MARIBORSKI
Ste v. 269. leto X!. (JCVIH.)
Matjan t,.,
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55
j sprejema
JUTRA
Madžarska politika
Madžarski ministrski predsednik Da-fanyi in zunanji minister Kanya sta tq-[el vrnila svoječasni Neurathov in Blom-t)ergOv obisk v Pesti. Pravijo, da ni njuno berlinsko potovanje nič drugega «akor navaden čin diplomatične kurtoa-z‘je. Ta refren se čisto šablonsko pojavlja ob vsakterem diplomatičnem obi-s*u- Zdi se sicer, da imajo prav tisti, ki strjujejo, da ne bo nobenih posebnih sei>zacij ali sklepov, vendar pa se skuša Preko stolpcev nemškega tiska sugerirati Vnanjemu svetu prepričanje, <la gre za Manifestacijo pripadnosti Madžarske 'k Političnemu osišču Rim-Berlin. Nedvom-n° pa so v ozadju tega poseta specialne 2acleve, ki so v najtesnejši zvezi t razkleni madžarske politike v zadnjih me-Seeih.
Takoj po prevratu so sloneli madžarski odnošajl napram Nemčiji na temeljih neka>kšne sentimentalnosti in skupne začinjenosti, ki je spajala v svetovni voj-J1’ poražene države. Ta tradicija prija-‘Bljstva z Nemčijo se je preko B e t h 1 e-j}o v e realnejše politike nadaljevala do pom bosa, ki jo hotel Madžarsko ob jstočasnem odmikanju od Italije notranje-'I1 zunanjepolitično popolnoma prilagodili Nemčiji. Gombosova smrt pa je pomočila v madžarski politiki gotove sPremembe.
Gombosov naslednik Daranyi je Pričel z rahlo demontažo gombosizma. ^aranyi so izogiba vseh ekstremizmov z leve ali desne strani ter pluje po toku *2late sredine«, To politično siner preudarnega odmika od vseh iimpulzivnej-ših političnih struj pa skuša Daranyi Uveljaviti tudi v zunanji politiiki. Kakor so morali v notranji pplitiki čutiti vso doslednost te politične smeri tudi ekstremistični in za Nemčijo navdušeni madžarski narodni socialisti, tako je bilo Se'e pod Daranyijevo vlado mogoče, da So Se v madžarskih krogih pričele kriti-2lfati malenkostne gospodarske ugodno-stj rimskih protokolov, da je sledil od-jntk od slepotne privrženosti osišču Rim-^erlin, da se skuša napram vsem evroc-5^ini silam uveljaviti smer samostojnej-Se politike, ki se kaže predvsem v potopnem približevanju Madžarske državni Male antante. Tako je Daranyi po-casi in previdno stopil na pot Schusch-!1!ggove politike čim možnejše osamosvojitve ter samoopredelitve v vodstvu klanje politike.
t>aranyijeva realna politika pa se je Znašla sedaj v novi preizkušnji. Prisiop ^alije k berlinsko tokijskemu protiboij-SeviŠkemu 'paktu predstavlja .signal k P°vim diplomatičnim akcijam v Evropi.
evropskih diplomatičnih središčih s2 nainreč Čuti prizadevanje Nemčije, da bi Pridobila za priključek osi Tokio-Berlin-'lni tudi druge države in se v tem oziru •lavajajo predvsem Madžarska, potem ^Vstrija, Poljska, Grčija in Bolgarija.
Pfašatije je: Kako bosta Daranyi in Ka-"ya vzdržala ta berlinski pritisk?
po informacijah iz Berlina niso nam-^ pogajanja med Daranyijem In nem-_'*ni državniki potekla v takšnem tem-'-Ui kakor so si ga morebiti želeli berlin-j krogi, To velja predvsem za gospodka in politična pogajanja, ker zalite-ajo Madžari za svoje poljedelske p r azvode, ki jih potrebuje Nemčija, čiste j^ovine. Politične zadeve pa so tem ^zje, ker bo Daranyi skoro gotovo moji*1 odkloniti berlinsko zahtevo, da dobi ejnčija direkten vpliv na nemške najine manjšine v Madžarski in da se na s*ran' dovoli nemškim državljanom
■	Madžarski službeno organiziranje v
Amerika in Angliia za razpolovitev Kitajske
BRUSEJ, 25. novembra. Iz krogov bruseljske konference devetih sil se do-znava, da se med angleško in ameriško delegacijo vodijo razgovori glede novega angleškega in ameriškega posredovanja v daljnovzhodnem konfliktu. Po informacijah tukajšnjega tiska bi bili Anglija in Amerika pripravljeni, da se na podlagi dosedanjih vojnih rezultatov ustanovi neodvisna država od onih petih pokrajin, ki so jih doslej zasedli Japonc'.
pAxtiieliistitki itfum v BhfevieSemsku
MOSKVA, 25. novembra. Službeno se potrjuje, da se je na Daljnem vzhodu uprla posadka v Blagovješčensku. Upor je nastal radi tega, ker je GPU hotela aretirati nekatere častnike, ki so pri vojakih zelo popularni. Vojaki so preprečili, da bi organi GPU odpeljali navedene častnike. Ko je prišel novi oddelek GPU, so se z orožjem postavili čekistom po robu. Ko so čekisti prispeli 'do vojašnice, so jih vojaki obkolili v vojašniškem dvo-
rišču ter jih postrelili. Poveljnik GiP-U je poslal po nov, večji oddelek čekistov, nakar so vojaki pričeli znova streljati. Čekistom so prišli na pomoč oklopni avtomobili. V vojašnici se- sedaj vodijo borbe med zabarikadiranimi vojaki ter čekisti. Doslej je bilo na obeh straneh okoli 100 mrtvih in ranjenih. Obstoja nevarnost, da se vojaki, ki jih pošiljajo čekistom na pomoč, priključijo svojim tovarišem v borbi proti čekistom.
Uočodaees nof fteiene (mfaimja s fmoam
PARIZ, 25. novembra. Desničarski »Le Jour« poroča iz Bayonna, da je imel pre-zident katalonske republike Companys po vrnitvi iz Francije daljši razgovor s predsednikom valencijske vlade Negri-nom. Negrin naj bi v najkrajšem času odstopil, sledila naj bi kompromisna vlada, ki bi imela nalogo, da se pogaja s Sa-
lamanco glede predpogojev premirja. List dodaja, da bi v tem slučaju postal Portella Valadarez predsednik vlade, v katero bi vstopila tudi Mihael Maura, sin bivšega španskega ministrskega predsednika, ter Sanchez Roman. Valadares in Maura sta se šele pred nedavnim vrnila v špansko republiko.
