lihaja *aak daa rim mkMJ k priimkov. laaaaš dallj Buadajra aad Holidaja. . LETO—TKAR XXV. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradstšM ta opravnMkt H»T B. Laaadala Am Offlaa af PeMteeHeel Oaaa tiata V SSjPO cmiMf. BMM ■ — ■■ I !■■ Mtut Jumit M. m«. »I tk« »Mt-ottt** šm MM AM «f C«wf« «f lUnfc I. IW Aoooptaaea for mailing at Pred novo redukcijo v jeklarski industriji Tej redukciji bodo nedvomno sledile nadaljnje v drugih in- dustrijah Pittsbiurgh, Pa. — (FP) — U. S. Steel korporacija, ki določa mezde in cone v jeklarski industriji, namerava ponovno odrediti mezdno redukcijo za deset odstotkov. Prvo redukcijo je u-voljavila 1. oktobra prejšnjega letu. V plavžih in tovarnah t© kor-poracije dela krog 175,000 delavcev. Kakor hitro bo uveljavila redukcije, ji bodo v tem sledile tudi ostale jeklarske kom-panije kot Betblehem Steel, Republik, Jones & Laughlin, National, Youngstown Sheet & Tube in druge. Prizadeti bodi nadalje rudarji, ki delajo v . premogovnikih, katere kontrolira U. S. Steel Corp. in druge jeklarske kompa-nije, rudarji v železnih rudnikih v Minnesoti in mornarji, zaposleni na parnikih, ki prevažajo železno, rudo po jezerih in rekah, lasargenti preprečili pograbile* železnice Zavrgli ao predlogo za oddajo vladnega transportnega siste-ma v Panami Washington. — (FP) — Te dni je administracija pod vodstvom voditeljev obeh starih strank zopet doživela poraz, ko so insurgenti preprečili pogra-bitev panamske železnice, ar-triadne transportne linije in mornar ič ne transportne službe, katere lastuje vlada. Zastopniki "plunderbunda" v kongresu so nameravali poriniti to postavko skozi zbornico pod krinko "ekonomije". Bila je del tako zvanega prograirta Za "varčevanje." Sponzoriral jo je kon-gresnik McDuffie, zagovarjal pa Wood iz Indiane, ki je rekel, da "davkoplačevalci zahtevajo, da se vlada umakne iz bizniaa." V NEMČIJA RAZPUSTILA ATEISTIČNA DRUŠTVA Hindenburg pravi, da ja bilo to potrebno, ker ho ta orgairfaa-cije ogražale krščansko moralo ht kulturo tem slučaju so bili davkoplače- ............... ^.................valci paroplovni interes^ — Uni- kakor tudrielezaiičarji "na želez-!ted Fruit Line, Grace Line, Co- kakor tudi zeteznicarji na zeiez-* nicah kot ao Bessemer & Lake lonial Steamship Line, American Krie ter druge, ki jih lastuje jeklarski trust. Običajno tudi avtomobilske kompanije in industrija kavčuka h lede vzgledu jeklarskega tru-sta glede mezdnih redukcij. Izr j?leda, da ae bodo morali ameriški delavci, ki doslej še niso bili vrženi na cesto, pripraviti na nadaljnje znižanje življenskega standarda. Jeklarska induatrija bo potem plačevala 32 centov na uro, ali $3.20 za deseturno delo. Ako bi delavec po kakšnem čudežnem naključju dehti ani na to-deri v jeklaraki tovarni, tedaj bi njegov tedenski laalužek znašal $19.20, s katerim bo moral skripti za svojo družino, ki je v jeklarskih naselbinah navadno velika. Zaposlenost v jeklarski in železarski industriji, kot pokazu-jejo vladne številke je bila 489* M normalo v mesecu marcu, vsota izplačane mezde pa 66% nižja kot v istem mesecu 1. ki »e smatra za normalno leto aktivnosti v tej Industriji. Ko je bila odrejena prva redukcija v prošlem oktobru, je U. S. Steel korporacija poudarjala, da bo to ugodno vplivalo na stabiliziranje zapoalenoati. To se ni /godilo in ta in druge velike jeklarske družbe nadaljujejo z redukcijami delavcev. Havajski obtoženci prosti! Honolulu, Havaji, 5. maja. — l oročnik Thomas H. Maasie, njegova tašča Oranville Fortes-M»c in dva pomorščaka ao bili ^ < raj obsojeni na 10 let zapora zaradi umora, mladega Havaj-ea, ki je poailll Maaaiejevo ženo. Se tisto uro« ko je aodnik Daviš izrekel sodbo, je governer L. M ■ludd znižal zaporno kazen na — « no uro, katero je Šetvorica od-« sadba je naperjena proti MednarodJti organizaciji proletarskih svobodomislecev in proti vsem pridruženim društvom. Predsednikovo pojasnilo se glaai, da je bila ta akcija potrebna^ ker so komunistične organi-aaciju in ateistična društva vodile aktivnosti, s katerimi so too« tele "lapodkopavati temelje krš-čanaki kulturi in morali ter tako zgraditi podlago za boljševiško revolucijo". V smislu nemške u-stave mora država protestirati versko avobodo. Kanadski rudarji odklonili redukcije Pogajanja o nov I pogodbi se bo-v do obnovila Danajian izumil aparat za elepee Naprava bo vrnila slepcem vid. Prte prelzkidtaije Dunaj, 6. maja. -- Joaeph Gartlaruber, dunajski arhitekt, je usumil aparat, ki bo omogočil, da bodo slepci dobili vid. Svoj izum je včeraj preizkusil pred grupo adravnikov in časopisnih poročevalcev. v Gartlaruberjeva naprava bazira na principu, da ljudje prav za prav ne vkUjo s svojimi očmi, ki so le natume električno-foto-grafične atanice, katerih delavnost povzročajo diference avet-lobne napetosti. On sklepa, da o-sebe, kl so oslepele vsled defektov na očeh in optičnih Živcih, lahko vidijo s pomočjo umetne naprave. S pomočjo slepega zdravnika dr. Frltz Guggija je Gartlaruber izdelal aparat, ki sprejema električne valove svetlobe kot očesna leča in jih potem oddaja po živcih v možgane. Neki oaebi s normalnim vidom so na preizkušnji zavezali oči in JI potem nataknili aparat. Ta oaeba je potem izjavila, da je lahko razločevala med temo ln svetlobo, ko ao luči ugasnili In spet prižgali. Neka ženska, ki Je slepa le štirideset let, je tudi rekla, da Je videla razliko med te mo in svetlobo, neki deloma slep moški pa Je Izjavil, da Je razločeval predmete, ki so bili postavljeni tri Čevlje pred njim. New (»lasgoar, Nova Skotija. — Ker je konvencija zavrgla predlog operatorjev glede redukcije mezde, *o ae delegati, kl ao zastopali 12,000 rudarjev v Novi škotijj, vrnili domov. Posebni k*>mlt«u 26. premogovnega distrikta UMWA, ki je razpravljal o predlogu operatorjev, da se dnevna meada zniža sa deset odstotkov, pri akordnem delu pa za 12.6%, je pred zaključkom podal avoje poročilo, v katerem odklanja redukcije. Poročilo so delegati odobrili s 100 proti petim glaaovom.__ V smislu tega, poročila je pot za nadaljnja pofftjanja med operatorji in zaatopnlki rudarjev odprta. Iavršni odbor 26. diatrik-ta, kateremu načeluje D. W. Morrison, bo nadaljeval s pogat janji glede nove pogodbe z uradniki Dominion Steel & Coal kor-poraclje na bazi zahtev, ki so bi- j le odobrene na rudarski konvenciji v Sydneyu prošlo leto. , Kksekutivni odbor je bil daljo inatruiran, naj »ahteva zakona dajo, katera naj bi preprečila u-stavitev obrata t štirih premogovnikih omenjene korporacije. Ako bo korporacija ustavila obrat, bi več sto rudarjev izgubilo delo. Kezultat pogajanj bo kaaneje predložen rudarjem, da o nJem glasujejo. Ako bo večina glaao-vala proti, tedaj bodo rudarji |K>zvanl na stavko. TekeflM tprejall i!!? Bojazen pred atridanjem vorna aa akcijo Lawrenče, Mana. — šla točka o vprašanju piva lit akcije za prezposelnostno podporo. Eksekutiva dobro plačanih poslovnih agentov in unljaklh voditeljev je delegatom priporoča-naj ae izrečejo za "pivako" m rado, katero organizira Župan VValker. Le par delegatov je temu ugovarjalo, večlns ps js i burnimi vzltkl odobrila propoai-cijo. Tako bodo asstrsdanl delavci mell priliko dati duška aahtevl za — pivo. Obenem Je okaskutiva centralne uniji vehementno obaodila akcijo aa breaposelnostno podporo. Akcijo ao