november 1 T Vsi sveti 2 S Spom. ver. JuS 3 t Hubert 4 P Karol Bar. + _S_Sjrjudita "Č' N 22. pobink. ' P Vilibrord © 8 T Bogomir 9 S Teodor 10 C Andrej Avell. 11 P Sv. Martin + S Martin, papež J3 N 23. pobink. " 14 P Jozofat J) 15 T Albert Mae. mSI SLOVENSKI PSU Si AMERIKI Setloi s pcmbčjo katerih se bo do- popol noma hasprotntega j '6nJa pa j,e državni tajnik ^ Pri razgovoru s časni-g pi ta četrek je dejal, da se lanje volitve niso; vršile na azitt podlagi vprašanja, ali notranjščini vladal red,na zu-r.aj pa si je pridobila ugled. Diktator ni bil sam'o na političnem, marveč tudi na vseh '-i,h noljih. Med drugim je moderniziral poljedeljstvo, u-vedel v pisavo latinico, odpravil pajčolan za ženske in turška pokrivala, fez, za moške. Kljub njegovemu despotizmu pa so ga Turki ljubili in ga ponovno in ponovno izvolili predsednikom t e r so zdaj v OSTREJŠE ODREDBE ZA POROKE Elkton, Md. — Tudi tukajšnje mesto je dvignilo protest proti hitrim in nepremišljenim porokam, na katerih je doslej cvetelo in s katerimi so nekateri brezvestni pastorji služili denar. Na volilni dan, v torek, je prebivalstvo glasovalo za odredbo, po kateri mora med časom, ko se izda dovoljenje, in med poroko, poteči 48 ur. za progresses ali za kon- ^teh/k"je "n",u bodo" našli na bilo te- rvativce, marveč j u Primešanih toliko drugih v?vnj' lokalnih> socijalnih. jars. 11 in plemenskih, da lini-111 nikakor ostro začrtana. ako iskih .le na pr. število republi- kandidatov zmagalo ker so podpirali Town- slednjka. *ato % °V pok°.)niinski načrt, dc-t>0 ga demokrati zavrnili. ija-ttega so republikanci C razne druge fanta-tijj^6 °bljube, samo, da so v A.lt pfekosili svoje oponente. Vq,° ^i bile to predsedniške ilv-hi v n.i'h kandidiral M bi bil splošni izid 1ckr °ma drugačen, je dejal diaNe^°rški župan La Guar-Vpij ;ie znan kot eden naj-Sfer] progresivcev, je to betjJ ?°vabil vse voditelje li-^ n 'v,11 Struj na konferenco i0tl' y dnJi teden v Washing-^ v Povabilu je izjavil, da v da s j progresivna sile ^oji T državah popustile na tega ^ivnoati, in sicer vsled e Politično organi- izPcP°Injen0-k\ jj a Se Je pokazala, je de »iti jna Se mova.io te sile zedi-H0 ? odločno nastopiti z jas-Pfo^v/ , '1an,nn progresivnim POSREČENA OPERACIJA NAD PETORKAMI Callander, Ont.. — V sredo se je izvršila nad Dionne petor-kami napovedana operacija, pri kateri so jim izrezali vratne bezgavke. Operacija je potekla 'brez vsakih nevarnih posledic in za vsakega otroka so potrebovali okrog deset minut. Pred operacijo so jih orriamili. -o- EVROPSKI KONSERVATIV. CI ZADOVOLJNI _ TlDELAVSKI PREDLOG Seatt, P0RAŽEN v taic ash- — Volilcem lje"n ^nji državi je bil stavbi bjl odločitev predlog, ki 4k0 pačite protidlalavski. prav 1 uveljavljpn, bi ome-Nal Piketiranja, prepo- 0 8tavi stavk° in nava" teku 3d 0 dovolil šele po p»e- VUžbonci ^ Potem. ko so u-"l4l akfe*a podjetja vlo- oit in Precll°« Pa Je bil ^^ venako tudi podobni ' sosedni i državi Ka-1IY1 je v Oregonu ii r1^ v Ng1' doči Itt; amer. London, Anglija. — Konser vativno časopisje širom Evrope izraža zadovoljliost nad izidom volitev v Zed. državah, češ, da pridobitev republikancev pomeni konlec progresiv nim tendencam predsednika Roosevelta. Pravijo, da bo to vplivalo tudi k izrazitejšemu konservativnemu gibanju a Evropi, ki se jie pričelo z mo nakovsko konferenco. --o- PET ČLANOV DRUŽINE SE ZADUŠILO Fort Worth, Tex. — Na njih tukajšnjem domu so zadnjo sredo naš'i zadušeno celo Oliver Harper družino, namreč očeta, mater in tri otroke. Stanovanje je bilo napolnjeno s plinom. Ugotavlja se, ua se je izvršilo to namenoma kot umor in samoumor. -o- IZSLEDILI DVOŽENSTVO MOŽA Chicago, 111. — Dve ženski ste se nedavno slučajno seznanili in si mod pogovorom pripovedovali vsaka svoje doživljaje. Pri tem ste prišli na nepričakovano odkritje, namreč, da imate obe lemega in istega moža. Rezultat tega je bil, da je bil mož, Wither, zadnjo sredo aretiran zaradi biga-SLO VENCA Imije. . '*t.tmiimm N .M Mm* seglo blagostanje za vse prebivalstvo. Napovedujejo, da bodo pod viado tehnokratov zaposlene v produktivnem delu le osebe cd 25. do 45. leta starosti. In še te bodo delale le po štiri ui'e na dan, a bodo v tem času producirale toliko, ; da bo dovolj za celokupno prebivalstvo. Mladina pod o-menjeno starostjo se bo izobraževala, starejši ljudje pa se bodo lahko posvetili svojemu najljubšemu opravilu. — Kaže torej, da se zlata doba bliža. --o- A TRDA TEKMA Za nekatiera mesta je bila pri volitah med posameznimi kandidati skrajno trda tekma, ko je odločevalo le m'alo glasov. Tako sta v Iowi dobila demokrat Gillette in rep. Dickinson, ki sta kandidirala za zveznfega senatorja, vsak nad 100,000 glasov, toda Gillette je končno zmagal z manj kakor 1600 glasovi. — Podobna tekma se je vršila tudi v In-diani med dem.Van Nuysom in rep. Willisom, tudi za senator-sko mesto. Med štetjem' gla^ sov je bil v ospredju zdaj ta, zdaj drugi, in do končne odločitve še v četrtek dopoldne ni prišlo. -o PRIJATELJSTVO MED KAR. DINALOM IN PREDSEDNIKOM Rim, Italija. — Kardinal Mundelein aje je zadnjo sredo izrazil, da so nenavadne časti, ki so mu bile tukaj izkazane od ameriških oblasti, po njegovem' mnenju rezultat prijateljstva, ki vlada med njim in predsednikom Rooseveltom. Povdaifil pa je kardinal, da ni na nikakem diplomatskem poslanstvu, kakor so to nedavno namignili na/ijski listi. I -o- KALIFORNIJSKI SENATOR RESiGNIRAL Los Angeles, Cal. — Zvezni senator McAdoo je zadnjo sredo podal govrvnerju Memamu resignacijo na svoje mesto. Njegov rok bi potekel s 3. januarjem, ko ima nastopiti novoizvoljeni senator Downey. Dasi bi senator ne imel več ni-kakega aktivnega opravila, vendar mu je governer imenoval namestnika za nedokončani rok, in sicer v osebi Th. F. M. Storkea, lastnika nekega lista. KR1ŽEMSVETA — Hendaye, Francija.