7* BeetUm zopet is^sutU
BERLIN, 25. novembra. Havas poroča: Zunanje ministrstvo je obvestilo švicarskega poslanika Dinicherta, da je dokončna odločitev nemških oblasti, da se ne bo več podaljšalo dovoljenje za bivanje v Berlinu dopisniku lista »Basler Nach-
richten«. Beckenstein mora prenehati s svoio novinarsko dolžnostjo 25. novembra, nakar mu bodo dovolili par dni za ureditev zasebnih zadev, tako da mora koncem tedna zapustiti Berlin.
odftiamje ame-
e&lte uafke dotpave
AMSTERDAM, 25. novembra. »Daily j namerava Anglija do 15. decembra sim-Telegraph« poroča iz Newyorka, da je belično odplačati dospeli obrok vojnega britanski poslanik Lindsay ix> nalogu dolga, svoje vlade sporočil ameriški vladi, da'
Bo(trne: fausomm doda
BRUSELJ, 25. novembra. Vladna kriza, ki je nastala po odstopu Van Zeelati-dovega kabineta dne 25. oktobra in je trajala torej ravno mesec dni, je rešena. Potem, ko so se po vrsti ponesrečile misije Pierlota, Spaaka, de Mana, Janso-na, Fena in Brunetta, je kralj Leopold III. včeraj vnovič poveril Jansonu sestavo nove vlade, ki je končno le uspel. Nova belgijska vlada, ki je bila davi že zaprisežena od kralja, je sestavljena takole: Predsednik: Janson (liberalec izven parlamenta); zunanje stvari: Spaak (soc. posl.); pošta: Bonchery (soc. posl.); javna dela: Merlot (soc. posl.); soc. politika:
Delatte (soc. posl.); narodno zdravstvo: Wauters (soc. posl.); justica: Du Bus de Warnaife (kat. posl.); promet: Marek (kršč. dem. posl.);	kolonije: Rubbens
(kršč. dem. posl.); gospodarstvo: Van Isacker (kat. posl.); kmetijstvo: Pierlot (kat. posl.); prosveta: Hoste (lib. izven pari.); notranje stvari: Dierck (lib. senator); vojska: general Denis* finace: De Man (soc. senator). V novi belgijski vladi so 4 novi ministri:	Janson,	Warnaffe,
Marek in Dierck. Socialisti so obdržali iste resore, kakor so jih imeli v prejšnji Van Zeelandovi vladi.
narodnosocialistični stranki, četudi je baron Neurath predlagal, da bo nemško poslaništvo v Pešti moglo jamčiti za to, da se nemški narodni socialisti ne bodo vmešavali v madžarsko notranjo politiko in da ne bodo sodelovali pri demonstracijah madžarskih narodnih socialistov.
Nemčija bi hotela imeti z Madžarsko prvi primer takšnega sporazuma, ki naj bi mu sledile potem še druge države. Prav tako naj bi bila Madžarska tista dnžava iz vrste manjših držav, ki naj bi
se pridružila trem podpisnicam protibolj-ševiškega bloka. V tej smeri se vrši na Daranyia precejšen pritisk. Zdi se pa, da ne bo s priključitvijo nič, saj se brani' tudi Avstrija, da bi se preveč eksponira-la v teni vrvežu velesil. Na Dunaju in v Pešti je ouvidno ic dozorelo prepričanje, da rimski protokoli povsem zadoščajo in da ne postaneta obe državi slepo borbeno orodje bloka avtoritativnih držav, ki stikajo sedaj za demonstrativnimi gestami.
3,761.000 Din znaša proračun izdatkov zbornice za TOI za leto 1938. Nasproti proračunu za tekoče leto se je v novem proračunu vsota izdatkov povišala za 475.900 Din ali za preko 14%. Od povečane vsote izdatkov odpade na osebne izdatke 64.700 Din, na dotacijo zakladov
125.000 Din, na službo dolgov 110.000 Din in na potrebo odsekov 192.000 Din. Glede kritja izdatkov se bo pobrala 8% zbornična doklada, ki Ostane na dosedanji višini, povišale pa se bodo zbornične takse, in računajo da bo povišanje dalo
2.35.000 Din. V smislu sklepa proračunske seje zbornice za TOI v Ljubljani se do v letu 1938 pobirala 8% doklada od
j osnovnega davka pridobnine in družbenega davka. Obrtniki, ki plačujejo pri-dobnino pavšalno, plačajo zbornici letni prispevek, ki znaša: a) če delajo sami 10 Din, b) če delajo z enim pomočnikom 15 Din, c) če delajo z dvema pomočnikoma 20 Din. Oni člani zbornice, ki plačajo samo toliko pridobnine, da bi znašala 8% zbornična doklada manj nego 20 Din, morajo plačati minimalni prispevek 20 Din. Podjetja zavezana javnemu polaganju računov, naplaČajo, Če se jim odobri minimalni davek, poleg 8% doklade na polovico minimalnega družbenega davka, še letni prispevek, ki znaša do glavnice 5 milijonov Din 0.1°/oo od glavnice, pri glavnici do 10 milijonov Din 02°/oo, pri kapitalu do 25 milijonov Din 0.3°/oo, pri kapitalu do 100 milijonov Din 0.4%«, pri kapitalu preko 100 milijonov Din oa 0.5°/oo. Prisjpevek pa ne sme znašati več kakor 50.000 Din. Omenjeni proračun s** je odobril s 55 glasovi proti 1 glasu.
Najobčutnejša konkurenca mariborskemu obrtništvu je v smislu referata g. Bu-reša na plenarni seji zbornice za TOI v Ljubljani, mariborska kaznilnica, ki je postala velik industrijski obrat, ki zaposluje od 500 kaznjencev pri raznih delih najmanj 350. Obrtniki zahtevajo, naj kaznilnico pregleda posebna komisija, v kateri morajo biti tudi zastopniki obrtništva. Kaznilnice si ne smejo postavljati velikih strojev in z njimi obratovati ter zahtevajo obrtniki, da se stroji takoj demontirajo.
Namesto 230 le 111.9 milijona Din ali
48% so plačali kmetski dolžniki na račun prve anuitete za kmečke dolgove. Na račun druge anuitete pa so plačali dolžniki do 18. novembra nekaj nad 4 milijone din.
120 milijonov din kredita je določila Priv. agrarna banka bankam in zadrugam za odstopljene kmečke terjatve. Doslej pa so banke in zadruge zahtevale le za 30 milijonov din kreditov.
Produkcija sladkorja v Jugoslaviji je znašala v zadnji kampanj; 38.000 ton, to je za 62.28% manj kakor preteklo leto.
Nova tvornica mila se je ustanovila v Zagrebu in sicer pod imenom »Jablan«.
Otvoritev železnice Koprivnica—Varaždin bo 12. decembra t. 1.