pred več tedni or< ganiairali aociallati ln pritegnili "konfirenco ADF ia brezpo-selnoatno podporo" tudi nekatere unije, kl pripadajo Ameriški delavski federaciji. Na zahtivo tamanitaklh unljaklh voditeljev Ji pradasdnlk federacije Green pooblaatl svojega zaatopnika v New Yorku, naj to gibanje preišče. Rezultat ti "prilzkavi" ji. da Ji akcija naivana aa "komunlatlčno" in unije ao pozvano, da takoj pretrgajo atiki • Um gibanjem, "ki Je naaprotno smernicam Ameriški delavske federacije," - | |«t»h državah Tekstilni » i prejem s Jo THOMAS POZIVA ADMINISTRACIJO RA AKCIJO V pismu svari predssdslka pred prihajajočimi nemiri iwtra-danili delavcev. ZahUvs vlad- Sov >etaks produkcija olja porasla za 10 odstotkov MoakVa, 5. maja. — Produkcija olja v Sovjetski uniji Js v pr-vem << trtletju 1982 znsšsls S6,-W.tm sodov (42 galon ns sod). Je 10.6 odstotkov več kot la-v tem časa. Redukcija sa člkaške cedite r železničarje Chicago, ». maja. — Uprava cestne in sadullčne železnice bo zahUvala redukcijo mezd« za deset odatotkov. ko poteče pogodba 8U maja. Neformalne konference med unijo Hi kom pa ni jo ao fte v teku. - Uslužbenci na električnih železnicah North Shorc. South Shore in Aurora A Elgln ao apre-jeli deeetodstotno redukcijo v prošiem januarju. , . Martin v Zsgrsb, Martin fts Zagrekst-Drživnl Ujsik Hiimmm (dragi ss Isvt) Js Ml sflrtsaso sprejet f Pariš«, ke Je Ml ns psM f tmm* m raasrailtvs^i konference, m ksteri M alf dbiifel New Vork. - (FP) — V telk, stilni Industriji na Jugu ss dvigajo allčne razmere kot ao obstajale pred ato liti ob prihodu induatriailsma bodisi v Angliji, kjsr ao v obupnottl tkalci raabi-Jali stroja in tqvsrns, ali pa v Ameriki. To poltiiujijo informaciji o plačah in diiovnlku, kl JIH Ji zbrala Labor Research asociacija. Da Js tekoča kriia pahnila tekatilns delavce na Jugu na nivo kitajskih kulljsv, Js raavid^ no Is Uh-ls podatkov: IV tskstilnih tovsrnah v Augu-sti. Fla„ Jn okolici prsjsmajo m 60 ur dela na teden od $8*0 do V Higtft Poln tu, N. C„ Js n^ki Izučsn tkalec zaslužil v štirih dnsh $4.40. Ims šeho in šeat o> t rok. V kompanljakih kempah v o-kolki Columbuaa, Ga., žive po tri in štiri družine y snem stanovanju. "LJudJs prosijo grilr IJaj kruh s od hiše do hiše." N« dsvno si bile plače ponovno reducirane od 10 do 80%, V 8sllsbury, N. C., kjsr do predilnica bogatih kompantj, dsUv-ci prejmejo ns plsčllnl dsn Is is-kas, ki pokazujs, koliko so šs lžni v kompanljakih prodsjsl-nah. Radi ssčssne suspensije so vsi delavci živali "ns pufaedaj pa morajo U dplg odplačevati. Plačilni dnevi brez plašs ... V Orssnvllle, 8. C., so bile od imi plsče utrgsos zs 40'/<, Po-vprečna ^lidsnaka plača v Um kraju Js ssdsj msnj kot $6 ss •0 ur dsls V Gr$flnsbf>ro, N. C., prejems-Jo tkalci ss »6 ur dels ns tsden od $2.e#, 14 60 In do $6. — Te plače »iao v Indiji ali na KiUj-akem, ampak na amerUkem Jugu, < lAm Asgsless Ia* Angelss, Csl. — A. C Prics, načelnik združenih mllo-ščlnskth orgsnlzsclj, prsvl, ds Ims sedaj krog 126,000 ossb ss podporni listi. V spelu na mestno uprsvo In bogsttns nagtsšs. ds bo blsgsjns kmslu Izčrpsns, ksr so ss prošnje zs podpore v tekočem letu v primeri s prej šnjim podvojile. IWashtngton. - (FP) — Nor-msn Thomas se Je pismeno obrnil ng predsednika Hooverja, od kaUrega zahUva pojasnila, zakaj ae njegova admintstracljs ne igane v interesu bresposslnih. Socialistični voditelj svari prsd-aednika, ker njegova vlada tira aeatradane monžlce v obup in nasilje. "V UJ krlai sU prevzeli vod-atvo, kateremu ss ns more izogniti noben predsednik," pravi Thomas. "To vodstvo pa Js do; adsj popolnoma ignoriralo direktno pomoč desstlm milijonom bresposelnih. Ns svojih potovs-njlh po Ameriki sem se prepričal, da koUkor ss tlčs vlsdns pomoči, bodo morali brssposslni ns 4. julija vsčinoma požirati Is pa-triotlčne govore. Vlada Združenih držav jim ns nudi ničesar, pač pa Jih Ura v naročje nemirov ln stradanja." NaU navaja ničevne reaulUU rskonstrukcljsks korporacijs in pravi, da Js ssdsj As vssksmu jsano, da ns bo stimulirala bis-uLaa in pripomogla do saposhtvs delavcev. Ravno tako Js tudi Jasno, da privatna miloščina ni in ns mora biti kos situaciji, občina In mssU pa ao vsčinoma na robu bankrota In m morajo dohiti niti k red i U sa financiranji pomožnih akcij, - "Federalna vlada s« nahaja v boljši poziciji ln lahko konico- M Js nima nobeno mssto In Is par držsv. Tudi svesrri kredk Ji fvvellko boljši kot pa krajevnih vlad. . r .t •M "Kljub Umu pa vaša adminl-racija in kongres mpravljaU balanciranju budŠeU brca vsa-kiga upoštevanja potreb brsa-poselnlh. ApropriiraU aU velike vsote densrjs aa to In ono, Is sa pomožno akcijo in Javna dsla as. Vi sU pomagali sMrati dsnar sa vojno proti NsraČiJJ, w IMiU pa sredstev sa vojno proti brsapo-sslnostl in našlip slumom, Našli ■U tudi poU ia garantiran je bondov železnicam in poskrbsU u stanjs bank. milijoni braapo-astnih ss pa pomikajo na rob skrsjnsgs stradanja. Ali šslIU ras Uliko čaaa odlašati, da spre-govore mnoiios, ns a bsssdaml, ampak a revoltlrsnjam vslsd sls-psgs. obupa T "Naj vsa sagotoviim da namen Uga piama ni fitorika. Zs-hUvam pa dsfinitlvnsga ln sps-ciflčnega odgovora. Mogoča naj-lagljn odgovorlU, sko povsaU, zakaj aU odklonili sahUvo aa takojšnjo sproprlscijo pol mili- jarde za direktno pomoč in pet milijsrd za financlnaje del." Javnih Hoclallstlčaa ksmpaaja v Knoz-vin« Knozvllle, Tenn. — Lynn Hali je otvorll reorganhtacljako kampanjo, da privede bivše člsns spel v Hoclaliatično organizacijo. Pred |«r leti je Imela aoclalisti-čna atranka v Um meatu nad 800 članov. V ksmpsnji Js tudi Mur-Rsron, kl Js reorganiziral ray aoclallatlčno Vlrginljl. atranko v West Tornado udsril Hsvsne H avans, Kubs, 6. maja.—Tornado, ki Js včsraj prihrumel nsd meato, Je napravil vallko msU-rlalno škodo. Clovsšklh žrtev ni bilo, tods vetrovni vrtinci so odkrivali strehe Ur lomili in podi-rall dreveas. •4,716,410 eveis Wsahlngton, D. C., 6. Stavilo radlospsratov, kl ao v rabi po vasm svetu, snsšs 64,716,-41C po mnenju izvedencev v gvesnsm Charles Darwin Glasovi iz naselbin * i- > i ■»■ E oMska 00 antracit* KMMu ae je razvila neprisiljena ParkkiH. Pa. — 2« večkrat j domača zabava, pri kateri eem aem Čitala. da je treba čebele- žit^vtlse e potovanj takoj ali pa apioh ne, ker mcoda po dalj Aem odlašanju zgubijo vanj delo-ma svoj pomen. Da je ta ras, aem ae ie eama prepričala, zato pe hočem za enkrat kar precej zabeležiti nekoliko vtisov z mojega obiska na vzhodnem koncu Penile. Na koncu je ta del Penne prav zare», kajti vlak je aopihal sko-ro celih osem ur prtden smo končno dospeli v VVllkes^Barre, kjer sta me na P<>»teji Pričakovala rojaka Matičič ln Vra-turit. ki sta ml takoj povedala, daje Forest City oddaljeno Ae za par ur vožnje z avtom. Na pot seveda nismo bili namenjeni takoj, ker sem bile se soboto večer namenjena v Luzerne, kamor smo s pomočjo Vratariče-vega vozila hitro dospeli. Luzerniške naselbine si nisem imela prilike kdovekoliko ogledati, ker ni bilo dovolj čase na razpolago. Na prvi pogled se zdi prijazna naselblns, vsaj kolikor sem jo mogla videti. Je čisto blizu mesta Wllkes-Barre, ki Je na-prem našemu industrfjelnetnu Johnstownu prava slika čistoče — tam ni opaziti čmgga prahu, ki je pri nas vzlic depresiji As zrairom prsgost. Kot po vseh naših naselbinah, ki