Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman TeljA: Za celo leto predplača 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 ki", več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. OO. V Ljutljani, v soboto 19. aprila 1884. Letiiilc XII. Gospodje volilci! Priporočevaje Vam, da izvolite pri dopolnilnih volitvah, ktere so imajo izvršiti dne 21., 22. in 24. t. m., v mestni zastop Ljubljanski one svoje someščane, ki ste si jih v volilnih shodih izbrali sami, hočemo Vam v kratkem označiti načela, ktera so in bodo narodno večino mestnega zastopa Ljubljanskega vedno vodila. Ta načela so: 1. Varčno in previdno gospodarstvo z mestnim premoženjem in skrb za napredek mesta. Da se je narodna stranka ravnala vestno po tem poglavitnem načelu, razvidno je iz njenega delovanja od onega časa, ko je v mestnem zastopu prišla v večino, do današnjih dni. 2. Zvesto varovanje narodnih naših pravic, kolikor je to mestnega zastopa dolžnost in ne presega njegovega delokroga, poleg tega pa ne nasprotuje rav-nopravnosti meščanov druge narodnosti. 3. Podpiranje visoko c. kr. dež. vlade pri vsem njenem poslovanji na korist mesta in države. — Ker je v interesu države, da podpira samobravna telesa v njihovem prizadevanji za občni blagor in ker nam je visoka e. kr. vlada dala dokazov dovolj v svoji blagohotnosti, nad-jamo se, da v prihodnje ne bode ničesar kalilo sporazuma in seglasja med njo in mestnim zastopom Ljubljanskim. In ker so nam imena mož, ktere ste si sami izbrali za kandidate, porok, da bodo v mestnem zastopu Ljubljanskem zvesto stali na strani sedanje narodne večino, priporočamo Vam, da se v obilnem številu udeležite volitve in jih volite soglasno. Kandidatje, ktere Vam priporočamo, so: Za m. volilni razred, ki voli v ponedeljek dne 21. t. m. : Josip Geba, urar. Srečko Xolli, kleparski mojster, Ivan Počivalnik, mesar, Ignacij Valentinčic, zavarovalni zastopnik in hišni posestnik. (Ime petega kandidata bode se prijavilo s plakati). Za II. volilni razred, ki voli v torek dne 22. t. m. Alfred Ledenik, trgovec in hišni posestnik, dr. Ivan Tavčar. odvetnik, (Ime tretjega kandidata bode se prijavilo s plakati;. Za I. volilni razred, ki voli v četrtek dne 24. t. m.: dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, deželni poslanec in hišni i)0sestnik, Franc Fortuna, veletržec in hišni posestnik, Franc Peterca, podjetnik in hišni posestnik, Taso Petričic, trgovec in hišni posestnik. V Ljubljani, dne 19. aprila 1884. Ndrodui volilni o(lbm\ Tretja seja eiikete o kiiietskih razmerah iia Kranjskem je bila včeraj 18. t. m. ob devetih dopoludne. Predsedoval je g. deželni glavar grof Thurn, vdeležil se je tudi te seje gosp. deželni predsednik baron AVinkler, zapisnikar pa je bil g. Klu n. Ker zaiad prekratkega časa ni mogoče zapisnikov sostaviti, da bi se prebrali in odobrili od enkote same, odločita se po nasvetu g. predsednika deželna odbornika Detela in Dolenec, da bosta prebrala in potrdila zapisnik. G. Detela zatem poroča o četrti točki programa, kako naj se skrbi za povzdigo kmetijstva, ter meni, da glavni vzrok čedalje večega propadanja kmetijstva je, ker kmetovanje ni več v soglasju in primerno potrebam sedanjega časa. Skrbeti je treba toraj v vsakem oziru za boljše obdelovanje, za napredovanje v raznih strokah, za zboljšanje živinoreje itd. On toraj nasvetuje naslednje sklepe, o kterih naj se vrstoma prične razgovor. Prvi njegov nasvet se glasi: „Kmetijska enketa pripozna kot poglavitne pogoje za obstanek ter zdravi napredek kmetijstva na Kranjskem : Kmetsko gospodarstvo naj se tako vravnil, kakor zahtevajo to razmere sedanjega časa, toraj naj se gleda bolj na pridelovanje dobre krme za govejo živino, — kakor na pridelovanje žita; ker so čisti dohodki pri živinoreji mnogo večji, nego pri pridelovanju žita". G. Eobič povdarja, da bo le tedaj mogoče pomagati, ako se napake zatirajo v korenini. V tem oziru potreba bo najprej skrbeti za boljši poduk v ljudskih šolah zlasti glede kmetijstva. Tudi graja nepotrebne stroške kmečkih prebivalcev, in zaprav-Ijivost, ki se razodeva pri nepotrebnih