13.410 vagOnov koruz© smo izvozili v prvih devetih mesecih leta 1936 v Nemčijo. Letos pa smo v istem razdobju izvozili v Nemčijo 121.260 vagonov.
S kapitalom 25 milijonov din se bo ustanovila v Splitu nova parobrodsKa družba, ki se bo prvenstveno bavila s tovorno plovbo.
Vrednost denarja. 1 ameriški dolar din 43.—, l nemška marka din 17.45, 1 avstrijski šiling din 8.80, 1 švicarski frank din 10.—, 1 angleški funt din 215.—, 1 češkoslovaška krona din 1.52, 1 italijanska lira din 2.28, l francoski frank din 1.46.
Uoiii&kti
Po partfnevnčin zasedanju se le skupščina razšla
Zakonski načrt za ustanovitev novih okrožnih in sreskih sodišč — interpelacije — Socialna konvencija s Čeho* slovaško - 12X00 nerešenih prošenj
ta zločin, povzemamo sledeče navedbe o
In zamorčki ?
V	št. 43 »Slov. besede« beremo: »Padlim Kitajcem«. V svoji polemiki proti dr. Breclju, dr. Stanovniku, dr. Mohoriču in Gostinčarju ;'e »Slovenec« zapisal tudi tele besede: »Ob takih .narodnih omizjih’ se rodi tudi tista splošna slovenska usmerjenost, češ da moramo do vsakega dnevnopolitičnega pojava takoj v prvem hipu nepreklicno zavzeti svoje stališče in da vedno v srcu držimo s tistim, ki nam nič pomagati ne more, ker si domišljamo, da s tem onemu kaj pomagamo. Iz te pesniške miselnosti je nastal tudi tisti venec, ki je na Vernik duš dan visel na nekem križu na naši deželi, na katerem je bil trak z napisom »Padlim Kitajcem«. Take simpatije so morda lepe in plemenite, gotovo pa nerodovitne in zelo smo radovedni, če bi za nami kdo obesil venec z napisom: .Izginulim Slovencem’.« Nam se prav za prav dopade, da je prodrl smisel za človečanstvo in njegove pravice tudi že v naše podeželje in plemenit se nam zdi tisti človek, ki je na dan mrtvih posvetil venec »Padlim Kitajcem«, ker je s tem očividno protestiral proti nnsilju in nečloveškim metodam bojevanja s strani japonskih imperijalistov. Razumemo pa, da »Slovencu« taka miselnost ne ugaja. Njegove simpatije so na strani Japoncev in zato mu je pobijanje nedolžnih žen in ctrok v isto naslado, kakor .ie bilo sv. inkviziciji sežiganje živih nasprotnikov cerkve. Vprašamo pa, kako se strinja to naj-novejše »Slovenčevo« načelo z akcijo nabiranja milodarov za afriške zamorčke in misijonarje med divjaki v Avstraliji? Ali misli, da se nam bodo ti kdaj oddolžili s kako mednarodno akcijo za rešitev onih Slovencev, ki izginjajo ped tujim jarmom?«'
Pečena Jaboilra
■	V »“Del. politiki« št. 94 beremo: Nemška modna revija »Das Blatt der Haus-irau« piše, da je sedaj v Nemčiji hudo povabiti koga v posete, ko mu pa človek nima kaj postaviti na mizo. Zlasti popoldanski obiski so postali neprijetna zadevščina. List priporoča, da naj hišne gospodinje opoldne spečejo jabolka, jih postavijo na kristalnit krožnik, posujejo s sladkorjem in potem servirajo pri' popoldanskem obisku, da bo vsaj nekaj postaviti za na mizo. Pečena jabolka, tudi kaj. toda tisti, ki jih bodo jedli, ne bodo toliko mislili na nje, kot pa na to, da so se opekli s fašizmom!«
Duhovnik — vodnik
V	»Kmetskem listu« št. 46 beremo pod ten) naslovom: »To je zgodovinska, psihološko popolnoma utemeljena in razumljiva resnica. Prav tako je naravno, da .‘■e je na vasi, če ni hotel doživeti razkroja in s tem oslabitve lastnega položaja, moral pojaviti vodnik v osebi duhovnika. Duhovnik je bil v tistih dneh
—	nekako pred tri četrt stoletja — na vasi edini izobraženec, ki je izhajal iz ljudstva in ki je bil po svojem poklicu primoran živeti med ljudstvom. Po naravi svojega poklica (duhovna verska tolažba, spoved, krst, poroka, pogreb ir> pridige!) pa je nujno bil z ljudstvom v najbolj neposrednem stiku in je tudi najbolj nepristransko poznal njegove vrline in tudi napake ter težave in tegoba, ki so ga trle. Če je hotel sebi dobro, je moral skrbeti za dobrobit vasi, v kateri in od katere je živel. Njegova naloga je bil?, da je — poleg svojih dušnopastirskih dolžnosti — skušal odvrniti od vaškega človeka vse kvarne vplive in zrahljati r.-obdelano ledino za seme bodoče samostojne rasti. Slovenska duhovščina tedanje dobe se je te svoje naloge v veliki meri zavedala in jo marsikje častno opra-\ ila. Na gospodarskem in prosvetnem polju nam zgodovina hrani imena slovenskih duhovnikov, ki jih borno vedno izgovarjali s spoštovanjem. Kot nepristranski ocenjevalci slovenskega razvoja to radi ugotavljamo in odločno odklanjamo natolcevanje tistih malih današnjih ljudi, ki so nevredni duhovni potomci velikih prednikov in ki mislijo, da je lajanje in blatenje političnega nasprotnika največja vseh zasU<rr
k 'V
t
>
Včeraj je narodna skupščina nadaljevala svojo sejo, ki pa je trajala le dobro uro. Na včerajšnji skupščinski seji se je izvolil odbor za proučitev zakonskega načrta za ustanovitev novih okrožnih in sreskih sedišč.
Uvodnim formalnostim so sledile interpelacije, nakar je narodna skupščina prešla k dnevnemu redu.
Posl. V o j a Lazič je vložil interpelacijo na notranjega in vojnega ministra zaradi smrti armijskega generala Tomiča. Zahteval je prvenstvo, ki ga je minister Cvetkovič v imenu obeli interpeliranih ministrov sprejel. Posl. Stanko Lenarčič je interpeliral notranjega ministra zaradi nastopanja ljubljanske policije v zvezi z nedavno protestno stavko trgovcev. Tudi za to interpelacijo je minister Cvetkovič sprejel zahtevano prvenstvo. Poslanci Franc Zupančič in tovariši pa so vložili interpelacijo na finančnega ministra glede podpore slovenskim kmetom, ki so bili oškodovani po vremenskih nezgodah.