sem jih imela dosdoj priliko obiskati, sem srečala tudi v Lu-zernu tisto običajno peščico na- še pri šivahnoetl ln življenju naše društveno in kulturne Življenje. Spravili ao uspešno na o-der dramo "Grobovi bodo spregovorili" in Vrataričeva Hčerka in sinček sta podala pred igro lepo Izvajani deklamacijl, Med Igralci so bili tudi mladi ljudje, ki eo se potrudili z dobro izgovorjavo slovenščine, kar j* priznanje vredno zanje in za one, ki se trudijo ssinteresiroti naš mladi tu rojeni evet v naše stvori. Naše ženske so tudi tukaj na-pravile name vtis agilnoetl lh volje do delovanja za skupno stvar ln upam, da jim bodo naši moški pomagali pri delovanj u z vso potrebno vzajemnostjo. Večer med nešimi ljudmi mine hitro ln novodno so zdi smi-ront prekratek. Tudi v Lusemu nam je čas bežal prebrzo in komaj amo eo nekoliko pogovorili io pozabavali, že je bilo trebo misliti na nsdaUnJe dolžnosti -na razatonek. Pred dvorano jo čokol Tony Zaitaev avto, s koto-rim smo se mislili odpeljati v Forest City Ao isti večer. Igli vO-čsr je končno pomenilo nedeljo zjutraj, kajti no domu rojaka MaUčičo je čoa mineval Uko tia-Klo. do oe je bilo treba kar no hitro posloviti in odriniti no-prej. Vožnjo v zgodnjem jutru je bilo prijetno, kor nas JA bija zbrano dobro drušba In amo si h i m »govori pragonJoli spanec. ■Kljub temu, do smo imela priliko spoznati mnogo rojakov in rojakinj, med njimi precej naših Primorcev, kakor tudi takih, ki so svoj čas iivdi v Johnstownu in so Uko, naravno, imeli marsikaj povprašati o avojih nekdanjih znancih in prijateljih. Ko zmo ae ženske naveličale pritličja, smo odšle v zgornje prostore na kratek jkj-aet k rojakinji Dobrave. Od Um pa smo se polagoma razšle vsaka po svojih opravkih. Mene je odpeljOl aodrug Zaitz oa dom, ed tam pe spet kmalu spdrug RaUic na svoj dom, kjer smo nekoliko pokramljall in se zopet kmalu odpravili nazaj k Zaitzo-vim, ker je bil pri njih prirejen večerni sestanek za aodnige in sodruiice ter njih prijatelje. V prijateljskih pogovorih, razpravljanjih o delavskem gibanji! in problemih delavstva, nom je večer hitro minil. Razšli smo oe zadovoljni, da smo se srečali in spoanali in obenem nam je bilo žal, do je vse tako brž zbe- V pondeljek me je peljal ao-drug ZaiU nekoliko okrog, da si ogledaov zanimivoeti Forest Ci-tyja. Soproga je zaprla Mštor" za nekaj ur, vzela malega in se nama pridružila. Ker je bil dan precej mrzel, se nismo dolgo mudili. Obiskali smo Pleoeent Mount in pa slovensko pokopališče društva SNPJ, ki ga jo kupilo članstvo z namenom: nudi- -j i^j. .-»r »e ti članom in članicam svojega ših Ij«* ki ae trudijo, dO vsdiv ^^ SV0b()d||0 fk?_ vili k počitku kn* treh sjittmj. smo se vedri In zadovoljni zbrali v nedeljo pred poldnem na konferenci društev SNPJ v Forest Cityje. Razprave ao bite SO-nimive In ae pokazale, da se članstvo zaveda pomena federacij. V federacijo, ki Je ŠUla doelej devet društev, je vstopilo U doto še angleško govoreče društvo True Pals Is Luoerna. Konferenca ae je moralo zarodi popoldan-akega shoda, osi roma priredbe, kmalu zaključiti in Uko tudi to pot nI bilo čaaa sa razgovsfjon-je o rojaki, ki eo prišli nO sejo iz bUšnjih naselbin, ki poadravi, naveden je apet smo se rasšli, dne sopet snidemo v dvorani pev društva Zvon. Pppotdonska priredba jo bilo nad vse aoalmiva. Dvorano jO bila polna občinstva, zunaj jo sijal krasen dan, kar je ustvorjo-lo vsem nedeljsko razpoMonlo In tambnraškl zbor nam Je rao-šlvil čuvstve s prijetno melodičnimi komadi. Naatopili ao po* ci in pevke in sapeli nekaj lepih pesmi v slovenščini in ni. Občinstvo Jih je sa njih vržene nastope nagradilo 0 gromkim ploskanjem. Potpj§ jo prišlo na v »a t o kratka igra "Med brati", ki Je bila tako prioorjena. di je bile koše. Največ smeha je Goatlšg, ki ,ie Uko pravil s nadležnimi agenti. O* aUU igralci in igralke tudi nlao zaoetajall. Po končanem de načina pokopa. Pokopališče je v zelo lepem kraju in opazila eem, da gradijo v bližini mavzolej, kar bo dalo slovenskemu pokopališču vsekakor še več veljavo. Na pokopališčih, pa naj bodo še lepša, je šaloetno in zato amo ae vrnili k širim rojakom. Tekom popoldneve ava s aodrug*;m Tonijem obiskala družine Gobu-lar, Draaler, Sluga in druge. O-glasila eva se tudi pri županu Muhiču, ki ga je nekoliko mučil revmatizem, a je bil kljub temu dobre volje in je rekel, da z žu» panovanjem nima posebnih preglavic. Na zadnje me je sodrug Tony oetavil pri Pavlovičevih, kamor aem bila povabljena na večerjo. Tu sem trčila a starim rojakom Jevtnikora, ki je a svojimi osmimi križi bolj redka prikazen med slovenskimi trpini v Ameriki —- navadno vsakega prej uniči kapitalistično izžeraa-nje. — Pavlovič je rekel, da eva trčila s pristnim "Vipavcem", kar se po meni, pristni Vipavki, ne da kor tako-le povedati; četudi nieem vino-pivka, vipavako vino bi kljub Umu pognala! Večer pri Paviovčevih je mod razgovori o tem in onem hitro minil V vas so bili namreč prišli rojaki Dobrave, Premce in soproga. Ur mra. Petrka in pre-rešeUli smo vss od aadnje svetovne vojne do današnje depresije. Potem pa je apet pritekel krog vogala Zal t z in naš "piknik" je bil pri kraju. Poslovili amo ee z željo, da ae še kdaj vidimo V torek zjutraj pa je bilo trebo zares nazaj proti domu. Zopet poslavljanje. to pot od gostoljubne družine ZaiU in nato me je RoUičev avto odpeljal proti Ser an tonu. Mislila sem, da mi bo mogoče ae spotoma usta- viti fs za par ur no Luzerni*, W da vlaki vtarijo tako, da je treba kar naprej ali pa čakati spet en don ali Tudi mi ni bilo mogoče obiskati rojaka Pečari-ča, ki ee nahaja v bolnici Scrantonu s težko ranjenim očesom. Tako aem ae morala zadovoljiti a takojšnjim odhodom, le a aodrugom RaUfcem st. sva še nekoliko pokramijela na po~ suji, dokler ni prišel čas odhoda. Zdaj pa eem sopet doma in skušam spraviti za seboj še misli, ki sflljo naaaj k tešim prijateljsko gostoljubnim roja^ kom v vzhodni Penni. Bodite vei prav iskreno pozdravljeni! AonaP. Pn ema Jaka* pro* M4lwaukee, Wla.—-N a p a č n o smo računali—pričakovali smo, da se be prvomajske demonstracije udeležilo deset tisoč delavcev in delavk, toda udeležilo ae jih je več ko dvajset tisoč. Ka-piUlistični časopisi so nam jih našteli sedemnajst tisoč. Dvajset blokov daleč se je razširjala množica demonstrantov, a številnimi napisi, skupinami in simboli. Nekdo je nosil napis: "Ve-lebanklrji imajo denar, mi po imamo glasovnice." Na nekem vozu je bila predstevljena Moo-neyjeva ječa, pred ječo vialice. Pred sprevodom je vozil velik tovorni avto z ogromno sliko, ki je predstevljala vzhajajoče soln-ce v rdeči zarji—socializem— nov družabni red. -Potem so sledili naši sodrugi is mestnih in okrajnih uradov is Milwaukee in West Allisa. Godba, petje, navdušeni vzkliki milwauški proletariat je pokazal, da koraka zmagovalno naprti j, da praznuje pridobljeno zmago in se pripravlja na nove, še večje. Da, Milwaukee koraka naprej Slovensks skupina je bila skromna, ker se je vršila tisti popoldan proslava v S. 8. Turner dvorani. Napravili emo napako, kakor so nekateri povedali ie naprej. Od gotove strani se je zahtevalo, da se skliče vsa naša napredna društva In se jih poao-ve na udelešitev demonstracije. Namen je bil, da bi skupno korakali v mesto, se udeležili pohoda in se potem skupno vrnili v dvorano, kjer