, Šempas št 168; — Terezija Ušaj, Vrtovin št. 80; — Frančiška Bratko-vič, Renče; — Ema Makuc, Volčjadraga. Bukovica; — Julija Žbogar, Banjščice Št 128; — Katarina Kline, Žalež št. 18, pri Krminu; — Alojzija Humar, Gorica, ul. Giu* seppe Kaprin; — Rozalija Košuta, Šempas-Vitovlje št. 43; — Franc Jarc, Doberdob št. 10; Mici Srebernic, Solkan; — Magdalena Srebernič, Solkan; — Julija Humar, Banjščice št. 22; — Madon Lucija, Podgrič št. 66; — Kari Švara, Ljubljana, Kolodvor^ ska ul. št. 8; — Cecilija Silič, Št. Peter št. 190; — Štakul Uršula, Gorica, ul. Man-drija, št. 34; — Marija Brajnik, Štanjel; — Marija Antih, Trst, ul. S. Nicilo št. 29/11.; —- Ivah Loverčič, Šempas št. 18; — Pavla Ušaj, črniče št. 45; — Plesničar Marija, Gorica, ul. Androna d. pergola št. 4; — Marija Ipavic, Ročinj tš. 54; — Tomaž Le-giša, Sesljana št. 4 pri Devinu; — Kuret Katarina, Patuje št. 76; — prane Žabar, Avče št. 109; - Cotič Andrej, Vrh pri Rubijah) —- Karolina Nabar, Bilje; — Marija Leban, Zalaz Žabč št. 17; — Karol Bavčar, Selo št. 24, p. Črniče; — Caharija Matilda, Na-brezma; — Vincenc Švara, Preserje št. 12, Komen; — Jožefa Peric, Doberdob-Poljane Št' m ~ Rajmund Devetak, Volčjadraga; — Marta Pacapan, Ozeljan pri Šempasuj — Rozalija Kanič, Dolenjsko; — Ana Cotič, Dornberg št. 83; — Amalija Cotič, Dornberg; — Jožefa Černe, Renče, Gradi-šče st. 8; — Janez Bandelj, Komen št. 186; — Jožef Antih k. k. Wachkomp. I. Zug, Pa-zin; — Marija Švara, Preserje št. 7 pri Komnu; — Marija Šuligoj, Kal št, 3 pri Kanalu; — Jožef Klanjšček, ŠteVerjan; — Jožefa Lokovič, Doberdob št. 52; — Marija Žigon, Renče; — Marija Kuštrhi, Bilje št. 50; — Štefanija Lasič, Gor. Vrtojba št. 160; — Justina Makuc, Gorica, ul. Kam-posanto št. 52; — Jožef Žnidarčič, Renče št. 240; — Karolina Mozetič, Renče št. 207; — Frančiška Hoban, Štandrež št. 169; — Fornazarič Marija, Šempas št. 72; — Marija Melichen, Log št. 29 pri Tolminu; — Anton Mačius, k. u. k. Landst. Baon št. 147, I. Komp. Andrej Kravanja, Bovec št. 367; — Elizabeta Mlekuž, Bovec št. 118; — Marija Lipovšek, Bovec št. 226. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljan'- Stev. 200. SLOVENEC dno 1. septembra 1917. Str. 7 Zaloge v LJubljani: R. Šairabon in dulius Elbert. Učenca za kovaško obrt sprejme pod ugodnimi pogoji Jožef Ulčar, kovač Gorje pri Bledu. Prednost ima tak, ki se je že tega obrta učil. cerkveno ovodje, celotne cerkvene opcave itd. ===== dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko. 93 Itambilije vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. LJS J Anton Cerne flrtver in izdelovatelj kavčuk-štambilijev Ljubljana, Dvorni trg št. 1. JCmečko posestvo srednje veliko, se kupi v bližini železniške postaje na Kranjskem. Ponudbe pod »kmetija« sprejema upravništvo „ Slovenca." Kmalu pride čas, ko bo treba ribati repo. Imam naprodaj novo reporezni-co, patentirano, narejeno ua pogon, ki pa se priredi tudi lahko na motor. Primerna bi bila za kako aproviza-cijo, za zeljarja ali pa za vojaško oskrbovaliSCe. — Ogleda se lahko: LJUBLJANA, OPEKARSKA CESTA 34 — TRNOVO. Cena po dogovoru. — 8 vinarjev (za 1 dopisnico) Vas stane moj glavni cenik, ki se Vam dopošlje — na zabtevo brezplačno. — Prva tovarna nr JAN KONRAD, c. in lu. dvor. založnik Brfiz it. 1552 (Češko.) Nikel »U jeklene are n» sidro K ..•—, 7 —, 8 —. Vojno-spominske nikeln. ali ieklene ura K II —, K ; armadno rodi), are iz niklja ali jeklu K 13 —. Msivno srebrne Koskopl remont, ure s sidrom K in — K JO —. Budilko, stenske in ure na stojalo v veliki izberi po nizkih eenab. 3letno pismono jamstvo Vo-*il)apo povzotju. Zamena dovoljena ali denar nazaj D f* rt H a CD v ljubljanski oko- tTUUfl aiS lici, ležeča ob drž. nova hiša (Vi a). Posestvo je pripravno za vsako obrt, posebno za gostilno, ker leži v kraju, kamor zahajajo meščani prav radi na izlete, in je hiša oddaljena od železniške postaje samo 5 minut. - Naslov se izve v upravništvu tega lista pod št. 2085 (ako znamka za odgovor). Blaž Jančar* pleskarski mojster več let pri tvrdki brata Eberl, se priporočam slavnemu občinstvu kot invalid za stavbena In pohištvena dela. 1890 Delavnica: Oražem, Breo St 6. da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 30. Istotam dobivate krtače za ribanje. 1917 Cunje^kosti kupuje za c. in kr. vojaško oblast edino pooblaščena tvrdka; Viktorija Pa^hoicer Ljubljana, Pra£akean rilica 4. katera na željo tudi preskrbi za pošiljatev potrebno dovolje-nje. _2113 Naprodaj je enonadstropna hiša s pekarijo in nekoliko zemlje v Podgorja v Rožu na Koroškem. Več se poizve pri Hildegardi Pllšek v Podgorja, Koroško. 