— Na novo ofenzivo nacijonalistov v vzhodni Španiji so vladne čete odgovorile s protiofenzivo in javljajo, da je napad bil doslej uspešen ter da je važno strategično mesto Lerida oblegano ter pred tem', da pade v vladne roke. — London, Anglija. — Min. predsednik Chamberlain je na nekem banketu zadnjo sredo izrazil napoved, da bo Evropa deležna miru za dolgo časa kot posledica njegovega sporazuma z diktatorji. To je bil njegov odgovor na kritike glede monakovskega sporazuma. — Door, Nizozemska. — Za bivšega nemškega cesarja Viljema je poteklo zadnjo sredo 20 let, odkar je moral pobegniti iz Nemčije v pregnanstvo. Mož je za svojih 79 let •vrst in zdrav. --o- ROPARJI NASTOPILI KOT POLICISTI Greenfield, Ind. — Dva drzna roparja sta zadnjo sredo na lahek način prišla do plena, ki je znašal ^30,000 v gotovini. Ustavila sta namreč na cesti 28 letnega bančnega uslužbenca, B. H. Gamerja, ko je v avtomobilu vozil omenjeni denar z neke banke v Indianapolisu v drugo banko v New Castle. Oblečena sta bila pri tem v uniformo cestnih policistov. Z orožjem sta izsilila od napadenega denar, na kar sta mu vklenila roke v okove, kakorsn'e uporablja policija, mu potrgala TERORIZEM NAD JUDI Nazijske tolpe razbijale judovske trgovine in zažigale rjih sinagoge. Berlin, Nemčija. — Nov sovražni val proti judovskemu življu v tukajšnjem mestu se je razlil ta četrtek, ki je prinesel s seboj skrajni terorizem in nasilje. Vzrok za ta izbruh je bila smrt E. von Ratha, tajnika nemškega poslaništva* v Parizu, ki je podlegel poškodbam napada, izvršenega od nekega 17 letnega poljskega Juda. Nazijski listi so takoj dvignili propagan- Iz Jugoslavije Tudi Jugoslavija je odredila strožje odredbe nasproti Ži dom, ki silijo v državo. — Žirovska dolina se je oddol žila spominu padlih junakov. — Smrtna kosa. -Razne druge vesti iz domovine. Židovsko vprašanje tudi v Jugoslaviji Ljubljana, 27. okt. _ — Po odcepitvi Sudetov od Češkoslovaške so se na nemško-jugo-slovenski meji začeli pojavljati potniki židovske narodnosti še v mnogo večjem številu, kakor po priključitvi Avstrije. Ta naval j>e pač razumljiv, ker so se židovskim emigrantom iz , . . v , , Avstrije jeli pridruževati še do proti Judom, povdarjajoc, da|gtevilni njihoyi rojaki iz Sude- je nekaj neznosnega to, da ima-jfc(>v in češkoslovaških pokrajin, jo Judje še vedno toliko trgovin Ker pa s0 zaradi živahnega gi. v Berlinu pod svojo kontrolo. Sadovi te propagande so se hitro pokazali. Okrog 3. ure zjutraj so se pojavile na ulicah tolpe,oborožene z železnimi drogovi in pričele razbijati najprej okna in nato notranjščino judovskih trgovin. Ponekod so povzročile popolno razdejanje. Spravili so se nato i tudi nad judovske molilnice, si-Snagoge, in tri od njih enostavno zažgali. Ves ta divjaški barbarizem se je nadaljeval skozi celi dan v četrtek. Množice ljudi so se zbrale na ulicah in gledale na uničujoče delo pobesnelih tolp, toda nihče si ni upal ziniti kake protestne besede, ker je vedel, da bi se srd znesel tudi nad njim. Tudi vojaške in policijske čete so mirno gledale divjanje ne, da bi količ kaj posredovale. Nasprotno pa je policija pričela popoldne tudi od svoje strani s preganjanjem Judov; večje število jih je aretirala in odpeljala s truki neznano kam. --o- Oglasi v Amerikanslcem Slovencu imajo vedno uspeh. banja pripadnikov židovske narodnosti začele tudi druge države po vrsti zapirati m'eje pred njimi, so po nemških me-, stih z večjimi židovskimi naselbinami pričele delovati tajne poslovalnic^, k,i zalagajo emigrante z lažnimi dokumenti, predvsem rojstnimi in potnimi listi. Naša oblastva so za-j to na mejah službujočim orga- di Ogenj V Brdnjah je ogenj uničil viničarijo in hlev posestnika' Ivana Metarlca. V viničarijf sta stanovala preužitkarica Elizabeta Pečolar in dninar Bošjan Rebernik, ki sta pred ognjem rešila le to, kar sta imela na sebi, vse drugo je uničil ogenj. Škode je nad 8000 dinarjev. -o- Smrtna kosa V Prevaljah je umrl Rudolf Žale z Winklheima na Koroškem, zaveden Slovenec star 80 let. — V Ljubljani je umrl Ivan Šlibar, odvetnik in rezervni poročnik. — V Mariboru je umrl Karel Kautzner, upokojeni železniški uradnik in dolgoletni bivši postaj ena-čelnik v Pesnici star 68 let. i -o- Pod vozom Ko je 21 letni posestniški nom naložila najstrožjo pozor-!sin Jernej Breznik iz Brezne-nost kar se tiče potnikov iz ga pri Šmartnem v Rožni do-severnih dežel. Nasproti 2i-jlini peljal voz slame, se je na , • .l, — cesti voz nekoliko nagnil in se prevrnil na Jerneja ter ga avtomobilu ter ga pustila na cesti, dočim sta sama pobegni-žice v'la v drugem avtomobilu. JUGOSLOVANSKI NOGOMETAŠI dom, ki stalno bivajo« pri nas, a niso jugoslovanski državljani, so oblastva prav tako uvedla strožje postopke. Pripadnikom židovske narodnosti, ki so tuji državljani in so jfrn potekla dovolila za bivanje v Jugoslaviji, se prošnje za podaljšanje dosledno zavračajo. --o- Spomenik padlim žrtvam Žiri, 21. okc. — Po 20 letih se j|e danes tudi žirovska dolina oddolžila spominu onih rojakov, ki so v svetovni vojni izkrvaveli za našo svobodo. Zraven župne cerkve je bil odkrit krasen spomenik po o-snutku g. arnitekta Kregarja. Kiparska dela je izvršil akad. kipar Putrih. Spomenik ima obliko kapelice, v kateri je na marmornih ploščah vklesanih 137 imen padlih faranov. Središče kapelice tvori kip iz belega 'marmorja, ki predstavlja umirajočega vojaka, ki mu močno poškodoval, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. Usodna bližnjica Valentina Čeponova, 32 let. na žena čevljarskega mojstri s Preserja je šla po neki bližnjici, kar pa je postalo zal njo usodno. Po tej poti je namreč morala rez večjo skalo, s( katere je tako nerodno skočila, da je padla in se ie m'ocnof poškodovala ter so jo morali pripeljati v ,iubljansko bolnico. j —.r— ! Na cesti je zaspal Nekega večera je 60 letni invalid Alojz Kristan precej vinjen kolovratil v Mariboru proti kolodvoru. Na kolodvoru si je kupil ceio karto do Slivnice, nakar jo je zopet mahnil v mesto. Na nekem križišču ki daje angel palmo zmage. Nad ni bilo razsvetljeno je padel kapelico je bronast relief Ža- j in se mu ni zdelo vredno vstati 11 ostn|e Matere božje. Kapeli- in je kar tam. tudi zaspal. Ta< V skupini na sliki so vključeni trije jugoslovanski nogometaši, ki igrajo s Chicago Cardinals, ob razgovoru s časnikarji med jugoslovansko radio uro na postaji WGES v Chicagi. Od leve na desno so: Milt Popovich, Srb; Tone Blazina, Hrvat; Dick Kross, angleški napovedovalec; Charles F. Herold, poročevalec lista Svornost; Frank Patrick, Slovenec, in George Marchan, vodja jugoslovanske ure. ca stoji na vzvišenem prostoru, ki predstavlja grob. . Slavnost odkritja se je začela dopoldne ob 9 s sprevodom, v katerem so korakala vsa domača društva z zastavami in velike skupine bojevnikov. Ob j 10 j.e daroval v župni qerkvi | sv. mašo za padle bojevnike g. dekan Matija Mrak, ki je potem tudi blagoslovil spomenik. Po sv. maši se je vršilo ored cerkvijo odkritje pod vodstvom g. župnika Pečnika. Naj nam bo spomenik 137 žrtvam glasen opomin, da je vojska strahota, ki se je smejo narodi poslužiti samo tedaj, kadar na miren način ne morejo doseči svojih pravic, kakor je rekjel slavnostni govor Rik bivši vojni kurat g. Ce-gnar. Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec" l ko ga je v temi povozil neki ovorni avto. Kristana so odpeljali v bolnico, kjer je izdih« nji. ^ j Z roko v stružnico V mariborsko bolnico je bil pripeljan 32 letni delavec Josip Hraš iz Pobrežja, ki se je ponesrečil v Mamutovi tekstilni tvornici. Pri delu je zašel i roko v stružnico in preden so mogli prekinili električni tok, mu je stružnica popolnoma razmesarila roko vse do zapestja. -o- Drzen vlom Neke sobote je bilo pri belem dnevu vlomljeno pri po-, sestniku Antonu Ivancu v Pod-peči pri Dobrepoljah. Posest, nik je na bližnji njivi vlačil in to priliko je neznanec izrabil, da je vdrl tf hišo, odkoder je odnesel večjo svoto denarja, j AMERIKANSKI SLOVENEC •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 12. novembra 1038 Amerikanski Slovenec i vi in najatarejii »lov.entfel list 9 'Ameriki. D«tanovljen teta 1M1. Izhaja vsak dan razua nedelj, pon»-4*1 j kov in dnevov po prainikiU. Izdaja in tiikai gDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. Cermak Rd.,Chicago .. Telefon: CANAL 5544 Naročnina t Za čelo leto Za pol leta __ Za četrt leta__ Za Chicago, Kanado Za celo leto..... Za pol leta _ Za četrt leta _ .$5.00 . 2.50 J.50 JPoaamezna številka In Evropo; _$<5.00 _ 3.00 _ 1.75 _ 3c The first and the Oldett glot Newspaper. in AmerioL Established lKL ..j v*"* Issued d«il7. except Sunday« Mem day and the day after holiday* Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For One year--- For half a year-- For three months _$5.00 _ 2.50 . J.5C Chicago, Canada and Europe: For one year ---$6-0° For half a year - 3.00 For three month« -- .1.75 Single copy---— 3c m važnega pomena za hitro objavo morajo biti d« posla ni na uredništvo . pol ftred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Sftftka l novljen veliki oltar za 50 letnico hovnik po enkrat na mesec in leta 1852 so se katoliške družino pomnožile iz dveh v osem družin. Verniki so se zbirali v hiši E. Tinney k službi božji, pozneje v stari mestni hiši in to je bila prva cerkev tukaj. Leta 1884 je Msgr. G. P. Jennings organiziral tukaj faro. V cerkveni knjigi je zapisano, da sta bila prva krščenca dne 12. oktobra 1884, naslednji mesec je pa bila prva poroka. Meseca julija istega leta je prvi pogreb. Leta 1885 dne 7. junija je bilo 29 prvoob-hajancev, prihodnje leto so bili isti birmani. Leta 1885 so bili organizirali Oltarno društvo in že začeli misliti za nakup zemljišča za cerkev. Spomladi leta 1887 je Msgr. G. P. Jennings kupil zemljišče, na katerem sedaj stoji cerkev. Dne 10. julija leta 1888 so položili vogelni kamen za novo cerkev in 20. oktobra istega leta je bila cerkev že blagoslovljena. Leta 1891 so priredili župnišče poleg cerkve. Dne 6. avgusta 1893 sta bila dva zgodovinska dogodka. Prva žena je bila krščena, ki je pristopila v katoliško cerkev; Msgr. W. F. Murphy plačal ves farni dolg in prihodnje leto so kupili zvon, kateri je bil blagoslovljen 9. nov. 1897. Največje delo Msgr. Murphyja je bila farna šola, katero so začeli graditi septem-slovljena 15. avgusta. L. 1901 so bra leta 1900 in je bila blago- in lep bronast tabernakel in nove električne orgle. — Lepo hišo božjo imamo in prostorno, v kateri je do 500 sedežev. Sedaj spada pod to faro 1800 katoličanov, med temi nas je nad 100 Slovencev in Hrvatov. Najlepše pozdrave čitateljem "Amer. Slovenca" in "Novega Sveta". Angela Berus, zast. -o- BARBERTONSKE NOVICE Barberton, O. Slovenska moška £veza je imela svojo prvo konvencijo v Barbertonu, Ohio v farnem Club House v nedeljo 30. oktobra. Sadež in glavni urad te zveze je v Barbertonu, Ohio. Izvoljen je bil tudi glavni urad, ki je blodeči: Predsednik Fridrik Udovich, podpredsednik Tony Rudman, Cleveland, O., tajnik Vincenc Lau-tar, Barbertrn, O., blagajnik .Jernej Župec, Barberton, O., zapisnikar Frank Cič, Barberton, O.; nadzorniki so John Linton. Karoi Benoval in Tony Gabrovšek, Girard, O. — Slovenska moška zveza ima štiri podružnice; st. 1, je v Barbertonu, št. 2, in 3, so v Clevelandu, O. in št. 4, je v Girard, O •— Važne konvenčne seje se nadaljujejo šo prvo nedeljo v novembru. Ncvo podjetje i'mamo v Barbertonu in sicer ie pričel Dogodki med Slovenci po Ameriki Naročnikom na znanje. Ta številka lista bi morala biti v rokah naročnikov v soboto dopoldne, vsaj tam, kakor daleč doseže čez noč prevoz pošta po Združenih državah. Ker pa pošta včeraj v petek 11. novembra ni obratovala radi legalnega praznika, bo ta številka gotovo zakasnila i" jo n|e 'bote prejeli najbrž? do pondeljka, kar pa ni krivda Uprave lista, pač pa novega praznika Dan premirja. T0'1' ko v vednost naročnikom list*' Podlegel srčni hibi Cleveland, O. — Potekli ponedeljek je podlegel srcM hibi rojak Joseph Unetič, v starosti 54 let. Ko je bil ravno čas, da se odpravi na delo, je prehitela nenadna smrt-Pokojni je bil miroljuben moz> prijatelj dela in ljubitelj doma. Več let je bil v službi za oskrbnika bogatega posestnika in se je dobra razumel na vrtnarstvo. Tud' družina Unetic je imela vedno lep vrt z di"ev ;em in cvetjem. — Pokojni Jp bil doma od Oerkelj na StajeT" skem in je bival v Ameriki :>° let. Družina Unetič stanuje »a 16412 Arcade, Ave. — gov pogreb 3; je vršil v c®' trtek 10. novembra. —-duši rajnega, družini sožalj6. Rojenice Lorain, O. — Vile rojenj so se pretekli teden u#aVi tudi v Lorain a ter pustile leP° darilo pri družini Geor£e Mudrock. Podarili so sff" materi krepkega sina. Mati je poprej pisala Baraga ^ graduirala v St. Joseph -N"u sing School, kjer je bila PotV' tudi vec let zaposlena kot b ( niška strežnica. — Častiti Promocija našega rojaka Lima, O. -- Pred krat*1' ateU3 je bil imenovan za ravnat tukajšnje državne umob.Pj11' Dr. H. M. Turk, ki je naš ^ jak Slovenec in ima še 21 - ura leta rJUU in je bila blago- m sucer je pricei jaK oiovenec m ima ^ prišle šolske sestre kot učitelji- '1VIr' John ZuP-c> sin Mr. Louis starša v Clevelandu. V ta ce. Že prvo leto je začelo priha- Zupica "'Tolly's Garage" na ga je imenovala državna iati v Šolo ifia ntrftV — i .ato Norton Center Rd. 21., ki nudi fare direktorca Mrs. Mart?