rečeh. Mladi ljudje kade drage cigare ali smodke, celo majhnim otrokom dajejo cigarete. Konečno nasvetuje enketi izreči, da naj se popolnoma predrugači sistema šolskega poduka. Ker pa ena poznejših točk govori o šolstvu, sklene se o Eobičevem predlogu glasovati pri omenjeni točki. Drugi nasvet g. Detela bil je sprejet brez ugovora in se glasi: „Živinoreja naj se povzdiguje toliko gledd množine kolikor glede plemena". Tretji nasvet se glasi: „ZemIjišča naj se dobro in skrbno obdelujejo, ter naj se gospodari v ta namen posebno z gnojem boljši, kakor je do zdaj sploh navada, posebna pozornost naj se obrača na kultuviranje travnikov in senožet; dalje naj se rabi le dobro kmetsko orodje, posebno železni plug, kteri se rabi že zdavno z najboljšim uspehom v druzih deželah". G. Ogulin podpira ta nasvet, vendar pa mu še nekoliko dodaja. Na Dolenjskem ljudje nimajo lastne živine, dobro bi bilo toraj skleniti, da naj se osnujejo zadruge, ki bi ljudem proti vgodnim po-gojam v rejo dajali živino. G. Bavdek omenja, da so železni plugi jako pripravni in koristni, da jih pa ljudje dostikrat ne morejo omisliti, zato nasvetuje dostavak, „naj bi kmetijska družba kupila takih plugov, ter jih raz-posojevala ali proti plačevanji v obrokih prodajala posestnikom". Dr. P o klu k ar priporoča zlasti zboljšanje travnikov, ki so neobhodno potrebni za umno živinorejo, in priporoča g. poročevalcu predlog tako spremeniti, da se bo zboljšanje senožet in travnikov izrekoma omenjalo. — G. Ogorelec omenja, kako potrebno bi bilo senožeti snažiti z branami ter priporoča sledeči dostavek: „S podporo naj se skuša nakupiti železna brana, s ktero se po senožetih in travnikih poruje.mah, ter naj se pridnim gospodarjem izroči v porabo s tem, da bi jo moral posojevati tudi svojim sosednim občanom." G. Potepan povdarja, da je tudi v bistriški dolini travnikov, ki bi se morali zboljšati, da se pa žalibog malo zgodi. Bolje bi bile za ljudi praktične poskušnje, kakor pa samo teoretični poduk. — Dr. Vošnjak g. Ogulinu ugovarja, da osnova zadrug v tak namen, kakor on misli, ni mogoča. G. Bavdeku nasproti izreka začudenje, da se celo v okolici Ljubljanski nahajajo vasi, ki nimajo železnih plugov. — G. Ogulin odgovarja, da so zadruge mogoče, omenja sirarske zadruge v Bohinji, ki gotovo napreduje, in povdarja, da si ljudje povsod prizadevajo združevati se v zadruge, ki imajo več denarja in laglje kaj dosežejo ko posamezni. — Dr. Poklukar se glede zadrug strinja z g. Vošnjakom, gled^ plugov pa omenja, da bo kmetijska družba ljudem gotovo na roke šla, ako se do nje obrnejo. — G. Pire povdarja, da so enako žalostne razmere, kakor na Dolenjskem, glede slabe živine tudi na Notranjskem zlasti na Pivki. Živina je mrševa, bikov jako malo, in še ti so tako zanikrni, da bi ga en sam človek odnesel. Kredita pa ljudje nimajo, da bi si boljšo * živino kupili. Njemu se pa zdi, da živinoreja bode le tedaj prav napredovala, kadar se bo povzdignilo tudi kmetsko obrtnijstvo, to je mlekarstvo, zato on predlaga, naj se posebna skrb obrača za povzdigo mlekarstva. Glede plugov meni, da ni kmetijska družba kriva, ako ljudje nimajo železnih plugov, ampak oni sami. Tudi omenja, da mnogi, ki hočejo pri kmetijski družbi prvo besedo imeti, dejansko nič ne store in še odgovarjajo ne, ako se kaj poprašajo. Konečno stavlja sledeče predloge: Slavna enketa naj potrebno ukrene, da se revnim zadolženim kmetovalcem omogoči kupiti potrebno živino, da se pospešuje kmetijsko obrtništvo, zlasti mlekarstvo, da se dd subvencija, s ktero bi se napravil vzorni plug za težke zemlje na Pivki, Vipavi itd. G. De v omenja, da je na Dolenjskem živine še preveč, toda kakošne živine! Imajo le majhne kosmate hrvatske buše. Treba bo ljudem v tem oziru na roke iti, zato on nasvetuje 1. vstanovo deželnega kulturnega sveta po vzoru tirolskega, 2. podporo za nakup juncev za pleme za Belokranjsko. — G. Pire in g. dr. Poklukar ugovarjata, da bi bila kmetijska družba kriva slabih razmer na Belokranjskem in izrekata upanje, da bo centralni odbor gotovo svojo pozornost obračal tudi na Dolenjsko. — Dr. Sterbenec omenja