II Z ul PRimurtSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini p '4 n r\ l • Abb. postale I gruppo L6n3 4l)U 1IT Leto XXXVn. Št. 154 (10.976) TRST, sreda, 1. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Crovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ZAKLJUČEN DVODNEVNI «VRH» VODITELJEV DESETERICE V LUKSEMBURGU TISKOVNA KONFERENCA ENRICA BERLINGUERJA IN SANTIAGA CARRILLA V RIMU Dvomljive perspektive za pobudo EGS o mednarodni konferenci za Afganistan Angleški zunanji minister naj bi jo v ponedeljek predložil Gromiku, glasnik afganistanskega veleposlaništva pa jo je že zavrnil - «Enotna fronta» za Ottawo LUKSEMBURG — Dvodnevni sestanek na vrhu med predsedniki vlad in državnimi poglavarji deseterice Evropske gospodarske skupnosti se je včeraj končal z običajnim sklepnim dokumentom bolj načelnega značaja, ki ga je po tradiciji prebral tokratni predsedujoči, holandski premier Andries van Agt. Že iz njegovih uvodnih izjav pa je sklepati, da je tokrat imel nemajhen vpliv na izdelavo skupnih stališč politični preokret v Franciji On delno v Italiji), ki je prvič pri- peljal na evropski «vrh» socialista Mitterranda in republikanca Spado-linija. Odtod po vsej verjetnosti začetno poudarjanje «družbene» plati gospodarskih težav, ki jih preživlja deseterica, torej zaskrbljenosti nad naraščajočo brezposelnostjo, ki dosega že 8,5 milijona ljudi in bi se lahko do konca leta povzpela na 10 milijonov, če bi prevladale recesijske politike, ki jih uvajajo nekatere članice. Tu je predvsem razlika med angleško »železno* premierko Thatcherjevo, ki se bori proti inflaciji na račun naraščanja brezposelnosti, in Mitterrandom, ki se zavzema za zaposlovanje prek skrajšanja delovnega časa in za izhod iz gospodarske krize prek krepitve kupne moči delovnih ljudi. Zato poudarja sklepna izjava, da so se članice EGS »sporazumele o absolutni prednosti usklajene akcije, ki naj premaga inflacijo in brezposelnost*. Čeprav se na sestanku niso dogovorili o nadaljnji krepitvi evropskega monetarnega sistema, o nekakšnem poenotenem denarju, ki bi po mnenju nekaterih ekonomistov predstavljal najresnejšo obrambo Francoski predsednik Mitterrand je bil v Luksemburgu v osred-ju pozornosti ' (Telefoto AP) Nasmejana obraza Mitterranda in Thatcherjeve le protokolarna (Telefoto AP) proti ofenzivi ameriškega dolarja, je van Agt le poudaril «potrebo, da se na najboljši način uporabijo finančni inštrumenti skupnosti*. To se pa povezuje z njegovimi izjavami glede «nujnosti enotne fronte* evropskih držav na vrhu 7 zahodnih najbolj razvitih (ZDA, Japonska, Kanada, Zahodna Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija) držav, ki bo 20. t.m. v kanadski Ottavvi. Gre predvsem za veliko škodo, ki jo povzroča evropskim (in drugim) gospodarstvom brezobzirna Reaganova politika poganjanja dolarja z visokimi bančnimi obrestmi v ZDA, pri čemer sklepno poročilo EGS naglaša, da bodo storili «odločen korak* pri ameriški vladi, da to upošteva. V Ottawi bo treba tudi obravnavati «pravilno delovanje mednarodnega sistema izmenjav*, pri čemer je ost namenjena Japonski, ki preplavlja tuja tržišča s svojimi proizvodi, ovira pa uvoz tujega blaga. Glede odnosov z državami v razvoju je sklepna izjava precej mlačna in nedoločna. Zavzema se sicer načelno za sodelovanje, češ da bi njihova gospodarska krepitev «ko-ristila tudi splošnemu razvoju svetovnega gospodarstva*, zatrjuje, da «je nedopustno, da razsajata revščina in lakota na nekaterih področjih sveta*, glede obnovitve globalnih pogovorov Sever-Jug (ki jih zavirajo zlasti razvite države, v prvi vrsti ZDA) se pa omejuje na omembo, da bi bilo treba zaključiti «kolikor mogoče hitro* pripravljalna dela za novo serijo globalnih pogajanj. Nobenega vidnega napredka niso dosegli niti pri preureditvi «notra-njih politik* EGS, oziroma glede zmanjšanja podpor kmetijskim presežkom bogatejših severnih držav (za kar se je zavzel zlasti Spado-lini) in glede povečanja skupnih dohodkov (s podvojitvijp dajatev iz priliva davka na dodgtno vrednost), s katerimi naj" bi finansirali načrte za uravnovešanje razvitejših z manj razvitimi področji EGS. Dogovorili so se le, da bo ta vprašanja proučila septembra posebna delovna skupina. Na področju mednarodne politike so poglavarji deseterice ootrdili svoja znana stališča glede Bližnjega vzhoda, Libanona, izraelskega napada na jedrsko centralo v Iraku, Kampučije in Namibije, sklicujoč se na ustrezne prejšnje sklepe in na resolucije varnostnega sveta OZN Povsem nova je pa njihova pobuda za sklicanje mednarodne konference o Afganistanu, ki naj bi v prvi fazi potekala med stalnimi članicami varnostnega sveta OZN (ZDA, SZ, Kitajska, Fran cija in Velika Britanija) in obmejnimi državami (Iran, Pakistan in Indija), v drugi pa bi sodelovali vsi zastopniki političnih sil v Afganistanu. To pobudo naj bi predložil v ponedeljek angleški zunanji minister Carrington v Moskvi Gromiku, a je že Thatcher.jeva priznala, da mu pripisuje le 50 odstotkov možnosti uspeha, ker ni pričakovati, da bi se bila SZ pripravljena pogajati z gverilci, ki jih označuje za «ban-dite» in «plačance». Odločno nasprotovanje tej zamisli je že izrazil glasnik afganistanskega veleposlaništva v Parizu, ki je dejal, da je «ta problem mogoče rešiti le med sosedi, z Iranom in Pakistanom*, kjer se po njegovem vežba-jo «protirevolucioname bande* in da ni govora, da bi se sovjetske čete umaknile, dokler se ta dejavnost ne bo končala. RIM — Medministrski odbor za cene je sinoči za 15 odstotkov podražil časopisni papir, ki tako sedaj velja 625 lir za kilogram. Sklep bo stopil v veljavo takoj po objavi v Uradnem listu. OD EVROKOMUNIZMA DO EVROLEV!CE> Ll, IS Santiago Carrillo in Enrico Berlinguer med včerajšnjo tiskovno konferenco (Telefoto AP) ....................................................iimniiiHiiiimiiimnmiitiiiiiiiimiiiuimiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiittiMimiiiHmimiimiii TEHERAN — »Eksplozija bombe na sedežu Islamske republikanske stranke bo v družbi odjeknila bolj kot eksplozija jedrske bombe. Z njo bomo izkoreninili in zažgali vse konimpirane sile v Iranu in širšem območju Srednjega in Bližnjega vzhoda*. To je včeraj izjavil predsednik iranskega parlamenta ajatulah Ali Akbar Hašemi Rafsandžani večstotisočglavi množici na pogrebni svečanosti za 72 žrtvami nedeljskega atentata na osrednji sedež «Alahove stranke* v Teheranu. Rafsandžaui je kot »resnična vražnika islamske republike* označil sionizem in imperializem, ki sta od samega začetka po padca Pa-hlavijeve dinastije «doživljala udarce na gospodarskem, političnem in bojnem polju*. Po njegovih besedah so v Iranu hlapci sionizma in imperializma mudžahedini, pejkari, fe-daini (levo usmerjene skupine) poleg njih še »hinavske skupine, sa-vakovci (pripadniki šahove tajne policije), kapitalisti in ateistični liberalci*. Kljub temu, da niso še varnostne sile odkrile atentatorjev, Rafsandža-nijeva obtožba napoveduje stroge u-krepe proti omenjenim skupinam, ki jih že krivijo za nedeljski pokol. Duhovni vodja islamske revolucije ajatulah Homeini je v včerajšnji poslanici ljudstvu ob «mučeništvu» ajatulaha Beheštija in drugih »padlih* posredno obtožil pripadnike levičarske organizacije «mudžahedin halk» krivde za nedeljski atentat. Na pogrebu pa je stotisočglava množica do onemoglosti skandirala stavek: «Banisadr, ti si ubil Behešti- PRVE PROJEKCIJE REZULTATOV IZRAELSKIH VOLITEV BEGIN BO OSTAL PREMIER KLJUB VOLILNEMU PORAZU Relativno večine v desetem knesetu si je pridobila laburistična stranka ■ Beginova stranka Likud edina sposobna sestaviti vlado ■iiimitiiiiiiiiiiiiiiiitimiimiiimiiimiiii.. Neuspešni pogovori med Brežnjevom in Brandtom v Moskvi MOSKVA — Sestanek med bivšim kanclerjem in sedanjim predsednikom socialdemokratske stranke v Zah. Nemčiji Willyjem Brandtom in sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom ni obrodil nikakršnih konkretnih zaključkov To je mogoče ugotoviti preko poročanja sovjetske tiskovne agencije TASS, ki pravi, da sta si oba državnika izmenjala mnenji glede vprašanja raket srednjega dometa v Evropi. \Villy Brandt je v Moskvo dospel na izrecno povabilo Brežnjeva že predvčerajšnjim zvečer, da bi se pogovarjal s sovjetskim leader.iem o napetih odnosih mect Vzhodom in Zahodom in o perečem vprašanju evroraket, Kdor je pričakoval, da bosta sogovornika dosegla spora zum glede tega vprašanja se je torej krepko uštel. Brandt in Brez njev sta se strinjala le v tem, da je sprejemljivo rešitev mogoče doseči le s pogajanjem, ki naj bi temeljilo na načelu enakopravnosti in varnosti za obe zainteresirani strani.> i ’ • i r- Mimo načelnih izjav pa rezultatov očitno ni bilo. Agencija TASS potrjuje sovjetsko stališče, češ da ni res, da bo umestitev raket SS-20 spremenila raznotežje sil v Evropi, obenem pa — in pri tem navaja govor Brežnjeva — ostro na pada »militaristične kroge v NATO, ki so sprožili pravi »oboroževalni tek* zgodovinskih razsežnosti v jalovem upanju, da bodo dosegli vo jaško premoč v primerjavi s SZ*. Nasprotno pa, kot znano, zahodno zavežništvo meni. da je umestitev SS-20 dala SZ precejšnjo prednost, ki jo bo Zahod lahko na doknedil Šele leta J983, ko bo lahko razpolagal z raketam' «cruise» in »pershing 2», umestitvi katerih Moskva odločno nasprotuje. TEL AVIV — Prve projekcije o rezultatih včerajšnjih parlamentarni!) volitev v Izraelu napovedujejo zmago laburistične stranke Shimo-na Peresa, ki nai bi si z 48/48 poslanci zagotovila relativno večino v knesetu. Kljub napredovanju laburistov pa je Beginova narionah-stično-desničarska stranka Likud obdržala v izraelskem enodomnem parlamentu potrebno število poslancev, da bo še naprej edina sposobna sestaviti vlado. Projekcije ji namreč dajejo nekaj več kot 33 odstotkov glasov in 47 poslanskih mest, od skupnih 120. Begin lahko računa na podporo trgh verskih strank; ki naj bi skupaj imele 12 poslancev. Zavezništvo z Likudom je sprejemljivo tudi za Moshe Dayanovo listo, ki si je baje pridobila le eno mesto, in za oltrancistično desničarsko formacijo, ki naj bi imela dva poslanca v desetem knesetu. Laburisti, ki bodo zaradi relativne večine v parlamentu, sicer dobili nalogo naj sestavijo vlado se bodo našli pred nepremostljivo ovi ro zaradi pomanjkanja sredinskih LETNA SKUPŠČINA ZZB NOV SLOVENIJE LJUBLJANA - Včeraj je bila v Ljubljani letna skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije. na kateri so ocenili enoletno delo. organizacije in njenega vodstva ter določili smernice za naprej. Poročilo je podal predsednik republiškega odbora Janez Vipotnik in podčrtal kot osnovno usmeritev borčevske organizacije v prihodnje, da se vzporedno z drugimi družbenimi pilami spoprime z vsemi, predvsem pa z naj- težjimi vprašanji gospodarskega in političnega trenutka v Jugoslaviji. V razpravi so ugodno ocenili dosedanjo založniško dejavnost, kot pomemben prispevek k prenašanju tradicij na mlajše rodove. Poročali so tudi o dogovoru z republiškimi in mestnimi organi, naj bo, spričo gospodarskega položaja, začetek gradnje muzeja revolucije odložen do leta 1984. in levičarskih sil. ki bi bile pripravljene jih podpreti. Računajo lahko le na še tri poslance, kar pa je premalo, da bi dosegli večino 61 poslancev. Prve projekcije, ki jih .je objavila izraelska televizija so že komentirali laburistični poslanec Haim Barlev, minister za gradbeništvo in član Likuda, David Leviv ter notranji minister, pripadnik verske stranke, Joseph Burg. Vsi so ugotovili, da ima Begin največ je možnosti za sestavo nove vlade. Reaganovo pismo Sergeju Kraigherju BEOGRAD — Ameriški predsednik Ronald Reagan se je v pismu predsedniku predsedstva SFRJ Sergeju Kraigherju zavzel za nadaljnjo krepitev »prijateljskih* odnosov med državama. Jugoslovanska tiskovna agencija je poudarila, da pismo govori o »razvoju sodelovanja in odnosov, ki so tradicionalno prijateljski, med ZDA in Jugoslavijo na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti*. Pismo je Kraigherju izročil osebni Reaganov prijatelj in direktor «U.S. International Communication Agency» Charles Wick, ki je obiskal Beograd v okviru svojega po tovanja po zahodni Evropi. ja!» V uradnih izjavah pa nihče ne omenja odstavljenega predsednika. Vsega gorja v Iranu so krivi »ameriški imperialisti in izraelski sioni: sti*, nihče sploh ne omenja notranjih vzrokov. Kdor je proti vladajoči Islamski republikanski stranki je kratkomalo le »agent imperializma in sionizma*. Na teheranskem pokopališču Be-hešt - Zahra pa so včeraj skupaj z 72 »mučeniki* pokopali tudi ravnatelja teheranskega zapora Mohameda Kašuija, ki ga je neki paznik iz maščevanja ubil. «Zob za zob, oko za oko*, koran-ski nauk krvne osvete je postal tragična stvarnost v deželi, kjer so z nasiljem odpravili demokratične svoboščine in zadušili opozicijo. Rafsandžani že napoveduje »pogrome* proti levičarskim in laičnim organizacijam. A prav v tem jo vsa nemoč sedanjega vodstva, ki mu je uspelo streti Pahlavijevo dinastijo, a mu ni uspelo uresničiti želje in hotenj ljudi, ki so se desetletja bori proti šahovemu despot-stvu. V teh dneh islamski eksekucijski vodi morijo prav ljudi, ki so se v prvih vrstah borili zr zmago islamske revolucije. Rafsandžanijeva primerjava nedeljskega atentata z eksplozijo jedrske bombe je pravilna, vprašljiv pa je le njegov sklep, da bo atentat omogočil likvidacijo islamu sovražnih sil. Med ljudstvom vlada resnični gnev zaradi podlega dejanja, a če jih spomin ne vara, bodo prej ali slej spoznali, da je Iran strl okove šahovega despotstva, a si je obenem nadel nič manj tesne verige teokratske diktature. Homeini obtožuje za nadeljski atentat «mudžahedine». Marsikdo pa se lahko tudi v Iranu spominja, da so prav «borci za ljudstvo* v najbolj kritičnih trenutkih revolucije za ceno strahovitega krvnega davka napadali položaje «nesmrtnih» šahovih gardistov. Danes pa so vsi sovražniki »islamskega ljudstva*. Iran je torej že zaplaval v vode državljanske vojne. Za sedaj so to le bombni atentati, občasne likvidacije posameznih predstavnikov šiitskega integralizma, a število nezadovoljnih in razočaranih se veča, Islamska republikanska stranka v naglici zapolni praznine, ki so nastale po atentatu. Predsinočnjim so za novega tajnika stranke imenovali ministra za šolstvo Mohameda Džavada Bahonarja, ki je le medla figura v primerjavi s pokojnim ajatulahom Beheštijem. Prav tako medle figure so ostali člani vlade. Sam Homeini je pred kakim mesecem priznal, da so njihove sposobnosti omejene, a jih nadoknadijo z rislamsko gorečnostjo*. V takih pogojih je usoda islamske revolucije vprašljiva. Če k temu dodamo še vojno z Irakom in apetite velesil, je plat zvona, ki jo je bil Banisadr, upravi -čen. Država se nahaja na robu državnega in gospodarskega poloma, a prav to baje hoče islamska duhovščina. Na pepelu starega in pokvarjenega Irana bi hotela zgraditi nov kalifat, kjer bi bil koran gibalo vsega. Nadzorniki poletov pri ministru Balzamu RIM — Po včerajšnji celodnevni splošni stavki nadzornikov poletov se je včeraj delegacija sindikatov CGIL - CISL - UIL sestala z ministrom za prevoze Balzamom, da bi preučili možnost rešitve odprtih vprašanj, ki zadevajo to kategorijo. Minister se je obvezal, da bo na prvi seji ministrskega sveta sprožil vprašanje o umestitvi upravnega sveta podjetja za pomoč pri poletih, hkrati pa se je zavzel tudi za izboljšanje ekonomskih razmer nadzornikov poletov. Delegacija sindikatov bo predloge ministra preverila na svoji bližnji seji, na kateri bo tudi odločila, ali potrditi stavko, ki bi morala biti 7. julija, ali pa jo preklicati. Jutri prva seja Spadolinijeve vlade RIM — Jutri se bo prvič sestala nova Spadolinijeva vlada. Na dnevnem redu bo imenovanje novih vladnih podtajnikov, katerih število in pristojnosti odvisijo ponavadi od razmerja moči med strankami, ki sestavljajo vlado. Kaže, da bodo tokrat število podtajnikov skrčili na 17. V tem primeru bi verjetno demokristjani imeli 25 podtajnikov, socialisti 12, PSDI 4, PRI in PLI pa po 3. Seveda pa je tudi možno, da bo KD, ki je izgubila mesto ministrskega predsednika, zahtevala v zameno nekaj več podtajnikov. Odpirata se torej dve možnosti: ali bo število podtajnikov ostalo nespremenjeno in se morda celo povečalo ali pa bodo morale druge stranke »žrtvovati* nekaj svojih mož. Zaenkrat je znano le ime podtajnika ministrskega sveta, ki bo republikanec Compagna. Sicer pa tudi glede ostalih imen ni pričakovati večjih sprememb. Sedmega julija pa bodo v Monte-citoriu razdelili programski govor predsednika Spadolinija. RIM — Od evrokomunizma do ev-rolevice: to je strategija KPI, komunistične partije Španije in, kot kaže po zadnjih dogodkih v Franciji, tudi komunistične partije Francije. Gre za težnjo po čimšlrši enotnosti vseh evropskih levičarskih sil, skratka za »gvroievicb*, pojem, ki ga je bilo prvič slišati na včerajšnji tiskovni konferenci Enrica Beriin-gueria in Šantla ga Carriiia po Venca dolgih pogovorov med delegacijama KPI in KPŠ. «PrizadeVamo ši, je dejal Carrillo, da bi razvili kooperacijo vseh levičarskih in naprednih sil v Evropj glede na velike probleme gospodarske krize, ki jih je Mitterrand predočil včeraj v Luksemburgu in na vprašanje miru v svetu.* Berlinguer pa je pri razlagi pojma »evrokomunizem* poudari), da «razvpjin uspeh te zamisli ni prepuščen samo komunističnim partijam. Za uveljavitev evrokomuni-stične ideje v zahodni Evropi je treba iskati vsa možna zavezništva'tako iz praktičnih kot tudi iz širših ideoloških razlo°ov, z drugimi .»'lami, ki predstavljajo delavsko gibanje in torej predvsem s socialističnimi in socialdemokratskimi"'silami, poleg teh pa tudi % drugimi naprednimi silami, tudi krščanskimi,* je še poudaril Berlinguer. Francoski, španski in italijanski komunisti se torej pripravlja.