bi na to otvorili popoldanski program. Pa ao drugi prepreči*, ieš, ne bo prireditvi škodovalo. Toda udeleženci so bili že itesaj v dvorani ob 3.16, torej eno uro predno se je program začel. Sprevod se je pričel pomikati od okrajne palače točno ob 2. pop., slovenska skupina pa bila nasaj že po 8. uri. bi torej imeli v sprevodu kakih 1,000 udeležencev, kar bi pri takem razpoloženju prav lahko doseglj, bi pri povratko prena-polnili dvorano in imeli trojni uspeh. Prihodnjič bi svetoval več previdnoeti in razsodnosti Popoldanski program se je torej vršil vseeno pozno in pri zla-bi udeležbi. Nastopili so naši pevski zbori, govore pa ss je preložilo na večerni program. Zvečer je kot prvi govdrnik nastopil sod. Pogorelec iz Chi caga, kateri je v polurnem govoru opisal pomen Prvega maja hi razmere, v katerih se nahaja sedaj ameriško delavstvo, kakor tudi potrebo razrednega boja ln naloge delavstva v teh težkih časih razpadanja kapitalističnega sistema. Svoj prepričevslni govor je končal s pozivom na de- rtetam. Joka S. ( ohen, ki je bH pe go- lavstvo, naj se orgsnizira, naj strne avoje vrste v socialistični stranki in tako pomaga v boju za boljšo bodočnost delavstva. Potem je govoril sodrug Hau-ser, tajnik župana Hoana, kateri se je v ognjevitem goforu bo-vil z obstoječimi razmerami in o potrebi ter pomenu razrednega boja . : --'.n Govorom je sledila spevoigra "Na vasi," katero je uprizoril soc. pevski zbor Naprej.. Je to kratka, zanimiva slika iz vaškega fantovskega življenja, z mič-nimi narodnimi popevkami in par lepimi prizori, v katerih pa bi bHo lahko nekoliko več živah-nosti, posebno v zadnji sliki Vaekakor pa je predsUvs ugajala občinstvu, kar oe je razvi-delo posebno po končani predsU-vl, ko je občinstvo mirno sedelo in čakalo, da ae sastor zopet dvigne. Po zaključku pa je Naprej zapel še enkrat ono staro bojev no pesem proletarijata, "Rdeči prapor." Zadnji dve uri večera so številni udeleženci, ki so napolnili vse sedete v dvorani, porabili deloma pri plesu, deloma pa pri živahnih prijateljskih razgovorih pri točilnih mizah. V dvorani je vladalo skrajno dobro razpoloženje in veselje, da eo udeleženci odnesli od te priredi tve lepe spomine. Spartak. Razne veetl Brldgeport, O^Priredba soc klubo At II in pevskega odseka Naprej dne 80. aprila je nadvse pričakovano izpadla. Igra, de-klamacije, pevske kot tudi muzi kalične točke mladine so bile dobro izvajana Udeležba je bilo velika in kot se je videlo, je po-setnikom ves program ugajal. Veliko jih je bilo navzočih iz zu nanjih naselbin—Moon Run, Pa., Glencoe, Piney Fork, Blaine, Neffs to Bellaire, O. Posebno se je odzval Windsor Heighte, W. Va. Hvala vaem! Se vidi, da imamo simpatičarje tudi zunanjih naselbinah. Drugi dan 1. maja zvečer zmo imeli pa dve aojl, klubovo in pevskega odseka. Tudi tukaj je bila udeležba velika. Glavni sklep obeh sej je bil. da bomo zanaprej šli po potih napredka in kulture. Pri pevakem zboru je aedaj aiedeči odbor: Peter Krofiich, preda.. Anton Krava-nja, Ujnik-aapisnikar, Loula Oo-renc, blagajnik. Joeeph Snoy, tajnik (med klubom ln zborom), Frank Metko, psvovodja, Margaret flnoy, organleštaja. ' ■ Kor se tiče sUvke je vee mirno, vlada po io veliko pomanjkanje. Organizirale so ss po-močne kuhinje. 450 miličnikov še stoji pri Goodjrear TIre Ga no račun davkoplačevalcev. Kdaj bo konec eUvke, nikdo ne ve. Vsekakor pa, ker smo v časa volitev, je treba, da delavci volijo deUvske kandidate, da v sUv-kah oe bo poboj nikov kot so sedaj. Dne 14. maja ima angleško igro In priredbo društvo št. 640 SNPJ v društveni dvorani Ker ao todi oni nas poeetili, je do-bro, do se odseve čimveč poeet-Pojdimo jim na reke, ker v akupnosti bomo kaj do-V teh kritičnih časih nas delavska zavest sa skupno Kakor smo videli, ni povedal nič noveg» a način, kako je povedal, je v zvezi s silo ki ao jo imele oetale njegove teorije, odmeval čedalje bolj po vaem znanstvenem svetu Tako se je s Dnrarinovim imenom združila evolucijska (razvojna) teorija ali transfprmizem, teorija, ki je bila ie prej na svetu in ki j0 dan«., priznava akoraj vsa znanost. (Le na vrhovih slišiš danes tudi kritiko te teorije, ki pa bi celo tedaj, če bi jo ovrgla ali vsaj transformirala človeška skepsa, ki je izpremenila ie tolik., na videz trdnih resnic, ostala eno največjih izhodišč v človekovem spoznavanju prirode.) Nova, povsem Darwinova po je bila teorija 0 poglavitnih vzrokih te preobrazbe nižjih orga-nizmov v višje: namreč prirodna in spolna lekcija. V boju za obstoj se ohranijo skozi dolge vekove one vrste, ki imajo več pogojev za iivljenje, t. j. ki so sposobnejše in jsčje, odpadajo pa one, ki se pri njih pokaie, da nimajo za obstoj zadostnih pogojev. Tako so n. pr. nekoč mogočne praži vali (posUvimp: savriji) izginile a svete, ker vzlic svoji sili niso bile dovolj prilagodljive izpremenjenim geološkim pogojem. Ne odločuje tedaj samo moč, marveč tudi gibčnost, prilagodljivost, primernost. Spolne izbira pa opravlja teko izpopolnjevanje med poedinci; Dorwin je navedel celo vrsto primerov, ki kažejo, da spolni izbor res obstoji kot nezavestna oblikujoča sila v vsej živi naravi; boljše, življenju primernejše oblike uspevajo v njem in prehajajo v popolnejše, slabše foa žrtvujejo individuje tako, da jim dajo poginiti v neizprosni borbi za obetoj. O tej strani danvinizma, ki je povzročila celo literaturo in ae že skoraj 70 let pretresa na vaeh vseučiliščih, v vseh naravoslovnih krogih kot eno izmed osnovnih vprašanj življenjeslovja (biologije), so mnenja deljena. Obstoji vrsta inačic, izmed katerih nekatere še poostrujejo Danvinov nazor (Weissmann) in ga primerjajo tudi na družboslovje, druge pa ga skušajo omiliti iti pokaziti, da poteg borbe rfa obstoj deluje v prirodi še nekaka eila, ki jo mora zlasti podpreti človeški rod: namreč eila združevanja. Sodobni nauki o dednosti, ki imajo izhodišče pri velikem naravoslovcu Mendelu, podpirajo nazor o spolni selekciji in današnja evgenika se trudi, da bi kar najbolj zajezila pogubo, ki prihaja človeškemu rodu od slabih dednih last-noati. Problemi transformizma, t. j. vzrokov, ki uetvgrjajo varijacije in problemi dednosti le-teh, so v novejšem času poprijel! drugačno podobo, vendar o tem tu ne more biti besede. Vaekakor je Darwin a avojim razisksvnjem odprl nova pote in za dolga lete razgibal duhove ; biološko vedo je miselno neizmerno oplodil ittjt pokazal nekatera pote, ki jih mora prehoditi v morda neskončnem, a vendar ne brezumnem labirintu resnice o bistvu, zsčetku in razvoju življenja. Največji hrup pa je povzročilo že omenjeno Darwtnovo delo o postanku človeka. Darwin je reo postavil podmeno, da obstoji filogene-tičoe sorodnost med antropoidnimi (človeku podobnimi) opicami in Človekom; akušal je svojo podmeno tudi utemeljiti, kolikor je bilo mogoče 0a osnovi takrat znanega paleontolo-škega gradiva. V znanosti ni nobena podmena, ki 00 tidl verjetna in ki ima za se kaj dokazov, odvišno početje; zaradi nje se lahko vznemirjajo zorno oni, ki jim še v naprej ni do resnice, ker ie imajo evoj sistem no videz trdno podprtih in nedotakljivih spoznanj. Petdeset let po Darvrinovi smrti pa človeštvo v tem pogledu ni prišlo kdo ve kako daleč; velika in pomembna diakusija o izvoru človeka se vrši še vedno. Nekateri zagovarjajo danes podmeno, ds