živinoreje na Notranjskem in stavlja predlog: „Slavna c. kr. kmetijska družba se naprosi, da bikov ne bode prodajala po dražbi, ampak jih v revnejše kraje od leta do leta dajala zastopj". G. dr. Namorš om^rga debvanj^ kmetuske družbe hrvatske, ki gledf*, da se širijo podružnice. Po nasvetu dr. Vošnjaka se sprejme I{onec obravnave. Poročevalec Detel a se atrinjt^ i nasvetom dr. Poklukarja, da se v iyegovem uftsvetu omenjajo tudi senožeti in travniki, nasveta g. Ogulila pa ne more podpirati. Dalje omenjft, da se epketa ni zbrala kot kmetijska družba, da bi kfitikovikla delovanje centralnega odboi«, ampak da ima le dati nekaka vodila za deželni zbor. Tudi obžaluje, da je g. tajnik Pire živinorejo imenoval „modernes Schlag-wort", ona je marveč silno potreben faktor za ob» stanek. G. Pire odgovarja, da ni živinoreje imenoval „Schlagwort", ampak le priporočal, naj se ne dela ž njo tako, da bi bila Schlagvvort, kakor nekdaj sviloreja, sadjereja itd. Pri glasovanji se soglasno sprejme nasvet g. Detela s pristavkom na-svetovanim od dr. Poklukarja; nasvet Ogulinov in prvi stavek v predlogu g. Pirca se zavrže, druga stavka tega nasveta in predloga g. Bavdeka in g. Ogorelca se pa sprejmeta; o predlogu dr. Sterbenca in o nasvetu g. Deva glede plemenskih juncev se bode glasovalo pri sedmi točki, predlog Devov o vstanovi deželnega kulturnega sveta se pa zavrže. Četrti nasvet g. Detela se glasi: „Po gojzdih se mora boljši gospodarstvo začeti, — devastiranje (izsekovanje) kakor se dandanes vrši, mora prenehati, in posekani gojzdi naj se zopet pogojzdijo." Y pojasnilo kaže na silno posekovanje mladih drevesec, kterih so videti cele skladnice ob dolenjski cesti, ter priporoča, naj enkota te točke nikar ne prezira. — G. deželni predsednik priznava, da je prej vlada pač res premalo gledala na gospodarjenje po gojzdih, da je pa sedaj ministerstvo dovolilo več gozdarskih uradnikov, s kterih pomočjo se bode gotovo z vspehom zabranjevalo vničevanja naših gozdov. (Dobro, dobro!) Dr. Dolenec omenja, da v zvezi s posekova-njem gojzdov so tudi pašniki, od kterih prebivalci nimajo nobenega vžitka. Ti pašniki so prav kakor ciganska glava, zmerom zmršena, nikdar ne vred-jena, in pripravna pribežališča za proletarijat, ki si tam dela bajte, svojo živino pase po tujem in krade po polju, da more sebe in svoje živinče preživeti. Tudi za lov bo boljši, ako takih ljudi ne bo več po samotnih krajih, kjer na skrivnem žival streljajo in love, ne da bi se jim moglo braniti. Jako škodljive za gojzde so tudi koze, kterih rejo so eel6 že na Hrvatskem opustili. Tudi za živino skupna paša ni posebno koristna. Zato onnasvetuje predlog: „Slavna enketa naj izreče željo do postave o razdelitvi pašnikov in občinskih skupinj." — G. Bavdek se izreče zoper razdelitev pašnikov, ki n^j se prosto pusti ljudem. Za živino je boljše, ako ae pase zunaj, kdor hoče rediti žebeta, potrebuje več prostora, ki ga sam nima. On toraj nasprotuje nasvetu g. Dolenca (oho! oho!), v tem pa se z njim strinja, da naj se gleda na to, da se cigani in taka drulial ne bo naseljevala po samotnih krajih. — G. Potepan ugovarja g. Bavdeku, da je dobro razdeliti pašnike, kakor on ve iz lastne skušnje; živino imajo zdaj boljšo in lepšo, kakor prej. Zato priporoča nasvet dr. Dolenca. G. Bavdek omenja, da ni govoril, naj se pašniki povsod ne razdele, ampak naj se ljudje ne silijo k razdelitvi. Na Notranjskem je bila razdelitev morda dobra, drugje bi ne bila. — Dr. Poklukar priporoča konec obravnave in omenja, da je državna postava o razdelitvi skupnih zemljišč že sprejeta in da jo imajo zdaj le še posamezni deželni zbori dopolniti s potrebnimi določbami. Posilne razdelitve ne bo nikjer, ampak ljudje bodo imeli govoriti in se odločiti. — G. deželni predsednik povdarja, da je te dni dobil načrt dotične postave moravske in da bo v 14 dneh skhcal enkSto, ki bo pretresala vprašanje, kako bi se enaka postava primerno tudi za našo deželo vravnala. Pri glasovanji se sprejmeta nasveta g. Detela in g. Dolenca. Peti nasvet poročevalca g. Detela se glasi: ,Na Dolenjskem naj se pospešuje posebno