- > na nove skupne pobude, ki pa ne bodo več omejene na te tri stranke. Stike naj bi torej navezali z drugimi komunističnimi partijami, ki delujejo v zahodni Evropi, da bi s skupnimi močmi organizirali vrsto manifestacij o posameznih specifičnih vprašanjih: o gospodarski krizi, o razorožitvi, o miru v svetu. Stiki, da bi to dosegli, so se že začeli: nrefšnji teden je bil Bufaiini v Parizu in se že pogovarjal o teh predlogih. Sicer pa ideja o »evrolevici* ni povsem nova: Berlinguer jo je sprožil že pred nekaj meseci, takrat v okviru evropskega parlamenta, kjer se je o tem pogovarjal s predsednikom socialistične internacionale Willyjem Brandtom in tudi z Mitterrandom. Drugih večjih novosti na včerajšnji tiskovni konferenci ni oilo. Berlinguer in Carrillo sta ponovi'a že znana stališča o vprašanjih, ki zadevajo Italijo in Španijo. Tako sta oba soglašala v nasprotovanju vstopu Španije v NATO, kar na zadeva Italijo je Berlingufer poudaril, da je KPI za to, da Italija ostane članica atlantskega zavezništva, ker bi bila v sedanjem trenutku vsaka sprememba ravnotežja sil v Evropi lahko kočljiva. Kar pa zadeva notranjo politiko in konkretno sestavo zadnje Spadolinijeve v*ade je Berlinguer mnenja, da vprašanja evrokomunizma niso strogo povezana z notranjim stanjem v vsaki posamezni državi in da je torej mogoče evrokomunistično politiko voditi tako z vlade kot Iz opozicije. Berlinguer je seveda .ob tej priložnosti še enkrat poudaril, da si KPI prizadeva, da bi tudi v Italiji prišlo do demokratične alternative. ki bi lahko privedla KPI in PSI na vlado. RIM — CK KPI je včeraj poslal v Peking vnščilne brzojavko ob priliki 60-letnice ustanovitve KP Kitajske. Stotisočglava množica s slikami pokojnega ajatulaha Beheštija na včerajšnji pogrebni svečanosti za žrtvami nedeljskega atentata (Telefoto AP) ■IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllVlllllllllf|||||||||||lll||||||||||H||||||||H|||||||||f|||Hi||||||||||l|||l|||||||,||,||,|fI|,„„||||,||„||||||,„||a|||||||||||(||,||||m||||||||||,||t||Un|||||||||||||||||||f|||||||||||||B|||t|||||||||M||||a||||||| ^ Visoki obiski iz Libije in Poljske v SFRJ BEOGRAD — V Beogradu so se včeraj nadaljevali pogovori med predsednikom ZIS Veselinom Djuranovičem in majorjem Dža-ludom iz Libije. Z zaskrbljenostjo sta ugotovila, da je mednarodni politični položaj zelo zapleten in napet ter poln nevarnosti za mir in varnost v svetu. Posebno pozornost sta namenila položaju na Bližnjem vzhodu, kjer izraelska agresivna politika grozi miru ne le na tem območju, temveč tudi širše. Tudi tokrat je prišla do izraza sorodnost, oziroma enakost stališč dveh držav o nujnosti, da se poišče trajna in pravična rešitev bližnje-vzhodnega problema, se pravi, da se Iz- rael umakne z zasedenih arabskih ozemelj ter da se priznajo Palestincem njihove zakonite pravice. Državnika sta govorila še o položaju na jugu Afrike, še posebej v zvezi z Namibijo, ob čemer sta izrekla vso podporo akciji neuvrščenih držav za pravično rešitev tega vprašanja. Predsednik ZIS Veselih Djuranovič je včeraj sprejel tudi poljskega zunanjega ministra Josefa Czyreka. Visoko sta ocenila dosedanji razvoj prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja. Medsebojno sta se seznanila tudi z notranjim razvojem v dveh državah, v nadaljevanju pa namenila pozor- nost še mednarodnemu ekonomskemu položaju. Ugledna gosta iz Poljske in Libije pa je včeraj ločeno sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Z obema se je pogovarjal o perečih mednarodnih vprašanjih, kriznih žariščih, tekmovanju blokovskih sil ter drugih zaskrbljujočih pojavih. S poljskim zunanjim ministrom je Kraigher govoril še o prizadevanjih za ohranitev in krepitev detanta v Evropi. Czyrek pa je govoril o rezultatih 11. plenuma CK PZDP, o nadaljnjem procesu družbene obnove in notranjega razvoja, kot tudi o mednarodnih vidikih položaja na Poljskem, (dd) PO KONČANI OBŠIRNI RAZPRAVI Občinski svet bo drevi glasoval letošnjem finančnem proračunu Proračunski dokument bo skupščina zavrnila s široko večino glasov - V razpravo je sinoči poseglo 15 svetovalcev V tržaškem občinskem svetu se je sinoči zaključila maratonska razprava o finančnem proračunu za letošnje leto, ki ga je predložil manjšinski odbor Liste za Trst. Občinski svet se bo ponovno sestal drevi, ob 18.30, ko bo poklican, da se z glasovanjem izreče o tem najvažnejšem politično - programskem dokumentu uprave, od katerega je odvisna vsa dejavnost tržaške občinske uprave. Pred glasovanjem bo župan Cecovini repliciral na politična vprašanja, podžupan pa na tehnična: tako prva, kot druga so bila v obširni razpravi predmet nekaterih ostrih in zelo kritičnih posegov, k' so prišli od vseh strani na račun mestnih upraviteljev: pred sklepnim glasovanjem pa bodo načelniki svetovalskih skupin podali 10-minutne glasovne izjave. Z razliko od prepšnjih let, ko je bil izid glasovanja o proračunih LpT. do zadnjega trenutka tako rekoč zavit v gosto meglo, predvsem zaradi zadržanja KD, ki je svoj glas napovedala le nekaj pred glasovanjem, je usoda letošnjega občinskega proračuna že znana: skupščina ga bo namreč zavrnila z večino glasov: proti bodo glasovali demokristjani, komunisti, socialisti, re publikanci. Slovenska skupnost, en radikalec (ostala dva se ne bosta udeležila glasovanja) ter socialde mokrati. Poleg svojih glasov bo lista prejela še misovske. morda tudi glas indipendentističnega svetovalca. V sinočnjo razpravo se je prijavilo petnajst svetovalcev: D'Amore (PSI), Spetič (KPI). Orlando (KD), Aprigliano (LpT). Giacomelli (MSI), Kodrič (KPI), Lanza (PSDI), Sauli (KD), Gambassini (LpT), Cataruzzi (KPI), Scarpa (KD), Frausin (LpT), Marchesich (MIT), Pacor (PRI), in Poli (KPI). Iz svojih zornih kotov so ocenili predloge uprave za letošnje leto in utemeljili glas, ki ga bodo oddali ob sklepnem glasovanju. Posebno kritičen do občinskih upraviteljev je bil socialist DAmo-re in jim očital, da je proračun zelo pomanjkljiv, predvsem pa jim je očital, da so odgovorni za vzdušje, ki se ustvarja v mestu in ob-scdil njihovo naduto.'t, ki se s ča- Vladimiru De Martu novinarsko priznanje «Kronistovo življenje» Vsedržavno združenje ttalijanskih kronistov, ki se je tudi letos sestalo v Senigallii, je svojo šesto na grado «Kronistovo življenje* podelilo tokrat tržaškemu časnikarju Vladimiru De Marcu. Starejši novinarji, ki kolego De Marca poznamo od prvih povojnih let, vemo, da je častno priznanje tudi tokrat prišlo v prave roke (pred leti ga je prejel tudi naš nepozabni Albin Bubnič). De Marco je novinar kronist v polnem pomenu besede. Tega ne dokazuje samo njegov 48-letni novinarski staž, pač pa še bolj dejstvo, da je tudi pri svojih 66 letih še vedno aktivno zapisan temu čudovitemu poklicu, ki se te, potem ko se te res oklene kot polip, drži vse življenje. De Marco je začel sukati novinarsko pero leta 1933 kot športni novinar pri cCor-riere sportivoo. Najprej kot športni novinar in potem kot redaktor, je nadaljeval poklic pri «/! Piccolu*. Kmalu po vojni pa je vstopil v vrste novinarjev dnevnika tCorricre di Trieste* in ostal pri njem kot u-rednik do ukinitve lista leta 1960. Potem je bil sodelavec tržaškega radia in »Messaggera Veneta* in istočasno skozi 22 let vod la tiskovnega urada tržaške turistične in le-toviščarske ustanove, od lani pa dela v tiskovnem uradu dežele. Tudi mi pri Primorskem dnevniku smo imeli v De Marcu kolego, ki nam je bil zlasti kot vodja tiskovnega urada turistične iti leto-v ščarske ustrno" -. ve':io prijateljsko naklonjen. In tudi zato mu I: zasluženemu priznanju iskreno čestitamo in želimo še dolgo plodovi- som prenaša tudi iia njihovo volilno bazo. Svetovalec Spetič (KPI) je med drugim odgovoril svetovalcu liste Percu, ki je v svojem posegu nakazal možnost oblikovanja odborov mestne enotnosti. S tem v zvezi je Spetič dejal da so komunisti to že predlagali, pri čemer pa niso ločevali vprašanja koalicij od vprašanja programa, okrog katerega bi se oblikovala ta koalicija. Ponovil je, da je KPI pripravljena na soočanje z vsemi silami in s tistimi posamezniki, ki so pripravljeni preveriti potrebe po spremembah in perspektivah, ki jih je treba zagotoviti mestu. Velik del svojega posega je komunistični svetovalec posvetil vprašanju kulture. Pristojnega odbornika je vprašal, kakšno kulturo nudi LpT mestu; po njegovem mne- nju le kulturo nacionalnega spopada, zaprtosti do novega, nezaupljivosti in zgodovinskih laži. Svetovalec Kodrič (KPI) pa se je uvodoma zaustavil ob posegu predstavnika KD Padoe, ki je listo praktično obtožil, da ni znala skleniti nobene oblike sodelovanja z nikomer in jo nato pozval, naj se poveže s KD, tako da bi komuniste potisnili popolnoma v ozadje. Padoa torej predlaga povratek v preteklost — je dejal Kodrič — lista pa se mora sedaj odločiti in izbrati med to možnostjo, ali pa za drugačno izbiro, ki bi bila projektirana v prihodnost. Svetovalec Kodrič je tudi argumentirano zavrnil tistih par besed, s katerimi se je Cecovini v svojih izjavah dotaknil odnosov med obema narodnostnima skupnostima, ki živita v teh krajih. PO SKLEPU SEJE IZVRŠNEGA ODBORA Novi glavni odbor SKGZ se bo prvič sestal 13. t. m. Izvoliti bo moral novi izvršni odbor in druge organe zveze Novi glavni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bil izvoljen na 13. rednem občnem zboru v nedeljo, 21. junija v Gorici, se bo na svoji prvi seji sestal 13. julija ob 20. uri v Trstu. Na dnevnem redu bo imel izvolitev novega izvršnega odbora in drugih organov zveze za naslednje dveletno mandatno razdobje, ter sprejetje zaključne resolucije občnega zbora. To je sklenil na svoji ponedeljkovi seji stari izvršni odbor, ki v smislu statuta opravlja dolžnosti do izvolitve novega izvršnega odbora. Pretežni del seje je bil namenjen oblikovanju organov, ki jih izvoli glavni odbor, upoštevajoč oceno delovanja zveze in njenih organov, ki je bila podana bodisi na občnem zboru v Gorici, bodisi je bila predmet že prejšnjih razprav v izvršnem, teritorialnih in področnih odborih. Izvršni odbor je po izčrpni razpravi menil, da je treba v mejah možnega upoštevati nekatere pred- nillllinilllMIMIIIIIIIIIIIIMIIIHItlllllMIIIIUIIIIIIIIIIinilllllllllllltllllHIIIMIIIinillllinillMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIklllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIMMIIIIIHIIIimillMIMIIIIIIIima VČERAJ PRIČETEK DEŽELNEGA KONGRESA SINDIKATA UPOKOJENCEV Upokojenci želijo biti v prvih vrstah v boju za boljšo in pravičnejšo družbo Sindikat upokojencev CCIL se zavzema za večjo udeležbo pri splošnih sindikalnih izbirah, za preosnovo pokojninskega sistema ter za pravičnejše reševanje problema ostarelih V veliki dvorani tržaške pomorske postaje se je včeraj pričel drugi deželni kongres sindikata u-pokojencev CGIL. Dogodek je precejšnjega pomena, še zlasti, če upoštevamo, da sovpada z izredno občutljivim gospodarskim in družbenopolitičnim dogajanjem v Italiji in specifično s trenutkom, ko se cd nove vlade pričakuje, da bo svojo prvo pozornost posvetila prav vprašanjem reforma pokojninskega sistema in vprašanjem družbenega varstva in skrbstva. Kot je znano, vlada med upokojenci v Italiji izredno nezadovoljstvo zaradi skrajno neurejenih razmer. To nezadovoljstvo so določeni krogi izkoristili celo v volilne namene, saj smo bili na nedavnih upravnih volitvah priča nastanku prave politične stranke upokojencev. Jasno je, da je šlo za preračunan mane klientelarnega mešetarjenja. V italijanski družbi se mora dejansko šele utrditi zavest, da pomoč ostarelemu ni stvar neke blagohotnosti in usmiljenosti družbe, pač pa ena izmed njenih osnovnih dolžnosti-O tem je govorilo veliko ljudi. Vprašanja se je dotaknil tudi deželni odbornik za socialno skrbstvo Renzulli, ki je zagotovil vso pod poro in prizadevnost deželne uprave pri reševanju teh problemov. Kongres je njegovo izvajanje sprejel na znanje, predsednik kongresa posl. Franco pa je pripomnil, da je treba vsa ta vprašanja hitreje reševati, kajti upokojenci nimajo ravno veliko let pred sabo, da bi lahko kar tako čakali na izpolnjevanje obljub. Ob robu kongresa naj zapišemo, da je med, delegati na kongresu lan mane-, .tudilveliko gldvendkih upokojencev, ver tistih sil, ki so se zbale rta- Le U se soočajo z istimi vprašanji kot italijanski upokojenci, toda zra ven se spopadajo še s problemom, to kroniko življenja, (jk) .............t.............................................. PREISKOVALCI ČAKAJO NA IZVID STROKOVNE PREISKAVE Okoliščine smrti mladega agenta ostajajo, kljub sumom, še nejasne Kaj se je zgodilo preteklega 26. Junija v kasarni «Beleno», kjer je mladi agent javne varnosti Antonio Minosu padel pod strelom iz lahke brzostrelke, je še vedno zavito v mgglo. Namestnik državnega tožil ca Staffa je po zaslišanju osumil 20-letnega policijskega pripravnika Claudia Elettija ter marešala Da nila Bertocca nenamernega umora. Prvi trdi, da je pokojnemu Mino-suju izročil brzostrelko, ko je le nekaj trenutkov zatem zaslišal strete. Drugi pa je bil iz dolžnosti od govorni za tisto izmeno. Vsekakor Je dr. Staffa poudaril, da bo le čez 20 dni, ko bodo znani izvidi strokovnih preiskav, lahko odločil, če je primerno uvesti sodni pošto pek proti osumljencema. raščajoče moči sindikalno organiziranih upokojencev in ki so jih zato hotele * riotašno. dram. tovariši ni- gogije speljati na stransko pot na - ’' " L videznega reševanja stvarnih problemov. Z vsemi temi dejstvi se danes sooča sindikat upokojencev CGIL in to je izpričal tudi včerajšnji deželni kongres, ki je potrdil dosedanjo usmerjenost sindikata in njegove osnovne izbire in cilje. Lahko bi jih sintetizirali v naslednjih štirih točkah: vse bolj aktivna udeležba upokojencev pri splošnih sindikalnih izbirah, sprememba smernic gospodarske politike proti naraščajoči inflaciji ter za večjo zaposlitev, temeljita preosno va pokojninskega in skrbstvenega sistema ter pravičnejši odnosi širše družbe do vprašanj ostarelih. V tem smislu je izzvenelo tudi izčrpno poročilo deželnega tajnika sindikata upokojencev Giovannija Pagliarija in okrog teh osnovnih tem se je sukala tudi vsa razprava. Samo v naši deželi živi 300.000 upokojencev. Kakšen je na tem področju položaj v Trstu, je občne znano, dejstvo je torej, da pred stavljajo priletni ljudje dobro četrtino vsega prebivalstva. Italijanska družba tega v dejanjih očitno ne upošteva, o čemer priča že sam skrajno kaotičen pokojninski sistem, da o družbenem skrbstvu za ostarele ljudi sploh ne govorimo, Potrebni so skratka ustrezni zakoni in treba jih je nato pra vično uresničevati. Pri vsem tem pa mora prevladati spoznanje, da mora biti upokojenec ali ostareli človek subjekt pri odločanju in izbiranju ne pa objekt nejasnega in temu občutiti, ali vsaj bolj občutiti, kot ga občutijo; to je problem narodnostne enakopravnosti. Žal na kongresu nismo zapazili poleg italijanskega tudi slovenskega napisa. Prav tako ni za predsedniško mizo sedel noben slovenski predstavnik in kar je najhuje —. nihče ni na začetku pozdravil prisotne v slovenščini, čeprav je pozneje Alojz Markovič nekoliko popravil to pomanjkljivost in prinesel pozdrav v slovenščini tudi v imenu kongresnega predsedstva ter osebno pozval k večjim naporom za dosego pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki se je od nekdaj borila skupno z italijanskimi de mokrati za boljšo družbo, (dk) •Zelenjadna tržnica na debelo bo julija^lKpsta^in septenjfep*/'odprta’ za neposredne porabnike sadja in zelenjave ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih 'm«Nrsnr itnor ob med 9.30 in 11. uro. loge o učinkovitejšem delovanju izvršnega odbora, obenem pa kadrovsko in funkcionalno prenesti še večjo težo delovanja SKGZ na teritorialne in področne odbore, tudi z odločnejšim uveljavljanjem njihove pristojnosti kar zadeva sprejemanje sklepov. Izvršni odbor se je v nadaljevanju seje seznanil s potekom in sklepi občnih zborov nekaterih svojih članic: Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, Narodne in študijske knjižnice in Glasbene matice, razpravljal pa je tudi o stanju v Slovenskem stalnem gledališču po izvolitvi novega predsednika upravnega odbora SSG v osebi Boga Samse namesto prof. Josipa Tavčarja, ki je po 12 letih predsedovanja na lastno pobudo odstopil. V posebni točki je izvršni odbor ponovno razpravljal o jesenskem popisu prebivalstva v luči nekaterih novih informacij in spričo dejstva, da zapade 10. julija rok za prijavo kandidatov za popisovalce, kar je v naših razmerah zelo važno vprašanje, saj je mnogokrat prav od popisovalcev odvisno, kako se ljudje izjavljajo. Po nekaterih informacijah se zdi, da popisne pole ne bodo vključevale vprašanja o narodnostni pripadnosti. Kljub temu je potrebna skupna akcia, da se popis po narodnosti ne bo izvajal. Kar zadeva popisne pole same pa je izvršni odbor ponovil svoje staro stališče, da morajo biti dvojezične za celotno nacionalno mešano ozemlje Furlanije - Julijske krajine. DENAR ZA POSVETOVALNICE Od 7 milijard iir izkoriščene le tri Predstavnice ženskega gibanja in Kolektiva za zdravje žensk so se včeraj srečale na deželi z deželnim odbornikom za higieno in zdravstvo Antoninijem, da bi dobile nekatera pojasnila o deželnih prispevkih za družinske posvetovalnice, ki jih predvideva ustrezni zakon. Podoben sestanek so imele ženske predstavnice že pred kakimi desetimi dnevi, a jim takrat Antonini ni vedel povedati, koliko točno znašajo prispevki za posvetovalnice, češ »da nima pri sebi vseh potrebnih papirjev*. Včeraj je odbornik Antonini končno prinesel s sabo »papirje*, iz katerih izhaja, da je dežela od leta 1978 do letos predvidela za družinske posvetovalnice skupno 6 milijard in 905 milijonov lir, od tega pa je razdelila raznim ustanovam (v letih 1979 in 1980) 2 milijardi in 737 milijonov lir. sobotah pa majo, čeprav bi ga morali kljub med 9.30 in 11. uro. ...................•iiiiihiiiiiiiiiiiiiiiii.....imunimi.. IZ TRŽAŠKE SODNE KRONIKE Danes začetek sodne obravnave proti vezniku «avtobusa smrti V znani nesreči pri Grljanu je izgubilo življenje 16 oseb - Preložen proces proti roparski tolpi - Začetek sodnega postopka proti ravnatelju in gospodarju psihiatrične bolnišnice in pokrajinskemu odborniku IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV NA NIŽJIH SREDNJIH ŠOLAH tella Marconi in Živa Pahor. III. B razred - izdelali so: Devan Cesar, Alessandro Cosmina, Marco De Luisa. Rado Racman, Damian Raseni, Peter Rustia. Luka Vuga, Alessandro Zobec, Elena Bizjak, Nataša Grahonja, Mirjam Klemse, Klavdija Marušič, Irene Pecchiar, Sonia Taucer in Erika Veglia. III. razred na Katinari - izdelali so; Damjano Glavina, Viljam Lorenzi, Rodolfo Primosi, Massimo Viler in Tatjana Lenardon. SREDNJA ŠOLA SIMON GREGORČIČ III. A razred - izdelali so: David Bandi, Aiidrej Bavčar, Maurizio Jerman, Marino Marsich, Walter O-tenik, Marko Rehar, Marko Salvi, Aldo Smotlak, Mauro Štrajn, Alessandro šturman, Edvin Žerjal. Erik Zobec, Jessica Canziani, Moira Fontanot, Morena Foraus, Romina Maver, Sara Merlak, Monica Stur-man, in Nadja Švara. III. B razred - izdelali so: Alessandro Coretti, Edmund Hlabjan, Miran Locatelli, Doriano Paoli, David Pregare, Boris Žerjal, Dejan V PONEDELJEK V DOMU UPOKOJENCEV V SEŽANI TOV. VALERIJI KOCIJANČIČ-ŠPELI IZROČILI VISOKO ODLIČJE SFRJ Odličje ji je izročil gen. konzul Štefan Cigoj v sprem-stvu delegaeije borčevskih združenj in organizacij SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR III. A razred - izdelali so: Valentina Beorchia, Majda Bordon, Kristina Magajna, Ingrid Markež, Ima Medvešček, Erika Možina, Jasna Taučer, Katja Turk, Tea Volk, Sara Zobec, Alessandro Centazzo, Massimo Ferluga, Andrea Raini, Marino Sedevčič in David Zulian. III. B razred - izdelali so: Martina Bubola, Claudia Coren, Marija Kristina Hmeljak, Daidi Sancin, Sandra Stopper, Marija Zlobec, Alessio Cossutta, David Čuk, Pavel Debeliš, Marco Furlani, Roberto Leghissa, Mitja Petaros, Gabrijel Purger. Andrej Santin in priva-tistka Gjurgjica Kranjec. SREDNJA ŠOLA SV. CIRIL IN METOD III.A razred - izdelali so: Alessandro Bortolutti. Danijel Cej, Daniele Crapesi, Giorgio Gruden, Giuseppe Italiano, Adriano Kovačič, Alessandro Ocretti, Claudio Pango-ni, Roberto Smotlak, Boris Taucar, Franco Zettin, Ivan Žerjal, Elena Curman, Erika Fornazarič, Dona- Hiše v starem mestu se podirajo V Ul. Cavazzeni na št. 8-A, v Starem mestu, je včeraj popoldne nenadoma popustila streha. Korci in tramovi so pod sabo podrli še dva gnila stropa in se ustavili šele v drugem nadstropju. V stari in zapuščeni hiši, ki je last Tullia Stena iz Ul. Cologna 8 ni nihče več prebival. Le v pritličnem pro štoru je 64-letna Bruna Belcic ki sicer stanuje v javnem zavetišču, običa.ino kuhala jedi za svoje naj ljubše prijatelje: mačke Sama je včeraj povedala, da jo sedai — ko je vstop v stavbo prepovedan — skrbi za »svoje* mačke, ki jih baje