so se človek in antropoklne opice razvile iz akupne-ga predhodnika, ki Ae ni znan, toda kdo naj pojasni tajno, zakaj ae je boš človek tako rsi-vil in po inteligenci oddaljil antropoidnim opicam in zakaj ao le-te v svojem razvoju zaostale?! Problemi ostajajo problemi, toda znanost ni od danes do jutri ; nje Ae čakojo tisočletja iskanja. Dami novega duha ao nekateri skušali pro-kleti, vendar ae mi ne bomo pridružili tej kri vici, zakaj duh velikega aomotorje iz Downa je bil plemenit in človeštvu brez dvom« koristen in prospešen. Razgibal je znanost 19. «to-letja, utemeljil CdO vrsto novih znanstvenih panog, obogatil skoraj vsa področja človeške misli, in če je bil ali bo o katerega izgnan, ga ta usoda ni mogla doleteti, preden je iipolnil svoje delo ln pološil kaM novih spoznanj. S Chariesom Danvtnom je umri pred 60. leti eden največjih prsdMaviteljev 10. stoletje, eden najsilnejiih moft, kar jih je dalo sasAčenska družba evropeki kulturi — moft, ki je akušal Uko doumeti zakone prirodnega dogajanja, kakor je Karel Mara skušal doumeti zakone zgodovinskega dogajanja. Naj eo pri tem ali onem izvrši še toka revizija, nekaj bo ostalo sa vee čace Hi človekovo usoda no eem! j i u bo v tem duhu Izboljftolo prej al} slej. — KONEC. Torti, N. T. —Ker je ju-I isaelniški komisar!-jot s I. majem t. L prenehal poslovati. so je v bodoče v vseh ~ stvareh obračati na ju-I konzulat, je: Royal Jugo-General. 1819 New \ <»rk < 'It v Ruski Usti piisjo, do ee je v ososneskrm Okraju pojavil nenavaden način raspečavanja odravstvenih brošur in knjig. Vse lekarno so dobile dovoljenje od vlade, do amejo na recepte prodajati tudi zdravniške knjige In brošure S te akcijo ae poleg lekarn bevijo tuli vse js v-oe bolnice, ki ao ee »rošl primerni odškodnini mešč«ucera potrebno Štivo. Na sta dva jedels in ji«. 19 P* PROSVETA THE ENLICHTEJfMKNT . ..... ' ii. py i — v*—* rej v Ameriki ohatajala buržuazija in proieteriet, obetajaU danea! Pri prvnmajakih demonatracijah v New Vorku eo komun tat I noaill napis "Doli s ao-cialistir Tako gvv propaganda za združenje delavcev! Kadar magnatje om* je produkcijo, jc u, busineos — kadar pa jo skušajo omejiti delav-d, je to aahotola in kriminalni aindikalisem. Novice Iz Rige: V tukajšnji fabriki lati delajo noč in dan In čes uro ... PETEK, C. MAJA. žigo najemnine, ker jih ne zmorejo več plačevati. Polno stsno-; vanj je odpovedanih in za maj se pričakuje splošno preseljevanje. Najemniki v me3tnih stanovanjskih h&ah so kolektivno nualo-vili na ljubljanski magistrat prošnjo, da se jim najemnine ' vzporedno z zniževanjem plač znižajo. Kolikor je marljiva stavbna delavnost zadnjih let odpravila v preoej&nji meri stanovanjsko krizo, toliko jo zdaj zniževanje mezd spet poostruje. ŠeshtoeHetnlet Mora* jeve Mirti Prešlo je šestdeset let, odkar je genialni Američan Samuel Finley Morse zatianil za vedno svoje oči, potem ko je človeštvu daroval (elektromagnetsko tele-grafijo, katere omrežje bi lahko imenovali živčni sistem našega tehniziranega časa. Že dolgo pred njim je človeštvo skušalo najti metode, po ka*-terih bi sporočalo svoje vesti v čim krajftem času na čim večje daljave. Davno pred odkritjem elektromagnetizma so bili v rabi svetlobni znaki v najrazličnejših variantih. Toda do odločilnega preobrata je prišlo šele z izumom elekroliie po angleškem naravoslovcu Mihaelu Fa-radayu,- s čimer ae je uvedla elektrika v brzojavno sluižbo. Zdravnik Soemmering je izkoristil pojav razkrajanja vode po električnem toku za konstrukcijo prvega, električnega brzojavnega aparata na tem temelju: Oddajni aparat sprosti s pritiskom na gumb, ki sklene električni tok, v sprejemni postaji, kjer gre električni tak skoti posodo z vodo, majhen.mehur v tej vodi — znamenje, da se je delček vod« razkrojil. Z različnim številom zaporedno pojavljajočlh se mehurčkov je Soemmering sestavil tudi brzojavno abecedo, ki je bila uporabna, to4a zelo neokretna. Šele ko je Faraday odkril tudi pojav elektromagnet-ske indukcije, je pirfšel čas za praktičnejše električne brzojavne aparate in celo slavni matematik Gauss je skonstruiral takšnega. Odločilni korak pa je napravil i najpreprostejšimi pripomočki Morse, kf je bil po poklicu slikar in se je le v prostem času bavil s tehničnimi eksperimenti. Morse je izumil tudi brzojavno abecedo, ki je šs danes v rabi. Svoj prvi telegram je poslal iz svojega ateljeja t- kuharici v kuhinjo. Kakor le redki izumitelji, je Morse imel srečo, da je svet priznal njegovo delo še za njegovega življenja in mu omogočil brezskrbno eksistenco. RAZNE VCSTI " " * t.\ Delavska delegacija na potu Rusijo New York.- — Te dni je odpotovala v Rusijo delegacija 18 trade-unionistov. Poslala jih je organizacija "Prijatelji sovjetske Rusije." Med njimi so tudi člani krajevnih unij, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji. Eden od teh je Frank Kidneigh iz Denverja, kjer je aktiven v linijskem gibanju fte M let. Potovalne stroške so mu plačale nekatere denverike unije t namenom, da prouči rizmere in po povratku poroča "resnico o Rusiji." ______ Velika zaplemba opojnih pijač New York, 5. maja. — Zvezni obrežni stražniki so včeraj zaplenili dve motorni ladji, na katerih se je nahajalo žganje in druge opojne pijače v vrednosti 9100,000. Moštvo je bilo aretl-rano. (IsvirM poročila is Jugoslavijo.) Ljubljana, 1?. aj>r. 1932. itacija n* brezposelne, — Iz Kosne je prihajalo vaako leto k nam v Slovenijo polno delavcev, ki .so dobili tU zaposlitev pri no-\ ih zgradbah. Zdaj pa so se razbere poslabšale in v Ljubljani in Sloveniji imamo sami toliko brezposelnih, jih nastopajoča stavbna sezona de od daleč ne bo mogla za posliti. Tudi če bi bilo stavbno gibanje tako živahno kot pred nekaj leti, bi imeli dovolj delavcev sami. Toda tudi z zidanjem hiš je nastal zastoj, saj stokajo stavbeniki, da letos ne bo dela. Kljub temu je prišlo v Ljubljano že nekaj skupin bosanskih delavcev, ki bi ra4i dobili delo. Dobili ga niso, sredstev za prenočišča in hrano nimajo, pa so tavali po mestu. Takoj je prišla pomoč s strani policije, ki jih je polovila in poslala v domače občine. Kaj je "čolnbus?" Nov izraz, ki so ga skovali ljubljanski re-porterji za motorni čoln, ki ga je zgradil lastnik čolnarne v Ljubljani Franc Jančar. Ta čoln je dokaj velik in na motorni pogon, vozil pa bo z njim po Ljubljanici do Vrhnike. Na tem čolnu bo prostora za kakih 12 oseb. Jančar je čoln zgradil sam, motor pa je vzel iz starega avtomobila in pravijo, da bo kar dobro funkcioniral. Poizkusna vožnja se je obnesla. Zdaj treba Še dovoljenja, pa se bo čolnbusni promet začel. - . Nesreča na Ljubljanici—^Lani jeseni Ae je neki čoln z opeko potopil, zdaj' pa se je zgodila spet podobna nesreča. V ponde-ljek 11. apr. je velik čoln z opeko zadel z vso močjo v mo^t pri Pod peči. Čoln je bil priklopljen na motorni čoln, ki je naglo mo-zil in tamkaj na ovinku ni mogel uravnati težkega čolna z o-peko. Tako je zade lob most. Za-hreščalo je, a most je vzdržal, pač pa se je čoln z opeko v nekaj minutah pogrešali na dno Ljubljanice. Za kruhom ... Iz Prekmurja hodijo množice delavcev čez poletje v inozemstvo aH v slavonske in baiulke ravnine delat na polje, da se potem jeseni vrnejo z nekaj denarja domov za zimo. Te dni je spet odpotovalo s posebnim transportnim vlakom krog 600 sezonskih poljedelskih delavcev v Nemčijo. Druge pomladi jih je odšlo krog 6000, zdaj pa so nemški posestniki in veleposestniki sklenili, da bodo za|x>slHi predvsem domače brezposelne delavce. Tako jih je letos odšlo le 500. Nesreča v gozdu. — V mariborsko bolnico so pripeljali it neke okoliške vasi posestnika Franceta Pergerja, ki mu je pri sekanju. dreves v gozdu padlo neko deblo na nogo ter mu jo zmečkalo. težko jih je bilo razločevali. Ker so še mladoletni, bodo z njimi po svoje obračunali starši ter jim ob tej priložnosti razložili, kaj je zakon. Fantiči pa bodo lahko ali v kako kiparsko šolo, Če imajo res tak talent. Za mrtVe proglašeni.