vino-in sadjereja, — dela naj se pa tudi na to, da ss bode gradila dolenjska železnica." G. Ogu 1 i n priporoča vstanovitev vino- in sadje-rejske šole v Novem mestu in misli, da bi bilojako koristno, ki ho se napravila celo nižja kmetijska ^ola. Zato stavlja predlog, naj enkAta priporoča vstanovitev take šole. — (t. Planinec omenja, da bi bila potrebna tudi gojzdarska šola ter nasvetuje k predlogu g. Ogulina primeren dostavfk. (t. [)ev pod- pira te predloge. — G. dr. Sterbenec popisuje razmere na Notranjskem in priporoča eiiketi, naj podpira proš^o, d» bi vino- in sadjerejska šola na Sliij^u vat^ko leto nekoliko drevesec posestnikom d(i-j^a zastonj. G. Deteta omenja, da se bode o nasvetih glede šol glasovalo pri 6. točl(i, zato se glasuje samo o njegovem predlogu, ki tudi obve\j(l. Šeati predlog se glasi: »Kmetijski poduk ntg se pospešuje I^olikor le mogoče, in naj služijo v t(( namen: a) kmetijske nadaljevalne šole, zvezane z ljudsko šolo, b) ni^a kmetijska šola v Ljubljani, o) vino- in sadjerejska šola na Dolenjskem, d) kmetijski popotni učitelj, e) dobri kmetijski časniki, f) bralne kmetijske družbe na kmetih." Prva točka so sprejme brez ugovora. Pri drugi točki g. poročevalec našteva vzroke, zakaj nasvetuje kmetijsko šolo v Ljubljani. G. Potepan podpira predlog ter nasvetuje še dostavek: „ Naredi naj se prej ko mogoče deželna postava, po kteri bodo dečki vezani vsaj od 14. do 16. leta skoz celo leto ob nedeljah šolo obiskovati. Za nje naj bi se po ljudskih šolah vpeljal teoretičen poduk." Pri glasovanji se sprejme nasvet g. poročevalca. Sprejmo se pa tudi nasveti g. Ogulina in Planinca glede kmetijske in gozdarske šole v Novem mestu in nasvet g. Eobiča, ki se glasi: „1. Visoka vlada se naprosi, naj vredi poduk v ljudskih šolah tako, da se ondi mladini že v otročjih letih vcepi nagnjenje in veselje do kmetovanja, in se že v ^udskih šolah začne z dotičnim podukom, so-sehno o umni živino- in sadjereji, pa o čebelarstvu. 2t. V dekliških razredih naj se podučuje o dobrem gospodinjstvi}, sosebno pa o ženskih ročnih delih, šivanji ali izdelovanji perila in o pletenji nogovic, ](Ar je dobri gospodinji neobhodno potrebno. 3. Da preskrbi v to svrho potrebnih in primernih učnih pripomočkov." G. Detela omenja, da se ne strinjata sklepa, B^U se napravi kmetijska šola v Ljubljani in ob enem v Novem mestu. — G. M ur ni k ugovarja, da naj se po dovršenih sklepih o dogn^nih rečeh več ne goveri. Sedmi nasvet se glasi: „Naj se napravi postava za povzdigo živinoreje." Sprejme se brez ugovora, ravno tako se sprejmeta nasveta gg. dr. Sterbenca in Deva glede podpore za plemenske junce za Belokranjsko in Notranjsko. Osmi nasvet se glasi: „Naj podpira državni in deželni fond živinorejo na Kranjskem se subvencijami za nakup dobrih plemenskih bikov. ** G. Pire omenja, da vsa podpora nič ne pomaga, ako ljudje z živino ne ravnajo, kakor bi mo-ra]i. Treba bi bilo toraj postavno vkreniti, da mora vsaka občina imeti plemenskeka bika in da za vsakih 100 krav mora biti en bik. Pri glasovanji se osmi nasvet g. poročevalca sprejme. Dr. Samec zatem poroča o šesti točki programa, kako se naj postopa proti žganjepivstvu Nj^jprej omenja beračev, ki ne morejo po nobeni ceni postati revnejši, kakor po zavživanji žganja. Zato nasvetuje: Enketa naj sklene: . ^Deželni zbor se naprosi, da pretresuje vprašanje, ali bi ne bilo koristno, če bi se po deželi vstanovile jedilne postaje za berače in popotne po-magače," Dr. Dolenec nasprotuje temu nasvetu, ker bi to nasprotovalo postavi zoper vlačugarstvo, in bi potepuhe vabilo v deželo. Za domače reveže občine same skrbe, nobenemu pa naj se ne daje upanja, da bode preskrbljen, ko zabrede v revščino. — Svetec povdarja, da današnji .sklepi niso še ko-nečni sklepi, ampak le poduk za deželni zbor; nasveti g. poročevalca so dobro prevdarjeni, imajo mnogo dobrega jedra, zato on nasvetuje, naj se sprejmo vsi skupaj (en bloc). — G. Oguli n nasvetuje še dostavek, naj enketa skrbi, da se omeji pravica žganje točiti, in da se kaznujejo krčmarji, ki žganje prodajajo otrokom sploh, odrašenim pa v taki meri, da