Za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi nOv*h okrožnih in sreskih sodišč je b>! izvoljen poseben skupščinski odbor. Zastopniki parlamentarnih klubov so se sporazumeli za eno samo kandidatno listo, ki je bila zaradi tega izvoljena z aklamacijo. V odboru zastopajo JNS poslanci dr. Dragan Kraljevič, Nikola Soko-lovič, Avgust Lukačič, Milovan Nikolič in Vojislav Nenadovič.
O konvenciji s Češkoslovaško za socialno zavarovanje je poročal poročevalec stalnega skupščinskega odbora za konverjcije nar. poslanec Žarko Tomaše-vič. Konvencija se nanaša na bolniško zavarovanje delavcev in uslužbencev, nadalje na zavarovanja delavcev in drugih nameščencev za primer onemoglosti, starosti in smrti ter na pokojninsko zavarovanje rudarjev in privatnih nameščencev. Minister Cvetkovič je v kratkem govoru orisal ugodnosti, ki jih nudi ta konvencija na osnovi popolne recipro-citete. S konvencijo je bilo urejeno tudi vprašanje terjatev ljubljanskega Pokojninskega zavoda nasproti pokojninskim zavodom v Češkoslovaški, ki so pristali na to, da v roku treh mesecev izplačajo ljubljanskemu zavodu 1,190.030 č?škpsIo-
Sinoči je bila v nabito polni dvorani Ljudske univerze druga prireditev v okviru Umetnostnega tedna — literarni večer, na katerem so naši pisatelji in pesniki brali svoja deloma že objavljena, deloma še neobjavljena dela. Odziv kulturnega Maribora na ta večer je bil tako lep in časten, da mu gre priznanje in zahvala vseh onih, ki se pehajo in vbadajo na kulturnem torišču. Poučna in duhovita so bila uvodna otvoritvena izvajanja predsednika Umetniškega kluba dr. Iva Šorlija, ki je v plastičnih obrisih zajel zgodovino nastanka in razvoja Umetniškega #kluba v Mariboru, ki je z organizacijo prvega Umetnostnega tedna v Mariboru nekako »shodil«.
Sledilo je čitanje Šorlijevega »V p r a š a n j a« po gospe K o š u t o v i, ki je nastopila mesto nujno zadržane gospodične El vi ie Kraljeve. Topla lirika preveva mladostne pesmi crožnika-pesni-ka Vinka Žitnika, ki je z zanosom recitiral nekatere izbrrne pesmi iz svoje pesniške zbirke z zaključno še neobjavljeno »Na pot ljubezni«. Globoka social-
vaških kron za likvidacijo zavarovanja nekaterih naših zavarovancev, ki so bili pri njih pred vojno in za časa vojne zavarovani. Narodna skupščina je v načelu, v podrobnostih in definitivno sprejela konvencijo s 158 proti 6 glasovi.
Tud] o konvenciji z Romunijo glede železniške zveze in mostu čez Dunav je poročal posl. Žarko Tomaševič. V svojem poročilu je poudaril, da je bila po dolgih pogajanjih dosežena kompromisna rešitev. Z novim mostom bo dosežena neposredna in kratka zveza med prestolnicama obeh držav. Dela se bodo takoj pričela in v štirih letih bo most dograjen. Tudi ta konvencija je bila končno v načelu, podrobnostih in definitivno sprejeta s 158 proti 6 glasovom.
Na predlog podpredsednika Markiča določen naslednji dnevni red za prihodnjo sejo: izvolitev odbora za proučitev zakona o razširjenju zdravstvenih ustanov, razprava o trgovinski pogodbi s Švedsko ter o trgovinski pogodbi ter zdravstveni in veterinarski konvenciji z Romunijo. Seja se je zaključila ob 12.15. Prihodnja bo sklicana pismeno.
Popoldne se je sestal odbor za proučitev zakonskega načrta o ustanovitvi novih okrožnih in sreskih sodišč. Na seji se je konstituiral! Za predsednika je bil izvoljen Petar Bogavac, za podpredsednika Ljubomir Božinovič. za tajnika in poročevalca odbora pa Bogoljub Kneže-vič. Prihodnja-seja odbora bo 25. t. m. ob petih popoldne v narodni skupščini. Na sejo so povabili tudi pravosodnega ministra Milana Simonoviča.
Odbor za prošnje <n pritožbe je imel včeraj popoldne tudi svojo sejo. Na njej so posamezni govorniki poudarili predvsem, da rabi odbor večje prostore in tudi več uradništva, ker se je delo v zadnjem času silno namnožilo, da je sedaj v odboru 12.000 prošenj. Sklenjeno je bilo, da se stare prošnje kategorizirajo. Predsedstvu skupščine bo predložena zahteva po večji vsoti denarja za prvo pomoč najpotrebnejšim prosilce::-. Nadalje so sklenili zahtevati od predsednika vlade in finančnega ministra pojasnil o tem, kolikšna bo postavka v novem proračunu za stalne podpore.
na nota iz našega podeželja je prevladovala v poglavju in odlomku »Fanikina povest«, ki jo je čital iz svojega najnovejšega dela pisatelj Ivan Potrč. Ra-divoj Rehar je čital svojo »Lepoto in bolečino«, Črtico iz zbirke »Iz moje mladosti« ter dodal še tri pesmi »Rodil sem se«, »Slava ti« in »Neznanemu«. Pesnica Ruža Lucija Petelinova je recitirala nekatere izbrane lirične pesmi »Ognji«, »Tenčica sreče«, »Poljub« in »Nepoznani nevesti« ter "vojo najnovejšo pesnitev »Orači«, ki -.jre^stivlja nekakšno lirično paralelo h Gotovčev1 simfonični meditaciji »Orači«. Kot zadnji je nastopil dr. Ivan Dornik. Ki je b:al črtico »Na gozdnih potih« ter v toplo lirično občutje zajeti pesmi ».lasrmn« in /.Poletje*.
Vsi nastopajoči pisatelji in pesniki so bili deležni toplega, iskrenega aplavza od strani številnega občinstva, med katerim je bilo zlasti veliko dijaške mladine. Obžalovati je le, da niso nastopili vsi mariborski oziroma obmejni književniki, s čimer bi se še pomnožila pestra slikovitost recitiranih del.
poteku obdukcije:
Pokojni Karol Rozman je imel nad levim sencem velil: gluboko rano, prebito lobanjo. Te poškodbe so bile po mnenju članov komisije absolutno smrtne. Razen tega so dognali po vsem telesu krvave podplutbe in tud, številne manjše rane, kar dokazuje, da se je med Rozmanom | in napadalci razvila srdita borba.