2130 IVooo izšel! 2148 Fauorii-Hlbum za jesen in zimo 1917 18. Stane K 1'40, s poštnino pa K 1:60. Dobi se, kakor tudi vsi kroji ter vse favoritne potrebščine, pri tvrdki m. Ranth, Ljubljana, ITlarljin trg Sf. 3. Glaonl laooriinl zastop za Kranjsko. Pošilja se le proti predplačilu ali po povzetju. F. HL m v Gorici) LiuMiana, stari tri št 28. Moška ln ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni ln pisalni stroji, grnmoioni, električne žepne svetilke. - Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. 1775 Mehanična delavnica na Starem trgu 11 Najstarejša slovenska tvrdka te stroke. Obstoji že nad 40 let Ana Hofbauer imejitBljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Wolfova ulica 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natanCno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hlne, plašče, kazule, pluvijale, dalma-tike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse roCno, solidno, pošteno ter do najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi' naroČila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zahtevajte slovenski cenik! Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana. Priporoča se tvrdka JOS. PETELINC tovarniška zaloga šivalnih strojev. Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi Iuxus-opremc vodno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen! Ljubljana, ^ blizu frančiškanskega mostu, levo, ob vodi tretja hiša. 10letna garancija! Zamaške1 Vinski kamen, nove in stare KUg)! vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovlh zamaškov. od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. Pogačnik, 307 Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13. z večletno prakso, kakor tudi •WT podajalec ^M z dobrimi spričevali se sprejmeta za neko večjo trgovino z drobnim in galanterijskim blagom v Ljubljani. Ponudbe pod „pošten in priden" 1972 na upravo časopisa. (2) suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsuko množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Koleno, Celje. 1854 (l) Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3-— porcijaza rodbino K 'J-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 v Gebulo in češenj makovsko in tudi druge vrste razpošilja v vsaki množini. — Kupuje "i iar suhe gobe n po najvišji dnevni ceni. FRAN POCAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 100 litrov zdravo domačo pijačo osvežujočo, dobre in zojo ^asočo si lahko vsak sam priredi z malimi stroški V zalogi so snovi za: anannn, Jabolčnlk, gronadlue, mallnovoc, poprova meta, muškateleo, pomerančnlk, dlsočaper-la viunjcvoc. Skaziti so no moro. Ta domača pijača se labkopije poleti hladna pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja Snovi z natanč. navodilom stanejo K 12- tran. po povzetju JAN OROLICH droierlja pri angela, BRNO 643 Morava. 600 kros v zlatu če no odstrani krema OroUoh z zraven spadajočim pralnim praškom vso solnima pege, maroge, solnone opekline, osrroo, obrazno rdečloo itd. m no obrani kožo mladostno svežo in nožno. Cena K 8"65 s poštnino vred. 3porcijo stanejo K 17'—, 8 porcij K 32*60. Vso brez kakih aslov za naročila JAN OROLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava. Dijamauti za rezanje stekla za steklarje in domačo rabo. Dljamanto za steklarjo morem dobaviti sedaj lo št. 4 po K 11-70. in št. j '/a po K IG'-, kor jo dovoz prekinjen iu so moro surovo blago dobiti lo težko in po visokih conah. 1'ovzotjo H5 vinar. več. Za roolno in solidno bliiRO jamči JAN OROLICH, dro-" iorija pri angelu, BRNO 643 Morava. Cnamvilnl sredstvo za pomlaionjo rramyaOll ]as> );i rdečo, svetlo in sivo lase in brado za trajno temno pobarva. I steklenica s poštnino vred K 2-70. Rydyol fir bleda lloa. Učinek jo čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2 45. Povzetje 85 vinar. več. Naslov za naročila! JAN OROLICH, drožerlja pri angelu, Brno 643, Morava. Kostanjeve in bukove hlode * ■ ■* • kupi vsako množino franko vagon Djilna tovarna SANSA i Co v I* Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 Zahoala in priporočilo. Podpisana vljudno sporočam, da sem prodala svoje posestvo in gostilno Vdano podpisana naznanjal da sem kupnim potom pridobila starodavno gostilno z vrtom, salonom