Seje zborov občinske skupščine
0 uresničevanju zdravstvenega varstva v občini Velenje
Naslednji četrtek bodo delegati vseh treh zborov občinske skupščine na skupnem zasedanju v Kulturnem domu tehtali problematiko uresničevanja zdravstvenega varstva v občini Velenje. Gre za splet zahtevnih vprašanj povezanih s stabilizacijskimi prizadevanji delavcev zdravstvenega centra, z izvajanjem zdravstvenih programov in uresničevanjem razvojnih možnosti. Tema je prav gotovo zelo zanimiva, dileme še precejšnje, nadaljnji razvoj zdravstva v občini pa nujen, saj je doslej zaostajal za ekonomskim razvojem in potrebami naše doline.
V gradivu zdravstveni delavci opozarjajo tako na veliko prostorsko stisko, na preobremenjenost zdravstvenih kadrov, na iztrošenost opreme za diagnostiko, ki je že presegla kritično mejo, na prevelik bolniški stalež ter na upadanje deleža sredstev v družbenem produktu, namenjenega za zdravstveno varstvo. Tu pa je tudi vprašanje bolnišničnega varstva v Topolšici in večja skrb za pripombe in potrebe uporabnikov, saj bo tudi to eden od korakov k takšnemu zdravstvenemu varstvu, kot si ga v občini želimo in ga potrebujemo.
Vsi trije zbori bodo nato sejo nadaljevali ločeno. Na dnevnem redu je med drugim še predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje, predlog odloka o spremenibah odloka o davkih občanov, predlog odloka o proračunu občine Velenje, predlog odloka o ureditvi prometa v občini Velenje, predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Velenje ter poročilo o uresničevanju programa sklada za intervencije v kmetijstvu v preteklem letu.	.
IX. MATURANTSKI PLES — V vseh usmeritvah Centra srednjih šol letos končuje šolanje480 dijakov. V soboto pa so zaplesali v Rdeči dvorani že na 9. tradicionalnem ma-
kot so nam povedali tudi zaradi tega, »moška« šola in primanjkuje plesalk.
Predsedstvo OS ZSS Velenje
0 delovnem
srečanju
kovinarjev
Danes, 21. marca bo v sejni sobi OK ZKS Velenje, 27. seja Predsedstva OS ZSS Velenje. Na njej bodo obravnavali poročila Družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Velenje in Mozirje, poročilo službe pravne pomoči Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Velenje, ocenili razmere v DO TEŠ, sklepe in aktivnosti v zvezi z letno sejo OS ZSS Velenje, potrdili zapisnik Komisije za prošnje in pritožbe, spregovorili o praznovanju 1. maja in pripravah na 9. delovno Srečanje kovinarjev Slovenije.
Svetza informiranje
Danes ob 7. uri zjutraj so se sestali člani sveta za informiranje pri Predsedstvu občinske konference SZDL Velenje.
Na seji so se seznanili s potekom pogovorov v OZD o informiranju in podali pripombe na program RTV in odgovore.
Izvršni svet skupščine občine Velenje
0 problematiki vzgoje izobraževanja
in
Osrednja točka dnevnega reda 13. seje izvršnega sveta skupščine občine Velenje je bila namenjena obravnavi vzgojno izobraževalne dejavnosti v občini Velenje. Občinska izobraževalna skupnost in vzgojno izobraževalni zavod sta pripravila v sodelovanju s komisijo, ki jo je imenoval izvršni svet, tokrat zares dobro in izčrpno gradivo o stanju te dejavnosti v občini, problemih in nada|jnih usmeritvah.