«1 P.r .jati v šolo 153 otrok. — Leta 1900 so kupili tudi 5 akrov sveta za pokopališče, ki je posvečeno v čast sv. Jožefu. Dne 7. februarja 1904 je bil župnik Murphy prestavljen v Sandusky, O., na njegovo mesto je pa prišel Rev. Mooney. Tudi on je imel posebno veselje do šole in je začel s poukom višje šole, s katerim so pa morali prenehati zaradi pomanjkanja denarja. Pred kakimi 10. leti se je začela redna osem razredna šola, v kateri sestre lepo poučujejo otroke. Leta 1914 je v tukajšnji cerkvi prvi tukajšnji rojak pel novo mašo. Rev. Hefferman je bil župnik te fare za časa vojne, in za časa "flu" ter je leta 1919 zapustil to faro zaradi slabega Sedaj, ko smo ga videli na slav-nosti 50 letnice, je bil prav vesel in čil in upamo ter želimo, Norton Center Rd. 21., ki nudi avtemobilistom vse postrežbo. — Mr. John Gabor je tudi kupil gaselinsko postajo na Wos-ster Rd. in Cor. 15. St. N. W. Tako imamo sedaj žo štiri slovenske gasolinske postaje. Dne 29. oktobra se je poročila Miss Angela Ambrožič, ki si je izbrala za ženina Nemca. — Mnogo sreče in božjega blagoslova jima želimo v zakonskem življenju. Naš č. g. župnik so sedaj zopet zdravi in jim želimo mnoge napredka med nami in srečnih dni. — Vpem članom dr. Najsvetejšega Imena fare Srca Jezusovega se naznanja, da se vrši v klubovih prostorih seja. Pazite na oznanilo g. župnika in pridite vsi. Frauk Smole, zast. ŠIRITE AMER. SLOVENCA fare direktorca Mrs. All'man. Smrt rojaka . c Cleveland, O. — Te d^ tukaj umrl rojak Jakob lvl .g man, v starosti 70 let. Dclllij ■ bil iz Ribnice iz "Štart^1 $ ve" ali "KrižmancveV hiše-je izučen strugar in je ve let delal v Ceiju, kjer je lastno delavnico. Tam se jj tudi poročil in je leta prišel s sinom v Amerik0, ' let pozneje je prišla še njegova soproga, ki J0^. že pred 17. leti umrla-brata ter- in pušča dva sina več sorodnikov. -°-. Aa»e> Kdo ve, če tisti, k« ^f, nesrečni v mnogih druZ niso žrtve laži-tiska, ki gj. je moralno življenje v nah? "TARZAN NEUSTRAŠENI" (82) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Ricc Burroughs I'ur/.au jo počasi stopal iz džunglo v hrib proti \otlini, v katero je prinesel ranjenega Jcffa, CudlM1 ise mu je zdelo, da ni bilo iiikogar pred Votlino, ra/un male opice Nkime, ki ga je vsa vesfla in srečna pozdravljala. Saj se je bala zauj, da bi se mu kaj hudega ne pripetilo v džungli. Se pred no jo je Tarzan kaj vprašal, je naglo skočila k njemu in sc mu vse-dla na ramo tor mu začel.t pripovedovati, kako sta bela človeka odšla in kako je hotel oni beli mož njega, Tarzana, ustreliti z grmečo palico. Tarzan se je N'kimi samo smehljal, ker jo mislil, da si jo to izmislila sama. epriean je bil, da je Jeff meril v kako antilopo, ne pa v njega, zato Nkitni ni verjel njenega pripovedovanja. Menil je tudi, da «tu šla Jeff in Mary kam v okolico .in da se vrnetii, zato se je vlekel na tla da ju podiik« in so .uhanom odpočije. Ta počitek bo pa dobro dol tudi njegovi ranjeni roki. . . . K< užival pot tliui, sta doli v (K hitro in Jell se je dr/al liglj nilju d/nugle ob skalovju, da je bil Tarzan na hribu in rebni počitek v skalnati volila Jeff in Mary /e daleč lini. Stopala nista posebno stezo oh li v slu- čaju kakofc bet %uvar< napada imel tako v -an proti »ovfiuniki. al nr- HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN:LLOYD tlOVD AMERIKANSKI SLOVENEC' novembra 1938 PROFESOR MATIKA VO.TNA MED SVETOVI KONEC AVSTRIJSKE OBLASTI V ČRNI GORI Avstrijska okupacija Črne Sore je svoji okrožni postojanki v Peči (Ipek) in v Kolašinu izgubila že ob prvem uspehu naše ^agoslavne vojske na solunski fronti. Okrožna poveljnika v in v Kolašinu sta mislila, llaie najbolje, če vsak po svoje "krene vse potrebno, da najde Pot iz nevarne pasti. Tudi sedež okupacijske uprave na Cetinju 111 imel več pravih zvez s posameznimi okrožnimi poveljstvi, ^ je generalni guverner grof c'a® Martinitz že v prvih dneh SePtembra zapustil Cetinje in ^Potoval v Boko. "zaradi važ-upravnih zadev" ter se ni ^ vrnil. Njegovi najožji so-fudniki, ki so ob okrutnem iz-®°zgavanju ljudstva spravljali 115 stran velike deleže plena, so Seveda sledili njegovemu zgledu. . Preobrat na solunski fronti ■ Vsa okupacijska poveljstva opozoril, da je treba misliti na '0ijec. Poveljstvo v Peči in v »m sta bili najbolj priza-!}• Poveljstvo v Peči je pri-vilo vse potrebno za umik 0 Sandžaka, pri zadnjem Jožnem poveljniku v Kolaši-^ Pa sem v imenu nekaterih ftiitskih skupin posredoval, zaloge živil, kakor tudi blago v skladiščih ostane | otaknjeno in naj vojaštvo CT 5 ,se'30-' Sdno toliko žive-iteh or 'ie neobhodno po-za pot do Boke ali pa do iiio • ca' Tako se J'e tudi zg0' H0v 111 — ko je Avstrijce vzela iitl' So ostal^, skladišča v Kola-i>h ' ^nc'r^evici in drugih kralj °bro založena in bi imele it]^tvo od njih veliko pomoč (ln •se dalo vse v re" ljH 111 ttiirU upravljati in razde- li 1 kt ^kr°žna komanda avstrijske vc /. Pacije v Kolašinu je v vseh bi <1 i}, lisik Sv°iesa področja pod pri- ar vSa0ln komitske akcije pustila kc t,a Sv°ja skladišča nedotaknje- ji DoJ^o tako pa je bilo tudi na ri ^u okrožnega poveljstva v vi „ik.',kjer so okupacijski urad- lj' dj .ln oficirji v Dečanah in tu- m satnj v nekaterih drugih krajih H' Hj^, 1Zročali odposlancem ko- čs , vojvode Koste Pečan- fr ^tk- 1 in velika narodna m Ca ^ drugi polovici sep- g) vef 1918. v Kolašinu ni bilo v Idrijske vojske, a člani tc komitskih odredov in n; so k;,!1, d°mačini razmeram ni- tc Vs- dnevi sv°bode pa so vr- n Ciujt deželo v nov pekel, d te£a pekla so bili se- ci ^ nezaupanje, izrod- t W®, niržllje nesoglasja in t; Heli Seveda tudi to, da so v 2aPuščino okupacijske 11 W 50sP°dariti tudi nekate- i i s° ^mSfenjaki- 0kroK skladišč in dan streli in ^skJJ0 S1° v flivjem vrtin- k Debat V nič" 0 ^u k'1 /A in proti črnogor- i ° JUeQ?alju' za i" proti Srbiji, F 0 samostojni Cr- * ltli S° se med komitski- = ' n;lnii in med prebivalci, kj '^bohotile v gorostasno-predstavljale veliko I c,i za , , ^udstvo in seveda J Pri Sv* ee' ki Jih je zapusti-vblMt. I)olem okupacijska n^ndi-ii(>,redu ie Prišl° najprej >ek t Cl> ko -i« prispel tja JS. T^mit«kih čet Koste Pe-1 Odbori S0 Be Zllašli tudi čla-°l'e s Svi.. Za zedinjenje Črne V v , b,Jo. 01 Je Pri h, scni zapustil vse > ter j Slje komite in doma-so il Peš PrQvidnosti ponoči i V4telj8t tlkl- da tudi staro v fh *uJh ^izkušeno v naj-d'^ve. v -.»i imelo več prave ,>h, , ec "trasti sestra-' »por; ?I"'Zna kakšnimi sta- i r in - C H ruzb , tudi de>tv,)- da ' ^ iu ^ Hn svet kot celota sSaJ6^., več ceniti a W^^-tva in levari-ViJak zase poti pore ga, da so nanj streljali. Bili so dobil 6000 novih sedežev. Ti sicer vedno začudeni, da je film sedeži so postavljeni ha Reverse dalje tekel, toda platno je za- ni strani, ki bo tudi drugače voljo njihovega čuta pravičnosti preurejena. Celotno delo .bo seveda trpelo. Razen tega priha- stalo nad poldrugi milijon do-ja v teh zamorskih kinemato- larjev in ima biti končano do grafih pogostoma do strašnih 1- avgusta, prepirov med gledalci, ki se zavzemajo za to ali ono stran na platnu. RAD BI IZVEDEL za John Perme, ki je bival na Evelethu okrog 12 let, potem jie šel v Cleveland in je ože-njen. Tukaj ima sorodnike, očeta in hčer. Želimo, da se zglasi. Moj naslov je: Jerry Perme, Box 475, Eveleth, Minn. V SMRT IZ OBUPA NAD IZGUBO Barringtcn, 111. — Na farmi Antona Hudeka, ki leži osem milj severno od tukaj, je zadnjo soboto uničil požar skedenj z vsemi letošnjimi pridelki. Farmerja j'e ta izguba spravila do takega obupa, da se je šel pretekli torek ob*esit. Njegovo truplo so našli v garaži. -o- SOLDIERS' FIELD POVEČAJO Chicago, 111. -- Že prej o-gromni Soldiers' Field, ki služi za predstave na prostem, bo zdaj še znatno povečan in bo Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v hiši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost. Čas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev........................