—Po sklepu sodišča so mrtvi: Alojzij Q-ven iz Gabrovke, Matija Trpin iz Ziberšov, njegov brat Mihael Trpin, posestnik Matija Kovat iz Žiro v, delavec Ivan Mekina iz Most, Josip Skrbinar iz Kamne £>rice in čevljar Franc Panger- č iz Zaloga. Vsi ti so menda odšli v vojno ali v Ameriko pred leti in se že dolgo časa ne javljajo. Primorec-samomorilec—Brezposelni Anton Novak iz Koma pri Gorici je v iskanju dela prišel tudi v Sarajevo. Dolgo je Že brez dela, silna beda ga je trla. Te dni se ji je hotel ogniti s samomorom. Prerezal si je žile. V težkem stanju so ga prepeljali v sarajevsko bolnico, kjer ga u-pajo ozdraviti. Pocenitev kruha. — Ljubljanski peki so sklenili, da znižajo s 15. aprilom cene kruhu na 8 do 4 Din za kilogram. Storili so to, ker se je oena moke znižala za 1 Din pri kili. / * Poslopje Zadružne banke v Ljubljani na Miklošičevi cesti je kupila Mestna hranilnica ljubljanska in bo v njem otvorila svojo podružnico. Po volitvah v Narodno skupščino so bili občinski odbori v mnogih krajih izpremenjeni. Odstavljeni os. razrešeni so bili o-ni župani in odborniki, ki se niso udeležili volitev, in namestu njih imenovani drugi, ki so pri volitvah izvršili svojo nacionalno dolžnost. V Sloveniji je malo občin, kjer ni bilo treba menjavati odbornike. Skoro vsak občinski odbor je bil zadnje mesece izpremenjen. Dosmrtna ječa. — Slovenec Avgust Vrbnik od SV. Primoža na Pohorju je v Orahovici pri Osjeku (Slavpnija) lani 6. novembra umoril starca Ja/noša Gy#rlja in njegovo ženo Julija-no. Te dni ga je osješko sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Neznani samomorilec. — V Brežicah so opazili ljudje, da se je neki neznanec vrgel s savskega mostu v vodo ter utonil. Iskali so truplo, ki ga pa niso na^ šli. Narastla voda ga je odnesla s seboj. Nihče ne ve, kdo bi bil samomorilec. Dr. Ferdinand Souvan iz znane trgovske družine ljubljanske je star 68 let umrl v nekem gra-škem sanatoriju. Po dovršenih izpitih «za doktorja prava je kmalu odšel v Ameriko, kjer je postal avstrijski konzul ter služboval v raznln mestih Severne Amerike. Baje je tedaj storil mnogo dobrega za naše izseljence. Tako pišejo slovenski dnevniki. Vode naraščajo, — V južnejših krajih" ao vedno bolj vznemirjeni zaradi naraščanja rek. Vse reke so se dvignile zs več metrov nad normalo ter so poplavile že mnoge pokrajine. Zadnje dva dni tudi pomalem dežuje — oelo snežiti je zsčelo, a kmalu prenehalo — in zato je bojazen pred naraščanjem rek tem večja. Ponekod z mrzlično naglico utrjujejo ogrožene nasir pe. Zaradi zniževanji plač državnim in privatnim nameščenci« zahtevajo najemniki stanovanj povsod, da hišni posestniki zni- Na Jesenicah, kjer so bili vsi ko-v inarji blizu štirih tednov izpr-ti. ho začeli spet z delom v nekaterih obratih. Nekaj sto jih j«' se ostalo za enkrat na cesti, a upajo, da bo v kakem tednu ves <>l»rat vzpostavljen. Podjetje je <>!> izprtju delavcev govorilo, da ne more delati prej* da dobi po-Hojiio od države. Posojila *icer niso dobili in o tem zdaj kar mol-« podjetjem sklenile novo kolektivno pogodbo, ki pa še ni do k nca izdelana in as pogajanja mršijo. Pristati pa so morali na 4 do 6 odstotno znižsnje m« zd. Sprejete pa so v novi kolektivni pogodbi določbe, ki v ne-kadrih pogledih zboljšujejo po-,0*aj kovinarjev. l»oiar. — Pri Slovenjgradcu |< lastnici Urši Jurič zgorela n< a in del gospodarskega po-"'"Pja. 2e podnevi so se vžgale >aJ' v dimniku, a so ofsnj po-Kljub temu je neki sosed dražil ponoči, da bi se požsr ne ponovil. Pri tem je saspal, med , * i* l*>dstrešno tramovje. Ko < je iitrsžar prebudil, je bila že hiša v plamenih. Pogorela J" do tal. Škode 40,000 Din. Mladi ponarejevalci. — Trgov-f' v Cerknici ao opazili, da je sar njlh blagajne več ponaredi* dvedUiarsklh novcev. O-r"">iU so krnel« odkrili ponare-* •dčke. RiU so to krog 14 let fanti«, ki so is svines mo. *l,r»U prav čedne novce. Kar Arnoit Adamič: Kota v plamenih It cikla: Kota it8. "Le boga zahvali, da nimaš družine/' povzame Petrovec prekinjeno misel, ki mu ne da miru. "Snoči aem dobil pošto od doma. S Habe-tom sva iz iste vasi. Sestra mi pile, kakšne počenja Habetova žena Reza z oficirji in vojaki. Vlačugari se, flenča dan In noč. Vsak ji je dober, samo da ima hlače. Vidiš Zlika, bo-lje je, da sva samca. Nimaš skrbi in ugrizneš koder hočeš/' cvrkne slino in z jezikom bezga za koščkom cigaretnega papirja, ki se mu je zataknil med zobe. Šele sedaj čuti, kako grenak je čile. Nekaj se mu obrne v du£i in jezen izpljune, kar ima v ustih. "Tfuj, taka baba. Se svojo hčer, kaj bo,dva« najst let morda, uči, kako naj si sluti jurfljski kruh. Vidiš, to je družina za pred prfko. Ta zaalepljenec Habe, pa le nanjo mirti. Kadar pišem domov, mi naroča, naj jo pozdravim v njegovem imenu, čeprav ga menda ni dneva, ko bi ji sam ne pisal, ničvrednici izgubljeni..." "Ali mu ona nič ne piše?" poizveduje Zlika In opazuje zvezdo. "Seveda mu piše. Vsa njena pisma mi da prečitat Piše, koliko dela ima a posestvom. Kako prijazna je ljubljanaka gospoda, ki pri-' haja po livež. Hčerka Pavla da se pridno uči. Kako da m ima in če bo kmalu prišel na dopust. Da bi ga 2e rada videla. Naj se kako izgovori. Ce bi mu poslala telegram, da jq kakšen sorodnik umrl In bi ga potem pustili. Kako je Habe srečen. Revež prevarani. Ko bi le vedel . . . 1 Hudiči Cisto sem že mrzel. Tak kaj pa še čakamo? Naj te začno. — Vidii, tako je, Zitka. Takšno je naše življenje." — Oba gledata v nebo in t* predajata prijetno Šumljajoči godbi vodovja kakor tisoči drugih okoli njiju. Zitki ne da molčati. "Če mu pa tako lepo piše in da naj pride, pa foenda le ni tako zmešana in izgubljena kakor praviš," podvomi tiho. "AU vel, čemu bi ga rada domov?" "Zato, ker ga ima Še rada. Če bi bil doma, bi imela njega in bi ne hodila za drugimi. Slaba Je, Ker je tenska. Vae tensko so slabotne. Vojna Je temu kriva. Koliko mrtvih, pohabljenih in zapeljanih. Habeta je tudi udarila z leno in otrokom, če je res kar trdiš. Zato bi ga rada domov, ker ji je sila. Jaz ji ne bi mogel zameriti/' zagovarja 2itka in strmi v vihrajoče oblake. Prisluškuje pritajenemu šepeJ tanju, ki prihaja is vseh atranl, kjer se pogovarjajo duše s stvarmi tega in onega sVeta. "Ti ji ne zameriš sato, ker ni tvoja. Jaz bi /Jo ubil in ti najbrte tudi, čeprav ti pravijo, da si dobra "miška". Ce pa hočeš povohati, zakaj bi ga reda domov, ti pa povemt sestre mi ji omenila v pismu, da je Reza noseča i nekim Madžarom. Ali se ti sedaj sveti odkod njeno hitutotnjs ?" 