Že nekaj časa imamo v občini Velenje, predvsem v Titovem Velenju, zaradi prostorske stiske oziroma zaradi velikega porasta števila učencev mnogo težav. V preteklosti smo dokaj uspešno gradili nove šole, novo šolo pa bi, če bi želeli obdržati enake pogoje šolanja kot smo jih že uveljavili, potrebovali že sedaj. V preteklem šolskem letu so težave v zvezi s povečanjem števila učencev še nekako premostili brez večjih organizacijskih sprememb, vse pa kaže da naslednje šolsko leto to ne bo mogoče, pa čeprav bomo dobili nekaj novih oddelkov v prostorih glasbene šole. K gradnji nove šole je potrebno
takoj pristopiti, saj kaže analiza, da bo število učencev naraščalo vse do šolskega leta 1987/88, ko naj bi po ocenah obiskovalo prvi razred 614 otrok (upoštevani so otroci, ki že živijo v Titovem Velenju — v kolikor priseljevanja ne bomo zaustavili, pa bo to število še večje), po letu 1990 pa se naj bi tako število, otrok v velenjskih šolah ustalilo. V predloženem gradivu so med drugim predlagane nekatere nove organizacijske oblike dela. Med drugim naj bi organizirali pouk v eni izmeni za učence do šestega razreda osnovne šole, za starejše pa po potrebi v dveh izmenah. V gradivu pa še ni razrešitve organizacije dela na velenjskih šolah za naslednje šolsko leto. Člani izvršnega sveta so menili, da je treba to pripraviti do prihodnjega tedna, ko bodo o tej problematiki spregovorili delegati občinske skupščine. Poudarili pa so tudi, da morajo biti vse odločitve za to področje dejavnosti strokovno utemeljene. Predlagano gradivo naj obravnavajo v vseh delovnih okoljih, nato pa si morajo zastaviti jasne cilje, iz katerih mora biti se-
Pelo več kot 1100 mladih pevcev
V Titovem Velenju je bil konec preteklega tedna pravi pevski praznik. V petek in v soboto je v domu kulture zapelo svojim materam in drugim obiskovalkam 22 zborov (8 mladinskih in 14 otroških) za
nedavni praznik. Tudi tokrat je bila dvorana Vsi — tako gledalci kot člani posebne so bili navdušeni nad kakovostjo petja pevcev. (VOS)
veda razvidno, koliko sredstev bomo za to področje namenili. Nemudoma bomo morali pristopiti tudi k razrešitvi prostorske problematike Centra srednjih šol, več pa bomo morali narediti tudi na področju izobraževanja odraslih. Predvsem ni razumljivo, da delovne organizacije ne izkoristijo izobraževanja, ki ga organizira Delavska univerza za pridobitev osnovnošolske izobrazbe, kljub temu da ugotavljamo, da imamo v občini zelo veliko delavcev, ki nimajo končane osemletke. Več pa bomo morali narediti tudi na področju kadrovske politike in nagrajevanja učiteljev. Se veliko je odprtih vprašanj na področju vzgoje in izobraževanja. V času, ko je gradivo v javni obravnavi, je prav, da ga V vseh okoljih temeljito proučimo ter se jasno dogovorimo, kaj želimo na tem področju imeti. Seveda pa moramo ob tem tudi jasno opredeliti, da bomo zastavljene programe tudi sofinancirali. Brez posebne pomoči združenega dela namreč ne bo šlo.
Vso pozornost so člani izvršnega sveta na seji namenili tudi poročilu o uresničevanju programa sklada za intervencije v kmetijstvo. Vemo, da plačujemo delavci občine Velenje v ta namen po 0,9 odstotka iz dohodka, ta sredstva pa Sklad zelo skrbno obrača. Vendar pa ugotavljajo, da v zadnjem času z njimi ne morejo več pospeševati večje proizvodnje hrane, saj morajo zaradi vse večjega razkoraka med prodajno in proizvodno ceno hrane velik del teh sredstev namenjati za kritje teh razlik. Vsekakor pa je jasno, da je sklad svojo vlogo zelo dobro opravičil, zato je nujno in je tudi prav, da že pričnemo z aktivnostmi, * da zbiramo sredstva v ta namen tudi v prihodnje. Sedanji sporazum velja do konca letošnjega leta.