$ 2.55 Za 200 Dinarjev........................$ 5.00 Za 300 Dinarjev........................$ 7.20 Za 400 Dinarjev........................$ 9.60 Za 500 Dinarjev........................$11.65 Za 1000 Dinarjev........................$23.00 V ITALIJO: Za 50 Lir....................................5 3.50 Za 100 Lir...,............................. $ 6.50 Za 200 Lir....................................$12.20 Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH Chicago, Illinois v ognju strastnega obračunavanja, vse to me je napotilo, da sem se tako tiho spet umaknil. Tudi vojvoda Kosta Pečanac in člani odbora za združitev Črne gore s Srbijo v Andrijevici ter moji najožji prijatelji, med katerimi sta zavzemala prvo mesto profesor Velimir Jojič in takratni svečenik, bivši učitelj Mirko Vujsič, so razumeli vse moje korake ter mi želeli srečno pot. V Plavu sem z nekaterimi tovariši naletel na prvo postojanko vojske, ki je prebila solunsko fronto. Komandant te postojanke je bil moj rojak Jo-co Žagar. Prepričan sem, da še danes ves okoliš Plava in Gusi-nja, katerega tvori v ogromni večini arnavtsko prebivalstvo, hrani v lepem in tudi v hvaležnem spominu tega idealnega ju-goslovenskega vojnega dobro-voljca — S.lovesea. Edinice' zmagoslavne vojske so se po preboju solunske fronte razšle po vsej osvobojeni domovini, v Skoplju pa je ostalo še mnogo neuvrščenih oficirjev in beguncev iz nekdajnih odredov avstrijske okupacije Črne gore in Srbije. V novembru 1918 sem se spet izločil iz te nove trume in, ko sem dobil od vojaškega oblastva in tudi od civilnega poglavarstva nekakšno potnico ali propustnico, sem spet sam, kakor že večkrat, krenil na nevarno pot. Cilj te poti je bil severna meja nove naše države, od koder sem bil vržen pred tolikimi leti v vrtinec svetovne vojne. Med svojim umikom so Nemci rušili železniške tire, podirali mostove in poškodovali tudi ceste in tako je bila pot preko srbskega juga zelo nevarna. Oblekel sem se na pol civilno, na pol vojaško ter krenil na pot, ki je bila ponekod tudi pod oblastjo arnavtskih tolp, ki so, ravno ta-, ko kakor moji prijatelji, ki sem jih zapustil tam v stari Črni gori, močno oborožene divjale v ■ vrtincu strasti in nesporazum-Ijenj ter čakale na nekaj, kar . mora priti, da napravi konec ve-i likemu neredu. Na poti sem sre-. čaval nekajkrat angleške in . francoske avtomobil iste, ki so i mi po vseh svojih močeh poma-. gali, a znašel sem se še večkrat ) v situacijah, da sem moral prav i tehtno premišljevati, za koga i naj se izdajam : ali za prijatelja . tega ali onega arnavtskega plemena, ali pa za srbskega bojev-. nika. Tudi po poti preko Sandžaka so se take kočljive situa-. cije -ponaVljale in šele onkraj . Uvea sem mogel misliti, da pt ! tako aolgem času moja glava n o več v "torbi". e (iz vbjnih spominov novinar i. ja T. Gmainerja). . č ---c- " Slika iz knjige "Vojna med svetovi", ki jo je spisal H. G. Wells. Ta fantastična povest jeUa nedavno dramatizirana na radio in je bila tako živo predstavljena, da je povzročila strah m pamko širom cele Amerike. Ljudje so namreč mislili, da prebivalci z drugih planetov v resmci napadajo zemljo, in da je prišel konec sv sta. ZA NAŠE GOSPODINJE UPORABA VINSKEGA KISA Kis nam služi v zdravstvu in v gospodinjstvu na najrazno-vrstnejše načine. Seveda govorim v naslednjem le o vinskem kisu, ne pa morda o "esencu". Pri krvaveči rani ustavimo kri, ako polagamo nanjo obklad-ke kisove vode, t. j. vode, kateri smo primešali četrtino do polovice vinskega kisa. — Proti ozeblinam na nogah ali rokah uporabljamo kopeli kisove vode, kateri smo pride j ali pest soli. Najuspešnejše so izmenične kopeli tople in mrzle vocle, t. j. iz vroče kisove vode vtaknemo noge v mrzlo vodo, a jih držimo v njej za polovico manj časa kakor v vroči. To postopanje ponovimo večkrat zapored. Tako kopeli so sploh za vsakogar zelo koristne in zlasti po dolgotrajni hoji noge zelo osvežijo in okre-pe. — Kdor ima vnetje v vratu ali angino, naj grgra z oso-ijeno kisovo vodo. — Krvavenje nosu ustavimo, ako vsrkamo ki-| sovo vodo. — Kadar se zasadi ( trn v meso, polagamo na dotič-no mesto kisove obkladke, in . trn se kmalu pokaže, tla ga lah-] ko izderemo. — Modre lise, ki t se pojavljajo na koži od udarca t ali pritiska, kmalu izginejo, čc polagamo nanje obkladke kisove vode. — Bolnika, ki se preveč poti, umivamo s kisovo vodo. — Ako je komu slabo in se onesve j sti, mu brizgamo v obraz vinsk , kis. \ Kis pa služi gospodinji na pri mer tudi pri čiščenju in ob dru gih prilikah. Bakrene predmeti v kuhinji čistimo z mehko krpo ki jo pomakamo v kis. Ali p; zmešamo kis in ostro moko.1 1 gosto kašo in z njo odrgnem* * bakreno posodo. — Madeže oi apna pomočimo parkrat s ki i. som, potem jih zlahka odstrani mo. — Da ohraniš blago rdeče i rožnate in violičaste barve ne- st [izpremenjeno, ga polij z vročo ja i vodo, kateri si primešala četrti P | del kisa. Za perilo zelene, modre n: in sive barve prideni poleg kisa zadnji vodi tudi še malo modri-la. Pri vsakem pranju volnenih barvistih stvari primešaj zadnji P-vodi četrti del kisa. Isto velja T tudi za nogavice. — Ako hoče- s1 mo, da so oprane čipke nekoli- z; ko trde, primešamo zadnji vodi ti takisto malo kisa. — Lasje se oj svetijo in se okrepe, ako jih po si umivanju izplaknemo s kisovo š; vodo. — Madeže od, človeškega -znoja odrgnemo s kisom in na- s vadno izginejo. -o-- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Juha a bolnike Zreži dva funta govejega mesa na tanke koščke in ga deni kuhat v kvort mrzle vode; ko v zavre, prideni malo soli, % ko- z reninice peteršilja in nekoliko c korenja. Juho pusti počasi vre- s ti tričetrt ali vsaj pol ure, na- v kar jo za par minut odstavi, da č se ustoji, potem jo lahko prece- 1 diš in rabiš. Meso potem lahko J zopet z vodo zaliješ ter pustiš I [ še vreti; s to juho lahko zaliješ f še kako prikuho. ' i * * * i Vdovski rep v omaki ' Volovski rep operi, ga sesek- i ■ ljaj na drobne kose (kakor za ; - golaž). V kozi segrej mast in na 1 1 njej prepraši malo