1 . "Kdaj pa Je bil Habe zadnjič na dopustu?" "O U miška I Miška t Predobro srce imaš aa današnji «v«t. Habe Je že dobri dve leti pri kompenlji. Od svetega duha pa menda ni .počela?" "2e dve letil Ta ima pa srečo, da ga ni zadela kakšna amrt. Dve leti . . . Koliko časa bo fe tgtaift W morij*?...» Is jarka je prišla vaet: "PO rum, komis in cigsrete!" ... Zdaj bo pa kmalu šturm ... SsJ res — šturm-napad! Skoro bi poaabili nanj. V zaledju ruma niso poanali, k večjem, če se Je kdo spajdašil s kuharjem. Pred napadom ga pa tudi tukaj dele radi poguma. Pol litre pravega, dvajset drama cigaret. Da bo vsak čas krvava ura, ve vsakdo. Rum počasi pogreva želodec. Leze v srpe In glavo. Glava postane vroča. Srce za- drhti. Malce hrepeni po nečem. Vee je nekam drugače. Lažje. Ali pa težje. Niti strašno. Samo tišči. Titfi okrog in išče duška .. . "Nekaj, malo »reče je pa le užil ob ženi," mrmra Žižka. "Pojdi no, pojdi! Ne delaj si skomin. Feld-ko mi daj, da Krem fasat rum. Prokieto mi stresa kosti," se okorno spravlja na noge Petrovec in itte feldko za pasom. Za jermen zatlači prste obeh rok. Tam je prijetno toplo. Zagleda se v nebo in skuša uganiti nočno uro. "Okoli desetih bo," se pretegne, da ga strese po vsem životu. V črevah mu zakruli. Želodec je Že davno prazen. Ko mu Žižka izroči feldko, se leno prestopi in pridruži mračnim postavam, ki ti pijejo skozi temq, opotekaje se proti zavetju na krivini jarka, koder deli četovodja Koti z zajemalko rum iz četnega kotliča, štru-co komisa za tri ljudi in cigarete . . . Ledeni vetrič je utihnil, 4e včasih pa včasih nekje za-bobni — nevihta ali kaj. Zrak se je učistil, da Je slišati najtišji šum. Posamezni vojaki se utrinjajo iz teme. Slehrni pride iskat za tri ali štiri. S feldkami nemarno ropotajo, da vstajajo Kčtlu lasje od jeze. "Zavržena sodrga, ali mislite, da imamo že--K nanje? Marš! Ti si te dobil! Naslednji! Za koga boš vzel?" lista po zašpehani beležnici in si sveti s žepno svetilko. Nekdo našteva imena, K6tl dela pike. Prijetno diši po rumu. Naglič stoji na prstih za gručo, ki se je strnila okoli zavetja in vleče vonjavo ruma vase. Obenj se pritisne Petrovec. Tako je toplejše. "To vam je krvav duh, ta rum! Meni se kar vzdiguje, "šepeče Naglič v gručo pred seboj, ki topo strmi v Kdtla, njegovo zajemalko, notes in poročnika Peteraa. Ta ae tiho pomenkuje s Kovačem, malim praporščakom. Zadaj in spredaj tema. Nemirne sence plešejo po vrečah, ki so zložene v zavetju. "Rum mi smrdi! Kadar sem ga pil, zmerom smo šturmali," nadaljuje Naglič. "Strašno krvi je steklo. Fantje, nikar ne pijte. Po krvi ^ smrdi. Po mladi krvi kakor je vaša . . ." davi tihe, bolestne besede ic grla, kamor mu silijo debele solze zadržane groze, ki jo je užil v Galiciji, največ pa na krvavem hribu monte-Ga-brljelu in pod Gorico. Petrovec ga tolaži, v uho šepeče. Gruča čakajočih steguje vratove in ppa-zuje Kdtla. S silo hoče preslišati Nagllčevo tarnanje. Opazuje Kdtla, Peteraa'in Kovača. \"Stare je že dobil! Mrha! Bi rad švindlal, kaj?" robanti K6tl. Za koto štlHkrat zaporedoma poči kakor bi udaril v prazno dvorano s pavkami. Skoti ledeno noč zažvižgajo šrapne-11 — činbum—fiufiu—fiuuuu, in se divje rez-počljo. Z rdečim zrnjem poškropijo grmovje tik nad zaklonom. Gruča dvigne rame h glavi in pritisne okoli kotliča. Nepremična tišina. Celo dolgo uro ... Ne ... Zdi se tako. V tožeči veter, ki se nikakor neče umiriti in ki zopet vzdigne, zastoče pridušeno Naglič: "Mene je. Kristus pomagaj!! Mene je!!!" "Kam?" ga oklene Petrovec okoli pasa. "Kristus!!! Zakaj mene??? Za-kaj?" zatuli 1n se tišči z rokama za vrat. Noge mu klecnejo, da pbvisl v Petrovčevem objemu. Jok groze in obupa, krik po življenju, ki mu odteka med prsti. Bližnji molče priskočijo in pomagajo Petrovcu. Premočene obleke, v katerih utripa pod velo in umaaano kožo toplo življenje, se pritiskajo ob smrtno ranjenega. Deset rok oklepa umirajočega kakor bi hotele zadržati uhajajoče življenje, kljubovati amrtl, ki grozi tudi njim. (Mjs trthodaJU.) Poroča I« Nomlijt llja Ehrtnburg. Rasen mestnega azila «o v zadnjem čaau otvorlli še nebroj privatnih—to Je gotov zaslužek: 40 do 7ft pf. za noč. V azilu Armade spasa vam zaračunajo prenočišče najbolj slano, povrhu vas prisilijo, da pojete na tešče avl-te psalme. Toda doni! je ljudi, ki ne premorejo niti 40 pfenigov in te najdete v temnih kotih Tiergartna. Okoli 400 ljudi prenočuje pod ielcsniAko postajo v sredini mesta; takih katakomb je več v mestu, treba je leiti vanje po trebuhu; kajti potepu*-tvo je pre^vedano In policija budno čuva. Glad . . . Ulice v delavskih okrajih »o prasne in mirne, umo nekatere »o zjutraj polne ljudi. t. j. takih, ki kontrolirajo brezposelne iz-kaznioe. Tu pa tam se celo čuje prijeten glas: "Iščemo dva težaka." V odgovor nato «e ne dvigne namo par rok. temveč več sto se jih poganja ia delo. Podpore so različne, povprečno 9 mark na teden. 2lv|j*n«ki minimum je 80 mark, brex obleke in obutve. Kako pa naj živijo z 9 markami? Kkonomistl velikih časopisov se za to ne zanimajo, imajo pač več opravka s drugo kalkulacijo: Koliko pl*/« Nemčija brespoaetne podpore— to je preveč za njene moči—tre« ba jih je znižati in rešiti domovino neznosnegs bremena—! Tako govorijo čaaopisi, katerih stolpci so polni humanlama, visokih metafizičnih misli in kla-■ičnega človekoljubja. Kar a« tiče brezposelnih, morejo pač živeti z 9 markami. Iransko leto so jim dajali tudi kurjavo, letoa jo dobivajo samo tisti, ki Imajo otroke, drugi pa lahko spijo na trgu v bližini Stettinerplataa, kjer je para malo razgrela kamenje. Po berlinskih ulicah prepevajo delavci bre* Atrehe: "VI, ki imate hišo in svetlobo. uamilite ne na«, ki urno na centi!" Do nedavno ao ti potujoči pevci lahko xa»luttti 2 od S marke na dan, MHiaj pa le redkokdiaj pade na tlak kak novec, l»eda je pač postal* vsakdanja stvar In aree |H»irtaja vedno bolj trdo: tudi oni, ki ao prej metali novce skozi okno, nimajo več denarja: to prodajalke, Alvilje, mali urad-nlkl, ki imajo alcer še streho, toda taloMtna penem tuje bede jih več ne gane—ker že sami vaak dan bolj občutijo l*«do. Zločini atrašno naraščajo: tat-t in« in pocestni napadi ao vaak-danja atvar; čes 00 odstotkov tatvin «o po uolkljalrt atatiatlki uvršill lačni brezposelni, komaj 40 odstotkov so Jih Izvršili poklicni tatovi. Beda ubija ne samo ljudi, tem- več jih moralno uniči: zvečer hodi po prehodu Unter den Lin-den, Tiorgarten, Alexanderplatz na tisočš mladih ljudi med 16 In 25 leti. Mnogo Jih nosi krat-' ke hlače in poskušajo se žalostno smehljati In obračajo oči _ tlom s prav ženako koketnostjo —to ni perverznost, pokvarjenost, moda—t. J. beda lačnih 'brezdomcev. Degenerirani bogataši celega sveta se zbirajo v Berlinu: Policija preganja kot povsod brezdomce in komuniste, toda je zelo tolerantna aa vse vrste "ljubezni." Amaterji iščejo svoje žrtve najrajši Um, kjer brezposelni« kontrolirajo izkaznice. Za 2-3 marke izvabijo novinca. sicer ta pljuje in ga je sram—toda kljub temu gredo— lačen trebuh ne pozna "morale." In tako postajajo profeslonlati, ker dela ne dobijo nikjer. Zvečer hodijo po ulicah in iščejo klijentov. a Je seio slaba kupčija radi velike konkurence, komaj 50 pfenigov 'r »T Svitanje . . . Zapeljevanje mladoletnih je sicer prepovedano v Berlinu—a policija gleda častitljive barabe, ki lovijo nezaposlene mladoletnike. Prepovedana je tudi črna borza, a se kljub temu žbira javno pod predsedstvom vladnega člana