Na zadnii seji izvršnega sveta naj bi bili obravnavali tudi stanje in položaj samoupravne komunalne skupnosti in uresničitev plana samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti. Vendar pa so člani izvršnega sveta menili, da je predloženo gradivo pomanjkljivo in zahtevali, da ga dopolnijo do 20. marca letos.
' M. Z.
NAJRAJE NOSIM HLAČE
Na sozdu Gorenje so v torek predstavniki delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati in Elektromotori Djakovica podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo 4. faze tovarne elektromotorjev za kompresorje v Djakovici. Z povečanjem zmogljivosti bodo tu razširili proizvodnjo elektromotorjev za kompresorje s sedanjih 500.000 na 1.500.000.
Podpisa samoupravnega sporazuma so.se udeležili tudi predstavniki skupščine in izvršnega sveta skupščine SAP Kosovo ter skupščine' občine Djakovica.
V sredo pa je delavski svet sozda Gorenje na svoji redni seji med drugim verificiral tudi pristop delovne organizacije Elektromotori Djakovica k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Gorenje sozd.
Radio Titovo Velenje -jutri oddaja v živo
4. samoprispevek
V vseh krajevnih skupnostih občine Velenje se v teh dneh vneto pripravljajo na referendum za IV. krajevni samoprispevek. V te priprave se bo vključilo tudi Uredništvo Radia Titovo Velenje z jutrišnjo (petkovo) oddajo v živo, ki se bo začela ob 18. uri. V oddaji lahko sodelujejo tudi poslušalci radia. Vprašanja postavljajte po telefonu na številko 854-640 od 17. ure naprej.
Prišla je pomlad; oj, kakšna pomlad!
cena 25 din številka 11 (765)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 21. marca 1985
2. stran* r>3S CŽ3S
, OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje ir
21. marca 1985
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Delegati spregovorili o najvišji pokojninski
osnovi
Na seji zbora Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — enote Velenje, ki je bila prejšnji četrtek, so delegati obravnavali več pomembnih vprašanj. Najprej so se seznanili s sklepi zadnje seje skupščine republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razpravljali pa so tudi o stališčih in pripombah za prihodnjo sejo skupščine spoza SR Slovenije, ki jih je pripravil Tone Močilnik. Po široki razpravi o gradivu za prihodnjo sejo republiške skupščine so delegati med drugim predlagali, da naj najvišja pokojninska osnova v letu 1985 znaša 86.062 dinarjev, to je 3,1-krat več kot je znašal povprečni osebni dohodek v letu 1984. Menili so, da niso za drugi predlog, ki govori o 3,5-kratnem povečanju poprečnega osebnega dohodka iz leta 1984, saj bi s tem nastal prevelik razpon med najnižjo in najvišjo pokojnino. V nadaljevanju seje so delegati sprejeli sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za delovanje Občinske skupnosti socialnega varstva Velenje za letos, ter v svet doma za varstvo odraslih Velenje in zavarovalno skupnost Triglav Celje imenovali dva delegata; Toneta Močilrtika in Albina Medveda.
Precej časa so delegati na četrtkovi seji posvetili tudi delitvi sredstev sklada za gradnjo domov
in stanovanj upokojencev in invalidov.
Pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije je sklad za gradnjo domov in stanovanj upokojencev ter invalidov. Denar, 2,8 odstotka, se zbira od pokojnin, 1,2 odstotka pa gre v občinske solidarnostne stanovanjske sklade. Sredstva sklada spiza so evidenčno ločena po posameznih občinah, o njihovi uporabi pa odločajo delegati na svojih zborih v občinah.