korenčka, pe- * teršilja in zelene (seveda vse - drobno zrezano), da se zarume- - ni. Nato zalij z eno kupico z vo- 2 do razredčenega kisa in eno ku- , pico juhe ter dodaj dve žlici pa- i radižnikove mezge. Vse skupaj v premešaj, potem stresi v oma- 0 ko pripravljeni rep, malo osoli 1 in pokrito duši približno tri ure. - Med dušenjem večkrat premešaj ■- in po potrebi prilij malo juhe ali i, vode. Ko je rep mehak, poberi' = z žlico vso mast v kožico in na-' . pravi na tej masti lepo prežga- nje približno z eno žlico moke, stresi k repu v omako, prideni še malo limonove lupinice in žlico sesekljanih kaper, popopraj, dodaj malo sesekljanega zelenega peteršilja in, če je treba, še malo zalij z juho ali vodo, da dobiš gostijato omako. Vse skupaj naj vre še 10 minut, nato daj na mizo. Zraven lahko daš makarone, polento, dušen riž in slično. * * * Kostanjeva jed Kostanj skuhaj v nekoliko slani vodi, ga olupi, pretlači in osladi s sladkorjem; nato primešaj toliko mrzle smetane, da dobiš gosto snov, ki se da maza-ti. — Olupi jabolka, zreži na krhlje ter jih s sladkorjem, li-monovimi olupki in cimetom duši do mehkega, nakar jih ohladi. — V skledo nadevaj najprej plast kostanja, nato jabolk in I zopet kostanj, na vrh pa plast lHlllllllillllil!llllHIIIIIIlllilUIIIUUIIIIllllllii»»«"ii«"'"'««»i......IIUHIHUUIU« C( stepene smetane, kateri si dode- t: jala vanilijevega sladkorja. — v Predno daš to jed na mizo, je P najbolje, da jo imaš na ledu. —o--s PRAKTIČNI NASVET 1 Ostanke sveče segrej na to- ^ plem v kaki pločevinasti škatlji. 0 Tekočo goščo odlij, da odstraniš s stenje. V ohlajeno, vendar še I zadosti toplo goščo izlij terpen- x tina, a pazi, da ne pri odprtem c ognju. Potem to goščo še enkrat 1 segrejes in pri tem vedno me- 1 šaš. Tako dobiš vosek — rnažo — za parkete. (Na 100 delov J svečine raztopine daš 40—70 delov terpentina.) i RAZNO _ 2 RDEČI NIL ' Iz Egipta poročajo o nenavadnem fenomenu, ki so ga opa- 1 žili felahi ob Nilu in ki je zbu- " dil med njimi veliko zmedo. V spodnjem teku Nila so se poja- ; vile krvavordeče struje. Nekaj časa ni mogel tega pojava nihče razložiti. Potem se je našlo po- , Ijasnilo. Prikazen je namreč ; prav tako naglo izginila kakor i se je bila pojavila. Babjeverni ljudje so bili prepričani, da kr-vavordeča barva naznanja u-sodne dogodke. Znanstvena pre-, iskava pa je dognala, da je na-l stopil pojav zaradi neke poseb-, ne vrste rdečih alg, ki rasejo na . dnu svete reke v Egiptu. -o- 1 PREPOVED - . V Britski Bečunanski deželi - so izdali odlok, ki domačinom - zapoveduje, da morajo, preden J stopijo v kino, oddati svoje suli- - ce, loke, puščice in bodala v gar-i derobi. Odlok utemeljuje s tem, da zamorci, ki poznajo kinema-j tografe šele kratek čas, ne rail zurnejo, da obstoji razlika med 'i resničnim življenjem in živi j e- - njem na platnu. Ko se je na - platnu prikazal kakšen "lopov", i, so se dali večkrat zavesti do te- Zadneč sm vam prav gosputj ■ednik, kaku se m godi v muj J< sar.sk služb. Ampek nej vejo, d; ^gg^ de jest tud ne v: fefi-Ijj čepim s a m u jf ^ \ doma. Včas, Ši f.^vj^r-^c k dobr filam, s: (t' V' jo mahnem P tud po sve-'t' r tN^vk pa na debelu ® in široku gle- \ Xs Ar-* dam, kaku se imajo ledje c rgje. Svejt je velik in šrok in 1 e po njem lehku hodi, če je ( lovk sit pa zdrav. Če pa ta zad-ega nej, se pa tud po svejt prov l jhku ne hod. Na Vestsajd jo nejsm že dov- < ;u mahnu. Pa je blu glih anu jopovdan, pa sm djav, bom pa i mmav na vestsajd stopu, de >om vidu, kako se maj o naš sa-iedje tam vakul k prasvejto na /atle prodajajo. Slavna dvain-ivajseta cesta je dovga, de lah-su človk kar štir ure po njej tiod, pa je nej konca. Pravjo, de jo bodo še podaljšal ( deleč po-svejt. Te skrivnost vej-mo sevejda samu mi, k smo v eesarsk služb v Dabeljupie. In taku če kdu po svejt hod tud kej vidi. Navadnu jo jest vberem po 23-ti cejst, tu pa zatu, de m nej treba taku pred vatamabili skakat, k drve po dvaindvajset. Pa sm jo tud zdej taku mahu in k pridem kakih 18 ali 20 bloku od mujga duma, pa zagledam spet tisto rdečo hišo, k sa je ke-pil naš čikašk ta napredn, k jeh vod naš Franci, k je spod Iga doma, pa znani Korlčk, ki je pred lejti Leninove kipe vakrog nosu. K sem slišov, de so po kranjsk govurl, sm se mal ustav in na fenc naslonu. Pa sm vidu, de so nejke kugle metali vakrog hiše. "Ej prjatu, ti k kranjsk govoriš, moreš bit gvišnu Kranj c, povej m no, koga se pa s tm ku-glam tlela hecate, kaku pa prav-te tejmu-gejmu?" "Kdu pa s ti?" — m je djav an Človek bul rejavkast. "Kej me ne poznaš prjatu? lest sm prafesar Matika vsak 3an. Kdu s pa ti, k te še nejsm ridu tod vakul?" "Jest sm pa s Klevelanta pršu, za nekej cajta; samu. Pršu sm, de namejščam vrednika Franclna, k je šu na vadih v staro kontro. Jest sem tisti muhasti Janko, k sm se včas na vse viže podpisvav." "O ti s tista žvina!" — sm djav in mu podav desnico. "No kaku se t pa kej Čeka ga dopa-de?" "B se m že dopadla, k b ne-bla taku črna." "Kaku pa se ti pa ledje dopa-dejo?" "Hm, še dost dobru, samu te le glave po Lawndal in tod le vakrog se pa take, k zevnate." "Pol jeh pa zrejž, pa boš ki-slu zele iz neh naredu" — sm djav. "Tud za tu nejsa dost prida, ker so puhle, pa prazne. Puhle glave nejsa pa za neč in ne dajo (kej prida zela." K sva taku gavurla jo je mahu k nama an debev človk. Ta muj ta nov kumarad je pa hitr prst na usta djav: "Pst, movč, tu je naš iblajtar Korlčk, če b ta slišav, me že jutr požene nazaj v Klevelant. Vejš Matika, človk mora mrskaj pažrt, če če l shajat. To sm se jest še pr Va-[ nakapravnost nauču, k sm an-, krat malu preveč vusta vadpe-. ru, so m Vaglarjev stric pa kar . lavf pos dal. Viš moram merkat, , de se ne b kaj tacga tud tukaj i zgodlu." K sreč je pa Korlčk zaviv v tist ta rdeč gradiček in muj ku-c maracL se je vadhnu, pol sva pa i spet gavurla. Med drugm m je j tud nejkej važnga povodu, k bom pa vam prhodnč povedu. . Vejste tu nej taku, de b človk , vse navice na enkrat z sujga . žakla stresu. Mora se po malm stresat, de die gvera. Do takrat pa,Avafrt»nite močnu pozdravlen v od vašga prjatla, 4 Prafesarja Mutikc. Pratike wmmmawmmmmmmm Našim čitateljem sporočamo, da smo prejeli zalogo Pratik za leto 1939, in sicer obe vrsti Blaznikovo kakor tudi Družinsko Obe vrsti ste zelo zanimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zaloga. Vsak komad stane s poštnino vred 25 centov Naročajo se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Božični izleti V JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORK A: EUROPA .... 26. novembra DEUTSCHLAND . 1. decembra HAMBURG ... 7. decembra BREMEN .... 14. decembra NEW YORK ... 