berlinske borze. Prepovedan Je tudi znak "nacijev"-Berlin je poln teh znakov in napisov proti Judom. Z levičarji se pa policija ne šali, za vsako najmanjšo stvar, a tudi brez te, jih pretepejo in zapirajo. Zato se ti skrivajo v zakotne kavarne na severu, Um se zbirajo in govorijo. A morda ravno zraven njih je druga kavarna "na-cijev," ki skušajo izzivati in seveda, če jih slučajno dobijo po grbi, so uboge Žrtve. Nacionalni socialisti sicer pravijo, da so proti kapiUlizmu in ko bodo uničili židovske bankirje, bo dela dosti za vse. Tu in Um dajo brezposelnim hrano, da bi jih privabili v avoje vrste. Seveda voditelji ne pridejo v delavske četrti, oni ostajajo v centru, in kljub antlšemitski tendenci, je mod njimi dosti Judov. Seveda oni pač delajo, kar morejo, da rešijo svojo klaso,—tako so zanesli nesporazum v delavske vrste in to je dosti—mesto da bi se delavci borili proti velekapiUluy se pobijajo med seboj—kaša je seveda rešena, le kak bakšiš Je treba dati. Skoro vsako noč padejo streli na severu; podnevi sicer govorijo hi diakutlrajo—a ponoči izbruhne vse sovraštvo radi bede In zaslepljenosti—kaj veleindu-strija—U jt Uko daleč, da je še absrakten poj m—v bližini je Hans, ki je šel k tem nacijem, hlapcem velekaplUla, si misli FriU, on je izdaj ica; nasprotno Hans meni, FriU je revolucionar, on hoče vss uničiti in nered delati in zato je taka beda, ker le s disciplino se more kaj ukreniti—vsaj tako pravijo meščanski čaaopisi in Uko se afečaU dva aaalepljenca In streli pokajo, in Hans, ali pa FriU pade v mlaki krvi-i»vse to v sigurnost bankirjev In industrijcev, ki se smejejo v toplih sobah na mehkih blazinah. MRO0NU POZOR! Znamenje (April 90, 1952), t da vam je naročnina potekla U dan. Ponovite Je pravimo. Ako UaU ne prejmete. Je mogoče ustavljen, ker nI bil plačan. Ake Je vaš list plačan In ga ae prejmete, je mogoče uaUvlJen raM napačnega na-alova, piši U nam doplmico In navedlU atarl ta aort analov. ' NaM zastopniki ae rei društveni tajniki ta dragi saatopnl. ki pri katerih lahka plačate na- Naročnina aa ealo leU Ja 94.00 ta aa pel Mta pa $100. C lani sa pol leU $2.40. ta bmbI« Chlaagn ta lata $74«, pot tata $171, sa 11» m pel tata V Nemčiji Je vse pripravljeno za prevrat—samo volje manjka. KapiUlizem razpada predolgo časa in na ostuden način, gniloba je zajela že bistvene dele organizma. Ko je Noskejeva vlada poetrelila zadnje spartakiste, ni s tem rešila meščansko civilizacijo, temveč je le začasno preprečila končni polorri in to v neprecenljivo škodo človeške civilizacije. Bodočnost? Zgodovina pozna le redke primere Uke tragedije, ki jo je pre-sUl nemški proleUriat. Prenesel je vojno in lakote, s stisnjenimi zobmi od studa je vlival ka-none in ril pod zemljo pri Ver-dunu. Ženske so rodile degene-rirance brez nohtov, zvitih teles, slepce in idiote. Kadar je zahteval pravico do življenja, so ga zopet stisnili k tlom. Dali so mu dela, kruha, mesa in streho. Zene so zopet zanosile. KapiUlizem s svojim blufom ame-rikanizma je zopet triumfiral, gradil, začel nove kabarete in celo križarke. Sedaj so mu vzeli zopet streho, meso z lonca—zopet mora stradati in zmrzovatl, zopet so ga navadili na bedo in na položaj brez izhoda. Uničujejo ga ne samo telesno, teinveč tudi duševno. Obračun ae je odložil, a ko zapade, bo Še bolj grozen; zgodovine ni mogoče varati, ker se strašno maščuje. (KONEC) V. Lother: Nočna jsiiia On in ona, razmeroma še malo časa poročena dvojica, sU se pozno vlegla k počitku. Tedaj se je on oglasil: "Inge .. "Tiho! Zdaj bomo spali." "Nu da, saj sem tudi jaz zaspan, ampak stvar je Uka, da me je nocojšnje dolgo bdenje zlačnilo." "Kaj? . . . Lačen si? Po tej obilni večerji, ki sem ti jo bila pripravila?" "Kaj pa smo prav za prav jedli T' "Ali si že pozabil?" "2elodec se ne spominja ničesar več." "Nii, to se vidi, kako ti zaleže jed." "Mar nismo jedli sardin z redkvicami T' "Kako pa si se tega domislil?" ?'Nu, pač zato, ker je to jed, ki Jo ti najboljše pripraviš." "Kaj, ali ti ne diši, kar ti kuham?" Pač, diši mi že, toda kaj morem za to, Če hitro pozabim!" "In zdaj menda ne misliš še enkrat večerjati?" "Ne, tolikanj ix>tratns pa ni moj* domišljija. Ampak Ukole poldrugi košček z maslom namazanega kruha bi le snedel." "Vedno lepše ..." "Krasno, pravim, krasno 1 In še malo klobasice in sira zraven. Prosim! ...... ' 1 K —" 1 1 "Kaj, jaz naj vsUnem? Brez-srčnež! Zdaj, ko Uko lepo ležim Vrtopli postelji, naj se dvignem tUečišča in grem v mrzlo kuhinjo, da ti obložim kruhke Ne boš!" "Nu, PQ pravici rečeno, Uko sem ai res mislil. Saj si vendar moja žena in gospodinja.'^ "Hvala za Ukšen poklon. Služkinje bi si gotovo ne upal buditi ponoči za Ukšno kaprico." "Prav gotovo imaš prav." , "In zdaj me pusti na miru !M "Inge! Poslušaj!..." . "Ce si želiš obloženih kruhkov, izvoli vsUti sam. Tako se spodobi za Ukšne reči." "V tem mraku se vendar lahko prehladim." "Mar misliš, da se jaz ne bom?" "Seveda se boš, ampak pred olUrjem si mi obljubila pokorščino." "Oprosti, o obloženih kruhkih v Uko pozni uri ni bilo ne vpra šanja ne obljube." "Inge, saj me vendar ne misliš izstradati?" "Ce Uko imenuješ to reč, pa bodi!" "In če ti obljubim dva kovača?" "Menda si ne domišljaš, da me boš kupil?" "P^t kovačev!" "Hvala, odklanjam.? "Petnajst kovačev." "Misliš zares?" "Da. Dvajset kovačev." "Za par oblofenih kruhkov—" "Da. Petindvajset kovačev." "Saj se ti vendar meša v glavi ... To je vendar toliko, kolikor sUne nov ženski klobuk." "Prosim, odloči se hitro, če ne, znižam ponudbe na dvajset kovačev." "Proaim hitro, hitro! Dva kruhka z maslom in z nareza nim mesom, enega pa s sirom." "Torej drži beseda? Petindvajset kovačev dobim?" "Dobiš jih. Častna beseda!" "Dobro. Pa bodi. Za pet in dvajset kovačev trije obloženi kruhki . . ." "Tvoja resUvracija, draga Inge, je najdražja na svetu . . . Trije obloženi kruhki za petindvajset kovačev je pač najvišja cena, ki jo je kdaj kdo plačal za Ukšen skromen prigrizek ..." "Tukaj imaš, požeruh. Zdaj se lahko naješ!" "Hvala, lepa hvala, srčna hvala. Ah, kako so vabljivi ti kruhki!" "Huš .. . Vaa sem mrzla. Ta kuhinja .. ." "Dobro se pokrij in zaspi, srček. Lahko noč." "Kako pa! Lahko noč! Zdaj se spodobi, da tudi jaz nekaj prigriznem!" "Kdo? Ti?" "Vendar ne misliš sam pospraviti vsega?" "Saj sem tudi sam plačal!" PBTgK, 6. MAJA. 1 Plačal si že, to je res, an,„ak tudi jaz sem lačna. Prosim!" "Žal ne morem pomagati." "Tak duj mi no košček kruha narezkom!" "Oprosti, Uk* košček me stane nad osem kovačev . , ." "Ce pa te prosim!" "Za Ukšne prošnje imam K|u. ha ušesa. Tudi jaz sem poprej prosil, pa nisem bil uslišan, kler nisem plačal. "Huš, potem se nikoli vee ne ogrejem. Sram te bodi!" Inge, veš, prav za prav nc* razumem, kako moreš biti tudi ti lačna po sijajni večerji . . » "Ah, obloženi kruhki so tako mikavni. Daj, da vsaj malo prigriznem !" "Samo pod pogojem, če mi plačaš." Kaj, kruhek, ki sem ti ku namazala z maslom in ti ga pri. nesla rta posteljo, naj še plačam? Fej te bodi!" "Vidiš, tudi jaz ga nisem dobil zastonj . . ." "Kaj pa zahtevaš za prigrizek?" "Za pol kruhka osem kovačev . . ." "Osem kovačev!..." "Odloči se Ukoj, sicer snem še drugo polovico sam." "Stoj! Tega vendar ne boš trpel, da bi jaz gledala, kako boš vse sam snedel!" "Ali plačaš osem kovačev?" "Nu ... .Pa b