se opijanijo. — Dr. Poklukar so s tem strinja, da jo v nasvetih Samčevih mnogo dobrega, ali prvi nasvet naj se reši posebej, ker no more priporočati, da naj se za berače napravijo lastne restavracije ali gostilne. — Svetec ugovarja, da on ni imel tega pred očmi, kar misli dr. Poklukar. in da se lahko nekaj stori xn reveže, kakor se je to prav koristno pokazalo v drugih državah. Po kratki opazki dr. Poklukarja se o prcem nasvetu dr. Samca glasnje, ki pa ostane v manjšini, toraj ne obvelja. Dr. Samec potem našteva statistične številke o porabi špirita za žganje po naših deželah, ob enem pa tudi omenja, koliko se popije drugod, n. pr. na Nemškem in Angleikem, da se ne bode mislilo, kakor da bi bili samo naši ljudje hudi pijanci. Sklepanje o drugem njegovem nasvetu, da naj se več občin združi v laglje oskrb^ovanje gebi izročenega posla, se odloži za posamezne nasvete. Tretji nasvet se glasi: „Deželni zbor naj bi izrekel prošnjo do vlade, naj se na špirit, ki je za konsum namenjen, naloži toliko davka, da bi zamoglo vino in pivo v ceni z žganjem konkurirati." Dr. Vošnjak podpira ta predlog, ki tudi obvelja. Kar je nasvetoval g. Ogulin, se strinja s sprejetim nasvetom, zato Ogulinov predlog ne pride posebej na glasovanje. četrti nasvet se glasi: „Deželni zbor naj naprosi vlado, da predloži državnemu zboru postavo zoper pijančevanje za Kranjsko, kakoršno ima Gališka." G. Potepan se s tem predlogom ne strinja, ampak priporoča, da bi se domači pridelki izvzeli, kakor brinjevec, tropinjevec, slivovec, jagodovec itd. Dr. Namorš podpira ta nasvet, dr. Vošnjak pa opominja, da v nasvetu ni govorjenja o domačem žganji, ampak le o špiritu, ki ga je pa po vsej sili treba zabranjevati. Zato priporoča nasvet g. poročevalca, ki se potem sprejme soglasno. Zadnji nasvet dr. Samca se glasi: „Enketa pripoznu, da je najboljše sredstvo, da se žganjepivstvo odpravi, da se prodaja špirita podvrže takim naredbam, ki so veljavne glede prodaje strupov." Dr. Bleiweis podpira ta nasvet iz tega vzroka, ker je špirit res strup, in povzročuje bolezni na umu in polni bolnišnice in blaznice z bolnimi. Na to se tudi peti nasvet sprejme in g. predsednik ob eni popoludne sklene sejo, ter prihodnjo sejo napove za danes ob štirih popoludne. Politični pregled. v Ljubljani, 19. aprila. Sluvanom po Šlezifl se gled^ enakopravnosti še mnogo slabeje godi, kakor n^m Slpsencem. Mi je malo okušamo, oni pa prav ni,č! Gled^ rodnosti dele se šlezijski Slovani v Čehe in Polj^lj^e. Da se narodna zavest med Poljaki ohrani in kolikor mogočo krepi, osnovalo se je v Tešinu politično narodno društvo pod imenom „Politycznetowarzy-stwo ludovve", ki si je dalo prekrasno nalogo vse rodoljube k skupnemu delu spodbujati, narodni ^a^vcu slovanskega življa po Šleziji podpirati, ter najrodne in politične pravice na podlagi ustave braniti. Da bo pa društvu mogoče to doseči, izdajalo bode razne narodne spise, knjižice in časnike, napravljalo bo narodne veselice in sklicavalo narodne shode, kjer se bo narodna zavest budila in narodno prepričanje okrepčavalo. Ob času volitev bo društvo gledalo na zdatno postavno agitacijo. Deželna vlada je društvena pravila že potrdila in prvi shod je društvo napravilo v Tešinu danes na 19. aprila. V dotični odbor volili so se najodličneji rodoljubi, in nadjati se je, da zaželjeni vspeh ne bo izostal. V današnjem za narodno življenje toliko hudem času je pač treba največje pozornosti in najsilnejega napora, ako se Slovani hočejo obdržati na površji. Na severu preži na nas Nemec, na jugu Lah in oba bi nas rada pogoltnila, da se jima to no posreči, bodi naša skrb in pri tem nam je pa^ pred vsem edinosti potreba. To so sprevidili tudi Slezijski Slovani in so zaradi tega osnovali odbor v imenovanem društvu, ki obstoji iz Čehov in Poljakov. ^ Zmernejim Nemcem po severnih Čelmh jelo se je odpirati. Poslanec Tilšer v češkem Brodu je v političnem društvu ondi predlagal resolucijo, v kteri naj bi se češkim poslancem izreklo popolnoma sočutje za vse prizadetje, kar so ga imeli, da bi se napravil stalni mir z nemškimi svojimi sorojaki. Kar jih ni