ni manj kot 60. Gasilci so nrogla-sili za nevseljivo tudi bližnjo hišo. v kateri na imajo nekatere osebe le skladišča. Deželni prispevek za razvoj muzejev Deželna uprava bo krajevnim ustanovam, konzorcijem in drugim organizacijam, ki skrbijo za muzeje, nakazala 300 milijonov lir. Denar je namenjen odpiranju muzejev, oziroma vzdrževanju, delovanju in razvo ju obstoječih. Na Tržaškem pride v poštev pet muzejev. Pred tržaškim kazenskim sodiščem se bo danes začel proces proti 56-letnemu Alviseju Benedettiju, vozniku tragično znanega »avtobusa smrti*, ki je pred štirimi leti (bilo .je 18. julija 1977) po trčenju v liat 128 na obalni cesti zgrmel 15 metrov globoko škaipo. V nesreči je izgubilo življen.je 16 oseb, 34 pa jih je bilo ranjenih. Šoferja, ki je doma iz kraja Cassacco pri Vidmu, obtožujejo kot sokrivca pri povzročitvu prometne nesreče Proces bi se moral sicer začeti že prejšnji četrtek, a ga ie predsednik kazenskega sodišča dr. Brenči preložil, da bi omogočil zamenjavo enega od stranskih sodnikov, to .je odv. Civella. Slednji, ki so ga pred kratkim imenovali za »častnega sodnika*, .ie bil pred dvema letoma zagovornik ene od prizade tih strank in ie zanjo obravnaval poravnavo odškodnine. Zato očitno ni mogel nastopiti na tem procesu kot sodnik, zamenjava je bila torej nujna. Na proces se je prijavilo 21 za sebnih strank, sodniki pa bodo zaslišali kar 55 prič. ki so bile ne posredno udeležene v nesreči Včeraj bi morali kazenski sodniki soditi tudi osmim prestopnikom, ki jih obtožujejo ropa v neki oglejski banki. Rop je bil izpeljan t*red petimi leti. Policisti so izsledili osemčlansko tolpo, ki jo sestavlja jo Tržačani in Sicilijanci ter vse prijavili sodišču Prcces so pred včerajšnjim dnem najavili že pet krat, a vsakokrat so ga morali zaradi ugovorov zagovornikov nrelo žiti, tako ie bilo nazadnje tudi včeraj. Sodni zbor je namreč ponovno sprejel ugovor enega od zagovor nikov in preložil sodno obravnavo in to nepreklicno na 29 september letos. Tržaški pretor dr. Reinotti ie medtem včeraj sprožil začetek sodnega postopka proti ravnatelju bivše tržaške psihiatrične bolnišnice 39-letnemu Francu Rotelliiu. gos podariu iste bolnišnice 58 letnemu Giovanni.iu Ortolaniiu in bivšemu pokra'inskemu odborniku za nsi hiatrično oskrbo 31-letnemu Pieru Panizzonu Vse tri obtožuje, da ni so Dravočasno javili sodnim obla stem v kakšnem staniu so bile ne premičnine v komprenzoriju bivše i bolnišnice, nadalje, da niso oprav ljali običajnih inventur premičnin in nepremičnin ter tako omogočile da je iz komprenzorija izginilo več zdravstvenega materiala, več poslopij pa je nevseljivih. Preiskava se nanaša na obdobje od leta 1972 do lani, ko .je psihiatrično bolnišnico vodil prof. Basaglia. Tudi on je bil vpleten v preiskavo, a ie. kot znano, umrl 29. avgusta lani. Cantieri Alto Adriatico še vedno v žarišču V ponedeljek so se na sedežu sindikalne organizacije CGIL sestali predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in sindikata kovinarjev FLM, tržaški par- kra- jevnih uprav in političnih strank, da bi ponovno vzeli v pretres vprašanje miljskega obrata «Cantieri Alto Adriatico*. Prisotni so soglasno obsodili zamudo, s katero se uresničujejo svoj čas sprejete obveznosti v zvezi z ladjedelnico in načrt Fincantieri, po katerem naj bi ladjedelnica ukinila proizvodnjo novih ladij. Ob koncu je bil sprejet dokument, v katerem so poudarjene zahteve po takojšnji ustanovitvi družbe Fincantieri - Friulia, po izdelavi proizvodnega programa za obrat, po takojšnji namestitvi vseh prizadetih delavcev in po podaljšanju olajšav dopolnilne blagajne do njihove namestitve. Prisotni so se nadalje domenili, da se bodo redno sestajali, da bi pobliže sledili razvoju dogodkov okrog tega perečega vprašanja. Med 186 visokimi odlikovanji, ki jih je predsedstvo SFR Jugoslavije podelilo bivšim partizanskim borcem in aktivistom NOB — italijanskim državljanom v Trstu, za zasluge v udeležbi v narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov, je bilo eno namenjeno tuui Valeriji Kocjančič - Špeli, prvoborki in eni prvih aktivistk Osvobodilne fronte in komunistične partije Slovenije v Trstu, žal ji visokega priznanja «Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem* na slovesnosti na generalnem konzulatu SFRJ niso mogli izročiti, ker tovarišica Špela iz zdravstvenih razlogov ni mogla biti prisotna. Zato pa je to nalogo opravila v ponedeljek zvečer v Sežani, kjer tov. Špela prebiva v Domu upokojencev, posebna delegacija, ki so jo sestavljali generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj in konzul Vlado Plečaš, Anica Udovič za Združenje bivših aktivistov NOB, Dušan Furlan in Nevenka Pečar za Zvezo, vojnih invpf\(lp^jJ40B, Lojzka Čebohtn' - Grajana 'in Rudi Jančar ža tržaške nosilce spomenice 1941, Silvana Malalan za SKGZ. za Združenje zveze borcev Slovenije član republiškega odbora ZBB in predsednik občinske ZBB v Sežani Jože Grmek, podpredsednik ZBB iz Sežane Ciril Drole in tajnik Vili tipanje podpredsednik republiškega Društva upokojencev Alfonz Grmek in direktor Doma upokojencev v Sežani Mirko Bandelj. Med krajšo, toda zato še toliko bolj prisrčno in človeško toplo slovesnostjo, je tovarišici Špeli izročil visoko odlikovanje generalni konzul Štefan Cigoj. V svojem kratkem nagovoru je poudaril Špeline zasluge v težkih letih boja za svobodo, njeno neustrašnost, požrtvovalnost in skrajno predanost stvari narodnoosvobodilnega boja tudi po zmagi nad nacifašizmom. Skupno s čestitkami k visokemu odličju matične domovine ji je zaželel tudi čimbolj-še počutje. Njegovim besedam so svoje pridružili tudi predstavniki drugih organizacij v delegaciji. Bila je to ena tistih skromnih, tihih slovesnosti, ob katerih se člo-vekv, spontano povrne spomin na leta, ko so naši skromni delovni ljudje s svojo neuničljivo vero v stvar narodne in socialne svobode bili sposobni junaštev in žrtvovanj, ki se danes po tolikih letih zdijo skoraj neverjetna. In s spominom ponos, da smo imeli take ljudi, kakršna je bila tudi Valerija Kocjančič - Špela. • Sindikalna organizacija CGIL organizira ljudski shod na temo: »Predlogi za program posegov tržaških zdravstvenih storitev proti emargi-naciji*. Shod bo v petek ob 9. uri na sedežu ustanove ENATP v Istr- Zobec, Martina Antonini, Mirjana Granduc, Tamara Kocjančič, Breda Kozina, Aleksandra Pangerc, Alenka Sancin, Lara Strain, Ales-sandra Zeriali, Claudia Zeriali in Susanna Zeriali. SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOvEL III. A razred - izdelali so: Alessandro Calzi, Maurizio Cok, Ervin Guštin, Stefano Hrovatin, Aleksij Kralj, Alberto Paoli, Ivan Perčič, Massimo Purini Debegnac, Mauro Renar, Zdenko Vidau, Demetrij Žagar, Katerina Berdon, Giuliana Calzi, Lisa Ciuk, Daniela Gulielmi, Doriana Jurincich, Morena Kralj, Tatjana Križmančič, Marisa Mar-cuzzo, Jana Martelanc, Irene Ra-detti, Natuska Razem, Tatjana Unussich. III. B razred - izdelali so: Renato Antler, Filippo Baic, Robeit Bogateč, Ervin Černuta, David Fabri, Marko Ferri, Andrej Gromier, Boris Guštin, Armando Hrovatin, Devan Košuta, Alessandro Leban, Andrej Razem, Alberto Zenic, Tanja Carli, Thea Carli, Alessandra Filipovič -Grgič, Edeltraut Martin, Monica Milič, Cinzia Pečar, Viviana Persi. Irene Pettirosso, Dunja Sosič, Tatjana Sossi in Maria Stecca. V nevarnosti tudi delavnica Alfa Romeo Tudi tržaška filiala družbe Alfa Romeo bo prenehala z delovanjem? Po vesteh, ki jih je iz Rima prejelo pokrajinsko vodstvo sindikalne organizacije UIL, naj bi namreč družba nameravala v kratkem odpraviti »neodvisno delavnico* pred Domom pristaniških delavcev, češ da najemnina za prostore, ki so last luške ustanove, postala prehudo breme za obrat. Sindikat je nastopil pri deželnem odborniku za industrijo De Carliju, pri prefektu Marroseju in pri pristojnih predstavnikih pokrajinske in občinske uprave z zahtevo, naj se zavzamejo za to, da bo delavnica ne le nadaljevala z rednim delom, temveč prerasla v pravo filialo državne družbe A11 a Romeo, saj bi takšen obrat v Trstu lahko služil številni klienteli tudi iz bližnjih republik Jugoslavije in Avstrije. Razširitev pokrajinske ceste v Prebenegu Na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta, ki je bila v glavnem posvečena upravni dejavnosti, je skupščina sprejela vrsto sklepov. Med IŠnii je sprejfela tudi sklep, ki predvideva ureditev in razširitev ceste, ki pplje proti Prebenegu s sklepom je predvidena uresničitev prve transe del, kar bo pokrajinsko upravo stalo 150 milijonov lir. .........................m«.......................... NA REVIJI ^GLEDALIŠČE ZA OTROKE* V MILJAH ski ulici 57. Organizatorji so povabili na posvet predstavnike političnih sil, tržaškega in okoliške župane, predsednika pokrajinske uprave in zdravstvene delavce. Tudi četrta oddaja o Slovencih v Italiji brez naslova Tudi četrta oddaja s Slovencih v Italiji, ki jo je sinoči oddajala tretja televizijska mreža, je šla v eter ponovno brez naslova. Včerajšnja oddaja, ki so jo pripravili poleg režiserjev Cepakove in Pa-nizona še Pavel Stranj, Pavle Merku, Bojan Brezigar in Milan Pahor, je poglabljala vprašanja odnosov med tu živečima narodoma, o borbi za enakopravnost slovenskega jezika, medsebojne komunikacije, mešanih zakonov in globalne zaščite. Svoje izkušnje., v .zvezi ,s temi problemi so doprinesli slikar Zigai-na, Rossana, Tom in Ingrid Marc, profesor Samo Pahor im A;—Phzo-russo, član organizacije za zaščito manjšin v Italiji. lamentarci ter oredstavniki •ntt.imiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiinimHmniiHiiimtiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiMmiiiimiiiiiiaNiiiiiiMiMMmiiiiiHiiimmiiiiimiiiiHimmiimuuiuiHiHiiiiiMii Se o uspehu tržuškegu velesejmu Triintrideseti mednarodni tržaški velesejem je torej za nami in njegov uspeh je po mnenju organizatorjev in opazovalcev kar zadovoljiv. V včerajšnji številki našega dnevnika smo navedli nekaj podatkov, ki to oceno nedvomno potrju jejo ir. v tej zvezi naj nam bo dovoljeno, da izrazimo tudi svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da se vsaj naša vsakoletna osrednja gospodarska prireditev ugodno razvija, medtem ko smo kot kronisti primorani na splošno iz dneva v dan beležiti postopno upadanje ekonomskega e lana na širšem tržaškem območm. Če se uspeh neke mednarodne se jemske prireditve meri ne toliko po številu obiskovalce i. kolikor po obsegu in čvrstosti stikov, ki jih zna navezati s tujimi gospodarstvi, potem ne bo odveč poudariti, da sla glavna nosilca vsakoletne tržaške sejemske orireditve sosedni deželi Jugoslavija in Avstrija, ki na niei konstruktivno sodelujeta neprekinjeno že od •'rve povojne razstavne prireditve. Povsem upravičeno sta letos obe državi prejeli za to posebno priznanje velesejem-ske ustanove. V sprotnem poročanju o dogaja nju na velesejmu pa morda ni pri- šla do popolnega izraza vloga, ki jo je pri tem igrala Jugoslavija, Nekje smo namreč brali kritično pripombo, da je bilo letos v odposlanstvu iz Slovenije tn Hrvalske več delegatov, kakor pa je bilo podjetij na jugoslovanski kolektivni razstavi v Palači narodov. To bo morda tudi res, težišče higoslovan ske prisotnosti na tržaški prireditvi pa je po našem mnenju nekje drugje. Je na primer v tem. da je to odposlanstvo med svojim bivanjem v Trstu utrdilo prijateljske vezi z vlado Furlaniie - Julijske krajine, nakazalo nove možne pobude na srečanjih s tukajšnjimi poslovnimi ljudmi na trgovinski zbornici in na samem sejmišču, opozorilo na vrsto problemov skupnega interesa za oba partnerja ter sprožilo zanimanje in konkretne posege okrog nekaterih vprašanj (va primer glede kotaciie dinarja) v šir ši tržaški in noriški javnosti. Prisotnost kvalificiranega odposlan stva iz Jugoslavije je omoaočila tudi podrobno analizo medsebojnih odnosov v okviru maloobmejnih sporazumov, ki so posebno pomembni za tukaišnie kraie. v okviru industrijsko tehničnega sodelovanja, delovne skupnosti Alpe -Adria, sejemskega sodelovanja, so- Vesela dovtipnost cirkusa smeh, igra in razposajenost Z duhovito igrico so se predstavili člani skupine Teatro studio iz Trsta - Zvečer so na Trgu Marconi vrteli Comencinijev film delovanja med lukami ob Severnem Jadranu ter na področju turizma. Jugoslovanski dan na sejmu je bil skratka izredno pripravna priložnost za ponovno analizo in nadaljnjo okrepitev gospodarskih in ne samo gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter še zlasti pied obmejnimi območji in lahko j trdimo, da je iz tega vidika popol noma uspel, kakor so uspeli že tudi prejšnji tovrstni dnevi na velesejmu, sai se jugoslovansko odposlanstvo nanje praviloma temeljito pripravi. Tudi zalo predstavlja Jugoslavija enega izmed najpomemb nejših, če že ne najpomembnejši, nosilnih stebrov prireditve. Ko pa že govorimo o tem. na i zabeležimo še prispevek, ki ga uspehu sejma zagotavlja tudi tukajšnja slovenska manjšina. Na sejmu smo bili prisotni s svojimi organizacijami. gospodarskimi ustanovami, obrtniki in trgovci, sodelovali smo na vseh važnejših spre mnih prireditvah. Posebng težo na je v tem okviru imelo Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki se ie letos še posebej zavzelo za to, da so bili razgovori in stiki med predstavniki tukajšnjega in jugoslovanskega gospodarstva konkretni in učinkoviti, (ef) V Miljah se z uspehom nadaljuje revija «Gledališče za otroke na trgu*, čeprav je včerajšnji dan potekal v nekakšnem zatišju, vsaj v primerjavi s prejšnjima dvema, ko je bilo srečanje s pariškimi komedijanti in znanim italijanskim režiserjem Comencinijem. Sicer pa je treba reči, da je tudi skupina Teatro studio iz Trsta žela pri občinstvu velik uspeh. Tržačani so se predstavili s pravim cirkusom, ti njihovi predstavi *L’irrensistibile scalcinata compa-gnia Solfrini*, ki je bila na trgiču Pancera, ni manjkalo smeha in dinamike, čeprav so bile nekatere točke precej stereotipne. Vsekakor pa trojici klovnov gre priznati. Ca so znali pritegniti občinstvo, tako starejše kot otroke. Kot rečeno so člani skupine uprizorili cirkus, ki je bil dokaj nenavaden. S skromnimi rekviziti so ustvarili pravo atmosfero, v zadnji predstavi pa je igralo tudi občinstvo, ko je šlo za hudomušno podajanje Shakespearove tragedije Romeo in Julia. To je bila v bistvu edina novost včerajšnjega dne. Zvečer so namreč vrteli Comencinijev film «Incom-preso*, popoldne pa je bila v hotelu Lido v okviru študijskega laboratorija okrogla miza na temo »Film t> šoli*. Maloštevilni udele- ženci so pripovedovali o svojih izkušnjah na tem področju, o težavah, ki so jih imeli, da so odprli šolska vrata tudi kinematografiji, ki je najbrž primeren didaktični pripomoček pri stopnjevanju nekaterih specifičnih lastnosti otroka, kot sta na primer izgovarjava in opazovanje. Sicer pa je resnici na ljubo treba povedati, da so take okrogla mize precej ambiciozno zasnovane, vendar obravnavana vsebina nima veliko sorodnosti z resničnostjo, je bolj razpravljanje o tem, kaj bi bilo, če bi se dalo uresničiti določene možnosti, kot na primer to, da učitelj .ne ,bi bil nekakšen enciklopedije, ampak da bi tudi v osnovni šoli poučeval samo določene predmete. .'-t Vsekakor pa bo današnji dan po vsej verjetnosti bolj zanimiv. Že zjutraj bo namreč za najmlajše iz otroškega vrtca predstava gledališčnikov iz Torina (ob 10. uri v o-Iraškem vrtcu ex Fonderia), ob 15. uri bodo v miljski osnovni šoli vrteli animirane filme Uba luierksa, ob 18. uri pa bo v kinodvorani Verdi na sporedu Comencinijev film Okno na luna parku. Gledališki del bo ob 20. uri zapolnila videmska gledališka skupina, medtem ko bodo zvečer ob 21.30 predvajali Comencinijev film Otroci in mi. (mč) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega BRUNA FELICIANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. DRUŽINA Domjo, 1. julija 1981 1. 7. 1979 Ob 2. obletnici smrti nepozabnega FRANCESCA GIOVANNINIJA se ga z neizmerno ljubeznijo spominja 1. 7. 1981 žena Pierina Log, Sydney, 1. julija 1981 Od danes prispevkov Od danes dalje bo treba za nabavo zdravil odšteti večjo vsoto denarja kot doslej. Prav danes stopijo namreč v veljavo določila dekreta št. 250 od 28. maja, ki je med drugim določal zvišanje «ti-cketa* oziroma participacije, ki jo mora vsak državljan — z izjemo upokojencev z nainižjo socialno pokojnino in invalidov — plačati v lekarni za zdravila, ki mu jih je predpisal konvencionirani zdravnik. Treba je pojasniti, da gre tu za zdraviia tako imenovanega podražitev za zdravila «drugega pasu», se pravi za tista, ki po lestvici ministrstva za zdravstvo niso prav neobhodno potrebna (taka zdravila so namreč popolnoma brezplačna). Prispevek znaša 200 lir za zdravila, ki stanejo do 1000 lir, 400 lir za zdravila do 2000 lir, 600 lir za zdravila do 3000 lir, 1000 lir za zdravila do 5000 lir in 1500 lir za zdravila, ki stanejo več kot pet tisoč lir. Kot je razvidno, mera torej vsak državljan plačati okrog 20 do 25 odstotkov cene zdravila. OD SOBOTE NA GRADU SV. JUSTA Devetnajsti mednarodni festival znanstvenofantastičnih filmov V soboto. 4. t.m., se na gradu pri sv. Justu začne XIX. festival znanstvenofantastičnih fiimov. Na njem bo sodelovalo 13 držav: Belgija, Kanada, ČSSR, Francija. V. Britanija, Italija. Jugoslaviia. Nizozemska. Poljska, Španija. Madžarska, Sovjetska zveza in ZDA. Ocenjevalna komisija, ki jo sestavljajo F. Maupin (Francija), J. Stapleton (V. Britanija). Krsto Papič (SFRJ). R. Viktorov (SZ) in C. Fava (Italija), bo najboljšemu filmu podelila priznanje Zlati asteroid. V okviru festivala bo 7. in 8 julija v časnikarskem krožku na Kor zu Italia debata o temi »dumišlji-ja in znanstvena fantastika*. Javni natečaj za šoferja Devinsko - nabrežinska občinska uprava razpisuje javne selekcije na podlagi listin in izpitov za mesto šoferja. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki imajo najmanj 18 in največ 35 let, razen izjem, ki jih določa zakon. Za kandidate v stale-žu pri občinskih, pokrajinskih in državnih upravah ni predvidena nobena starostna meja. za vse kandidate pa je obvezno opravljena nižja sred nja šola ali enakovreden nas'ov. Interesenti morajo predložiti proš njo na kolkovanem papirju uradu za prevajanje in stike z javnostjo do 14. ure dne 31. t.m. V prošnji mora kandidat na lastno odgovornost izjaviti: kraj in datum rojstva, točen naslov in bivališče, stan, da je italijanski državljan, morebitne obsodbe, študijski naslov, občino v kateri je vpisan v volilne sezname in, položaj glede vojaške obveznosti Izpit bo obsegal preverjanje znanja o pristojnosti na delu teč ‘kolokvij in razgovor v slovenščini za Ugotovitev znanja jezika. Vsa osta la pojasnila pa interesenti dobijo na uradu za prevajanje in stike z javnostjo devinsko - nabrežinske občine. Obvestilo v zvezi s poletnimi centri Pripravljalni odbor poletnih | centrov za Zgonik in Repenta-bor obvešča starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v enega izmed omenjenih centrov. da je na razpolago še nekaj prostih mest Interesenti naj se čimprei javijo na higienskem uradu posameznih občin, kjer bodo dobiti vsa ustrezna pojasnila. * * • V teh dneh bodo priredili dva informativna sestanka za starše otrok iz zgoniške, repen* a brske in devinsko nab>ež‘nske občine, ki se bodo udelež.ili letošnjih poletnih centrov Pr vi sestanek bo danes ob 20.30 na sedežu KD Rdeča zvezda v Saležu, drugi pa jutri ob isti uri v Domu Albina Bubniča v Repnu. Včeraj-danes Danes, SREDA, 1. julija BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob JO 58 — Dolžina dneva 15 39 — Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 20.39. Jutri, ČETRTEK 2. julija MARIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 26,8 stopinje, najnižja 18,8, ob 18.00 23,6 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb rahlo pada, veter 8 km na uro j zahodnik, vlaga 57-odstotna, nebo j jasno, morje rahlo razgibano, tem j peratura morja 20,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alec Zimolo. Ros sella Burra, Giulia Chendi, Piero Sincovich. UMRLI SO: 85-letna Maria Paro vel, 46-letna Giorgina Pavone, 91-letna Anna Decolle vd. Dorligo, 85-letna Anna Lenzovich vd. Dussi, 78-letni Angelo Culo\ 85 letna Gio-vanna Azzaro vd Magliolo, 90-let-na Giovanna Rešeta vd. Piazzi, 55 letna Luigina Santoianni por. Di Pinto, 71 -letni ‘ Luciano Bensi, 68 letni Teodoro Russian. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Oberdankov trg 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93 (od 8.30 d« 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, P Giotti (Sv. Fran čišek) 1. NOČNA SI.Už.BA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, P. Giotti (Sv. Frančišek) 1. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Gledališča VERDI Z Gilbertovo opereto «La casta Susanna* se bo jutri ob 20.30 v gledališču Verdi dvignil zastor a operetni festival 1981. Orkester gledališča Verdi bo vodil Gert Meditz, protagonista Elena Zilio in Antonio Bevacqua ter še Au-rora Banfi, Gino Pernice, Evelina : Sironi, Riccardo Peroni, Maria Lore- j dan, Luigi Palchetti, Gianna Jenco, I Lino Robi, Claudio Giombi, Gianfrgn-co Saletta in Dario Zerial. Otvoritvena predstava bo posvečena udeležencem mednarodnega kongresa za angiologijo, ki bo v Trstu od 2. do 5. julija. Pri blagajni gledališča (tel. 631948 62143) prodaja vstop- nic za prvo predstavo, za katero >a je v parterju in v ložah rezerviranih nekaj sto mest za zdravnike m njihove svojce, ki se udeležujejo kongresa. Vse operete v okviru letošnjega festivala bodo izvajane po sedemkrat in tudi ponovitve operete »La casta Susanna* bodo po naslednjem ; vrstnem redu: v soboto, 4., v nedeljo, 5., v četrtek, 9.. v soboto, 11., v nedeljo, 12., in v petek 17. julija. Kino Ariston 18.00 (v dvorani) in 2130 (na prostem) «11 fascino del delit- ; to*. Režija Alain Corneau. Patrick j Dewaere, Marie Trintignant, My- i riam Boyer, Bernard Blier. Ritz Zaprto. Grattacick) 17.00—22.15 «11 ritorno I dell incredibile Hulk*. Fenice 17.30 «L ultima donna». Or-nelia Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.45 «11 laureato*. Capitol 17.30 «11 fiume del grande Caimano». Cristallo Zaprto zaradi počitnic do 31. julija. Vittorio Venetn 17.00 «Cuba». Sean j Connerv. Barvni film. Moderno 16.00 «Per vivere meglio di-1 * vertitevkseon noia.if.Monica Vitti, J ■Johnny Dorelh, Renato Pozzetto, Catherine Spaak. Ltimiere 16 00 ■»!.»■ prima-grande ra-pina al treno*. Sean Connery. Mignon 16.30 «L'a!tro interno*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15 45—22.00 «Porno videc*. Prepovedan mladini pod 18. letom Filorirammatico 14 30— 22 00 «Sexual pomo eroticomania*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radin Zaprto. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «fl valanche express». Valmanra .(po'etni kino) 21.15 «Una strana eoppia di suoceri* Razna obvestila FOTOKHOŽEK Trst 80. V petek, 3 julija, ob 20. uri se preselimo s sprožili, objektivi in razvijalci v Prečnik k Sardoču. Vsi, ki se nameravajo udeležiti petkovega večera, naj telefonirajo danes. 1. julija, na št 040/827256, od 19. do 22. ure. V petek se dobimo ob 19 30 na Ober dankovem trgu ali ob 20. uri v Prečniku. Starši, ki nameravajo potrditi "pis svojih otrok na «10 dni rekreacije za najmlajše*, naj se danes, 1. julija 1981. osebno iavijo v železnini Terčon v Nabrežini. Sekcija vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI Bazovica obvešča vse bivše borce in aktiviste, ki niso še prejeli odlikovanj iz. SFRJ. naj se zglasijo pri odbornikih sekcije, da izpolnijo vprašalno po lo. Zadnji rok za izpolnitev pol za pade 15. julija 1981. Društvo zamejskih likovnikov v so delovanju z društvom likovnikov «Krog» organizira v soboto, 4. julija, srečanje likovnikov na »Krogu* pri Sečovljah. Vabimo člane in prijatelje. Poskrbljeno bo za kosilo. °rija ve sprejema ZSKD, Ul. sv. Franči ška 29, tel. 767393. Izleti Združenje Union sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Rabac - Moščeniško Drago, ki bo 5. julija. Vpisovanje še danes, 1. julija. Telefon 040/64459. SPDT prireja v nedeljo, 5. julija, avtobusni izlet na Javornik. Hoje bo kake tri ure. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) še danes, 1. julija. Vabljeni! Razstave V prostorih «Caffe larllni* v Miljah bo do 10. julija razstavljal tr žaški slikar Sergio Giacomini. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 1. do 21. ure in prazjiična od L ^ ZU ure, tel 68 441 LEKARNE V OKOLIC) Bol,junec: tel. 228 1 24, Bazovica tel 226 165, Opčine: tel 211 001 Prosek: tel 225 141. Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel. 213 137; Milje: tet* 271-1M. Šolske vesti Ravnateljstvo drž. učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu sporoča, da se bodo začeli usposobljenostih izpiti za vzgojiteljice v vrtcih v petek, 3. julija, ob 8.30 s pismeno halogo iz italijanščine. Ravnateljstvo znanstvenega liceja F. Prešeren obvešča, da je vpisovanje na znanstveni in klasični licej vsak dan od 10. do 12.30 do vključno 7. julija 1981. Državni poklicni zavod za industrije in obrt obvešča, da je vpisovanje vsak dan do 13. ure do vključno 7. julija 1981. Šola Glasbene matice obvešča svoje gojence, ki študirajo v Trstu in podružnicah, da je potrditev vpisa za šolsko leto 1981/82 na šoli Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna do 15. julija od 9. do 12. ure. f Čestitke ALBINU SPETIČU iskreno čestitata ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu Gabrijela in Marko. 4 Novorojenčku JAŠU želi brat Jan Grgič mnogo sreče in zdravja. A Janu se je pridružil' moli JAŠ Čestitamo Magdi in našemu delovnemu kolegu Darku Grgiču. malemu Jašu Da želimo srečno pot v življenje. Uslužbenci ZTT in uredništvo Primorskega dnevnika 4 Mali Jan ie dobil bratca JAŠA Novorojenčku želi vso srečo v življenju, srečnima staršema Mrgdi in Darku G.giču pa čestita KD Slovan 4 V cera i sta praznovala LIVIO in BOJANA DON 25 letnico poroke. Iskrene čestitke i n še mnogo let skupnega življenja v zdravju in zadovoljstvu jima želijo Ezio, Saša in mali Matija. Malt oglasi telefon (040) 7946 72 PRI DACEVIH v Doberdobu (Jezerska ul. 2) smo odprli osmico. 'ločimo belo ih črno vino lastne proizvodnje. GOSPA NEVA sporoča cenjenim strankam, da bo s L julijem vzela v najem frizerski salon «Draga» v Dolini. Priporoča se za obisk. IŠČEŠ zaposlitev za poletne mesece? Dijaki, študentje in maturantje: pismene prošnje sprejema uredništvo! Primorskega dnevnika v Gorici (Ul. XXIV Maggio 1). COČEV1 iz Goriške ulice v Doberdobu so odprli osmico, kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje. MARIJA MILIC (Starešinova) vabi ženske tudi izven repentabrske občine, ki bi si rade kupile svilen vezen šal (krpuon) za kraško nošo na sestanek, ki bo v Bubničevem domu v Repnu jutri, L julija ob 21. uri. Vzorec bo že na ogled. PRODAM hladilnik znamke detroit dolg 2 m s tremi predali in izložbo. Telefonirati v popoldanskih u-,rah na št. 040/814212. 16-LETNO dekle išče zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primor .skega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «Vajenka». PRODAM skoraj nove knjige za IV. višjo gimnazijo. Telefon 040/910325 PRIPOROČAMO vam našo bogato izbiro moških in ženskih dezodorantov s čudovitimi parfemi. Zakaj bi dišali vsi enako? Kozme-on Onrinp PRODAM fiat 128 CL letnik 1976 v dobrem stanju. Telefon 040/227 284. V NAJEM iščem zelenjavno trgovino Telefon 040/54069. V REPNIČU je odprl osmico Ladi Rebula Toči belo in črno vino. PRODAM novo. nekaj mesecev rabljeno kolo znamke «IVES colum-bus zet£». Podrobnejša pojasnila dobile na goriške"1 ' uredništvu Primorskega dnevnika OSMICO je odprl Stanko Marušič v Štandrežu Toči belo in črno "ino, za prigrizek pa nudi domačo salamo. : • - .ROBB’ BANCA DI-CPEDITO t)l TRIESTE 1R2AŠKA KREDITNA BANKA 'c V' -,T * ...s p A . ' TRST '-‘Ulil&A I’ FL-71 :c _ ' '3£l |~>) -c.a 30. 6. 1981 Ameriški dolar 1188.- Funt šterling 2306,- Lrski funt šterling 1815.- švicarski frank 582 — Francoski frank 206,50 Belgijski frank 29,50 Nemška marka 496,— Avstrijski šiling 70.— Kanadski dola* 988.— Holandski l.orin* 445.— Danska krona 156,50 Švedska krona 232.— Norveška krona 196.— Drahma 20.— Mali dinar 31.— Veliki dinar 29,- MENJALNICA vseh tujih valut V PONEDELJEK NA OBČINSKI SEJI V DOBERDOBU Dve tretjini povrnjenih potnin dijakom obveznih šol Na občinskem prazniku bodo daii priznanja bivšima županoma in svetovalcem ■ Smeti vozijo v upepeljevalnik v Gorico POLETNE H0MATIJE POLITIKOV Politična kriza se je iz Gorice razširila včeraj tudi na Krmiti KD izvolila Polano na čelo urbanističnega konzorcija: PSI zahteva pojasnila - V ponedeljek seja občin* skega sveta v Gorici Vzdušje bližajočih se poletnih počitnic v ponedeljek v sejni dvorani v Doberdobu, kjer je občinski svet vzel v pretres nekaj običajnih postavk upravnega posega, šolsko leto se je zaključilo in sedaj bo morala občina kriti dijakom srednjih šol potne stroške. Letos ni občini uspelo zbrati dovolj sredstev, da bi v celoti krila potrebe šolarjev, zato bodo dijaki prejeli Ig dve tretjini denarja, ki so ga uporabili za avtobusni abonma. V ta namen je občinska uprava namenila 9,3 milijone lir. Stroški za šolski avtobus znašajo 2,5 milijona lir, 1,5 milijona lir bodo izplačali avtobusnemu podjetju, ki prevaža dijake iz Jamelj in Dola iz avtobusne postaje do šole, ostalo pa bodo razdelili dijakom za abonmaje. Svetovalska skupina SSk je predlagala, da bi v bodoče raztegnila povračila potnih stroškov tudi dijakom višjih šol in to s črpanjem postavke, ki jo v ta namen nudi pokrajinska uprava. Odbor se zavzema tudi za čimprejšnjo ureditev nekaterih javnih del pomembne važnosti. Tako bo v najkrajšem času geometer Miranda izdelal načrt za razširitev občinske stavbe, dograditev prostorov za srednjo šolo nad prostori kjer je sedaj knjižnica in ureditev nekaj cestnih odsekov in križišč. Inž. Bo-scarol pa bo poskrbel za izdelavo mape višinskih ležajev cest, ki naj bi prišla v poštev pri morebitni napeljavi odtočnih naprav deževnice in posebej umazanih voda. Zaključni obračun prenovitve igrišča v Jam-Ijah presega 4,13 milijona lir. Občinska uprava je zaprla in s strupom razkužila javno odlagališče smeti, ki leži na kraju, ki mu domačini pravijo'Pod hrib. Odlagališče na odprtem je namreč postalo dokaj nevarna vaba za nalezljive bolezni in še posebej steklino, ki se v poletnem času še posebej hitro širi. Zato vozijo sedaj občinski uslužbenci vse odpadke v upepeljevalnik v Gorico. Občina bo mora'a zato plačati 1.885 lir za vsak stot upepeljenega smetišča. V staro odlagališče pa bodo lahko občani še naprej vozili, vendarle samo gradbeni material. Celoten prostor odlagališča bodo pokrili z gramozom. Komisija za jusarska zemljišča se i je sestala s komisarjem, ki ureja vso zadevo jusarskih zemljišč. Slednji je zagotovil, da prodaja zemljišč posameznim prosilcem, tudi za delne' odkupe'M»i»iiii»ii»i»»iM,,»H,,n»,Mi»iu,»M,iiM Tudi V PoVUli SO S prijctllO slOVCS- ****** SK0R0 VSAK PAN SO VODNE PIPE SUHE Kdaj bo konec težav z vodo na področju občine Steverjan? Končno izdelan načrt z izvedbo katerega bi bilo zagotovljeno dovolj vode nostjo praznovali v tamkajšnjem otroškem vrtcu konec šolskega leta. Prireditev je bila pred nekaj dnevi, včeraj se je šolsko leto zaključilo, danes pa bodo starši in otroci gle-■ dali to sliko kar doma. Nekateri teh otrok bodo prihodnje leto spet prišli v vrtec, drugi pa bodo že šli v prvi razred osnovhe šole. Tam bo zanje nekoliko težje saj so bili dosedaj brezskrbni in mislili samo na igro. Velikokrat so se Števerjanci oglasili v našem uredništvu in se pritoževali nad nezadostno dobavo vode. Pred leti, ko so vodovod iz go-riške strani napeljali v števerjan-sko občino, so bile cevi preozke da bi dajale toliko vode kot .jo .je prebivalstvo želelo in potrebovalo. Pred kratkim so sicer nekaj napravili, da bi dobavo vode izboljšali, a še vedno se čujejo glasovi, da je vode premalo. To še posebej v zadnjem času. nam pravijo zainteresirani Števerjanci, saj se večkrat zgodi, da zmanjka vode kar po več ur. Ljudje se seveda hudujejo, ker vsi niso imeli možnosti zgraditi si primerne rezervoarje in imeti tako vedno dovolj vode na razpolago, pa čeprav v času ko ta ne doteka po glavni vodovodni cevi. Že lani, pred spomladanskimi volitvami, je števerjanska občina zaprosila goriški sklad pri trgovinski zbornici, nekajstomili jonski prispe vek za ojačanje vodovodne mreže. Takrat so pri trgovinski <.bo:nici sklenili, da bodo vzeli v poštev to zahtevo števerjanske občine in namenili nekaj denarja za izdelavo načrta. A leto dni kasneje se ni na trgovinski zbornici nihče oglasil glede tega načrta in tako ie denar ostal neizkoriščen. Pred nekaj dnevi pa so o načrtu končno spregovorili na skupščini vzhodnolurlanskega vodovodnega konzorcija. Načrt je izdelan s strani nekega milanskega načrtovalnega podjetja. Predvidevajo da bi z novim vodovodom dobivali vodo tako iz sedanjega rezervoarja na Oslavju kot tudi z druge strani, t j. iz Grojne. Ko bodo dela zaključena ne bo več vodne »krize* v Šte-verjanu. Pravijo, da bi za celotno delo potrebovali več kot milijardo lir. Nekaj denarja bi bil moral »lati CAFO, nekaj morda dežela in marsikaj bi bilo moč najbrž dobiti tudi pri Goriškem skladu pri trgovinski zbornici. Z delom in prizadevanji pa bi bilo treba pohiteti, kajti ni prav. da prihaja, in to že več let občasno do pomanjkanja vode v tem briš kem področju, tako za potrebe do mačij kot namakanja. Pavel Troha novi medobčinski tajnik ZKS Medobčinski svet Zveze komunistov za občili* Nova Gorica, Tol- min, Idrija in Ajdovščina, je razrešil dosedanjega tajnika (sekretarja) Antona Ladavo, ker mu je prenehal mandat. To funkcijo je opravljal skoraj štiri leta ter si je v okviru Medobčinskega sveta tudi zelo prizadeval za poglobitev sodelovanja z organizacijami Komunistične partije Italije v Gorici, Vidmu, Čedadu in drugod v obmejnih krajih Italije. Odslej bo zaposlen kot sekretar v podjetju Avtoprevoz Tolmin. Za novega sekretarja Medobčinskega sveta Zveze komunistov je bil izvoljen Pavel Troha iz Idrije. Poznan je kot požrtvovalni partijski in družbeno politični delavec. Do prevzema nove dolžnosti je bil predsednik občinske organizacije Zveze komunistov v Idriji in ravnatelj tamkajšnjega Industrijskega montažnega podjetja. Podpore dijakom ki so obiskovali šole v videmski pokrajini Videmska pokrajinska uprava je sprejela sklep, upoštevajoč nekatera pravila deželnih zakonov, da bo plačala prevozne stroške tudi dijakom, ki imajo bivališče izven videmske pokrajine, so pa študirali v šolah s sedežem v Furlaniji. Zato imajo pravico do delne ali celotne povrnitve, prevoznih stroškov tudi tisti dijaki iz raznih krajev Goriške, ki so študirali v Vidmu, Čedadu, Palmanovi ali drugih krajih. Zainteresirani dobijo pojasnila na pokrajinski upravi v Vidmu ali na pokrajinski upravi v Gorici. Zaključena mala matura na srednji šoli «1. Trinko» Včeraj opoldne so na oglasni deski slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko* v Gorici objavili rezultate tako imenovane male mature, izpitov, ki so jih v prejšnjem tednu delali dijaki in dijakinje tretjega razreda. Izdelali so vsi dijaki, ki so bili na izpitih. Sedaj gredo na zaslužene počitnice. Na jesen jih bo kar precej nadaljevalo šolanje na višjih srednjih šolah (v Gorici imamo sedaj štiri slovenske višje srednje šole), nekateri pa se bodo kar zaposlili. Izdelali so naslednji dijaki in dijakinje: III. A razred: Martina Baldan, Viviana Cijan, Sabina Fabbro, Car-men Kocjančič, Marija Lavrenčič, Barbara Marassi, Barbara Nanut, Tereza Predan, Gerlinda Tedoldi, Klavdij Čadež, Iztok Devetak, Mitja Frandolič, Davide Grinovero, Fabrizio Lakovič, Livij Mucci, Martin Nanut, Damjan Podveršič, Dario Zanier, Marjan Zavadlav. III. B razred: Mirjam Conzutti, Manuela Doliani, Helena Humar, Loreta Jarz, Manuela Komic, Li- •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiinMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiu Prijetno domače vzdušje v gostilni «Pri Dani» lz Gabrščkovega kažipota za leto 1911 izvemo, da je bilo takrat v Štandrežu devet gostiln. Sedaj jih imamo šest. Samo ena se je odzvala vabilu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in se vključila v akcijo «goriških gostinskih večerov 1981*. To je gostilna «Pri Dani*, ki jo vodi že dolgo vrsto let prijazna kuharica in gostilničarka Dana Kuzmin - Briško. Gostilna je na Mihaelovi ulici, takoj ko pridemo iz Gorice v štan-drež, na križišču s Kraško ulico, v čisto novi stavbi, ki so jo zgradili komaj pred nekaj leti, na mestu, kjer je prej bila dolgo vrsto let v stari stavbi z dvorano znana gostilna Briško. Kolikokrat je štan-dreška mladina plesala v tej d podani, ki je služila tudi v kulturno-prosvetne namene, kjer so se vršile tudi razne prireditve, kongresi in podobno. Gostilno Briško so v tej stavbi, tako so nam povedali domačini, odprli takoj po prvi vojni (prihodnje leto bo imela 60 let), vodU jo je Angel Briško, potem pa jo ie prevzel sin Albin, ki se je poročil z Dano Kuzminovo. Ta ima o-pravka z gostilniškim poslom že od predvojnega leta 1938. Zato ni nič čudnega če je na dobrem glasu kot pridna, kuharica domačih in prav zato dobrih jedi. Potem ko so v začetku sedemdesetih let podrli staro hišo in razširili tudi na delu zemljišča, kjer je prej stala hiša, cestišče, so zgradili novo stavbo. V delu pritličnih prostorov so uredili tudi gostilno -bar. Seveda ni bilo v čisto po sodobnih merilih urejenem lokalu tiste domačnosti, ki jo je bilo čutili v starih prostorih kjer te vsak kotiček spominja na ta ali oni dogodek preteklih let. Morda se tu pa tam v majhnih sobicah starih gostiln, kjer so na stenah razobeše-na stara reklamna ogledala ali kaka stara slika, počutimo danes nekoliko bolj domači. Od spretnosti gostilničarja pa je odvisno če zna v sodobno urejenem lokalu ustvariti nekaj stare domačnosti. To pa ustvariš tudi in predvsem s prijetnim pozdravom in kramljanjem gostilničarja in gostilničarke. To je naši Dani Kuzminovi in njeni hčerki Albini v sedanjem novem lokalu tudi uspelo. Tako prijetno vzdušje je bilo v tej gostilni tudi prejšnji večer. Gdst-je so se že prej najavili, zato st) bUe vse mize rezervirane. Gosti pa so bili presenečeni ker so vsak m svojem mestu dobili lesen obroček za prtičke z vtisnjenim lastnim imenom. Marsikdo se je s spominom vrnil v otroška leta, ko srno na svojih domovih imeli take obročke. Take obročke so imeli tudi v gostilnah za stalne goste dokler jih niso zamenjali bolj praktične kuverte.' Vsak gost je dobil tudi šopek cvetja. Vzdušje je že bilo tu. Potem pa so prišli na mizo krožniki. Najprej žolca, nekoliko neobičajen krožnik v tem poletnem času, a kljub temu dobrodošel in kar je najvažnejše dober in okusen. Potem spet domač krožnik, vampi ali «tri-pice», pripravljeni na domač način, tako kot smo jih bili vajeni jesti v starih časih. Prišel pa je na mizo tudi krožnik domačega zajca z domačo polento in z okusno omako, potem pa razne domače prikuhe, za konec pa še doma pripravljen jabolčni zavitek, ki je nekoliko drugačen od tistega ki smo ga vajeni kupiti v raznih slaščičarnah. Seveda so gostje vse to zalivali z briškim vinom, ob koncu, pa je vsakdo lahko dobil kozarček pelinkovca ali domačega žganja, Ker je bilo ob tej priliki v gostilni kar precej domačih ljudi in tudi stalnih gostov, ni bilo večeru ne konca ne kraja. Tudi petja ni manjkalo in polnoč je bila ie kako uro prej odbila na štandreškem zvoniku ko so se zadnji zadovoljni gostje poslavljali od Dane Kuzminove in njene hčerke Albine (mw). via Lutman, Erika Zotti, Andrej Bolčina, Igor Ciglič, Mauro Cocian-cig, David Corsi, Marko Carsi, Igor Cotič, Zdenko Černič, Ottavio Feri, Florijan Graunar, Romano Ko-mjanc, Marko Kovic, Romeo Nico-losi, David Orzan, Pavel • Diego Paoletti, Gianni Petrussa, Matjaž Tercic. III. C razred: Helena Cociancig, Mariza Florenin, Sandra Gergolet, Valentina Iarc, Marta Pahor, Helena Persoglia, Linda Peteani. Danila Petejan. Orietta Skok, Jožef Bertolini, Andrej Blasig, Mauro Gerin, Aleš Markovič, Vojko Pahor, Ivan Pintar, Igor Primoži^, Boris Rebec, Dimitri Roner, Hadrijan Suc, Marko Vrtovec. III. D razred: Sabina Antoni, Barbara Cerv. Nadja Devetti, Nevenka Pintar, Marta Vicchi, Sonja Volk, Danijela Zalateu, Boris Cau-dek, Marian Cijak, Giovanni Coo-tin, Aleksander Gorkič, Peter Gru-sovin, Robert Krpan, Diego Makuz, Marino Malic, Luka Onesti, Dino Paulin, Alojz Poberaj, Ugo Tomšič. III. E razred: Graziella Colja. Luiza Gergolet, Martina Gergolet, Majda Klanjšček, Viviana Macus. Silvana Marušič, Eleonora Radetti, Nadja Sfiligoj, Erika Tabai, Sabrina Tabai. Tiziana Zavadlav, Erik Bensa, Boris Bonetta, Walter Bric, Marko Cotič, Simon Kovic, Robert Tabai, Marko Visintin. in Pietro Žago. Kino (iorreu VERDI Zaprto. CORSO 18.00-22.00 «La iena di Lon-dra*. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Porno rela-zioni perverse*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 18.00-22.00 »Agente 007». Aorvj Uorivo in okoliru SOČA 18.00—22.00 »Uvajanje v ljubezen*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-22.00 »Mladi zakonci*. Španski film. DESKLE 19.30 «Otok na strehi sveta*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 84-576, ZANIMIVA POBUDA NAŠIH ZNANSTVENIH USTANOV Na slovenskem raziskovalnem taboril so proučili družbenogospodarski razvoj Barkovelj v 19. stoletju Pogovor z udeleženci tabora in mentorjem Milanom Pahorjem Iz umetnostnih galerij gradivom; etnografi so zbirali predvsem ohranjene domače izraze za opuščeno vinogradniško in ribiško dejavnost; naravoslovci pa so proučevali geografski profil barkovljanskega brega, s. posebnim poudarkom na vegetaciji o-puščenih vinogradniških teras. Tabora se je udeležilo dvajset mladincev. ki so bili nad to izkušnjo zelo navdušeni. Navdušenje je bilo razvidno tudi iz pogovora, ki smo ga imeli z nekaterimi. Vpr.: Zakaj ste se prijavili na tabor? LUKA: Prišel sem sem bolj za hec, vendar pa tudi zato, da si pridobim novih izkušeni. KRIKA; Jaz pa sem se takih taborov že udeležila v Sloveniji. Tabori so bili zelo zanimivi in sem se zato udeležila tudi tega, da bi videla, če bo tudi tako uspešen. Vendar mislim, da se za zdaj ne da še primerjati tukajšnji ta- IIIIHIIIIIIIIIirlllllllltIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIimillltUltliillllllUIIIIIIIIIIIIIMIIIIIKIIIIIimilllllllllllllllMI LETOS PRVIČ S CELODNEVNIM POUKOM Razgibano šolsko življenje na osnovni šoli F. Venturini Prejšnji teden se je v' Barkov-ljah zaključil prvi slovenski raziskovalni tabor, ki so ga priredile tri naše ustanove, in sicer Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov, Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici in Slovenski raziskovalni inštitut. Naša mladina se je takih taborov do sedaj lahko udeleževala samo v Sloveniji, da bi pa naši mladi skozi lastno raziskovanje lahko spoznali domačo okolico, so se letos omenjene ustanove odločile za raziskovalni tabor pri‘nas. Udeleženci so delali v štirih skupinah: zgodovinski, zemljepisni, tehnografski in naravoslovni. Zgodovinarji so raziskovali, kako je potekal družbeno gospodarski razvoj Barkovelj v prejšnjem stoletju in pozneje; geografi so kartirali barkovljansko območje in primerjali današnje stanje z onim iz prvih katastrskih map ter z drugim ohranjenim zemljepisnim Boljunški učenci s svojimi učiteljicami so se na šolskem izletu pošteno okrepčali v gostoljubni restavraciji *Pri lovcu* v Subidi Šolsko leto se je ravnokar zaključilo. Učenci in učiteljice osnovne šole Fran Venturini odhajamo na počitnice s polno prtljago lepih spominov. šolsko leto 1980/81 je bilo res bogato in pestro. Letos je naša šola po večletnem prizadevanju staršev, občinskih oblasti in rav-na eljstva postaja celodnevna. Poleg petih stalnih učiteljic sta bili dodeljeni še dve učni moči, kar je seveda premalo, da bi celodnevna šola redno in uspešno delovala. Kljub nezadostnemu številu učnega kadra in težki organizaciji dela pa je bilo delovanje na šoli pestro in uspešno. Že novembra lani smo v prisotnosti občinskih in šolskih oblasti slovesno otvorili prenovljene prostore, v katerih so bili prej otroci i' a Iranskega vrtca. Te prestere so starši naših otrok prostovoljno eonavljali skoro ce'o leto z namenom, da bi jih s pridom uporabljali za dejavnosti, ki jih celodnevna šola zahteva. V lepi novi učilnici so se odvijale poleg skupnih dejavnosti (zborno petje, folklora, likovni pouk, skupinske igre) tudi skupne šolske proslave in prireditve: božičnica, Prešernova proslava, pustovanje. . . Z Mladinskim domom smo O* CAJC> /*l» V jjj / \,y sodelovali ob priliki miklavževa-nja, s kulturnim društvom France Prešeren pa: ob..80.-letrycj, ustanovitve društva. Oba nastopa sta bila v gledališču. Največ veselja in zadoščenja, pa tudi največ dela in truda, je bilo z izdajo šolske brošure «BOLJU-NEC — naša vas*. V njej je zbrano gradivo triletne raziskave učencev in učiteljic o delu in življenju v domači vasi nekoč in danes. V gledališču France Prešeren smo 20. junija našo brošuro predstavili staršem, vaščanom in javnosti ob prijetnem predvajanju diapozitivov iz zbirke naše raziskave. Naši učenci so imeli za to priliko lepe majice z natisnjenim motivom vasi, ki krasi naslovno stran brošure. Izredni gestje na našem prazniku so bili učite! 'i cd Hrvatinov, s katerimi je naša šela navezala prijateljske stike. Brošure in majice so bile posebna privlačnost na vaški šagri in na šolski razstavi tako, da so skoro pošle. Dva lepa dogodka sta še posebno vplivala na razpoloženje u-čencev in staršev. V maju so se učenci najbolj veselili celodnevnega izleta na Goriško, starši pa piknika, ki so ga sami organizirali. Starši so skozi celo šolsko leto spremljali naše prizadevanje in rade volje priskočili na pomoč, kadar koli je bilo potrebno. Še posebno se zahvaljujemo vsem, ki so tako lepo preuredili nove prostore in pomagali pri izdaji brošure. UČITELJSTVO bor s tistimi v Sloveniji. Bila je pač prva preizkušnja. IGOR:. No tabor sem se prijavil, ker me take stvari zanimajo. Poleg tega pa pridejo nove izkušnje vedno prav. Vpr.: Kaj ste si od tabora pričakovali? MANUELA: Pričakovala sem si bolj strogo, šolsko disciplino. Vendar je bilo v resnici ravno obratno. Z mentorji, ki so nas vodili, smo bili v pravem prijateljskem odnosu, kar me je zelo veselilo. Poudariti hočem, da je bila to zelo pozitivna izkušnja in da bi se morali taki tabori še nadaljevati. Vpr.: Kaj pa ostali mislite o taboru? MITJA: Tudi zame je bila to zelo pozitivna izkušnja, vendar bi poudaril, da je tabor premalo trajal, kajti za tako delo bi bilo potrebno več časa. Vsekakor mi je bilo všeč tako zaradi družbe, kot tudi zaradi bogatega programa na tem taboru. MANUELA: Delo je bilo tudi zelo prijetno, ker so bili zanimivi argumenti in ker so nas mentorji dobro vodili. IGOR: Da, res je bilo lepo delati, čeprav nam je vreme nako-liko nagajalo. Vendar smo delo dobro opravili. Pogovorili smo se tudi z Milanom Pahorjem, ki je bil eden izmed voditeljev tabora: Tudi jaz bi rekel, da je bila to zelo pozitivna izkušnja tako z naše strani, strani mentorjev, kot s strani udeležencev. Moram reči, da so se vsi udeleženci lepo izkazali, ker so se morali situaciji hitro prilagoditi in je delo takoj hitro in dobro steklo. Takoj, ko smo se dela lotili, smo menili, da ne bi bilo prav, da bi se zaprli v neko sobo in tam pisali, temveč da bi pri naši raziskavi sodelovali Uidi domačini. Res so mm bili starejši domačini v veliko pomoč in z njimi smo imeli res dobre stike tako v prostorih društva, kot na domovih. Želeli smo si tudi, da bi bila delo in rekreacija povezana in smo zato prirejali razm predavanja, filme itd. Kar se tiče dela. se pravi reziskave. moram reči, da smo marsikaj, kar je bilo v načrtu, izpustili, smo pa zato naredili nekaj stvari, ki niso bile v načrtu, npr. narodno karto Barkovelj. Rezultate in gra ,divo tega našega raziskovanja bomo objavili. Logično je, da nismo z delom končali, to je bil le začetek, ki ga bo treba nadaljevati, kar pa je odvisno od naših ustanov. Na koncu bi rad povedal, da so mentorji zelo dobro izpeljali potek tabora, ki se je prekmalu zaključil, ‘.o pa zaradi o-mejenih financ. Poudaril bi še to, da so nam javna občila posvetila veliko pozornost, saj so nas obiskali že Radio Koper. Radio Trst A, Agencija Alpe Adria in ljubljanski novinarji revije »Mladina*. Tako se je torej ta naš tabor za letos zaključil z upanjem, da bi se v prihodnjih letih še nadaljeval. MIRJAM MAVER Kresovanje na Kolonkovcu Že od nekdaj je bila tu pri nas stara navada, da so najkrajšo neč v letu prižigali kresove in da so razne skupine, zlasti mladih, med seboj tekmovale, kateri kres bo lepši in veličastnejši. Naše društvo želi ohraniti ta lepi običaj, ki je obenem lahko tudi priložnost, da se naši ljudje med seboj srečujejo in spoznavajo. 23. junija ob 8. uri zvečer so se na travniku Prosvetnega društva Kolonkovec začeli zbirati domačini, saj je ta praznik tipično naš slovenski domači praznik. Daleč naokoli so se razlegale slovenske pesmi na ploščah. Potem pa se je začel kulturni program. ki ga je otvoril domači mešani pevski zbor, ki je zapel vrsto pesmi. Nato so nastopili otroci iz Skednja, ki so zapeli venček otroških pesmi, folklorna skupina iz Skednja pa je predstavila splet tirolskih in gorenjskih plesov. Medtem je mladina prižgala kres, ki je gorel pozno v noč. 0-trcci in odrasli so začeli skakati čezenj. Ko je odpel ženski pevski zbor Tabor z Opčin šest pesmi, se je okoli kresa vilo mogočno «kolo» in zadonele so naše lepe ljudske pesmi. OVTEDO — V Gijonu v Španiji bo od 4. do 10. julija XIX. mednarodni festival filmov za otroke, ki se ga bo udeležilo okrog dvajset držav. Filmi bodo uvrščeni v dve kategoriji: filmi za otroke od 6. do 14. leta ter filmi za mladino od la. do 18. leta. Na festival bodo pripuščeni kratkometražni in dolgometražni filmi, ki so jih končali snemati po 1. januarju 1980. Bulfon v občinski galeriji Mario in Giorgio Bulfon, oba tržaška slikarja, sta oče in sin. Ob ogledu zadnje razstave v občinski galeriji, bi marsikdo prikazana olja morda prisodil sinu, ker bi ga premotila izredna živahnost in neposrednost slikanja in umetniški zagon ustvarjanja. Toda poznavalec tržaške likovnosti bi kmalu ugotovil, da solidnost dela, vloženega v čaranje plamtenja barv Bulfonovega pokrajinar-stva, izvira iz dolgega temeljitega šolanja m tržaški šoli za obrtne mojstre, kjer so se pred njim izučili Lucano, Bergagna in drugi. pa tudi naši Silvester Godina, Avgust Černigoj in Albert Sirk. Bulfon je bil tam učenec znamenitega V/ostryja in se od njega navzel barvitosti in razgibanosti oblik, je pa oboje prilagodil svoji temperamentni naravi, ki se ne da utesniti v hladen fotografski realizem. Zato v njegovih slikah ni podrobnega preslikovanja stvarnosti pokrajin in mestnih razgledov ter notranjščin cerkva, po katerih slovi. Stalen ustvarjalni nemir ga žene preko nebistvenega v nenehno podajanje učinkovitih per- spektiv in čim bolj slikarsko zanimivih izrezov v kontrastih sprednjih in globinskih predelov gledanega. Kljub svojim letom zelo rad potuje in tako imamo na tej razstavi slike prikazov slikovitosti od juga preko vse Italije, Jugoslavije in Avstrije, od amalfske obale in Blejskega jezera pa do arhitektur Gradca in Dunaja, kjer seveda ne manjka nekaj notranjščin znanih cerkva. Seveda se je oddolžil tudi rodnemu Trstu in Krasu, a ne v turističnem smislu. Kajti Bulfon podreja oblikovnost . videnega svoji žareči barvni lestvici, ki pa zna biti tudi zelo u-mirjena. če to zahteva motiv. Pretresljiva je slika iz zadnjega potresa v Furlaniji. Sploh pa je podstat njegovi umetnosti epsko in ne lirično nastrojenje. kar ga vodi v rahel ekspresionizem krepkih potez in širokih ploskev barv. Barvna strast ga je privedla tudi do slikanja cvetja in podmorske narave, v čemer pa ni nič osladnega drobnjakarstva, ampak nasprotno, tako da so celo nežni cvetovi epsko navdahnjeni. M. B. •iiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Kulturni program na kriški vinski razstavi Za 14. občinsko razstavo in pokušnjo domačih vin, ki sc je zaključila v nedeljo v Križu, so domača prosvetna in kulturna društva pripravila bogat kulturni program z nastopom godbe na pihala ter mladinske in otroške folklorne skupine, kot kažejo gornje slike ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 13.55 Šolska vzgoja: We speak English 17.00 Sveže, sveže - glasba, predstave in aktualnosti 17.05 Sky - TV film 18.00 Zmajeva meja - 3. del TV nadalj. Lilli put put - risanka 19.20 Mazinga «Z» - risani film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebni oddelek Most Wan-ted - TV film Maščevanje Bruca 21.35 Qark - potovanje v svet znanosti 22.15 športna sreda Formia: Boks Ob koncu DNEVNIK Drugi kanai 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 - 13.45 Astro Robot - Kontakt Ypsilon - risanke 17.00 Thibaultovi - po romanu Ro-gerja Martina du Garda, 3. del TV nadalj. Program za mladino 17.50 Pregled mladinskega gleda-.. lišča, 18.15 Programi pristopanja 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti 18.50 Ceste San Francisca - TV film - Zadnja žrtev - Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 DNEVNIK 2 - Sekstant -glasba in družba 21.30 V spomin na Renč ja Claira: «Deset malih Indijancev* -film je režiral Rene Clair, igrajo pa: Barry Fitzgerald. Walter Huston, Roland Young, Jane Duprez in drugi. Ob koncu komentar o filmu, ki ga vodi Gian Luigi Rondi. DNEVNIK 2 Tretji kanal 17.00 Vabilo v gledališče: «’E tre pecore viziose* - komedija v treh dejanjih 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Raj kraljice Sibille - 1. del 19.50 Antologija 'Delte - tedenska oddaja o znanosti in tehniki 20.20 šolska vzgoja: Spoznavajmo naš kraj 20A0 «Queimada» - film./Režija Giilo Pontecorvo Igrajo: Marlon Brando, Renato Salvatori, Dana Ghia. Giampiero Albertini in drugi 22.35 DNEVNIK 3 23.00 Umberto Bindi v «Canta che non ti passa* JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.00 Wimbledon: Tenis, polfinale - ženske posamezno 17.45 Poročila 17.50 Bitola: Rokomet Jugoslavija - ČSSR 19.15 Risanka 19 30 Obzornik 19.45 Festival MPZ - Celje 81 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Film tedna: Asfaltna džungla. ameriški film, ki ga je režiral John Huston 22.50 Miniature: Vizije Vide Fa-kinove 23.05 V znamenju Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Aktualna tema 20 00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Pojdi gola v svet - celovečerni film. Igrajo: Gina Lol-lobrigida, Anthony Francio-sa in drugi, režija: Ronald Mac Dougall 22.10 TV D - Danes 22.20 Vaterpolo: Bitola: Jugoslavija - Češka 23.20 Narodni park Jugoslavije -dokumentarna oddaja , Zagreb 19.15 Kaj je novega pod streho 19.45 Festival MPZ - Celje 81 29.30 TV dnevnik 21.00 Poletni mozaik: Zvezde, ki ne ugasnejo - glasbena oddaja. Lov na zaklad - zabavna oddaja 22.15 Izbor v sredo TRST A 7.00. 8.00. 10.00, 13.00. 14.00,17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka; 11.35 Zimzelene melodije; 12.00 Pod Mata-jurjan, posebnosti in omika Na-diških dolin; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba: asm zakladnice slovenske mladinske literature,' 14.30 Roman v nadaljevanjih - Joseph Sheridan Le Fanu: »Stric Silas ali Usodna dediščina* • 1. del: »Sleparije odeja ne zakrije*; 15.00 Nove plošče; 16.00 Slovenska literatura v Italiji; 16.15 Po poklicu jazzar; 17.10 Mi in glasba: - Mladi izvajalci - Letošnja revija »Primorska poje*; 18 00 Iz sveta umetnosti: Poslušajmo film; 18.40 Priljubljeni motivi.' KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do-re-mi; 11.10 O-troški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.33 Glasbena oddaja; 15.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.33 Mala diskoteka; 16.00 Na svežem zraku; 16.15 Poje Li-dia Percon: 17.00 Glasbena oddaja; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz...; 19.07 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski prografn) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospo-red; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda - pregled dogodkov; 14.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 14.30 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Pregled dogodkov; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Štiri četrtine; 12.05 Planet kantavtor; 12.30 Ulica Asia-. go Tenda; 13.15 Poštna kočija; 13.25 Master; 14.30 Domneva; 15.02 Popoldanska srečanja - poletni program; 16.10 Rallv; 16.35 Iz ust v usta; 17.05 Patchwork; 18.05 Cab-musical; 18.35 Katerine iz Rusije -radijska priredba: 19.15 Zgodba jazza; 19.40 Radijska drama; 20.25 Glasbena oddaja; 21.02 Nagrada 33; 21.25 Peščena ura. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; b.45 Zaplešimo jn zapojmo; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za...; 12.15 Lokalne radijske postaje ‘se vključujejo; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 14.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.30 Priporočajo vam...; 15 05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 1650 Radio danes, radio jutri!; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio; 19.00 G. Nystroem in N. Castiglioni v izvedbi švedskega ra-di.iskeffa zbora; 19.15 Naš gosti 19.30 Radi iško'tekmovanje mladih1 pianistev; 20.35 I-ahko noč, otroci!; 20.45 Minute’ s Kamniškim kvintetom; 21.00 Letni javni koncert komornega zbora RTV Ljubljana z dirigentom Jožetom Furstom; 22.30 Violinska virtuoznost Fritza Kreis-lerja: 23 30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 Lirični, utrinki. MARJAN TOMŠIČ: 23. 05TRIGETA »Meni se zdi, da si ti štrigon, in to večji ob Štafurke! Kar povej, kako si pregnal hudobne duhove iz hišo Orjane Šavronke! To čemo slišati, in to takoj! Ce ne poveš, bomo rekli, da nisi nič naredil in da sploh nisi nič!» «Povej, povej!