S teni denarjem so v velenjski občini doslej zgradili 52 družbenih stanovanj za potrebe upokojencev; Dom za varstvo odraslih s 120 posteljami in prizidkom k domu s 60 posteljami in to s popolno opremo. Lani so zgradili 22 stanovanjski stolpič za upokojence in invalide v Titovem Velenju, prav tako pa je velenjska enota spiza prispevala v letih 1982—1984 3.938,971 dinarjev za izgradnjo zavoda za varstvo in delovno usposabljanje otrok ter mladostnikov v Igu pri Ljubljani.
Za letošnje leto v spizu Velenje načrtujejo, da bodo skupaj zbrali približno 79.827,000 dinarjev, z ostankom lanskega in zbranim denarjem v letošnjem letu. Pretežni del denarja pa bi tokrat namenih za gradnjo stanovanj za upokojence in invalide Šoštanja. O tem so I lani že razpravljali delegati zbora spiza. Poleg družbene gradnje za upokojence pa bo v Šoštanju potrebno rešiti tudi posojila in obnovo nekaj družinskih hiš, ki so
Služba pravne pomoči
Služba za pravno pomoč pri Občinskem svetu zveze sindikatov Slovenije Velenje je poslovala na enak način kot pretekla leta. Uradno posluje 2 uri tedensko popoldan; po potrebi pa-tudi izven lega časa. Lani je 1 delavec, ki opravlja storitve v tej službi, opravil skupno 102 uri. Pogoji za delo so zadovoljivi, saj je na razpolago ustrezen prostor, pomankljiv je edino obseg potrebne strokovne literature, kar pa ne vpliva na samo delo.
Lani je iskalo pomoč pri službi preko 70 ljudi, tu pa ni všteta skupina delavcev GIP VEGRAD — preko 60, ki s skupno tožbo na sodišču združenega dela uveljavlja pravice. Struktura iskalcev pravne pomoči ne odstopa od podobne iz prejšnjih let: večinoma so to NK in KV delavci, manj je tistih z višjo strokovno izobrazbo. Nekaj več, v primerjavi z lanskim in preteklimi leti, je upokojencev in nezaposlenih. Za pomoč in nasvet sta v preteklem letu našo službo zaprosila tudi dva predsednika OO ZSS, in večkrat predstavnica iz ene od OZD. Glede na to, da takih primerov v preteklih letih skoraj ni bilo, je to vsekakor pohvalno, saj naj bi storitve službe pravne pomoči bolj koristili zlasti sapioupravni organi in osnovne organizacije in ne le delavci.
Tudi v preteklem letu je iskalo pomoč pri naši službi največ delavcev iz SOZD REK, predvsem iz TOZD v okviru DO RLV, Ve-grada. Gorenja, TUŠ, VEKOSA, VVZ in drugih OZD ali delovnih skupnosti. Nekaj več je prosilo za pomoč tudi zasebnih obrtnikov ali pri njih zaposlenih delavcev, občutno več kot lani pa je bilo upokojencev. Nekaj jih je bilo tudi nezaposlenih.
Služba prvenstveno nudi pomoč v zadevah, ki so neposredno ali posredno vezane na delovna razmerja, pomagamo pa tudi v ostalih primerih, čeprav v manjšem obsegu (nasveti in pojasnila, nc sestavljamo pa pismenih tožb). Zanimivo pa je, da je s tega področja vedno več storitev in to z vseh področij: družinskih razmerij, žalitve, nakupi, premoženjska razmerja, civilne in kazenske zadeve, odškodnine, zapuščine itd.