na glavo padlo, sprevidili so že, da tako dalje več ne more biti, kajti pod okoliščinami, kakor so sedaj po severnih Čehah, gine le narodno blagostanje. Narod zdi se nam v tem položaju kakor voz, ki je na obeh konceh vprežen in vsled tega z mesta ne more. Sicer po Cehov v tem oziru, ne zadene nikaka krivda. Oni zahtevajo za-se le to, kar jim po državnih in božjih postavah pripada in to je ravno kamen, ob kteroga se krivični in sebični Nemci vedno spodtikajo. Čehi so si že zdavnej vse prizadjali, da bi ga odvalili, a Neraci tega ne pripusti. Sedaj jim pa druzega ne bo kazalo, ako bodo hpteli po gladki poti hoditi, kakor da ga sami od-vale. Pripoinati bodo morali svojim sorojakom čebom narodno ravnopravnost v ravno tisti meri, kfikor jo sami že leta in leta vlivajo; kajti le tedaj, kedar se bo to zgodilo, nastal bo mir v deželi in božji blagoslov postal bo očividen, kjer ga sedaj še gazi tujčeva peta. Kakor najnovejša poročila iz najnovejše česko-nemške metropole, iz Eeichenberga, govore, se je tudi ondašnjim petelinom kri že zdatno ohladila, če tudi morda bo še mnogo Neisse steklo v Odro in s to vred v iztočno morje izlilo, predno bodo, ti zagrizenci Čehom enakopravnost pripoznaii. Freistadt je mesto v Gorenji Avstriji, blizo češke meje ob zapaflni železnici Linc-Budžjovice ležeč?. Ondi zbralo se je na velikonočni torek mnogobrojno število vernih katoličanov, Gorenjeavstrijcev, ki so slovesno oporekali oropanjti propagande od strani laške vlade. Dr. Hagenauer iz Dunaja pred-lagal je naslednjo resolucijo, ki se je tudi enoglasno sprejela: „Sto in devetinšestdeseto zborovanje katoliškega narodnega društva gorenjeavstrijskega najodločneje oporeka oropanju kongregacije propagande ter ob enem svoje najglobokejše obžalovanje izreka gled^ tega najnovejšega napada na prostost katoliške cerkve in na apostolj^o učeništvo sv. očeta." Na to so odposlali naslednji telegram v Eim: „Nj. emi-iienci kardinalu Jakobiniju, Eim, Vatikan. V Frei-stadtu zbrani 169. shod katoliškega narodnega društva gorenjeavstrijskega prosi Vašo eminenco, da sv. očetu naznanite najodločnejo oporeko tega društva glede oropanja svete kongregacije „de propagande flde", ter mu objavite najbolj skeleče občutke društvene zarad tega n^novejšega napada na prostost cerkve in na apostoljsko poslanstvo papeža. Predsednik: Grof Brandis." Žalibog, da ni nade, da bi se laška vlada ozirala na mnogobrojne, lahko rečemo, iz vseh krajev katoliškega sveta v Eim dohajajoče proteste gled^ poslednjega tega roparskega čina, s kterim misli ona vsem poprejšnjim krono na glav« postaviti.*) Na se pečajo z mislijo, d« bi kiivlje- vino iz novega razdelili in dosedanja okrojjja poicudjli in sicer na podlagi vojaštva. Srbska vojaka se dsH v 5 divizij in te obstoje zopet iz 60 batalijonov. Iz ozira na to nameravajo kraljevino razdeliti v pet velikih okrožij, te pa zopet v 60 okrajev, tako da bo za slučaj kake mobilizacije vsako okrožje ob enom sedež jedne divizije, ktera se bo iz 60 okr^ev po batalijonih napolnila. Ako se stvar vresniči, bo srlitska vojaška sistema podobna sedanji avstrijski, ki je v jeseni leta 1882 veljavo zadobila. Dalje si ondi že dalje časa glavo belijo, kako da bi se dali državni dohodki dostojno povišati, in tu ste dve stranki. Vladna ali naprednjaška je za to, da se vpelje kataster, kakor ga imajo druge države po Evropi, ter se na njegovi podlagi vpelje nov davek na zemljišča, kar bi bilo še najbolj razmeram in današnjemu času primerno. Liberalna ali Eističeva stranka pa o katastru neče ravno mnogo slišati, temveč je za to, da naj se do sedaj obstoječi davki razdele na več razredov, kteri naj se primerno povišajo, posebno kar se tiče bogatinov. Ako obvelja mnenje liberalcev, potem revnejemu narodu in obrtnikom ne bo prav nič pomagano, kajti obdačeni so sedaj ti ljudje mnogo bolj, kakor pa oni, ki se s cekini igrajo. Izvirni dopisi. Od Pohorja, 18. aprila. (Zgoraj in spodaj.) Nekdanji ^najnovejši dnevnik" vrlo napreduje. Vzlasti to se mora dopadati, da se „Slovenec" povsem lepo obnaša, prezirajo podlo pisavo, kakoršna se nahaja po „liberalnih" listih, bodisi že te ali one barve. Le tako naprej! Število naročnikov med ljudmi, kteri so še blage volje, na ta način mora naraščati, če tudi počasno, ker je že stara resnica, ilo. Vsled odpovedi dveli izvoljenih kandidatov bode drugi shod volilcev II. in 111. volilnega i-azredti v nedeljo dne 20. t. ni. ob 11. uri dopoldne v eitalniški dvorani. Y nino-gobrojno vdeležitev vabi p. n. gospode voliloe il. in m. razreda Ndrodni volilni odbor. Tosebnih valil se ne hode razposlalo. Razne reči. — Preč. g. dr. Valentin Milar, načelnik Mohorjeve družbe v Celovcu, je postal stolni prošt Krške školije, imenovan po sv. Očetu Leonu XIII. — Hugon SchenkinSchlossarek hodeta v sredo, 23. t. m., obešena. Djanje pravice so bode vršilo v zaprtem dvoru Dunajske deželne sbdnije in se bo le omejeno število vstopnic za radovedneže izdalo. — Smešni odgovor. Neki zemljerejec, ki je po deželi opravljal svoja opravila, pripoveduje o svojem delovanji v družbi svojili prijateljev tako: „Bil sem v službi na K........; v postrežbo si vzamem mladega človeka in ko ga vprašam za ši-rokost ravno merjene njive, mi v nemški besedi (ker delal sem na nemški zemlji) odgovori: „Ftinf Klafter und zwei Stiefletten". Telegrami. Carigrad, 10. aprila. Cesarjevič Rudolf od-govorivši na pozdrav avstrijslco-ogerskih na-šelcev se je zahvalil za lepi sprejem ter rekel: Glejte, da boste tukaj daleč od domovine s svojim skupnim delovanjem in svojo složnostjo podoba mogočnosti na.šega cesarstva in da tukaj zastopate in predstavljate avsti'o-ogersko državo. S prisrčnim veseljem bom cesarju poročal, kako resnično patriotične občutke sem našel pri Avstrijcih v Carigradu. Od zbranih zadoneli so dolgotrajni živahni slavo-klici. Carigrad, 18. aprila. Po včerajšnjem obedu v Tildiz-Kiosku izročil je sultan cesar-jeviču veliki Osmajliski red^ z zvezdo iz dragih kamenov, cesarjevni Štefaniji jia veliki "efkatov red z dragimi kameni. Tudi spremstvo je bilo z reilovi obdarovano. O poludne sta cesarjevič in cesarjevna bila pri selamliku (neko tur.ško duhovno opravilo) v mošeji v Lolma-Bagdže in je popo-ludne sprejel pri poročniku Calioe avstrijsko-ogerske naselce in diplomatično zastopništvo. Potem je bil izlet k Sladkim vodam. Vreme je krasno. Sultan bo podaril princesinji krasno dragoceno ovratnico iz briijantov, cesarjeviču pa z b]-iljanti okinčano sabljo. Vradno se i-azglaša, da je Hasan Fehmi imenovan za justičnega ministra. Umrli so: 17. aprila. Ana Marin, delavka, 20 let, Rožne ulice št. 30, jetika. — Jovana Trinker, agentova liM, 35 let. Kongresni trg št. 13, pljnJna tuberkuloza. — Janez Kaligaro, bivši gostilničar, 74 let. Pred igriščem št. 2. pljučnica. v bolnišnici: 1.5. aprila. Tomaž Urankar. delavec. 49 let, srčna bolezen. — Peter Huter, krošnar, .58 let, vsled edema v možganih. T11 j C i. 18. aprila. Pri Jllaliči; Braun Edvard, nadknjigovodja, z Arada. — Bauer Adolf. kupec, z Bnnaja. — Slaje .Jurij, kupec, z Celovca. — Schelesaikar Anton, posestnik s svakinjo, z Tržiča. — Pla-minek Ig. s sestro. — .lanežič Ivan, kaplan, z lireznice. Pri Slona: Kaindl Gustav, kupč. potovalec. — Stuparič Tomaž, kupec, Tripolo Anton, posestnik, z Sinja. — Jasebi, stavbarski mojster, z Pole. — Domičel .\lojz, z Sagorja. — Horak Frane, c. kr. nadzdravnik, z Kamnika. Pri .Titineni Uolodvoru: Siegl Alb.. z Miirzzuschlaga. — Schlegl Hugo, lovec, z Gradca. — Knaiis Jožef, z Celja. Pri Virnntu: Okorn Janez, učitelj, iz Slapa. £ksekiitiTue dražbe. 2.5. aprila. 3. e. džb. pos. Jožef Vičič iz Soz, 1680 gl. Bistrica. — 1. e. džb. pos. ,Jurij Pavlic iz Sele št. 30, 1360 gl. Loka. 26. aprila. Relicitacija pos. .ložef Pukelj iz Podgoro. La-šiee. — 3. e. džb. pos. Frančiška Zagor vmož. Mule iz Starega trga, 1-520 gl. Lož. — 1. e. džb. pos. Andrej Novak iz Famelj, 1277 gl. Senožeče. — 1. e. džb. Matija Žnidaršič iz Paderkve, 2783 gl. Lož. — 1. e. džb. pos. Jurij Stritof iz Kavne, 1320 gl. Lož. Na SV. Marka dan, kakor tudi vsaki drugi sejm, bo tukaj sejm ne le za govejo živino in konje, ampak tudi za prešiče, kar se daljnim kupcem naznauuje. Bučka, 11. aprila. 