« so tulili ostali in že špičili ušesa, da jim kaj ne bi ušlo. Marinič se je razhudil. Rekel je: »Berto, ti si en vrag, ki me kar naprej grize. Zelo si me razjezil in ker me ižzivaš, ti bom pokazal, kod se hodi v pekel skozi stranska vrata. Zdaj pa ti ukažem, da si snameš glavo s svojih zanikrnih ramen in jo lepo položiš pred Bertoka, ki je gostilničar in šef te čarovniške mize. Alora, čakamo!« Te besede so izzvale krohot in spet so zaž ve n Letali kozarci in steklenice. Nihče ni pričakoval, da bi so utegnilo res to zgoditi, kar je ukazal Marinič. Toda nenadoma je Berto vstal, debelo njegovo telo se je zamajalo sen; in tja, nekako se je ujel na cincave noge, pa se je prijel i obema rokama za glavo in si jo je kar enostavno snel z vratu in jo je položil pred Bertoka. «Tako,» je rekla njegova glava na mizi, «tu sem!« Zijali so vsi. niso mogli priti do sape. Pogledali so Berta, ki je še vedno stal. Tam, kjer bi naj bila njegova glava, je bil vrat gladko prerezan in videle so se žile, živci, rdečkasto meso, grlo in sapnik ter ostro prirezano vretence. Krvi pa nobene, niti kapljice. Glava na mizi je v popolni tišini vprašala: •Smem zdaj nazaj? Tu mi je preklemansko neprijetno, trdo in hladno.« «Pojdi,« je dovolil Marinič, potem pa še dodal: »In nikoli več ne vtikaj svojega nosu v zadeve, ki te nič ne brigajo!« Berto je prijel svojo glavo in si jo nataknil. Nobene rane ni bilo videti, niti tanke zareze ne. Človek je spet sedel, se v zadregi nasmehnil zijavim obrazom ter segel po kozarcu. Očitno je bil kapljice zelo potreben, kajti zvrnil ja na dušek in si takoj nato spet natočil. Marinič pa je storil tako, da so drugi možje grozni dogodek hipoma pozabili in spet je zahrumelo. Vendar £a nihče več ni izzival, dražil ali se kako drugače norčeval iz njega. Govoričili so vse mogoče stvari in Marinič je bil pač eden od njih, njim enak. Pozno ponoči se je družba razšla in Bertok je utrujen zapiral okna in vrata. Marinič ni vedel, kam naj krene. Vabil ga je sicer s sabo Vene, pa mu je nekaj govorilo, naj ostane sam. Zato ga je odklonil in Vene je zakolovratil v hladno noč. Se dolgo ga je Marinič poslušal, kako je govoril na glas in sam s sabo. Potem se je napotil proti Smokvici in Movražu. Kar tako. Saj itak nikjer nikogar ni imel in bilo mu jo vseeno. Noč se je hihitala okoli njega. Bila je še kar mrzla decembrska noč. Marinič jo je jasno slišal, kako se hihita. In jo je vprašal: »Zakaj pa to delaš?« , Odgovorila mu je zamolklo in temno: »Ker sem danes tvoja zadnja noč. Zadnja noč!« je ponovila s šklepetavim glasom, kot da bi se kosti drgnile druga ob drugo ali kot da bi kdo stresal kamenčke v veliki, leseni posodi. «Kaj me to briga!« je Marinič zagodrnjal in se je zaril vanjo, v to neprijazno noč. Cesta se je najprej spustila v dolino, potem pa je ravno in položno tekla preko pje.. Zaslišal je tedaj Marinič'sopihanje in prijazrto mlaska-nje neke živali za svojim hrbtom. Obrnil se.je in se je silno začudil, ko je zagledal tik ob sebi velikanskega belega in zelo kosmatega psa. Pri priči ga je spoznal- «Ja kaj pa ti delaš tu?« se je razveselil • in je prižol njegovo debelo in mehko glavo k sebi. Pes je bil tu<^l ves^l, ker je našel Mariniča, oziroma, ker! mu je bilo dovoljeno, da se je po dolgem času lahko pojavil ob njem. Mahal je s košatim repom, na veliko je sopihal in mlaskal z jezikom ter oblizoval Marjničevo brado. «No, no. le počakaj, le počakaj,* ga je zadrževal potepuh in ga je stiskal k sebi in nežno gladil po vratu in prsih; Bil je ta pes res strašansko velik, segal, je možu do podpazduhe. < Tako sta zdaj bila dva in sta jo družno mahala preko vale. Marinič mu je pripovedoval, kaj vse je doživel od takrat, ko sta se zadnjič videla, beli kosmatinec pa mu je razlagal, kje vse je hodil m katera dobra dela je v tem času storil za človeka. Potem ga je Marinič vprašal: «Povej, zakaj si se prikazal, prav zdaj?« Pes, ki ni imel imena, (pravzaprav ga je imel, vendar ga ni bilo možno izgovoriti v človeškem jeziku) je povedal »Poslal me je tvoj prijatelj in mi naročil, naj te spre- mim ta del poti, kajti današnji dan in ta ura sta zate zelo nevarna in utegnilo bi se ti zgoditi kaj neprijetnega. Ker pa me oni vidijo ob tebi, si ne bodo upali nič. Saj veš, da se me bojijo in da bi jih pri priči ubilo, če bi se te drznili napasti.« »Sem si kar mislil,« je zavzdihnil Marinič. «No, vesel sem, da si prišel. Je prej nekaj govorila noč, pa je nisem vzel resno. Mislil sem. da se spet norca dela moja prijateljica babura Štafura. Vidiš, kaj bi, če ne bi vas imel. Pa reci, ali ni prijateljstvo zares dobra stvar/ Najboljša, ti rečem. Najboljša, najlepša na svetu.« Potem sta molčala dober del poti. Zamaknila sta se v globino besed, ki jih je pravkar spregovoril večni popotnik in potepuh. Niti opazila nista rdečkastih luči levo in desno To so bili oni, ki so mislili, da je že prišel čas. Pa ni in še dolgo ne bo. , Tisti, ki je poslal velikanskega kosmatinca, je tiho in neviden za oba stopal zadaj. Požvižgaval si je pesmico, stalno eno in isto vižo, ki pa je bila tako prijetna, da je prevzela Mariniča in psa in ju navdala s hvaležnostjo in toplino. Rada bi se ozrla, pa je bilo to strogo prepovedano, zato sta jo lepo ubirala proti gozdičku. Tam, kjer se je pot spet začela dvigati, pri prvih cerih, se je pes poslovil: »Tako, zdaj grem. Veselilo me je, da sem te spet videl, ljubi moj prijatelj. Lepo se imej in pazi nase, saj veš, kolik,o nevarnosti preti iz vseh kotov.« In mu je pomolil taco. Marinič se je stisnil k njemu, kar na jok mu je šlo. Zdaj bo zopet sam hodil po tem pestem svetu, kajti s psom bo izginil tudi oni, ki si je požvižgaval za njima. On pa je bil... SRORT ŠPORT ŠPORT TENIS > f V WIMBLEDONU KOŠARKA . '"'-»iV':' J; NA TURNIRJU SV. LOVRENCA Borg brez večjih težav Izreden podvig jadranovcev napredoval v polfinale Ostali polfinalisti so še Connors, Frawlcy in McEnroc - Jaušovčeva izpadla tudi v dvojicah LONDON — Četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja v Wim-bledonu ni med moškimi pripravil nobenega velikega presenečenja. Zmagali so favoriti, značilnost tega dela tekmovanja pa je bila v tem, da so tudi poraženci v glavnem predvajali zelo lep in privlačen tenis, ki je navdušil številno občinstvo. Veliko zanimanje je vladalo zla sti za nastop molčečega in vitkega Indijca Amritraja, ki je prisilil A-merikanca Connorsa, da je moral napeti vse svoje sile. Indijec je namreč po dveh nizih že vodil z 2:0, nato pa je popustil in Connors je ušel porazu. Izidi štirih četrtfinalnih srečanj so bili taki: Borg (Šve.) - McNamara (Avs.) 7:6, 6:2, 6:3 Connors (ZDA) - Amritraj (Ind.) 2:6, 5:7, 6:4, 6:3, 6:2 Frawley (Avs.) - Mayotte (ZDA) 4:6, 7:6, 7:6, 6:3 McEnroe (ZDA) - Kriek (J. Afrika) 6:1, 7:5, 6:1 V jutrišnjem polfinalu bo Frawley igral z McEnroem, Borg pa s Con-norsom. V tekmovanju ženskih dvojic je Jugoslovanka Jaušovec, ki je igrala skupno z Angležinjo Hobbas, izpadla v tretjem kolu. Izločila jo je prav njena večletna soigralka v parih Romunka Ružiči, ki je tokrat nastopala z Američanko Russel. Rezultat tega srečanja je bil 2:6, 6:4 in 7:5 KOLESARSTVO , DIRKA PO JUGOSLAVIJI Jugoslovan Ropret na tretjem mestu BEOGRAD - Sovjet Pjotr Ukrju-mov je osvojil 3. etapo mednarodne kolesarske dirke za amaterje po Jugoslaviji. 150 km dolgo progo od pred tem pa Pordenone, katerega je pripeljal v C-2 ligo. CIUDAD MEXICO - Z zmago nad Argentino z rezultatom 2:1 si je mehiška reprezentanca zagotovila mladinski turnir «Jcao Have-lange». KOŠARKA V Garelli Star je osvojil mednarodni košarkarski turnir v Rosetu degli Abruzzi. V finalu je premagal italijansko državno reprezentanco ss 87:76. V boju za 3. mesto je Francija premagala Romunijo s 84:82. Brez štirih standardnih igralcev so premagali ekipo Goruppija, ki so jo ojačili kar štirje prvoligaši TURNIR OPEN Na turnirju «OPEN», na katerem lahko nastopajo tako igralci nižjih kategorij kot profesionalnih ekip prve italijanske lige, je svojo prvo tekmo v ponedeljek igrala tudi ekipa Jadrana, ki jo za to priložnost «sponsorizira» Arte Regalo. Arte Regalo - Goruppi 105:101 (43:33, 71:71, 88:88) ARTE REGALO: K. Starc 31 (11 proti 20), Žerjal 4, Kneipp 0:2, M. Vitez (0:2), Daneu 19 (3:5), V. Sosič 3 (1:4), Rauber 2, V. Ban, I. Starc 2, M. Ban 44 (6:18). GORUPPI: Cattini 32 (10:19), Badnen 13 (1:6), Agostini 6, Blasi, Cecotti, Dapas 1 (1:2), Oeser 22 (4:5), Bargna 8 (2:3), Mazzolo 17 (1:1). SODNIKA: Bais in Polh. POM: Rauber (34), Žerjal (53), Mazzolo (53), Valter Sosič (55); iz- ključen Cattini po prvem podaljšku. Izreden podvig Jadranove ekipe: brez štirih standardnih igralcev, ki so jih nadomestili dva Kontovelca in en borovec, so premagali ekipo Goruppija, ki uvršča kar štiri prvoligaše, od katerih so trije celo državni prvaki! Pravi košarkarski maraton je trajal dve uri in pol in menimo, da ga ne bodo prisotni zlahka pozabili. Arte Regalo je povedel že v prvem polčasu (Marko Ban je dosegel v tem delu kar 29 točk in je bil nerešljiva uganka za nasprotnikovo obrambo), v drugem delu pa je dosegel prednost celo 12 točk, ki pa je splahnela prav v zadnjih minutah. Trije podaljški so bili poglavje zase, saj je zdaj vodila ena, zdaj druga ekipa. Še posebno je bil dramatičen prvi podaljšek, ko je Jadran izenačil po že skoro brezupnem položaju. tiai(iaiiai>iiiiiiaiiii««iaiat(iaitiiitii«a«»ii*a>Mitiiif votiiiaiaiittiasiiiiaitiaaMtitiiMiaaiiiiitaMaiMaiaaiaiaiiaitiaaiiiitMaiatiiiaaMiaiiiiiiaiBiiiiiaiaiiiiiiMitiiiiiaitvvviiiiiisiiiainaiain KOLESARSTVO PO SESTI ETAPI «TOURA» POTRES NA SKUPNI LESTVICI Presenetljivi Avstralec Anderson oblekel rumeno majico Hinault v odličnem položaju - Etapo je dobil Van Impe Bosanskega Broda do Mrakovice so tekmovalci prevozili v takem vrst- nem redu: 1. Ukrjumov (SZ) 3.55 04” 2. Sun (SZ) po 15” 3 Ropret (Jug.) 32'’ 4. Romaskanu (Rom.) 3 05” 5. Cuderman (Jug.) 3’ 13” 12. Bedini (It.) 6'19” Skupna lestvica 1. Sun (SZ) 10.5U25" 2. Ukrjumov (SZ) po 1'23” 3. Ropret (Jug.) 6 06” 12. Ghirotto (It.) 1U27” itd. RECANATI — Danes se bo začela prva kolesarska krožna dirka po Italiji, ki je namenjena ženskam. Ta «Giro» sestoji iz pne predetape in štirih etap. Dirka bo vodila skozi tri dežele: Marke. Umbrijo in Lacij. Poleg najboljših italiianskih tekmovalk bodo prisotne tudi tekačice iz Nizozemske. Sovjetske zveze in Velike Britanije. NOGOMET Nov trener pri Triestini Včeraj se je zvedelo, da to Trie-stino v prihodnji sezoni treniral 41-letni Adriano Buffoni, ki bo tako zamenjal Bianchija, ki je ob koncu letošnjega prvenstva zapustil tržaškega tretjeligaša. Buffoni, ki je iz okolice Trevisa, je zadnji dve leti vodil Reggino, SAINT LARY SOULAN - Udeleženci «Toura» imajo Pireneje za seboj. «Traiali» so točno 117 km. če so od njih pričakovali, da bodo opravili med udeleženci te dirke določeno selekcijo, potem so to nalogo dokončali naravnost vzorno Etapno zmago si je priboril 34- toda Hinaultova ekipa je nato ponovno potegnila, kmalu pa je (ob Hinaultovem soglasju) ušel iz u-bežniške skupine še Van Impe,, za njim pa sta družno vozila Hinault in njegov spremljevalec Andersen. Po prihodu na cilj je bilo takoj jasno, da je prišlo na skupni lest letni Belgijec Lucien Van Impe. ki vici do pravega potresa. Rumeno ,ie odpravil izreden podvig. Ta mu majico ie oblekel 23-letni Avstra-je pa uspel predvsem zato. ker je lec Philip Anderson, ki ver.jot no do bilo včeraj celotno Hinaultovo mo I včeraj o taki možnosti ni niti sa-štvo naravnost izredno: očitno je n;al. Skoraj gotovo pa ie, da bo želelo vzpostaviti na «Touru» tisto ' imel vlogo «kanarčka» en sam dan. ravnovesje moči. ki sta ga obe j kajti danes je na sporedu 26 km etapi na kronometer že krepko na j do'ga etapa na kronometer za po- čeli. Hinault .je vsem ostalim napovedal neizprosen boj na sredini dirke, pred vzponom na Pevresourde. in kmalu so ob njem ostali le Fer-nandez, Anderson, Criquielion, Le-jaretta in Van Impe. Nizozemci so sprožili oster protinapad, uspeli so svoj zaostanek nekoliko zmanjšati. m - V , .. .m,V Avstralec Phil Anderson se je po zaključku včerajšnje etape «Toura» radostno smejal. Kako se ne bi, saj je oblekel rumeno majico in je s tem pripravil veliko presenečenje, kajti na 23-letnega Melbournčana ni nihče resneje računal; sploh pa je prvi Avstralec, ki mu je kdajkoli doslej uspel tak podvig Foto AP sameznike in tu Hinault. ki ima na skupni lestvici 'le 17” zaostanka, ne bo. poznal šale. ' Nizozemci so doživeli pravi polom. Zoetemelk ima skoraj 4 mi note -zaostanka. Knetemann in Pee ters pa še precej več namreč Več kot 10 minut in je njegova usoda praktično že zapečatena. Na predvečer včerajšnje etane ie Hinault poznavalsko napovedal, da se bo «Tour» v Pirenejih šele začel. Toda sodeč po včerajšnji eta pi se je --za marsikoga tudi že končal. Lestvica 6. etape (117,5 km od Saint Gaudensa do Saint Lary Soulana): 1. Van Impe (Bel.) 3.32 32” s p.h. 33.171 km na uro 2. Hinault (Fr.) po 27” 3. Anderson (Avstral.) 27” 4. Fernandez (Šp.) 53” 5. Lejaretta (Šp.) 1’52” 6. Nilsson (Šve.) 2’Q8” 7. Criquielion (Bel.) 2T0” 8. De Schoenmaecker (Bel.) 2'32” 9. Alban (Fr.) 2’37” 10. Martin (Fr.) 2’37” itd. SKUPNA LESTVICA 1. Anderson (Avstral,) 19.0611” 2. Hinault (Fr.) po 17” 3. Willmann (Nor.) 3’08” 4. Winnen (Niz.) - 3’24” 5. Claes (Bel.)' 3’25” 6. Laurent (Fr.) 3’32” 7. Van Impe (Bel.) 3’39” 8. Martin (Fr.) 3'53” 9. Rodriguez (Fr.) 3’53” 10 Criguielin (Bel.) - 4'02” ROKOMET 'i LniAMU — Rekordna udeležba na letošnjem 9; pokalu «Interam-nia», ki velja za pravo otroško olirhpiado v rokometu: sodelovalo bo kar 2400 igralčev iz 24. držav. Nastopali bosta tudi Italija in Jugoslavija. • KADETI Slovenska selekcija — Don Bosco 94:88 (41:36) SLOVENSKA SELEKCIJA: Va- scotto 2, Bandel, Ušaj 12 (2:6), Gulič 36 (4:4), Maver 8, Depangher 12 (0:3), Kalc, Pertot 17 (3:6), De Carli 5 (1:3), Coretti 2, Tavčar. V drugi tekmi turnirja R. Wec-chiet za kategorijo kadetov je slovenska selekcija, ki sta jo ojačila dva igralca miljskega Interja, brez večjih težav odpravila ekipo Don Bosca. Slovenski predstavniki so vodili praktično od začetka do konca, Maskut pa je v drugi polovici drugega dela dosegel že 20 košev prednosti. V zaključnih minutah je Don Bosco nekoliko nadoknadil zaostanek, a ne v taki meri, da bi bil izid lahko v dvomu. Ponovno gre pohvaliti vso ekipo, še posebno pa Guliča, Pertota, De Carlija in De-pangherja. BALINANJE Drevi 11, kolo Drevi, s pričetkom ob 19.30, bo na sporedu 11. kolo prvega zamejskega balinarskega prvenstva z naslednjimi srečanji: na Opčinah Opčine - Sokol, v Zgoniku: Kras -Kraški dom, na Padričah: Gaja -Polet in v Bazovici: Zarja - Gra-dina. B. S. RIM — Dvoboj med italijanskim prvakom peresne kategorije Salva torejem Melluzzom in izvajalcem Marcem Gallom fto v Vittoriji (Ra-gusa) 26. avgusta. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 1. julija, ob 20. uri - v Mavhinjah seja smučarske komisije. Dnevni red: 1. pravilnik za zamejsko smučarsko prvenstvo; 2. razno. Obvezna prisotnost. ZSŠDI obvešča, da bo v petek. 3. julija, ob 20. uri na sedežu Gospodarske zadruge v Bazovici seja nogometne komisije. Dnevni red: 1. programacija mladinskih centrov, 2. razno Obvezna prisotnost, ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 2. junija, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja komisije za namizni tenis. Obvezna prisotnost. Delovno preds edstvo in udeleženci občnega zbora ŠD Primorje HiiiHiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimfiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinimfiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiit NA REDNEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA DRUŠTVA PRIMORJE ... 1 ....1 ' i— 1 ■ i ’■ M—- ■ .............. "-..'-i'. Kritična in odkrita razprava o problemih društva in njegovem nadaljnjem delovanju V ospredju nekatere nerešene finančne težave • Veliko pozornost namenili mladinskemu sektorju • Novi prijemi pri trenerskem in igralskem kadru čnem zboru ŠD Primorje je bila v ospredju izredno odkrita in kritična presoja pretekle sezone in težav, ki so jo spremljale in ki iih še vedno niso docela premostili, nakazali pa so tudi smernice, po katerih bo društvo v prihodnje delovalo in ki so že sedaj prinesle določene rezultate. To je v svojem poročilu poudaril tudi predsednik Marijan Nabergoj, ki je uvodoma dejal, da je delovalo le omejeno število odbornikov, veiiko članov pa se Je oddaljilo od društva, o čemer priča podatek, da je devetim domačim prvenstvenim tekmam sledilo vsega skupaj 800 navijačev. Kljub tej očitni izolaciji, nezanimanju in polemikam, ie nadaljeval Nabergoj, pa je član- sv & INTERLIGA PRIJATELJSTVA Sekcija minibasket športnega združenja Bor se iskreno zahvaljuje vsem staršem, ki so pomagali pri organizaciji sve-toivanskih kresov v psihiatrični bolnici pri Sv. Ivanu. Poleg tega želi tudi poudariti veliko udeležbo staršev na tej manifestaciji, ki je prav zaradi njihove požrtvovalnosti odlično u-spela. Videm tani in Pirančani še vedna v borbi za prvo mesto v A skupini V B skupini si je idrijski Rudar že zagotovil končno zmago Zadnje kolo bo na sporedu 27. septembra v Gorici LIPICA — V hotelu Maestoso v Lipici so šahisti slovenskega Primorja, Furlanije - 'Julijske krajine in avstrijske Koroške nadaljevali tekmovanja v petem krogu šahovske interlige prijateljstva, v kateri sodeluje v A skupini 12 šestčlanskih ekip in v B skupini 10 štiričlanskih ekip. Šahovsko društvo Sežana pod vodstvom agilnega Silvestra Ber-netiča se je zelo potrudilo za dobro počutje in igralne pogoje šahistov treh sosednjih dežel v tem znanem kraškem turističnem središču. V A skupini šahovske interjige še naprej poteka borba za 1. mesto med šahisti Vidma in Pirana. Ekipa Pirana je z zmago 6:0 proti ekipi Gorice zmanjšala prednost Vidma s štirih na dve točki in kolikor bodo po sklepu turnirskega razsodišča šahovske interlige razveljavljeni vsi rezultati šahistov Tržiča, ki se že drugič iz neznanih vzrokov niso udeležili tekmovanja, bo prednost Vidma pred Piranom pred zadnjim kolom znašala le pol točke. Tako bo medsebojne srečanje v zadnjem ko- PLAVANJE m MEDNARODNEM TEKMOVANJU Plavalci iz Pordenona v Gorici najuspešnejši Doseženih je bilo tudi nekaj zelo dobrih rezultatov Plavalke in plavalci društva Gym-fiasium iz Pordenona so zmagovalci 2. mednarodne plavalne manifestacije, veljavne za «Trofejo vzhoda*, ki jo je v Gorici organiziralo društvo Gorizia nuoto ob sodelovanju goriške občine ter Goriške hranilnice. Na njej je nastopilo skoraj 200 mladih (temkovali so do 15. leta starosti) iz 16 društev s tostran in onstran meje. Poleg vseh društev i7- naše dežele ter nekaterih najmočnejših ekip iz Veneta in Tridentinskega, so se prireditve na Rojcah udeležili tudi tekmovalci Olimpije in Ilirije iz Ljubljane ter ekipa iz Kopra. In prav iz vrst Olimpije smo zabeležili najboljši rezultat, saj je mladi Tadej Žebec s časom 31’2” Postavil nov jugoslovanski rekord na 50 metrov metuljček v kategoriji dečkov do 12. leta starosti. Na odprtem bazenu na Rojcah so Plavalci tekmovali v vseh štirih disciplinah na progah 50 in 100 m ter v štafeti 4x100 m. Pred samim pričetkom tekmovanj je nastopajoče ter prireditelje v i-menu pokrajinske uprave pozdravila odbornica za šport Marija Ferlič. Občino Gorica, ki je pokrovitelj manifestacije, pa je predstavljal Dario Drufuca. Ob koncu tekmovanj je bila ekipna letsivca sledeča: L Gimnasium iz