Orožniki so nadaljevali z zasliševanjem vseh domačih, ki stanujejo v Breznem št. 28. Do večera so zasliševali Ano R°z* tnanovo, rojeno Vetrihovo, tretjo ženo < pokojnega Karla Rozmana, nadalje njeno mater Marijo Vetrihovo, ki je tudi stanovala pri svoji hčerki, ter Ivana Mihela, domačega tesarja. Vse tri so orožniki si- g noči odpeljali v marenberške sodne za-pore, kjer že tudi sedi svak umorjenega Karla Rozmana, Ferdinand Vetrih. Ta je s» bil zjutraj po umoru s svojo sestro Ano S Rozmanovo pri nekem marenberškem advokatu, ki jima je dejal, da ni treba zaradi posestva skrbeti, češ da bo Karl , Rozman itak še dolgo živel, nakar sta se oba nekam posmehnila in je Ferdinand zatem nastopil v marenberškem sodnem zaporu kazen, ker je poškodoval svojega tasta, ki je lani ob božiču umrl Pfl Rozmanovih, vendar ne zaradi teh poškodb.
Po zločinu in drugih govoricah razburjeno ljudstvo pričakuje z velikim zanimanjem popolno razčiščenje tega zločina in razmer, ki so v teku letošnjega leta vladale pri Rozmanovih.
Sfosjs&e Mmnu
Na zadnji občinski seji so se obravnavale važne gospodarske zadeve. Predvsem je poročal župan g. dr. Remec o uspešni akciji za uvedbo šolskega vlaka na progi med Ptujem in Ormožem, ki že vozi in je to velika dobrota tako za dijake, kakor tudi za starše, ki pošiljajo svoje otroke v šole v Ptuj. Dela se razširitvi telefonskega omrežja k Sv. Antonu, Sv. Andražu, Sv. Bolfenku in Sv. Urbanu v Slov. goricah. Občinski svet je nato odobril računski zaključek za proračunsko leto 1936/37 z znatnim prebitkom. Soglasno je bilo sklenjeno, da se 'i* Cvetkovem trgu zgradi nov moderen javen vodnjak. Tekstilno tovarno Pihler m drug je prevzel tovarnar Žigon, kateremu je občinski svet prizna; iste olajševalne ugodnosti. Kapucinskemu samostan11 se je prepustila tkzv. Osvaldova cerkvica š pripadajočim zemljiščem, to pa 'f toliko Časa, dokler bo cerkvica služil11 verskim potrebam. Občinski svet je razpravljal tudi o položitvi telefonskega kabla v Ptuju, s čimer bi odpadle večne pritožbe glede telefonskega prometa, na drugi strani pa bi bil možen priključek novih abonentov. Glede na priporoči’0 raznih arhitektov je občinski svet soglasno sklenil, da se stari Dajčman°v stolp v mestnem parku preuredi v vin* skl muzej, ker nikakor ne ovira prometa« zlasti še, ker je v načrtu zgradba novega mostu čez Dravo, ki bo zgrajen pri dominikanski vojašnici in bo potem ves glavni promet usmerjen po drugi ulici-tako da ni potrebe, da bi se moral ta stolp podirati. — Sledilo je še poročijo ubožnega sveta, nakar je župan zaključi' javno sejo.
Smrt' pod kolesjem železniškega vagona. 261etni delavec Leopold Vrečko lZ Medvede, ki je imel opravka na železniški progi Pragersko—Medvedce, ki sluz1 za dovoz in odvoz dvem tamkajšnji^1 tvornicam, je prišel pod kolesje železniškega vagona in je radi težkih notranjih poškodb ter zlomljene leve roke in noge na licu mesta izdihnil. Na kraj nesreče poklicani zdravnik dr. Peče je zaniQge ugotoviti samo smrt,
Zvočni kino Ptuj. V četrtek 25. novembra, obakrat o b20. uri se bo predvaJ*^ film »Samostanski lovec« (Nad prep*1* dom). V glavni vlogi P. Richter, C. Ra " spieler. Kot dodatek se bo predvajal ku -turni fihn o naši državi in zvočni tedni-j
—	V soboto 27. nov. ob 20. uri in v ne deljo 28. nov. ob pol 19. in pol 21. uri s bo predvajal film »Mr. Dolar na Dunaju«' v gl. vlogah M. Andergast, Wolf A. Ke ty, H. Mose in Slezak. Kot dodatek bo predvajal kulturni film o naši drža in z-vočni tednik.
Srdita borba za biti in ne biti med Rozmanom in napadalci
Brezenski zločin je slej ko prej v ospredju razgovorov okoliškega prebivalstva. Veliko zanimanje je bilo zlasti za obdukcijo trupla umorjenega brezenskega po-
sestnika Karola Rozmana. Iz današnjega »Jutra«, katerega izčrpna poročila v tej zadevi zbujajo veliko zanimanje vse naše obmejne javnosti, ki ogorčeno obsoja
HMmti m&fkM
Naši pisatelji In pesniki so brali svoja deia
IkAulSjimiike k	U/ltiiffi
Sokolski 1. december
V proslavo 1. decembra in obenem v Proslavo 301etnice obstoja matičnega Sokola se vrši na državni praznik 1. decembra ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma slavnostni občni zbor Sokola Maribor matica. K udeležbi se poziva vse članstvo. Vsi. ki imajo slavnostni kroj, pridejo v kroju.
Zvečer se vrši v Narodnem domu velik družabni večer s plesom za vse mariborsko Sokolstvo in za vsa Sokolu naklonjeno javnost. Mariborčani! Pokažimo s številno udeležbo na sokolski prireditvi, da pravilno cenimo pomen 1. decembra in tridesetletno delo našega Sokola.
Orjaška borba: 62 minut
Pri včerajšnjih rokoborbah je položil Czaja Olšovskega v 12. min., Klotzel Stoffana v dvojnem nelsonu v 16. min. Zelo interesantna je pa bila borba med Čehoslovaškim levom Mrno in jugosl. šampionom Perom Kopom, ki je trajala nič manj ko 62 minut. Z užitkom in napetostjo je občinstvo zasledovalo orjaško 'borbo. Precej časa sta se orjaka lepo borila. ko se je naenkrat začel Mrna posluževati prepovedanih prijemov, postal surov in začel nasprotnika boksati. Tedai ca je nastal v dvorani hrušč in trušč, sledilo frčanje kozarcev proti Mrni, ki so pa svoj cilj zgrešili. Vse to je postalo Kopu preneumno, zgrabil je Mrno, ga dvignil v zrak jn položil po 62. min. na lopatice. Sledil je aplavz s strani publike, ki je trajal skoro 30 min.
Drevi nastopijo sledeči pari do odločitve. Stoffan:01šovski, Peter Kop:Cza-la, in kot tretji par MrnarKlotzel.
Iz davčne službe. Napredovala sta v Vi. položajno 'skupino za davčne inšpektorje Alojzij Grmovšek v Murski Soboti iti Rudolf Hrimšek v Ormožu. V VII. položajno skupino za davčnega kontrolorja Ivan Vrč v Kozjem.