Glede na vsebino posameznih spornih ra/merij s področja delovnih razmerij gre največkrat za prenehanje delovnega razmerja, začasne premestitve, prerazporedile, nižje ocenitve del in nalog.
v lasti upokojencev. Nova sta tudi zahtevka obnove doma oskrbovancev Grmovje in Impoljce. O teh vprašanjih je podrobneje spregovorila komisija za stanovanjska vprašanja pri velenjskem spizu. Ugotovili so, da je na območjih Šoštanja in okolice potrebno rešiti predvsem postopno preselitev upokojencev iz neprimernih stanovanj (graščina), preselitev upokojencev z rušnega območja ter zagotoviti posojila za obnove individualnih stanovanj in hiš upokojencev. Člani komisije so spregovorili tudi o soudeležbi obnove doma Impoljci in Grmovje. Menili so, da slednji dom po zna-
poškodb pri delu in s tem povezane zahtevke za odškodnino, stanovanjske probleme (dodelitev, izpraznitev, ocenitev za uvrstitev na prednostno listo i. p.), ocenitve, izplačila osebnih dohodkov itd. Pri upokojencih gre največ za izračun pokojnine (redne ali invalidske), pri obrtnikih oz. pri njih zaposlenih delavcih pa za nepravilnosti pri sklenitvi oz. prenehanju delovnega razmerja ali drugih zahtevkov, ki jih pogodbe o delu ne vsebujejo. Kot je bilo ugotovljeno že v poročilu o delu v letu 1983 ugotavljamo tudi za leto 1984 bistveno upadanje sporov zaradi priznanja bolniškega staleža, se pa ob tem pojavljajo na novo resni socialni problemi (nezaposlenost in nizki osebni dphodki in s tem povezano preživljanje družine, stanovanjski problemi). Ta pojav oz-, ti problemi so v večji meri vidni tudi pri iskanju . pomoči v drugih primerih, ki sicer niso neposredno povezani z delovnimi razmerji (osebni odnosi v družini, razveze). V teh primerih poleg nasvetov večkrat napotimo stranke na skupnost socialnega varstva. Pri tem pa je zanimivo, da so nekatere stranke iskale pomoč pri nas prav zaradi tega, ker jim socialne službe niso mogle pomagati.
V zvezi s prenehanji .delovnih razmerij in premestitvami gre večinoma za disciplinske ukrepe. Pri tem pa ponovno opozarjam, da v teh (in drugih) postopkih ni bilo aktivnosti OO ZSS kot to predvideva zakon o združenem delu. Mogoče bi se marsikateri spor enostavneje in lažje rešil, če bi v sporu, predno se uvede uradni postopek, sodelovali predstavniki sindikata ali druge službe v OZD (socialne in kadrovske).
Za Sodišče združenega dela smo sestavili 10 predlogov z vso možno dokumentacijo. Tu ni vštet skupni predlog za skupino delavcev iz VEGRADA, ki uveljavljajo pravice za izplačilo osebnih dohodkov in drugih prejemkov za delo v tujini. Trenutno poteka postopek pri sodišču združenega dela za 45 teh delavcev, ostali pa še niso predložili potrebnih listin.
Sestavili smo tudi nekaj pritožb na delavske svete, prošnje za sprejem v delovno razmerje in druge pismene vloge, čeprav praviloma enostavnejših pismenih vlog ne sestavljamo, svetujemo in pomagamo pa strankam pri vsebini, postopkih in organih, kjer lahko uveljavljajo svoje pravice.
Zadnja pomembna pridobitev za velenjske upokojence in invalide je tudi 22. stanovanjski stolpič v Titovem Velenju
nih podatkih ne izpolnjuje obveznosti do občine Velenje glede na njene potrebe. Zato menijo, da ni osnove za soudeležbo. Drugače pa velenjska občina 8 postelj in vse so zasedene z oskrbovanci iz naše občine. Višina deleža, ki bi ga naj velenjska občina namenila za obnovo tega doma je 1.956,890 dinarjev, večji del so tudi že odvedli. Na osnovi razpoložljivih sredstev sklada republiškega spiza in potreb za letos v občini Velenje je komisija za stanovanjska vprašanja upokojencev, zboru delegatov spiza enote Velenje predlagala, da se zbrana sredstva v predvideni višini 79,827,000 dinarjev namenijo, in sicer; 69.473,294 dinarjev za gradnjo 24 družbenih stanovanj za upokojence in invalide v Šoštanju, 10.000,000 dinarjev za posojila upokojencem za obnovo stanovanjskih hiš v njihovi lasti, 353,706 dinarjev pa za soudeležbo obnove doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. Predlog so-delegati tudi v celoti potrdili.