ter velikim hlevom za izprego konj voznikov ff PRI LOZARJU i« o Rožni nllci St. is o Linbljani (So. Jakoba trg) gospej Justini Poženel iz Ljubljane. Ob tej priliki, ko se poslavljam od gostilniške obrti, katero sem izvrševala skozi dolgo vrsto let, se zahvaljujem svojim cenjenim gostom za izkazano naklonjenost ter najtopleje priporočam svojo naslednico. S spoštovanjem Helena Tome. od gospe Helene Tome, katero prevzamem z dnem 1. septembra 1.1. Priporočam se vsem dosedanjim kakor tudi novim cenjenim gostom iz mesta kakor z dežele, zagotavljajoč jih točne postrežbe v jedi in pristni pijači ter si bom s tem skušala pridobiti vsestransko zaupanje. Z odličnim spoštovanjem Justina Poženel, gostilničarkfi. m niča registrovana zadruga z neomejeno zavezo Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma vatno naložene, ker posoiiln ca daje denar na v»rna posestva na deželi in v mestih. v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po brez odbitka renfncga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hrani nih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. ^mmmmmammm ,,Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. & & 6. Skaberne K. fflestm trg šl. io. 1301 Javna dražba. Dne 3. septembra 1917 vrši se pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 26, ob 10. uri dopoldne dražba hotelskega posestva ledu. Hotel leži tik postaje in ima 38 sob za, tujce, moderno opremlj ~n z vodovodom in razsvetljavo in ima lepo prihodnjost. —- Cenilna vrednost je za posestvo K 86.942-— in za hotelsko opravo in druge pritikline Iv 38.532'10. Interesenti se uljudno vabijo udeležiti se dražbe. NAZNANILO, Štev. 333. Na c. kr. državni obrtni šoU v Ljubljani se otvorijo v prihodnjem šolskem letu 1917/18 naslednji oddelki: ' 1. Višja stavbna šoia. 2. Višja obr na šola mehanično tehnične smeri. Na višjih obrtnih šolah traja pouk 4 leta. Za vstop se zahteva starost 14 let, dovršena spodnja srednja šola ali meščanska šola ali osemrazredna ljudska šola, sprejemni izpit Namen višjih obrtnih sol je vzgoja stavbnih mojstrov, poslovodij, uradnikov in voditeljev stavbnih pisarn strojnih tvornic in druzih industrijalnih podjetij ter samostojnih nodietnikov v strojni in stavbni obrti. * " Absolventje teh šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva. 3. Strokovna sola za lesno in kameno kiparstvo s tremi letniki. Sprejemni ro?oii; starost 14 let in ljudska šola. 4. Javna risarska in modelirska šola. 5. Žensua obrtna šola za perilo, obleke in vezenje. Sprejemni pogoii: Kakor pri štev. 3. Šolsko leto 1917 18 se prične 17. septembra 1917. Vpisovanje se vrši 14. in 15. septembra 1917. Podrobnejša pojasnila na črni deski ali pri ravnateljstvu. V LJUBLJANI, 10. julija 1917. Suhe gote tiurske) lepo sušene kakor tudi prazne vreče, brinjevo olje, lešnike in orehe kupuje po najvišjih dnevnih cenah M. Ranft, Kranj prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov. €, kr. ravnateljstvo. Sprejme ss eden ali dva manjša samo na hrano, brez stanovanja. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 2134, ifrsnjsfka deželna podružnica n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javsn zavod. Abso utna varnost. Nizke premije. Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje. Stanje zavarovanega kapi.ala K 175 003.000 — Stanje garancijskih iondov K 55,000.000- Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831 Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154. C o 5 Z) a J2 CJ o -e o. c/i C3 2 Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikar e, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi. 1914 n 3 «5 pr o_ 5r o a o IQ O n< f5 N re »i 3 re Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6. Ustanovljeno R. 1893. Ustanovljeno I. 1893. v ani jamstvom. poselila proti življenjskih polic, | (H 10 d papirjev ali Vračajo se posepa v 71/21 15 al: 22 '/2 letčh v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor Sel! posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg it. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4V4°/0. Druitveno kastno premoŽenje znaSa koncem leta 1915 519.848*40 kron. U>£.lež-.sikov je bi.o koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleii, ki reprezeniu^ejo jamstvene glavnice za 6,089.S5Q kron. ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI SELENBURGOVA ULICA ST. I IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.