JUBILEJNA SOKOLSKA RAZSTAVA V MARIBORU, ki Jo prireja Sokolsko društvo Maribor matica v okviru proslave 30-Ietnice svojega obstoja, bo dostopila občinstvu od nedelje, dne 28. novembra do vključ-o srede, dne 1. decembra, in sicer vse dni nepretrgoma od 9. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Slavnostna otvoritev razstave se vrši v nedeljo, dne 28. novembra ob pol 11. uri dopoldne. — Vstopnina znaša samo Din 2.— po osebi. Za skupine sokolskih pripadnikov in š«l-sko mladino ali dijaštvo pod vodstvom Zna$a vstopnina Din 0.50 po osebi. Jubilejna sokolska razstava se nahaja v mali dvorani Narodnega doma.
Koncert Ivana Noč-a. Pred svojo veliko turnejo po Italiji priredi naš slavni slovenski pianist Ivan Noč iz Ljubljane svoj koncert v Mariboru v petek, dne 10. decembra v kazinski dvorani. Občinstvo se naproša, da sc tega koncerta polnoštevilno udeleži in s tem izrazi našemu domačemu umetniku svoje simpatije.
Jubilejne proslave Sokola Maribor-matica začnejo v nedeljo 28. nov. s sokolsko razstavo v Narodnem domu, ki se otvori v nedeljo ob pol 11. uri in °stane odprta do 1. decembra. V torek ■Ki nov. zvečer bo telovadna akademija v Narodnem gledališču, ki se ponovi l. dec. popoldne. Predprodaja vstopnic je Pri dnevni blagajni Narodnega gledališča, I- dec. dopoldne ob 11. uri bo slavnostni ®bčni zbor, zvečer pa velik družabni ve-Cer v Narodnem domu.
Pevsko društvo »Zarja« Pobrežje ima jVoj redni občni zbor v soboto 27. nov.
0i) 19 (7.) uri v gostilni Relben-Schuh. Tem potom najvljudneje vabimo Vse Podporne člane, da se ga udeležijo, V četrtek dne 25. novembra ob 8. uri j-večer se vrši prva čajanka ISSK Maribora v prostorih Kino-Bara. Te tradicionalne čajanke se vrše vsak četrtek in se °bčinstvo vljudno vabi k obilni udeležbi Bratstvo pravoslavnih Slovencev po *iva članstvo in prijatelje na versko predavanje, ki se vrši v soboto, dne 27. t. m 20. uri v prostorih restavracije »Nov ^vet« (Povodnik), Za člane bratstva ude ezba obvezna!
Smrt blage žene in zgledne mamice. Na
Koroški cesti 34 je preminila v častitljivi starosti 71 let blaga gospa Tkalec Ana, žena uglednega mariborskega trgovca, vzorna gospodinja, zvesta življenska družica ter zgledna mamica, ki se je odlikovala po svojem blagem srcu. V toku svojega življenja je vzgojila šest otrok in je bila svojemu možu ves čas zvesta opora. Plemeniti gospe ohranimo časten spomin, težko prizadetemu soprogu, otrokom in sorodstvu pa naše toplo in iskreno sočutje!
Umetnostni teden! Jutri velik koncert, v soboto gledališka predstava z družabnim večerom.
Na III. drž. dekl. ljudski šoli v Mariboru se je vršil 24. t. m. zelo dobro obiskan roditeljski sestanek, na katerem je iz prijaznosti predaval g. sanitetni inšpektor dr. Ivan Jurečkoo otroških boleznih: o simptomih, sezonskih in nalezljivih boleznih v šolski dobi. Predavanje je bilo zelo zanimivo, poučno in poljudno, tako da so prisotni starši z velikim zanimanjem sledili priznanemu strokovnjaku. Dovoljena so bila tudi vprašanja, na katera je g. sanitetni inšpektor 'ljubeznjivo, prijazno odgovarjal. Gospodu predavatelju naj bo izrečena tem potom najprisrčnejša in iskrena zahvala.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Padavine, temperatura se bo nekoliko dvignila.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Konigova lekarna.
Nedeljski repertoar. V nedeljo ob 15. uri igrajo dobro uspelo igro »Pesem s ceste«, ob 20. uri pa opereto »Pri treh mladenkah«.
Mariborska opereta je 'bila radi obo-elosti nekaterih članov v zadnjem času zaprečena, da odigra opereto »Pri treh mladenkah«. To se bo zgodilo zdaj, razen tega pa študira novi češki »šlager« »Pod to goro zeleno« in bo kmalu po tej opereti vprizorila prenovljeno opereto »Dolarska princesa«, letos pod taktirko novega vojnega kapelnika Jiranka.
Radi obolelosti gospe Zakrajškove in gospodične Rasbergerjeve nastopita drevi v opereti »Pri treh mladenkah« mesto njih gospodični Kraljeva in Križajeva.
Sreski odbor društva Rdečega križa v Mariboru namerava prirediti tečaj za prostovoljne bolničarje in bolničarke. Ta točaj bi se vršil v .splošni bolnišnici v Mariboru, bi trajal 8 do .12 tednov, po 3 do 4 krat tedensko, vsakokrat po 2 uri. Moški In ženske, ki so v starosti od 18 do 50 let, ,se opozarjajo, da bi se prijavili za ta tečaj vsaj do 20. novembra t. I. pismeno ali ustmeno v društveni pisarni na sreskem načelstvu, soba št. 69, II. nadstropje, med 10. in 12. uro.
Mariborski biljardni klub v Gradec. Kakor jc našim čitateljem gotovo še v spominu, sc je vršila meseca januarja t. 1. v kavarni »Jadran« medmestna biljardna tekma Maribor—Gradec. Sedaj pa je sprejel domači klub vabilo za revanžno tekmo, ki se vrši dne 27. in 28. t. m. v kavarni »Evropa« v Grazu. Naši biljardisti se peljejo v Gradec s Putnikovim avtobusom v soboto popoldne in se vrnejo v nedeljo ponoči.
Sečna in prodaja božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo mariborsko opozarja prodajalce božičnih drevesc na banovo Naredbo glede prodaje in sekanja božičnih drevesc z dne 14. XI. 1932 II No 8133/1 (Služb. I. 92/32), glasom katere se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesa, izkazati s predpisnim izvornim potrdilom. Tržni organi bodo v smislu točke 4. cit. Naredbe brezizjemno zaplenili božična drevesca, če bi se prodajalec ne mogel izkazati z izvornim potrdilom, vrhu tega pa proti kršiteljem tega razglasa uvedli kazensko postopanje.