Pordenona 2. Triestina 3. Nottoli iz V. Veneta 4. Olimpija Sledijo: Veneziana, Edera, Nuoto Friuli, Nuotatori Rodigini, Gab-biano. Koala, Codroipo, Nuotatori Isontini, Gorizia Nuoto, PK Koper, PL Ilirija ter S. Quirino. R. P. V ORGANIZACIJI GAJE OB 10. OBLETNICI ZSŠDI Praznik slovenskega tenisa na Padričah Ob 10-letnici ZSŠDI je teniška sekcija Gaje organizirala teniški turnir, ki se ga je udeležilo 28 igralcev iz teniških klubov Gorica, Tolmin, Sežana, Koper, Slovan iz Ljubljane in seveda domačini. Na teniških igriščih Gaje, ob lepem vremenu in prijateljskem vzdušju, smo gledali lepe, borbene in tudi kvalitetne teniške dvoboje. Posebej so se odlikovali Veselko (Slovan), Hirš-man (Koper), Boltar (Gorica) in domačin Gomizel. REZULTATI Četrtfinale: Veselko - Koglot 2:6, 6:3, 6:2; Graunar - Hiršman 6:3, 6:4; Gomizel - Kralj 6:2, 6:1; Boltar -Murko 6:3, 6:7, 7:6. Polfinale: Veselko - Hiršman (zmagal Veselko — Hiršman odstopil); Boltar - Gomizel 4:6, 6:2, 7:6. Finale: Veselko - Boltar 6:4, 6:1. V dvojicah pa sta domačina Gomizel in Kralj premagala predstavnika Gorice Boltarja in Koglota. Ob tej priliki so se predstavniki i l . v-,*♦ " -v""- j#. Udeleženci teniškega turnirja na Padričah Gaje in klubi iz obmejnih občin Sežana, Koper, Gorica, Tolmin in Postojna dogovorili, da bodo za poživitev obmejnega tenisa ustanovili interligo, ki se bo razvijala z medsebojnimi srečanji in to bo v mesecu septembru. Za vzgojo najmlajših pa bodo zgoraj omenjeni klubi organizirali teniški tabor v Kopru, ki ga bodo vodili priznani teniški učitelji. BOROVI POLETNI TEČAJI Minikošarkarji so včeraj odpotovali telovadke se vračajo Včeraj zjutraj so člani Borovega odseka za minibasket odpotovali na skupne priprave v Srbijo, kjer bodo sodelovali na kampu za minibasket na Zlatiboru. Mali borovci so včeraj zjutraj odpotovali z letalom v Beograd, od tam do Titovega Užica so nadaljevali pot z vlakom, zadnji del poti na Zlati-bor pa z avtobusom, kamor so prispeli popoldne. Mladi borovci so bili navdušeni nad sprejemom in bodo danes začeli s treningi. Danes popoldne pa se bo vrnila iz Rovinja, kjer je bila na skupnih pripravah, prva skupina Borovih telovadk. Deklice so vadile pod vodstvom vaditeljev deset dni in so v tem časuu veliko pridobile, saj jim vreme ni nagajalo in so lahko ta čas res dobro izkoristile (zlasti, ker ob vadbi, ni manjkalo ne kopanje, ne druge zabave). Na predsinočnjem 16 rednem ob-|ska ekipa le napredovala v drugo ....................amaterško ligo. Zatem se je predsednik dotaknil kočljivega vprašanja odstavitve Oskarju Vatovca s predsedniškega mesta, do katere je prišlo,, kot pravi v svojem poročilu, do dolgotrajnih in razburljivih diskusijah, ki so si sledile- iz seje v sejo in ki so ogrožale reden potek delovanja društva samega. Nabergoj .je nato obravnaval sodelovanje z ZSŠDI v okviru mladinskega centra na zahodnem Krasu skupaj s ŠK Kras in pri tem dejal, da, do tega sodelovanja sploh ni prišlo. Pri tem je izrazil bojazen, da bi se trenutno nesoglasje s sK Kras lahko še bolj poglobilo, kar gotovo ni nikomur v korist. Poudaril je, da bi moralo Združenje kljub vsemu le izplačati dogovorjeni znesek, sicer bodo prisil ie-ni ali opustiti celotni program mladinskega odseka ali pa spremeniti odnos do Združenja samega. V svojem poročilu se je predsednik Nabergoj dotaknil še finančnih vprašanj drštva in delovanja v prihodnji sezoni. To delovanje se je tako razmahnilo, da terja pristop in pomoč novih svežih sil ter večjih finančnih sredstev. Pri tepi je zlasti povabil k sodelovanju tiste člane, ki so angažirani Dri vete ranški organizaciji in ki naj bi pripomogli pri uresničitvi programov, ki predvidevajo ustanovitev treh sekcij: članske, veteranske in mladinske. Sledita je tajniško poročilo Borisa Pertota. ki je zlasti poudaril velik uspeh članske ekipe, ki ie znova v 2. AL. Glede delovanja mla dinskega odseka, kateremu so namenili veliko truda, pa ie obžaloval, da niso vsi razumeli njegovega pomena in konkretno pomagali pri njegovem delovanju. Blagajniško poročilo je podal Da rio Kante, ki je ugotovil, da so v letošnji sezoni zabeležili presežek, vendar morajo še vedno poravnati nekatere stare dolgove, o čemer je govoril tudi predsednik Nabergoj. Sledilo je poročilo Milka Puntarja za nadzorni odbor in Valterja Hu sira za mladinski odsek. V svojem izčrpnem poročilu je Husu uvodoma omenil, da je Primorje v zadnji sezoni sodelovalo v štirih kategorijah mladinskih prvenstev in sicer med cicibani, začetniki, najmlajšimi in naraščajniki. Svoje poročilo pa je osredotočil na tri bistvene točke: delovanje mladinske sekcije, politika društva glede vključevanja italijanskih igralcev in stiki z ZSŠDI ter perspektive za reorganizacijo in delovanje mladinskega sektorja. Glede prve točke ie omenil, da je bilo delovanje mladinske sekcije izredno intenzivno, saj so odigrali skupno kar 175 tekem (razna prvenstva, prijateljska srečanja tudi t ekipami iz matične domovine, na stopi na turnirjih in na domačem turnirju na novem igrišču). Poleg tega so organizirali piedavanja .no; gometnih sodnikov, zdravnice (glede pravilnega športnega življenja), zdravniške preglede, okrepili so stike s starši, ki so izredno zadovoljivi. Glede trenerskega kadra je delal, da za vse zgoraj omenjene kategorije imajo sedaj slovenske trenerje. Kar se tiče druge točke svojega poročila, je Husu poudaril, da se Primorje he zapira pred italijanskimi igralci, ki pa se morajo podrediti določenim načelom društva in se zavedati, da je to v črvi vrsti slovensko športno društvo, ki mora poleg športnih rezultatov stremeti zlasti, k vsestranskemu razvoju slovenske mladine na Proseku in KoptOvelu in v šjrši okolici. Glede stikov z ZSŠDI je Husu pripomnil, da je Primorje pripravljeno sodelovati pri mladinskih centrih, vendar bi moralo Združenje v bodoče nuditi še večjo strokovno in organizacijsko pomoč s tem, da bi se posluževalo specializiranih strokovnih kadrov ne samo s športnega, temveč tudi idejno-političnega vidika. Kar se tiče tretje točke, je Husu dejal, da je v programu društva 3,5:2,5 3,5:2,5 2:4 2:4 3,5:2,5 neodigrano lu tudi odločilo o zmagovalcu v petem krogu šahovske interlige. V ostalih srečanjih velja omeniti še zmago Nove Gorice proti Trstu A v 9. kolu in prepričljivo zmago šahistov Poleta v 10. kolu proti No-: vi Gorici. REZULTATI 9. kolo Tolrrrn - Polet Nova Gorica - Trst A Koper - Piran Gorica - Sežana Videm - Celovec Finkenstein - Tržič 10. kolo Sežana - Videm 1,5:4,5 Piran - Gorica 6:0 Trst A - Koper 3,5:2,5 Polet Opčine - Nova Gorica 4:2 Finkensteta - Tolmin 3:3 Tržič - Celovec neodigrano Vrstni red A skupine po 10. kolu 1. Videm 45 točk; 2. Piran 43; 3. Trst A 35; 4. Nova Gorica 32; 5. Sežana 31,5; 6. Polet Opčine 28,5; 7. Tolmin 28; 9. Finkenstein 26 in en' neodigran dvoboj; 10. Koper 25,5 in Gorica 23; 11. Celovec 19 in en neodigran dvoboj; 12. Tržič 11,5 in dva neodigrana dvoboja. B skupina V B skupini šahovske interlige si je idrijski Rudar z dvema visokima zmagama v 7. in 8. kolu proti neposrednim konkurentom, šahistom Portoroža in Izole, že v predzadnjem kolu zagotovil 1. mesto. Šahisti Izole, ki so bili vseskozi kandidati za vrh, sp z dvema porazoma zdrknili na 4. mesto, medtem ko ima Ilirska Bistrica vse možnosti, da bo na koncu tekmovanja druga. REZULTATI 7.. kolo Kontovel - Trst B , 3:1 Costalunga - Uhipne Italiana Koper 3,5:0,5 Portorož - Rudar Idrija Izola - Ilirska Bistrica Čedad - Fiumicello 8. kolo Trst B - Fiumicello 1:3 Ilirska Bistrica - Čedad 4:0 Rudar Idrija - Izola 3:1 Unine Italiana Koper - Portorož 0:4 Kontovel - 'Costalunga 0,5:3,5 Vrstni red B skupine po 8. kolu 1. Rudar Idrija 26; 2. Ilirska Bistrica 21; 3. Costalunga 20; 4. Izola 19; 5. Portorož 18; .6. Čedad 13,5 in en ne odi er an dvoboj; 7. Kontovel 12; 8. Fiumicello 11 in en neodigran dvoboj; 9. Trst B 9,5; 10. U-nione Italiana Koper 6. Šahovsko interligo prijateljstva bodo šajiisti treh dežel zaključili s srečanjem zadnjega kola, ki bodo 27. septembra letos v Gorici. Silvo Kovač ■ 0,5:3,5 1,5:2,5 neodigrano ustanovitev novega odbora za mladinski odsek, ki bo ločen od,glavnega odbora. Zato pa je potrebna vključitev novih odbornikov. Treba pa je stremeti zlasti za tem, je svoj poseg zaključil Husu, da pride do trajne povezave z vso vaško skupnostjo, brez katere ni mogoče pričakovati večjih rezultatov in uspehov. ' V imenu ZSŠDI je nato občni žbor pozdravil Ivan Brass, ki je naglasil dolgoletne tradicije proseškega-društva, katerega ustanovitev sega v leto . 1923. Dejal, je, da Združenje hoče sodelovati in podpreti vse naše ekipe. Pri tem je omenil, da ZSŠDI ni izplačalo prispevka Primorju, vendar ga ni izplačalo niti Krasu, ker ni prišlo do sodelovanja: prispevek bo namenilo samo tistim, ki bodo delali v skladu s cilji, smernicami in načeli ZSŠDI, Glede vprašanja italijanskih igralcev pa je Brass dejal, da se vključijo le v primeru, da je to res nujno in potrebno, vendar nikoli tako, da bo siovenška komponenta v manjšini. Tudi športna društva, je poudaril Brass, se morajo z vsemi drugimi komponentami naše manjšine vključiti v boj za dosego globalne zaščite. Občni zbor je v imenu Godbenega društva pozdravil še Slavko Luk-ša, nakar so podelili priznanje vsem petim trenerjem: Silviju Verginelli, Oskarju Rustji, štefiju Pertotu, Lu-ciu Pertiču in Milanu Mikušu. V razpravo je najprej posegel bivši predsednik Oskar Vatovec, ki je obširno spregovoril o nekaterih starih polemikah in nesporazumih, o svoji odstranitvi in nekaterih finančnih vprašanjih. Sledili so številni drugi posegi, tako da se je izredno živahna razprava, ki je na trenutke ušla iz okvirov, ki so si jih začrtali sklicatelji občnega zbora, in ki se je v glavnem nanašala na nekatera finančna vprašanja, zavlekla pozno v noč. Na koncu občnega zbora so sklenili, da bo prva seja odbora v ponedeljek. Na sejo so vabl.jeni vsi tisti, ki mislijo sodelovati zlasti v mladinskem odseku, kjer je položaj najbolj pereč in terja resen in zavzet pristop. JADRANJE NA NEDELJSKI REGATI Kadeti Sirene so se dobro odrezali V nedeljo, 28. t.m., je bila pred barkovljansko obalo regata v razredu «optimist». Sodelovalo je 52 mladih jadralcev iz desetih klubov iz Trsta, Milj, Tržiča, S. Giorgia di Nogaro in Chioggie. Tokrat je Sirena poslala na regato osem kadetov, za štiri od njih je bila to prva preizkušnja. Regata je bila zelo naporna: veter je stalno spreminjal smer ali ga sploh ni bilo, tako da sta bili dve prekinjeni. V popoldanskih urah pa je organizatorjem vendarle uspelo izpeljati regato do konca. Čeprav uvrstitve tega ne kažejo, so se kadeti Sirene dobro odrezali, saj so pokazali, da obvladajo tehniko jadranja in da so vzdržljivi, saj ni lahko čepeti ure in ure v jadrnici v brezvetrju pod pekočim soncem. Posebej gre omeniti Panjeka in Civardija, ki se iz regate v regato bolje uvrščate. Zmagali pa so seveda Tržičani. Rezultati: 1. Roberto Milan (SVOC Tržič), 2. Piero Iancer (SVOC Tržič), 3. Andrea Zerbin (SVOC Tržič), 17. Davorin Starc, 20. Aleksander Pa-njek, 22. Igor Civardi, 28. Pavel Pa-njek, 40. Robert Mozetič. 45. Maksi Ferfolja, 49. Martina Grilanc, 50. Kristjan šiškovič (vsi Sirena iz Trsta). LIMA — Perujski državni boksarski prvak lahke kategorije Domingo Gonzales je umrl zaradi poškodb, ki jih je utrpel v srečanju z Ekvadorcem Ivanom Matambom. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRSf, Ul Montecchi ft. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 flntfe) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 ■ 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5.50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000.00. Poštni tekoči račun zo Itolijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 1. julija 1981 DZS 61000 Liubllona Za SFRJ Žiro .račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/II. nad., teleton 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlnnije-Julijsk* krajine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . . t i_, Ciin . . „ _ ... . IzasiB^JZTT zveze Cssopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel m nskaf^irst žitnikov fieg DA BI BIL KONGRES UČINKOVITEJŠI OD VOLILNIH KONFERENC NA 9. IZREDNEM KONGRESU PZDP POMEMBNEJŠA VLOGA DELEGATOM Osrednja in vojvodske komisije, ki jih sestavljajo delegati, pripravljajo potek kongresa in rešujejo formalna vprašanja VARŠAVA — Usoda izrednega' zna pasivno volilno pravico, ker kongresa poljske združene delavske partije je v rokah delegatov. To izhaja iz predvčerajšnjega sestanka komaj ustanovljenega delovnega telesa, sestavljenega iz .je njihovo sodelovanje v nekaterih vodstvenih telesih neobhodno potrebno, da bi se obdržalo kontinuiteto poljskega komunističnega in po revolucionarnega gibanja. Član politbiroja in sekretar CK PZDP Kazimierz Barcikowski je poudaril, da kongres mora izbrati ljudi.-ki uživajo podporo'svojih sre- treh predstavnikov iz vsake vojvodske delovne skupine delegatov za deveti kongres PZDP. Naloga osrednje in vojvodskih delovnih-skupin .je, da se čimprej dogovorijo o din. ker bi se le tako lahko «zmanj-proceduralnih in drugih vprašanjih. Ualo stanje brezbrižnosti in nezau-o pripravi in poteku kongresa in i panja- do partijskega vodstva*. Mna da ne bi na najvišjem patri jekem forumu izgubljali časa s formalističnimi razpravami »n polemikami. V pozdravu udeležencem sestanka je prvi sekretar CK PZDp Stanislavi Kanta ponovil volj-j centralnega komiteja in politbiroja, da se ^ripravo kongresa prepusti samim delegatom, ki bi jim pomagalo partijski vodstvo. Že na prvem sestanku šo delegati sprejeli več pomembnih sklepov. Na. izredni kongres bodo povabili partijske delegacije socialističnih držav, ki so stalne člahiee ali pa opazovalke v ' SEV, torej tudi zvezo komunistov Jugoslavije. «Med-narodni značaj kongresa*, je dejal Stanislavv Kania, «nas obvezuje, da ga dobro pripravimo, tako da bodo njegovi stvarni rezultati potrdili sposobnost naše partije, da obvlada težave in ubrani linijo socialistične obnove*. Na sestanku so sprejeli tudi niz predlogov za hitrejšo demokratizacijo vodenja in notranjega življenja v partiji. V interesu krepitve vioge volilnih organov, so podprli idejo o ustanovitvi predsedstva CK PZDP kot organizatorja in pobudnika dela centralnega komiteja in njegovih komisij. Predvidena je tudi ustanovitev dveh stalnih komisij: prva naj bi do naslednjega 10. kongresa pripravila dolgoročni program partije. drugi pa naj bi zaupali izdajo zgodovine poljskega delavskega gibanja. Dogovorili so se tudi da bo kongres delal v plenumu in v 16 komisijah. Kandidate za člane vodstva bodo predlagale vojvodske skupine delegatov, glede na velikost partijskih organizacij. Udele ženci v razpravi plenarnega zasedanja bodo lahko govorili največ 15 minut. Število članov centralnega komite'a se bo povečalo od MO na 2iH). zmanjšalo pa se bo število narnest nikov in sicer od 112 na 70. Za vrnili so predlog o združitvi centrale nadzorne in centralne revi-zi:ske komisije. Med novoizbranimi delegati je malo veteranov delavskega gibanj. Stanislave Kania ie zato predlagal, da se jim na kongresu nri- go spornih vprašanj je treba reševati že sedaj, da bi se tako pre prečilo prekomerno podaljševanje sej (nekateri so predlagali, da bi se izbralo tudi datum konca kongresa).- • Mnoge od končanih vojvodskih partijskih konferenc so namreč delegate že poučile kako se ne sme pripraviti razpravo in potek kongresa. Zaradi formalnih vprašanj so razprave trajale dan in noč. volitve pa so morali večkrat ponavljati, da so posamezni kandidati dobili potrebno število glasov. Papeževo zdravstveno stanje se izboljšuje RIM — Kljub temu, da se zdravstveno stanje papeža Janeza Pavla II. iz dneva v dan izboljšuje, ni še mogoče predvidevati, koliko časa bo moral še prebiti v polikliniki Ge-melli in kdaj ga bodo zdravniki lahko še drugič operirali, da bi s tem dokončno odpravili posledice junijskega atentata. V včerajšnjem 21. zdravniškem sporočilu je rečeno, da je povišek telesne temperature skromen in občasen (37,2 - 37,1), vsi laboratorijski pregledi pa kažejo, dainfekcija postopoma pojenja. Pertini sprejel svojce žrtev atentata na bolonjski postaji Predsednik republike Pertini je včeraj sprejel skupino svojcev žrtev atentata na staji, ki jih je spremljal bolonjski župan Renato Zangheri bolonjski železniški po- (Telefoto AP) REŠEVALCI NA DELU OD NEDELJE ZVEČER Zapletena reševalna akcija treh jamarjev pri Cuneu V jamo «TaraburIa» so se spustili v nedeljo, nato pa je narasel potok zalil vhod v jamo in jim onemogočil povratek na površje GENOVA — Včeraj se je ves dan nadaljevala reševalna akcija v jami »Taraburla* na meji med Ligurijo in Piemontom, v katero so se v nedeljo popoldne spustili trije mladi speleologi, a je nato voda zalila vhod v jamo in jim tako onemogočila povratek. Vsi trije speleologi, 28-letni Gianfranco Sappa, 20-letni Massimo De Paoli in 24-letni Gino Pelazza so doma iz Ormee pri Cuneu. Alarm so sprožili v nedeljo zvečer njihovi starši; vsi trije bi se morali v poznih popoldanskih urah vrniti domov, ker pa jih ni bilo na spregled, je reševalna ekipa takoj odhitela k jami Taraburla. Tu so lahko ugotovili, kaj se je zgodilo. V jamo vodi kakih 5 metrov dolg rov, ki meri v premeru samo 50 centimetrov. Ta rov je zalil potok, ki je zaradi močnega nedeljskega naliva nenadoma narasel. Ob koncu rova pade voda v slapu v globino in je bila zato reševalna akci;a izredno otežkočena. saj je obstajala nevarnost, da bj moč slapa potegni- MIIIMniltMMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIKlIHMIItllMIlimilllllimillllllltIHIIIMIlMIMIIItlllMItllMIIMIIUMIIIIMII Ljubezenska igra ii m L audi, samec Bho Bao in samica Tian Tian se poigravata v zahodno berlinskem živalskem vrtu (Telefoto AP) la za seboj morebitne reševalce. Tako so bili vsi poskusi, ki so jih opravili v nedeljo ponoči in v ponedeljek neuspešni. Stopnjevala se je že bojazen, da v jamo ne bodo prišli pravočasno, saj so bili vsi trije jamarji brez hrane in tudi premalo oblečeni za tako dolg obstanek v globini. Krajevnim reševalcem so prihitele na pomoč številne reševalne skupine iz drugih krajev Italije (tudi pet jamarjev iz Trsta, ki so jih prepeljali na kraj s posebnim letalom vojaškega letalstva) ter iz Francije. Prav nekemu francoskemu reševalcu je uspelo, da se je prvi prebil do treh jamarjev. Dosegel jih je včeraj dopoldne in je sporočil, da je njihovo zdrastveno in psihološko stanje še kar zadovoljivo. Kasneje se je v jamo spustil še neki drugi francoski reševalec — oba sta izkušena speleologa, izvedenca za podvodno jamarstvo in tudi temu primerno opremljena. V neprepustnih zavojih so nato trojici poslali nekaj hrane , in suha oblačila, reševanje pa bo verjetno trajalo precej časa, saj morajo po ozkem rovu prinesti jamarjem popolno podvodno opremo, s katero se bodo lahko vrnili na površje Na kraj so prispeli tudi specializirani reševalci vojne mornarice iz La Spezie in ootapljači karabinjerjev iz Genove. V popoldanskih urah so rešili prvega od treh jamarjev, Massima De Paoli ja. Njegovo zdravstveno stanje je bilo zadovoljivo in ni ga bilo treba prepeljati v bolnišnico. Obsodili duhovnika zaradi pesmi RIO DE JANEIRO - Vojaško sodišče iz Recife je obsodilo na dve leti zaporne kazni duhovnika Regi-nalda Velosa de Araujo, ki je napisal pesem o italijanskem duhovniku Vitu