B. M.
Krajevne organizacije ZB NOV in ZVVI
40. obletnica osvoboditve Jugoslavije
V	torek, 12. marca, so se v Domu borcev in mladine v Titovem Velenju dobili predstavniki iz vseh krajevnih organizacij ZB NOV in vojaških invalidov občine Velenje zaradi dogovora o proslavljanju pomembne obletnice — 40 let osvoboditve Jugoslavije in zmage nad faSizmom.
V	Sloveniji bodo centralne proslave v Ajdovščini, Ljubljani, Topolšici m na Poljanah, kjer so bile zmagovite poslednje bitke. Seveda se bodo borci iz Titovega Velenja, Šoštanja, Smartnega ob Paki naištevilneje udeležili proslave v sami občini — v Topolšici, kjer je bila podpisana pred 40 leti brezpogojna kapitulacija Lohrove vojske za jugovzhodno "Evropo. Pričakujemo, da se bi naj te proslave, ki bo predvidoma v soboto, 11. maja, udeležilo približno 10.000 občanov, mladincev, borcev.
Govornik na proslavi bo tovariš Dolničar Ivan-Janušik, general-
polkovnik, ki je pri podpisu kapitulacije Ldhrove vojske osebno sodeloval.
Dokaj množično pa bi se udeležili tudi proslave na Poljani, ki bo v soboto, 18. maja ob 11. uri na posebnem prireditvenem prostoru v okviru Spominskega parka svobode in miru na Poljani.
Borcev, ki so se udeležili poslednjih bitk na Poljani, je v naši občini še precejšnje število. Zaradi tega so se v krajevnih organizacijah ZB NOV in vojaških invalidov odločili, da bodo zbirali prijave za udeležbo na tej proslavi in organizirali avtobusni prevoz. Še posebej so vabljeni vsi borci XIV. divizije, ki so v bojih sodelovali, zato jih prosimo, da se prijavijo pri vodstvu svoje krajevne organizacije ali na sedežu Občinskega odbora Zveze borcev Velenje, Kopališka 3, Titovo Velenje. Občinski odbor ZZB NOV Velenje
Pridite na delovno akcijo"
ir
V počastitev dneva brigadirjev.' 1. aprila, bodo velenjski mladinci pripravili enodnevno lokalno delovno akcijo. Rokave bodo zavihali v Topolšici. in sicer 30. marca. Za Topolšico so se odločili, ker bo tam letos proslava ob 40. letnici osvoboditve. Na tej de-
lovni akciji bodo pomagali urejati okolico zdravilišča Vesna. Po tej akciji bo športno in družabno srečanje z mladimi iz te krajevne skupnosti.
OK ZSMS Velenje vabi vse sedanje in nekdanje brigadirje, da se udeležijo te mladinske delovne akcije in pridejo v
soboto, 30. marca, ob 7. uri, pred stavbo družbenopolitičnih organizacij- v Titovem Velenju. Od tu se bodo nato odpeljali v Topolšico.
Če bo slabo vreme, bodo akcijo prestavili na nedeljo 7. aprila.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja
S pravočasnimi ukrepi preprečiti težje samoupravne spodrsljaje
Bolj, ko se zapletajo ekonomski odnosi, in se pojavljajo težave v gospodarjenju, bolj se v posameznih okoljih izražajo pomanjkljivosti na samoupravnem področju in tako je seveda več zahtevnejšega dela tudi za družbene pravobranilce samoupravljanja.