Otrokovo trpljenje. Mariborsko okrožno sodišče je danes dopoldne obsodilo 44-Ietnega Andreja Sabotija iz Zaniostja na mesec dni zapora, pogojno za dobo 2 let, ker je grdo ravnal s svojo pastorko 4-let-no Marijo Magličevo ,ki jo je tako pretepal, da je otrok zadobil po vsem telesu podplutbe.
%
ELIDA
KREMA
IDEAL
Že v časih polnih sreče se pojavlja kot senca strah pred preranim staranjem. Vprašate se: kaj se temu res ni moči izogniti?
Kdor začne pravočasno s pravilno nego, si bo ohranil vedno čisto in brezhibno polt. Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, pomaga kot nobena druga. Radi vsebine hamamelisa poživlja in obnavlja kožo,odstranjuje male gubice in nečistoto polti. Koža ostane mlada — ostane lepal
Brezposelni učitelji pri prosvetnem ministru
V soboto 20. t. ni. se je ua svojem inšpekcijskem potovanju po državi mudil v Ljubljani prosvetni minister Dimitrij Magaraševič. Popoldne je sprejemal de-putacije. Prijavili so se tudi delegati brezposelnih učiteljskih abiturijentov. Po ljubeznjivem sprejemu je pazljivo poslušal njihove želje in p oročila o zadnjih nastavitvah. Ko so mu izročili ca 30 tipkanih strani obsegajočo statistiko in resolucijo, v 'kateri so ti povdarjali, da se zadnje nastavitve niso izvršile iz vdikov vrstnega reda in socialnih potreb, je gospod minister vzel to njihovo poročilo na znanje z obljubo, da bo material pregledal. Nadalje so mu razložili in s konkretnim dokaznim materialom pokazali, da so pri zadnjih namestitvah izostali tovariši in tovarišice, ki so skončali učiteljsko šolo leta 1932., 1933., in 1934., so v težkih socialnih razmerah, med tem so pa bili nastavljeni tovariši in tovarišice iz letnika 1935. in 1936. ter nied njimi nekateri zelo dobro situirani. Gospod minister je obljubil delegaciji, da bo v bodoče brezpogojno vpošteval načelo kvalifikacije, vrstnega reda in socialnih potreb in da bodo predvsem z no vim proračunom nastavljeni tisti, ki so bili doslej na tak ali drugačen način izpuščeni in sicer iz letnikov 1932., 1933., 1934. To tako važno zagotovilo najvišjega funkoijonarja prosvetne oblasti v državi bo na brezposelne učitelje in učiteljice zelo pomirjevalno uplivalo.
Ne s svinčenko, temveč z zlato kroglo v smrt!
V Sarajevu je izvršil samomor nekdanji najbogatejši mož tamkajšnje okolice, daleč naokrog znani Mohamed Sahinga-nič. Kakor so kasnejše poizvedbe izkazale, so ga vsi ljudje smatrali za pravega Kreza, ki pa je prišel v zadnjem času ob vse premoženje. V največji revščini si je pognal v srce iz svojega Samokresa zlato kroglo, ki mu je ostala še kot spomin na nekdanje zlate čase.
Spomnite se CMD?
Baditie tetegoume vesti
ZA SREDNJO EVROPO GRE!
PARIZ, 25. novembra. Tukajšnji Ihti se izčrpno pečajo s predstoječim potovanjem predsednika Chautempsa in zunanjega ministra Delbosa v London. »Matin« povdarja, da predstavlja ta pot nekakšen uvod k potovanju zunanjega ministra Delbosa v Prago, Varšavo, Bukarešto In Beograd. Čutilo se je, da so v Berchtesgadnu in Berlinu igrala srednjeevropska vprašanja ob Halifaxovem posetu veliko vlogo. Delbos bo v Londonu raztolmačil francoske poglede na srednjeevropske vprašanje, tako da bo lahko po londonskih razgovorih dajal v srednje- in jugovzhodnih prestolnicah važna zatrdila. Navedeni list piše, da sl je Nemčija izgovorila proste roke v Srednji Evropi. Anglija nima glede Sred nje Evrope nikakšnih pogodbenih obvez nosti in se v tem angleška politika bistveno razlikuje od francoske. Če bi se v Londonu nemški predlogi odkloniti, potem bi se to zgodilo izključno po Iran coskih prizadevanjih. Francija ne more pustiti pasti svojih zvez v srednji In jugovzhodni Evropi. Socialistični »Po-pulaire« pa očita angleški vladi, da noče glede srednje Evrope in drugih vprašanj na dan pravo barvo, ampak da hoče slej ko prej igrati vlogo arbitra v vseh kontinentalnih vprašanjih.
Priznanje.
A. »Čudim se, da se nikdar ne spomniš na stotak, ki sem ti ga lani posodil!«
B.: »O pač! To je ravno eden mojih najlepših spominov!«
ANGLIJA ODPLAČALA VOJNE DOLGOVE V AMERIKI.
LONDON, 25. novembra. Pogajanja glede odplačila angleških vojnih dolgov Ameriki potekajo ugodno in se je dosegel sporazum na sledeči osnovi: Vlada Združenih držav ameriških smatra v letih 1923 do 1934 po Angliji poravnane dolgove v skupnem znesku 415 milijonov dolarjev kot odplačilo celotnega dolga, ki znaša okoli 920 milijonov dolarjev in bo Anglija odplačala ostalih 505 milijonov dolarjev v 50 brezobrestnih anuitetah.
Kavalir.
Gost: »Natakarica, kovač mi je padel tu nekje pod mizo. Ako ga najdete, mi ga jutri vrnite, ako pa ga ne najdete, ga pa obdržite!«
Kino Union. Do vključno četrtka čarobna film »Ramona«. Petek dražestna Shirley Temple.
rr' n I i'IIMIIBiiMm»——————
Četrtek, 25. novembra ob 20. uri: »Pri
treh mladenkah«. Red C.
Petek, 26. novembra: Zaprto.
Sobota, 27. novembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Premiera.
umu
V	Ljudski univerzi predava drevi glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec o poučni, zanimivi temi. Slike!
la potuje UadfOM
Sokolska božičnica. Uprava sokolskega društva Gornja Radgona je na svoji seji soglasno sklenila tudi letos prirediti božičnico revni sokolski deci, naraščaju in tudi revnejšemu članstvu. V ta namen je vOtirala v fond za obdaritev znesek
1.000	Din, pri boljše situiranem članstvu im sokolstvu naklonjenem občin-
stvu pa se bodo prihodnje dni zglasil nabiralci prostovoljnih prispevkov z biralnimi polami in prošnjo, da prispevajo v svojih močeh v ta fond in s teni. podprejo to človekoljubno delo obmejnega sokolstva. Tudi med našo obmejno sokolsko deco je mnogo revnih pripadnikov, zlasti dece, ki sicer ne bi bila de-ležna božičnega veselja in dobrot.