Maracapillu. Brazilske oblasti so italijanskega duhovnika lani izgnale iz države de Araujo pa obtožujejo, da je s svojo pesmijo o-grozil državno varnost. WASHINGTON - Washingtonski župan Marion Barry je bil predvčerajšnjim zvečer razumljivo zelo presenečen, saj je zvedel, da je podlegel v terorističnem atentatu. Vest so objavile kar tri krajevne televizijske postaje, ki so prekinile svoje V LIBANONU DOSEGLI PRVI KOMPROMISNI SPORAZUM Falanga se končno umika iz Zakla BEJRUT — Libanonske varnostne le so včeraj dopoldne vkorakale mesto Zahle v dolini reke Beka l so pospremile iz mesta skupini-> pripadnikov krščanske desničarje milicije. Uresničuje se torej za-lisel odbora za mir Arabske lige, i končuje trimesečno sirsko oble-anje Zahla, trdnjave krščanskih ssničar.jev. Po tednih in tednih neuspehov je 'dboru za budnost*, ki ga sestav-ajo zunanji ministri Libanona. Sije, Saudske Arabije in Kuvajta, ončno uspelo poiskati sprejemlji-o kompromisno rešitev. Ob 7.43 po raje vnem času je 300 policistov in rirad,likov redne libanonske voj-ke ob navdušenem pozdravljanju prebivalstva prispelo v mesto in takoj poskrbelo za prevoz 110 pripadnikov falange v vzhodni, krščanski del Bejruta. Orožje so falangisti izročili zunaj mesta sirskim in libanonskim častnikom. Včeraj začeto evakuacijo bodo bržkone dokončali v treh dneh, če ne bo prišlo medtem do zapletov. V Libanonu prevladuje umerjen optimizem, saj je bilo v zadnjih letih vse preveč razočaranj. V Bejrutu pa poudarjajo, da je sedanji sporazum prvi, ki zadovoljuje vse. Falanga bo zapustila mesto, njene položaje bodo zasedle enote libanonske redne vojske. Prav tako se bode izpred Zahla umaknile posebne enote sirske vojske, ki jih bedo zamenjali sirski vojaki v sklopu »arabskih mirovnih sil*. V bližnji bodočnosti pa bodo tudi te enote zamenjali pripadniki libanonske redne vojske. Po vsem tem lahko pričakujemo tudi pozitiven razplet sirsko-izrael-ske »raketne krize*, saj bi lahko Sirci sedaj umaknili svoje rakete, Izraelci pa nimajo več razlogov, da bi branili falango pred »genocidom*. RIM — Včeraj zjutraj so štirje roparji odnesli nekemu trgovcu za približno 300 milijonov lir zlatnine. Ko je zjutraj odhajal v službo so ga napadli in mu odnesli torbo z zlatnino. . oddaje, da so lahko sporočile gledalcem žalostno novico. Novinarje naj bi povlekel za nos neki neznanec, ki se je izdajal za županovega sodelavca. Dinamit pod mostom pri Červinjanu VIDEM — Delavci, ki popravljajo železniški most na Ausi, približno 500 metrov od železniške postaje v Červinjanu, so pod stebrom mostu odkrili večjo količino dinamita. Domnevajo, da je dinamit še iz druge svetovne vojne, ko so nemški vojaki večkrat neuspešno minirali most. Zaradi nevarnosti eksplozije poteka železniški promet na tem območju le po enem tiru, tako da imajo vlaki, ki prihajajo v Trst precejšnjo zamudo. Železničarji upajo, da bodo že danes odpravili nevarnost in .sprostili promet. VLADNO POROČILO 0 DELOVANJU TAJNE SLUŽBE Letos precejšen razmah teroristične dejavnosti Kljub temu je «življenjski prostor» prevratnikov vse bolj omejen RIM — Marsikateri uspeh je bil dosežen v boju zoper terorizem in prevratništvo, prostor za pridobivanje novih članov se je znatno skrčil in prevratnikom se tla pod nogami rušijo. Kljub temu ne gre pozabiti in niti podcenjevati prizadevanja teroristov, ko skušajo z nekaterimi splošnimi argumenti in cilji pridobiti naklonjenost, javnega mnenja. Kateri so ti cilji? Zapori, stanovanjsko vprašanje, dramatično stanje v bolnišnicah. To je v strnjeni obliki mnenje vlade o terorizmu in prevratništvu. katero .je izrazila v poročilu o dejavnosti tajne službe v obdobju 22. november 1980 - 22. maj '.981. V poročilu je tudi poudarjeno, da je vlada odločno prisvojila stališče »nepopustljivosti* in poziva tudi vse politične in družbene sile. naj se okoli tega vprašanja zedinijo in enotno nastopajo. Vlada tudi poziva javna občila in ostala sredstva množičnega obveščanja naj izolira .jo teroriste in naj ne razširjajo njihove ideologije. Gre za stališče. KUUB KRITIČNI ANALIZI NJEGOVIH NAPAK Pokojni Mae Ce-tung ostaja «veliki krmar Zasluge so namreč večje od storjenih napak PEKING — Včeraj popoldne je CK KP LR Kitajske objavil 77 strani dolgo resolucijo, v kateri poda likega skoka v naprej*. Stališča osmega plenuma CK partije so bila za sedanje vodstvo popolnoma zgre- ja izčrpno analizo prehojene poti I šena. v desetem plenumu pa je kitajskih komunistov od maja 1919 do današnjih dni. Kdor .je pričakoval, da bo kitajsko vodstvo odpravilo z likom pokojnega Mao Ce-tunga, je ostal razočaran. Dokument obravnava pokojnega voditelja v kritični luči, ne da bi skrival njegovih napak, a prav tako poudarja njegove vrednote in »nenadomestljive zasluge pri gradnji socializma na Kitajskem*. Ujao Ce-tung ostaja torej »veliki krmar*, ki je v najbolj mračnih dneh kitajske -zgodovine z «daleko-vidno politiko* osnoval enotno pro-tijaponsko fronto. Zmago revolucije pa je na Kitajskem omogočila predvsem povezanost parti.je z ljudstvom. saj je bila »prava avangar-da kitajskih narodnosti*. Prav tako dokument hvali Maovo vlogo, da .ie vpliv parti.je iz mest prenesel' na deželo med kmete. «Brez bistvenega deleža tovariša Mao Ce-tunga. ki .je kitajsko revolucijo reševal v najtežjih trenutkih, brez deleža centralnega komiteja pod njegovim vodstvom, ki je partiji, našemu večnarodnostnemu ljudstvu in ljudski armadi pokazal pravo in odločno politično pot. bi partija in ljudstvo še vedno tavala v mraku*. Dokument nato navaja pomoč Sovjetske zveze in prijateljskih držav pri industrializaciji Kitajske, poudarja Maovo misel o agrarni politiki, ko .je »veliki krmar* nasprotoval prisilni kolektivizaciji in jalovi uravnilovki. Prav ob tem prihaja do prvih kritičnih analiz Maove vloge. Pokojni predsednik se ni kljub svojim pravilnim ocenam uprl ustanavljanju ljudskih komun in je dopustil zgrešeno politiko «ve- Mao dal preveliko vlogo razrednemu boju, kar je povzročilo osip v1 partijskih . vrstah. Do pokojnega voditelja .je sedanje vodstvo najbolj kritično za obdobje od 1964. do 1966. leta, a tudi tedaj ni bil vsega kriv samo Mao Ce-tung. «Tolpa četvo-rice in Lin Piao so izkoristili napake tovariša Mao Ce-tunga. da so brez njegove vednosti zlorabljali oblast za kriminalna dejanja*. V bistvu je dokument prvi kritični prikaz zgodovine KP Kitajske, iv katerem zasluge Mao Ce-tunga, v veliki meri odpravijo »napake iz zadnjih let njegova življenja*. ki jih je državni tisk v bistvu že sprejel po aferi o ugrabitvi rimskega sodnika D'Ursa in ki se dosledno izvajajo tudi sedaj, ko imajo rdeči brigadisti v svojih rokah kar štiri ugrabljence. V poročilu je tudi poudarjen precejšnji doprinos, ki ga je v boju proti terorizmu nudil pojav skesanih teroristov, obenem Da je tudi rečeno, da .ie treba še okrepiti oblike pomoči za tiste teroriste, ki so se odločili za sodelovanje z oblastmi. Kar pa zadeva mednarodni terorizem, vlada poudarja, da iz informacij, s katerimi razpolaga, ni razvidno, da obstaja neka mednarodna centrala terorizma, ki bi bila odgovorna za strateško organizacijo raznih skupin, ki delujejo v Evropi. Pač pa ie dokazano sodelovanje med terorističnimi organizacijami različnih držav. Kljub temu, je rečeno v poročilu, je treba priznati, da .je dandanes terorizem pomemben dejavnik v odnosih med državami tudi glede na mednarodne konflikte in vmešavanja. škandal lože P2 je v vladnem poročilu obravnavan le obrobno, pa čeprav .je italijanska obveščevalna služba vanj dokaj vpletena. Poudarjeno je namreč le, da je notranja preiskava sicer v teku in da se je v preteklosti SISDE že ukvarjal z vprašanjem framason-stva v Italiji in da je v ta namen pripravil študijo zgodovinskega in juridičnega značaja .. Glede obdobja, ki ga poročilo obravnava pa je rečeno, da so letos zabeležili precejšen vzpon skraj-nolevičarskega prevratništva, kar 'velja tudi za razne obrobne skupine in organizacije, delovanje katerih je bilo že skoraj zamrlo. Kaj pa nam obeta prihodnost? Vse od-visi/ piše v poročilu, od stanja v zaporih, od stopnje sposobnosti države. da poseže v vrste «.skesanih» teroristov in izkoristi njihove morebitne pomanjkljivosti in razdore. Kaj pa lajna služba? Vlada zatrjuje, da je po reorganizaciji njena učinkovitost več kot zadovoljiva in preverjena. Bo tako tudi' v praksi? SEUL — 55-letna Chae Jinsook je ubila svoje tri hčerke — 28, 26 in 22 let — da bi ohranila nedotaknjeno njihovo nedolžnost. Umor je zagrešila sporazumno s hčerkami, ki so’ ji dovolile, da jih priveže in jim nato natakne na glavo ’ plastične vrečke, s katerimi jih je zadušila. GOSPODARSKO PISMO II SIOVINVC JE SISTEM MEDREPUBLIŠKEGA DOGOVARJANJA V KRIZI? Po nedavnem zasedanju zvezne skupščine je nenavadno močno odmeval tisti del ekspozeja predsednika zvezne vlade Veselina Djura-noviča o gospodarskih gibanjih v Jugoslaviji, v katerem je dokaj kategorično zatrdil, da je treba vzroke za neugodni gospodarski položaj iskati tudi v počasnem dogovarjanju in sporazumevanju. Očitno je imel pri tem v mislih dogovarjanje republik in pokrajin o tem, kaj bi bilo treba ukreniti in kako ukrepati v gospodarski politiki, še bolj kategorično pa je ugotavljal, da slabo rešujemo gospodarske težave prevsem zato, ker dogovorov ne izpolnjujemo. Pri tem je očitno mislil, da dogovore ne izpolnjujejo predvsem republike in pokrajini. Primerov o počasnem dogovarjanju je v zadnjem času več. Delegati republik in pokrajin so dokaj mlačno sprejeli že predlog zvezne vlade o tem, da je treba zmanjšati skupno porabo in denar porabiti za spodbujanje izvoza. Zaradi različnih stališč republik in pokrajin že zdaj ni zagotovljeno delovanje notranjega deviznega trga. Več različnih stališč je okrog ukrepov monetarne politike. Težave so še vedno o-koli uresničevanja energetske politike in mesece je trajalo, da so sprejeli pobudo ZIS o dodatnem spodbujanju izvoza in podobno. Toda to so samo zunanji, vidni znaki, ki kažejo na težave pri dogovarjanju. Predsednik vlade gotovo ni mislil samo na te pojave, ampak celo bolj na tisto, o čemer teče prav zdaj razprava v okviru ZIS in v posameznih skupščinskih klopeh, kar pa ni toliko na očeh javnosti. Gre za debato o novih gospodarskih ukrepih, o tako imenovanem prelomu v gospodarski politiki. Da so nesoglasja prisotna prav tu, priča že prvotna zagotovitev, da bo do tega preloma prišlo že junija, zdaj pa se vse več govori o julijskem prelomu. Razpravljanja o tem namreč zdaj tečejo v glavnem v zvezni vladi, ki mora seveda ponuditi enoten predlog. Če pa hoče to doseči, je treba že v zvezni vladi uskladiti interese posameznih republik, kajti zvezna vlada je sestavljena iz predstavnikov vseh republik in pokrajin. Torej različni interesi že tu močno trčijo drug od drugega. Če je počasno dogovarjanje republik in pokrajin ter neizpolnjevanje dogovorjenega krivo za to, da gospodarska gibanja močno odstopajo od načrtovanih (v negativno smer seveda), potem se zastavlja dokaj logično vprašanje: so republike in pokrajine ovira pri uresničevanju gospodarske stabilizacije oziroma pri izpopolnjevanju s planom zastavljenih nalog. Ali, če to vprašanje obrnemo še nekoliko drugače: republikam je očitano, da gospodarskih ciljev ne uresničujejo, ker svoja gospodarstva zaokrožujejo, zapirajo, skratka, da podpirajo uveljavljanje nekakršnega republiškega gospodarskega avtarkizma, zaradi katerega je težko voditi ustrezno gospodarsko politiko. Se je torej začel pojavljati, kot so imenujejo nekateri, gospodarski nacionalizem? Ko iščejo dokazila za takšne pojave in takšno delovanje republik, kažejo na pretrgane reprodukcije verige, ki so se najbolj hitro pretrgale pri tistemu členu, ki povezuje tovarne iz dveh različnih republik med seboj. Posledica takih pojavov je neenoten jugoslovanski trg, ko nekatere republike (vendar ne republiške vlade, ampak večji republički gospodarski sistemi, katere v Jugoslaviji zdaj imenujejo sestavljene organizacije združenega dela) zaprejo trg za proizvajalce iz drugih republik, da bi tako omogočili lažjo prodajo izdelkov njihovih domačih tovarn: ko dobavljajo surovine na primer samo nekaterim porabnikom, ne pa vsem; ko en del gospodarstva v republiki, ki si je zaradi različnih vzrokov prilastil monopolni položaj na trgu, izsiljuje drugega v drugi republiki in podobno. Vse to so seveda precej nevarne reči, ki lahko posamezne republike celo «sprejo* med seboj. Zato nekateri sklepajo, da igrajo republike in pokrajine v Jugo- slaviji zdaj nekakšno konservativno gospodarsko vlogo, ki se pokaže zlasti takrat, ko se morajo dogovoriti nekaj skupnega. Pcdobni sklepi so nekatere tuje opazovalce političnega in gospodarskega življenja v Jugoslaviji hitro privedli do ugotovitve, da je jugoslovanski federalizem v nekakšni krizi in da se že pripravljajo nekatere korekture, ki naj bi zmanjšale pomembnost dogovorov med republikami. Nekoliko izjemno pa je bilo tudi nedavno vprašanje v zvezni skupščini: kako je mogoče, da bi imele v državi, za katero priznavajo skoraj povsod po svetu, da ima zelo napreden sistemski federalni mehanizem. republike močno konservativno vlogo. Že v skupščini so nekateri delegati zavrnili misel o konservativni vlogi republik in pokrajin pri kreiranju gospodarske politike. Nasproti ugotovitvam o zavorah, ki jih predstavlja počasno dogovarjanje med republikami in pokrajinami pri uresničevanju planskih ciljev, se ponujata vsaj dva ugovora, če plan ne uresničujemo, je lahko za to kriv že sam plan, če ni bil realno postavljen. Toda te ugotovitve ne zagovarjamo, pritrjujemo pa drugi. Dogovore počasi sprejemajo in tudi počasi uresničujejo, ker gre pri tem predvsem za tekoče ukrepe gospodarske politike, ki pa so često zaradi trenutnega gospodarskega položaja nekako vsiljeni. V bistvu gre, če povemo nekoliko drugače, za odločilno vprašanje ali so taki dogovori oziroma ukrepi samoupravne rešitve ali pa delujejo proti samoupravnemu sistemu. Zato so nekateri delegati v zvezni skupščini odločno zahtevali, da je treba pri govorih o težavah, ki nastanejo, ko se skušajo republike nekaj dogovoriti, ugotoviti, katera republika se bori in vztraja pri stabilizacijski politiki, kdo pa ne. Skratka — izluščiti se da naslednja sklepna ugotovitev: težave pri dogovarjanju nastanejo pravzaprav zaradi tega, ker skušajo nekatere republike prodreti s predlogi, ki niso v korist štabi lizaciji gospodarstva, druge pa se temu upirajo in zahtevajo, da je- treba politiko gospodarske stabilizacije voditi dosledno. To seveda zavlačuje dogovore. Posamezne repijbljke bi namreč rade dosegle popustljivejše ukrepe na tistih področjih, kjer imajo same največ bolečih točk, in skušajo zaostriti gospodarsko politiko tam, kjer breme vsaj nekoliko bolj kot njih same pritiska druge. Če na primer ena republika nasprotuje takemu dogovoru, na podlagi katerega bi od delavnih organizacij odkupovali več deviz ket doslej (da bi tako dobili več deviz za delovanje notranjega državnega deviznega trga), to dela pač zato. ker heče svojim delovnim organizacijam zagotoviti več deviz za uvoz. To .dela na primer Slovenija, ker je njena industrija (in izvoz te industrije) močno odvisna od uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Če se druga republika ogreva za to, da bi od gospodarstva odkupili več deviz in tako vzpostavili delovanje deviznega trga, to počne zato, ker njena industrija ne izvozi toliko, da bi lahko krila nekatere najnujnejše uvozne izdatke, brez katerih se lahko stroji v njenih tovarnah ustavijo. Izvoziti pa ne more dovolj za to (kot na primer BiH), ker naredi veliko surovin za ostalo jugoslovansko industrijo. Kaj je pri tem bolj samoupravno, bolj stabilizacijsko in bolj potrebno, je vprašanje, na katerega skušajo odgovoriti, ko se posamezne republike sporazumevajo med seboj. Pri tem pa se pojavijo in pokažejo tudi vse slabosti, počasnosti in nedorečenost, vendar zaradi njih še ne bi mogli trditi, kot sklepajo nekateri, da je dogovarjanje republik in pokrajin v krizi, da je v krizi zdajšnji sistem medrepubliškega dogovarjanja. Res pa je. da je treba hitro odpravljati največje slabosti, ki se pri tem kažejo, kajti zdajšnji gospodarski položaj v Jugoslaviji počasnosti ne dovoljuje, niti je ne bo mogel tolerirati. JOŽE PETROVČIČ »IIIHIllIMMIIIHIIIMIIIIIIIIIIIlillllllHIinilllltrtlllllllllBtlMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlllllllimillHIIIIIIIIHMHIIIIIIIIIIIIlilllllllllllttlilllllMIIItllimillllllMIIIIimilHIIIimilMIHMIIIIIIIIMinmBIMIMIMIIIimiUMIIIIIIIIIimMinilllllU Škandalozna razsodba za krvnike iz Majdaneka BONN — Zahodnonemške oblasti ne štedijo z napori, da bi v svojem javnem mnenju utrjevale prepričanje, da nima pravzaprav nobenega smisla preganjati nacistične vojne zločince, saj je že minilo toliko časa, postopek je dolg in drag, na koncu jim pa ni niti mogoče dokazati kakšnih posebnih grehov. S tem skušajo oprati slabo vest za milijonske pokole nacističnega tretjega Reicha, za svetovno javno mnenje pa se z nekakšnim vzvišenim »herrenvolkovskim* cinizmom pravzaprav niti prav mnogo ne brigajo. Tako se je, kar ni niti posebej presenetilo, zgodilo tudi v Duessel-dorfu, pri zadnjem večjem procesu proti nacističnim zverem, ki so »prečiščevale svet* z množičnimi nečloveškimi mučenji in pokoli v koncentracijskih taboriščih širom po tedaj zasužnjeni Evropi. Tokrat je šlo za 9 bivših pripadnikov SS iz taborišča v Lubinu - Majdaneku, ki so bili obtoženi 60 grozotnih zločinov, od zverinskega mučenja do pokolov z obešanjem, streljanjem in dušenjem v plinskih celicah. V tem taborišču je po mednarodnih ocenah od leta 1941 do 1945 poginilo skoraj poldrugi milijon ljudi (dovolj je navesti podatek, da so v njegovih plinskih celicah porabili skoraj 8 ton proslulega «zyklon B»), javni tožilec pa je deveterico obtoževal za uboj »le* 250.000 judovskih, poljskih in ruskih jetnikov, pa protifašistov iz vse zasedene Evrope. Za 5 je sicer zahteval dosmrtno ječo, za 3 do deset let zapora, za 1 oprostitev, a jih je istočasno zagovarjal, češ da »so bili apolitični in so vstopili v SS le iz idealizma in zato, da bi napredovali v karieri*. Prislovična nemška učinkovitost je poskrbela, da jc proces v Duesseldorfu trajal kar 5 let in pol in je stal okrog 12 milijard lir. Sodišču pa ni bilo dovolj niti 1.000 prič, ki so jih zaslišali med preiskavo, niti pretresljivo obujanje grozo obnavljajočih spominov 300 pričevanj med obravnavo, da bi razsodilo popolno krivdo lagerskih krvnikov. Na dosmrtno ječo je obsodilo samo Hermine Ryan, drugim 7 (med katerimi tudi Hildegardi Laechert, ki je bila znana kot »krvoločna Brigita* in je ščuvala pse na jetnike) pa je naložila od 3 do 12 let zaporne kazni. Razsodba je vzbudila hrupen protest med publiko, okrog 700 ljudi, ki je prisostvovala procesu, s klici «škandal» in »Ti je žalitev za žrtve nacizma*, nato pa tudi protestne manifestacije demokratov na ulicah. V tujini pa demokratične in antifašistične Organizacije ocenjujejo to novo »prizanesljivo* odločitev nemških sodišč kot dokaz naraščajočega vpliva starih in novih nacistov in reakcionarjev v Zahodni Nemčiji. TOKIO — Japonsko ministrstvo za zdravstvo je včeraj sporočilo, da so odkriti v rakcih iz Tajske virus kolere. SINGAPUR — Danes bodo v Sin-gapuru uradno odprli največje -a-zijsko letališče, ki bo lahko letno sprejemalo preko deset milijonov potnikov.