1884. (3) Razglas. Na farno cerkev sv. Trojice nad Cirknico se bo napravila deloma nova streha , za ktM-o so zidarska, tesarska in klepar.ska dela preračunjena na 1534 gl. 10 kr. a. v. V izpeljavo tega dela se bo vršila zmanjševalna dražba dne 1. majnika 1884 pri fari sv. Trojice nad Cirknico, kjer se bo tudi vse drugo to delo. zadevajoče lahko natanko zvedelo. Pri sv. Trojici nad Cirknico dne 13. aprik 1884. (3) Stavbeni odbor. J. pl. Ti'iilii:oczy, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem illarijaceljske kapljice za želodec, kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprokosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOl, kr8 v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na Jetriii in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 glod. S/F" Svarilo I Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samoro^' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk<5czj -Ju. Razpošiljava se le imhiBm TROPFEN NUR ECHT BEl APOTHEKERTRNKOCZVl UIBACH ISTUCKzo;. v Ljubljani pri J. pl. jeden tueat. Cvet zopiir Irsaiiie, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popoinem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Gospodu J. pl. TrnkoczjrJu, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na VaS dr. Maličev protiuski cvet za aO kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protiuski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši.blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (.5) posestnik v Šmarji p. Celji. izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Fomiihljevo (Dorsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otek ine. 1 stekl. 60 kr. Salidina nstna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, C. k. p«"iv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, ekaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.;, jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. g^* Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo, NaroSila Iz dežele izvrši le takoj V lekarni pri „samorogu*' Jul. pl. Trnk<)czy-ja na nfiestnem trgu v Ljubljani. JAROBBELEC] V Šent-Vidu pri Ljubljani, se slavnemu občinstvu in preč. duhovščini priporočam za izdelovanje vseh kleparskih del. V zalogi imam cerkvene svetilnice ali stalnice v različnih slogih, z belimi ali barva-nimi šipami in po raznih cenah. Dvoje sve-tilnic iz kositarja, olepšane z medenino, veljil 10, 12, 14, 18 gold.; iz medenine po 20, 34, 30, 33, 35, 40, 45, 50 gld.; iz tompaka 46, 52, 60 gld. in z lepo barvanimi palicami za svetilnice, ki imajo razne cene. Izdelujem svečnike za pod križeva pota, pušice za pobiranje miloščine po cerkvah; mnogovrstna močna in lepa štedilna železna ognjišča (Sparherde) vse železne in tudi vzidane z bakrenimi kotli. Močna, lepa in umetna železna vrata za cerkve in pokopališča, ograje za krstna kamna, kakor vsakovrstna v kleparski, ključar-ski, kovino tiskarski in kovaški strok spadajoča dela. Prevzamem vsakovrstna kleparska in klju-čarska stavbene dela, izdelovanje pravilnih strelovodov po najnovejšem načinu, barvanje zvonikov in streh itd. _ Vsako delo bode pri meni zanesljivo dobro izdelano in kolikor mogočo po nizki ceni. (8) mmi 1 SeiM P ima v zalogi izvr.stiio pivo v sodčekili in butelijah. Priporoča se vsem dosedanjim odjemnikom, ki žele si. občinstvu z zdravo pijačo postreči. (i2) Postrežba je natančna in po ceni. Senožeče pošta Postojna, Podpisani priporoča svojo Kttlojjo bruseljskih klobukov in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor Tsakovrie Mili za pspoiii posebno pa: Hiilcnono Itlo^hiike (Lodenhilte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali teinnorvjave, uvetlo- ali teinnosice, svetlo- ali temnozelene itd., po « erlcl. 'JO lil-.; ti''aro6ila s poStuim povzetjem se tožno izvršujejo. i Tert & Nekrep, trgovina z železnino v I^ubljani, mestni trg St. 10 priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iinjlio^j-MOffii in po\folii>fff» iileo, «); dalje želeKnieiie Hiu« in le, — vse to po najnižjih eenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natanfno izvršuje. (9) ^ I^IPPPI