Darujte za azi?ni sklad
i- ipgC zCfl®
Zobna
^Skraišem 6aSU ^ UP°
peneže se Pas4e xa xot»e
dro-be\o proRaS^JUd\n. mo0'	m 13
5‘—. s
Sokolsko društvo Sv. Anton v Slov. gor. javlja tužno vest, da je umrl njegov starosta, brat
Josip Tušak
trgovec
Pogreb našega nepozabnega brata bo v soboto, 27. novembra ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. Anton v Slov. gor., dne 24. novembra 1937.
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je včeraj ob četrt na 19. uro v 72. letu starosti po dolgem in muke polnem trpljenju preminula previdena s tolažili sv. vere, naša ljuba in dobra soproga, ljubez-njiva mati, tašča, stara mati, svakinja in teta, gospa
lina Tkalec, m Heinenain
soproga trgovca in posestnika
Pogreb nepozabne bo v petek, dne 26 novembra ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju, kjer bo položena v rodbinsko grobnico.
Maša zadušnica bo v soboto 27. novembra ob 7. uri v stolnici.
MARIBOR, dne 25. novembra 1937.
Globoko žalujoči ostali:
Anton Tkalec, soprog Anna, Brigita, Karel, Fini,	Dragica, Jetty, Seli, Ivan
Rosi, Viljem, otroci	snahe in zeti
Greta, Mirko Kurti, Anemie, vnuki in vsi ostali sorodniki
pri naših inseren-kupujte ?ih 4er oglašujte
Posest
Nova	.
TRISTANOVAN.ISKA HIŠA
mesečni dohodki Din 750.—, cena Din 58.000. naprodaj do 1 decembra radi selitve. Naslov v upravi.	6796
V Zagrebu na Jelačičevem trgu ie naprodai
KAVARNA »BUFFET« radi bolezni lastnika. Posel je rentabilen, najboljši posel te vrsto v Zagrebu, promet mesečno 120/100. mesečna najemnina 6000.—. brez konkurence. Naslov v upravi »Ve černika«.	8795
Kupim
KUPIM ŠASIJO
za enotonsko prikolico. Ponudbe na mehanika Krajnca, Sv. Lenart v Slov gor. 6778
Sobo Išče
IŠČEM SOBICO
v bližini Melja z vso oskrbo ali brez. Ponudbe uod »Toč. no« na upravo »Večernika*. 6777
Stanovanje
Oddamo v najem DRUŽINSKO STANOVANJE
s 1. decembrom t. I na Meljski cesti 87. Informacije v Zadružni gospodarski banki. 6791
Oddam
SOBO IN KUHINJO
Studenci. Cankarjeva 5. 6789
Stanovanje išle
ENOSOBNO STANOVANJE
proti Melju išče mirna stranka. Naslov v upravi. 6801
Službo dobi
KOČ1JAZA
takoj sprejme Franc Filipič, Pobrežka c. 38.	6774
Službo lite
MLAJŠE DEKLE
želi službo v pomoč gospodinji. Začetna plača je dobro postopanje. Cenieni naslov je pustiti v upravi »Večernika«. 6802
DVOSOBNO STANOVANJE j	„	.
oddam s 15. decembrom manj j prostorne, v sredini mesta.
si družim najraje državnemu ’ j$gemo< Ponudbe na upravo uslužbencu. Kejžarjeva 26.	,	..
6804	pod „Oferte“.	6792
Nenadoma nas je zapustil za vedno, dne 24, novembra naš predobri atek, stari atek, brat, stric in svak, gospod
]osip Tušak
trgovec in posestnik
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 27. novembra ob 9, uri predpoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
SV, ANTON V SLOV, GOR, dne 24, novembra 1937.
Globoko žalujoča soproga Josipina otroci: Vladko, Rihard, Mirko, Jelica snaha Katica in rodbine: Tušak, Klemenčič, Pernat; Schelt, Rakuš
Brez posebnega obvestila
ivnosti
77
•>Da„ ona ukazuje, kakor ima pravico, •ker jaz hočem tako.«
»Torej tud: hočeš, da umre tvoja liči od ljubezni in ljubosumnosti?«
)Ne govori toga!«
Volkulja je skomignila.z rameni.
■Sedaj vidim, da sem jaz edina ohranila mirno kri in da setu prav ravnala, ker nisem preveč hitela.«
'»Kaj hočeš reči s tem?«
Poslušaj, pa boš razumel! >
S temi besedami je stopila k postelji kjer je ležalo mrliško bledo, mrzlo in
trdo telo gospodične Armamie.
XX. Od mrtvili vstala.
»Ko si mi davi,« je govorila Volkulja, »pripovedoval, kaj ti predlaga Anglež in kake naklepe snuje, sem začela o tej stvari globlje razmišljati.«
»No in kaj si sklenila v svojem premišljevanju?« je vprašal Everard.
»Prišlo mi je nekaj čudnega na misel ...«
»Ne trati časa! Na dan z besedo!«
»Dejala sem si: od Armandinega življenja je odvisno velikansko premoženje; in kakor se dajejo z največjo radodarnostjo milijoni za to, da Armanda izgine, tako je morda gotovo tudi kdo, ki bi dal še več, da ostane živa in zdrava ...«
»O, kaiko si pametna Volkulja!« je vzkliknil Everard. »To je krasna misel!«
'Kaj ne, da ni preveč nespametna!« je dejala Volkulja in se samoljubno nasmeh nila.
»Iti kaj si potem storila?«
»Gospod Balkam mi je naročil, naj pripravim strup. Lahko je bilo dati mesto strupa tako tekočino, ki deluje navidez prav tako kot strup in ki vendar ne mori človeka.«
»In si to storila?« je dejal Everard
»Ali mar nisem prav storila?«
»Toda, potem!...« je vzkliknil Leon. »ArmaiKla ni mrtva!«
»Nc, .temvoč samo trdilo spi.«
»Pravični Bog — ali je mogoče?«
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Volkulja je iztognila roko proti stelji, kjer je ležala deklica.
»Poglejte*, je dejala z mirnim glasoni-»tam leži, nepremična in brez diha; Oti so ji zaprte, lica bleda, živa podoba smrti; saj ste sami mislili, da je mrtva.«
»Armanda! Armanda!« je jecljal Leon.
»Toda ali ne vidite, kako pod nežno prozorno kožo lahno kroži kri? Ako Prl" tisnete uho k njenim ustnicam, se bost1-prepričali, da tudi diha.«
»Ali, ta sreča me bo umorila!«
»Počakajte še nekaj trenutkov,« je *1,1' daljevala Volkulja. »Ako sc ne motim, stopa kri polagoma v lice; prsi se ji 1£(!' no dvigajo; položite ji, gospod, roko >>u srce ako že bije!«	(Dalje. _
. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,