15. decembra Izborite železniške zveze ml Chorbour0a, Bremen« ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST. :: :: CHICAGO, Il,L. ¥ Stran * •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 12. novembra 1938 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANE K Bil je mrzel jesenski dan. Svetlo je sijalo sonce, toda leden veter je pometal po !tleh in prasketajoč mlel velo listje. Sonce ni dajalo nobene toplote in veter je silil Tanji v rokave in tilnik, da je od mraza trepetala. A ni se zavedela tega. Počasi je stopala po potih v parku in povešala oči; njeni možgani so krčevito delovali. Njene misli so se vrtele okoli ene same točke in se niso mogle odtrgati od nje. Bile so besede, ki jih je govoril tovariš Vladimirov, ko ji je povedal, da otrok ne sme priti na svet. In zopet je bridkost v njej narasla, kot bi ji hotelo raznesti prsi; nehote je pospešila korake in bila zdaj tik ob ograji, pod katero je tekla mimo šumeča reka. Dolgo je stala tu in zrla v temnorjavo vodo, nad katero so kipele lahne pene. Težko so udarjali valovi ob kamenite obrežne nasipe . . . Še vedno je strmela Tanja v temne valove in vsa njena bitnost je silila k novemu življenju, ki je raslo v njej. Hipoma je začutila, kako se je nekaj v njej premaknilo, lahno, čisto nežno; bil je tresljaj, drget, tako tuj, tako čuden, da se je Tanja zdrznila in zastrmela s široko odprtimi očmi v daljo, nepremična kot kamen. Dolgo je čakala, da bi se to gibanje ponovilo, toda v njej je ostalo tiho. Nežen, srečen smehljaj ji je igral okoli usten in toplo in veselo ji je postalo pri srcu. Kdo bi ji mogel vzeti to srečo, srečo matere, ki čaka svojega otroka? Tanja je izpustila ograjo, katere se je krčevito oprijemala, in počasi, previdno šla dalje, kot bi se bala, da bi mogla s kako naglo kretnjo motiti čudo, ki je delovalo v njej. Njeno srce je bilo zdaj polno poguma. Kako bi bilo tudi mogoče, da bi umolknilo to, kar se je v njej zganilo? In kot lahki, nevidni valovi so se ji pojavile pred dušo sanje iz njene otroške dobe; spomnila se je na svojo staro dojiljo; kot bi donele zdaj skozi gosto meglo preko reke, je slišala besede, s katerimi jo je vedno pomirila, kadar je prišla s svojimi malimi otroškimi bolečinami k njej po pomoč: "Ne boj se, samo veruj! V Bogu vse uspe." "Vse se je zgodilo proti moji volji, nič ne morem za to," je šepetala Tanja predse, kakor bi se morala pred nekom opravičiti; "a zdaj je otrok tu, živi in bo živel! Kako more tovariš Vladimirov razumeti, kaj se godi v meni? Kaj ima on opraviti s tem? In četudi naj otrok nikoli ne ve, kdo je njegov oče, nima zato niti za las manj pravice do življenja! In živel bo in mora živeti!" Napolnila sta jo ponos in navdušenje, da bo dala življenje novemu človeku! "Otrok bo živel in mora živeti!" je ponovila skoraj čisto glasno. Mimo je šlo nekaj šolskih otrok, ki so začudeni strmeli vanjo. Tanja se jim je nasmehnila in gledala za njimi, ko so tekli dalje. Gledala je zdaj otroke drugače, kot jih je gledala prej. So pač žene, je dejala Tanja sama pri sebi, ki težko prenašajo materinstvo; takoj od vsega početka jim napravlja žalost In skrbi. Toda ali naj taka žena zaradi tega svojega otroka manj ljubi? Morda ga pričakuje edino ona in samo ona mu bo tudi potem v življenju dajala veselje. Ali ni torej primorana, dajati mu še več ljubezni kot pa mati, katere otrok lahko stopi v življenje kot v praznik? "Živel bo!" je rekla Tanja še enkrat polglasno sama zase, ko je zapustila park, da bi se zopet vrnila na pot, ki je držala do urada. "Živel bo in nihče ne bo zvedel, da njegov oče ni hotel njegovega življenja. Delala bom za svoje dete dan in noč, prenesla bom vsako žalitev, vso osame-lost, in ne bom nikdar dovolila, da bi mi mojega otroka usmrtili!" Ko je Tanja stopila zopet v pisarno, je njen obraz žarel od veselja. Sedla je k delu in se ni brigala za radovedne poglede drugih uslužbencev, ki se niso mogli dovolj načuditi, odkod je jemala Tanja ta mir in to samozatajevanje, to ravnoduš-nost nasproti zbadljivim opazkam, ki so jih pošepetavali. XVI. Vedeževalka 'Nastja je stanovala na drugi strani reke. Bil je mrzel jesenski dan, temni oblaki so pokrivali nebo in droben dež je pršil na zemljo. Reka je bila siva, nemirna, srdita. Tovariš Vladimirov je mrko gledal na male valove z umazanobelimi venci pen, med katerimi so tu pa tam plavale že majhne ledene grude. Skoraj tesno mu je postalo pred temi temnimi vodami pozne jeseni. "Morda naj vendar rajši počakam, da bo reka zamrznila in bom šel potem peš čeznjo? In tak veter!" je mrmral predse. V resnici, veter je trgal in vlekel njegov plašč in mu pihal skozenj prav do kosti. Nekaj časa se je še obotavljal, a potem si je vendar poiskal prevoznika; veliki brod je zaradi grdega vremena že ustavil promet. Med vožnjo je tovariš Vladimirov nadaljeval svoj samogovor: "Sploh je sramota zame, odgovornega strankinega moža, da grem k vedeževalki. Lepo me je ujela, ta strojepiska, da ji niti sam nisem več kos! No, bomo videli, kdo bo zmagal, ona ali jaz! Sicer pa je le na videz tako skromna. V resnici živi kdo ve kako razposajeno življenje! Morda je vsa njena odličnost in dostojnost samo pretveza!" Tovariš Vladimirov je sicer vedel čisto natančno, da dela Tanji krivico, toda vneto si je prizadeval, da bi spravil najbolj prostaške in najbolj umazane predstave z njo v zvezo. "K vedeževalki Nastji?" je tedaj vprašal prevoznik, umazan Tatar, medtem ko se je glasno useknil v roko in potem pazljivo brisal roko ob svoj oguljeni kožušček. S krivim pogledom je ošvrknil po strani tovariša Vladimirova; sploh je bilo na njem vse krivo, ne le pogled, ampak tudi roke in noge; in celo dolga, vstran štrleča ušesa so kazala čudno zavito obliko. "Odkod pa veš to?" je osorno zavpil nanj tovariš Vladimii 'ov. "Morda hočem na ono stran le na izprehod, ali pa imam morda tam damico, ali pa moram morda izvršiti pri kom hišno preiskavo! He?" Tatar je tako rekoč zlezel vase kot te-pen pes in dejal: PO DELU IN TRUDU STE POTREBNI ZABAVE ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje. 2. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. 3. Na vrtu imam prestor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. 4. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin Ivanšek (SLOVENSKA' GOSTILNA) F t Telefon Canal 9713 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois + i * i + i USODA STARE LIPE Na Štajerskem v bližini Gradca je ob eni zadnjih neviht udarila strela v 500 let staro lipo, ki je imela v višini 25 m nad zemljo 1.8 premera. Lipa je zgorela skoro do tal. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh! NajpripravnejšI MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA M ARIJI (Spisal P. K. Zakrajšek.) Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju. Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza .....-........................................$f.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ..............................................$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila spre j etna: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 53rd Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI 0 — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženi to van j a Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Ali veste? DA JE ZDAJ V TEKU VELIKA KAMPANJA ZA MESEČNIK "Novi Svet" Kampanja se konča ta mesec 30. novembra 1938. V tem času dokler traja kampanja, to je do 30. novembra, dobi vsak naročnik STAR ali NOV lepo nagrado : DVA KRASNA ZEMLJEVIDA Eden od celega sveta, drugi od Združenih držav, oba vsebujoč zanimive podatke in informacije. Ako še nimate v Vaši hiši tega zanimivega družinskega mesečnika "NOVI SVET", naročite si ga zdaj, da bote deležni imenovanih nagrad. STANE SAMO $2.00 NA LETO "^J Ako ste že naročnik tega lista, tedaj v tem času svojo naročnino obnovite, da dobite navedene nagrade. NE PREZRITE TE UGODNE PRILIKE! Naročnino se pošlje na: Uprava "Novi Svet" 1949 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Pisan* p&Sj« J • M. i rank Iz starega kraja. Govoril sem z osebo, ki S9 je vrnila po daljšem obisku. Kako je? "...bi ne bilo ravno slabo, ako bi pe zapili vsega, poznam. Celovški škof je moral v listih pojasniti, da stroški za vzdrževanje, osobje, u- pravo itd. prekašajo dohodke, v Admontu so napovedali "kri" kar zaslužijo". Oseba je sodi-1 do", kako je izšlo, ne vem, » la le po vidu. Zapisano pa vi- Št. Pavlu so niorali v Amen-dim: "...povsod samo rožljanje ; ko prodati znamenito bibliA in vjendar povsod samo ukanje i da je bilo nekaj za življenj«* in veselo vriskanje. Gostilne in tudi ljubljanski škof m? Je imajo petek in svetjek dovolj I oslebno povedal,da vsaj do ka-gostov. Zvečer Se pa v x-ožicah j kih 30 let nima dohodkov °d vračajo pozno domov". Zna- j "posestov", ker vse je obredno je, da sarnole v Kamniku iz- : njeno. Cerkveno bogastvo.. M-dajo več za opojne pijače, ka-'he. Tudi mi imamo do 50 kor znašajo davki vse Slovenije. Prokl...Jugoslavija, ki nima take vlade, da bi šest dni pili, sedmi dan se pa odpočili. Hitler preti. Hm? On vzame za državo tudi pamet. Saj mora priti, ker nj pameti. Kak roman je lahko socialen roman. Opisuje, kakor je v družbi. Vidim v ro'm'anu: gimnazijski ravnatelj, ne navaden profesor, je ateist, iz politike postane na zunaj klerikalec, dasi ima izborno ženo in tri otroke in po ženi lepo vilo, je babjek, pri sivih laseh hodi z 18 letno učenko, poseda dan na dan po zakajenih brlogih, sili v razporoko. Le v romanu je, pa je tudi v življenju. Nekaj svobode bi bilo, ampak pameti manjka za svobodo. Naravno, da pride jutri Hitler. Cerkveno premoženje. To je že stara in vedno zopet nova pesem. Kj,er je cerkev, so poznali to pesem, ki' ni pesem, in jo poznajo, in po sto ali tisoč letih jo bodo poznali. Le v Rusiji so jo tako zagodli, da jo bodo težko kdaj še zamuzicirali. Cerkev ima izkušnje. Avstrijske katoličane dobro poznam. Nikoli niso: bili dosti prida, državen katolicizem je j slabega kova. Premaga po I soč dolarjev premoženja, Pa moramo le tudi po penijih zbirati. Leta sem polagal cerkvene račune. Vse je bito Pod vladno kontrolo, niti belica so spregledali. Zgodilo se o> je, da neko leto ni bilo dos" tega, kar pri svečah odpa^-se odcedi, odkapa. Oster odlok je prišel, kje so ti odpadki, oziroma znesek za "Trop' fwachs", ki naj bi se imjel P1'1 računu za sveče odšteti. Cer' kvene miši, ne cerkveno Pre' v I • mozenje. ŠVEDSKA ZA SVOJO OBRAMBO Iz septembrske krize se J0 tudi Švedska naučila, da Je treba storiti kar največ rn°s°'. če za obrambo pred letalski"11 napadi iz zraka. Sklenjeno J«-da se osnujejo za letalsko sh'2" bo posebni kadri moštva, ki štelo 300 tisoč pripadnik^ Pomnožili bodo obenem šteVJ ^ signalnih siren za primer 113 padov iz zraka. Prebivaj bo Švedska preskrbela s Pj1 skim maskami po vzorcu. Vsak Švedski lian bo dobil za pet kron lJ1^ sko masko, ki jo bo lahko porabljal v primeru zračn® napada. NA PRODAJ akrov zemlje, ležeč« zadnji vojski je zmešala gla- io ve. Pravijo, da po Golgoti sle- j raeji mesta Momence, I'1- j di aleluja. Zdi se, da je v Av-j miij južno 0d Chicage; na striji narobe. Ko je prišel Hit- j stranj teče proga C. & E- 1 J ler, je bilo alelujanja, da nič.Jeznice; dva bloka daleč kaj, po kratki dobi, izgleda, je, Dixie ceste. V mestu ste d prišla Golgota. Včeraj I™it-! katoliški župniji. Proda se zer, danes v Solnogradu nadškof kos skupno> aH pa deIjeno ' Waitz, jutri . .. Naziji so zagna- jasnila daje CLARA bV^Z celi 317 Pennsylvania Bldg-napolis, Ind. li krik in zamuzicirali o cerkvenem bogastvu. Ljudje izpreme-nijo mnenja, sami se ne izpre-menijo. Zasegli bodo cerkvena posestva. Tudi "Prosveta" zaznamuje vest, ki utegne vplivati brez komentarja. Saj se poznamo. Imam precej vpogleda. In-nitzer je sprejel, ker nihče ni hotel sprejeti. Poznam iz prvega v,ira. Kako t), da nihče ni hotel sprejeti, ko je vendar za vsakega, kakor je bil tudi za Innitzera, na Dunaju priprav- j P» čim preje razprodam -.^j ljen prav kardinalski klcbuk ? | knjige, odločila sem s0 z Vem. Dohodkov, da ni vredno govoriti, ker so se izpremenilo razmere, stroškov pa, da nič kaj. Niekoč sJn prog Ivan Mladineo. $ Do zdaj je bila cena $3- ceno na $2.00 Pohitite z je še kaj knjig, in p" i jjef Pohitite z naročilom. ^ Šlj»te MOLITVENIM Vsem, ki so nas zadnje mesece popraševali po molitveniku "DUŠNA PAŠA", ki ga je spisal škof Friderik Baraga in so ga izdali preurejenega v starem kraju javljamo, da smo jih dobili v prodajo in zalogo. Molitvenik "DUŠNA PAŠA" stane........$1.50. V prodajo smo dobili tudi molitvenik "SVETE MAŠE", ki ga je sestavil in priredil č. g. Vital Vodušek. Tudi ta molitvenik stane........$1.50. Tretji molitvenik, ki smo ga V A GOSPODU" ki stane tudi $1.50. * Naročilom je pridjati potrebni znesek in poslati na: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. nar na: pjl Mrs. Anna MIadine<>»f y 29lh St., Astoria, L. !• N- DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak ^ (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S8l7 CHICAGO, lH" 23 LET IZKU3NJ5 ^ Pregleduje oči inp>edp«»w -«1 orjhn,ismet^ OPTOMETRIST J 801 So. Ashland Avefl Tel. Canal 0523 ^ Uradne ure vsak d»D zjutraj do 8:30 zvečer.