Občini Velenje in Mozirje imata od lanskega leta s sklepom skupščin sprejet sporazum o skupnem družbenem pravobranilcu samoupravljanja. Ta pa bi za še bolj uspešno in kvalitetno delo potreboval pomočnika, saj je področje na katerem deluje izredno zahtevno. Poleg s programom zastavljenih nalog, je tu namreč še vsakodnevna problematika od pobud do opozoril delavcev. samoupravnih organov, poslovodnih in strokovnih delavcev in organov družbenopolitične skupnosti. Razumljivo je, da tako ob tem nerešenem kadrovskem vprašanju ostaja kakšna naloga tudi nedorečena in zato družbeni pravobranilec opozarja, da bi bilo vendarle kar najhitreje razrešiti to imenovanje.
Sicer pa je iz letnega poročila razvidno, da je pravobranilec v preteklem letu opravil obsežno delo. največ pozornosti pa je namenil samoupravni organiziranosti in varstvu družbene lastnine.
Na področju samoupravne organiziranosti ugotavlja, da je v začetku junija lani prenehal veljati ukrep družbenega varstva v Gorenju in da so bili sprejeti samoupravni akti tako v sozdu, kot tudi v novoorganiziranih delovnih organizacijah velenjskega dela Gorenja.
Pomembno je, da se uresničevanje sprejetega sanacijskega programa uspešno nadaljuje tudi po prenehanju ukrepa družbenega varstva in da je na uspešno izvajanje sanacijskega programa močno vplivalo poglobljeno sodelovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter pripravljenost večine delavcev za spreminjanje odnosov in razmer.
Za delovno organizacijo Paka je bilo v preteklem letu dokončno rešeno vprašanje tozda Golte, ki se je organiziral kot delovna organizacija v sestavi sozda Merx. Ostala dva tozda sta se nato organizirala kot enovita delovna organizacija. Škoda, da ni dorečena dolgoročna usmeritev na področju turizma in gostinstva, ki bi se ob takšnih samoupravnih spremembah lahko celovito razreševala.
V delovni organizaciji Vez Mozirje v preteklem letu še ni bil končat) stečajni postopek. To je bila velika ovira za hitro in uspešno samoupravno organiziranost nove delovne organizacije na komunalnem področju, ki pa kljub temu že deluje.
Samoupravni organi opozarjajo in upravičeno terjajo od stečajnega upravitelja in sodišča, da se postopek čim prej konča.
Delovna organizacija Inženiring, ki deluje v poslovni skupnost Farmin v preteklem letu ni uspela razrešiti nakopičenih problemov, ki so bili posledica objektivnih in subjektivnih težav. Ker ni bilo garancije za izhod iz krize, se je občinska skupščina odločila za ukrep družbenega varstva. Začasni poslovodni organ mora med drugim pripraviti tudi ustrezne organizacijske in samoupravne rešitve ter položaj delovne organizacije Inženiring v poslovni skupnosti Farmin oziroma v sestavi kakšne druge organizacije združenega dela.
Posebno vprašanje je bilo tudi v preteklem letu združevanje v sozd REK Franc Leskošek Luka. Slabe izkušnje iz preteklih let, zapisani in sprejeti, a neuresničeni cilji združevanja so bili v posameznih okoljih zelo prisotni in so ovirali samoupravno dogovatjanje. Ker pa je tudi v interesu širše družbenopolitične' skupnosti, da se ta proces pospeši in ker so ovire predvsem subjektivne, jih je. ugotavlja družbeni pravobranilec
samoupravljanja, potrebno pravočasno odpravljati z zakonskimi ukrepi v teh okoljil\ samih in ob pomoči celotne družbenopolitične skupnosti. Zaradi zastoja v procesu združevanja je družbeni pravobranilec samoupravljanja na prejšnji seji zborov občinske skupščine že predlagal določene ukrepe.
Težave so bile v preteklem letu tudi v delovni organizaciji Glin Nazarje tozd Žagarstvo, kjer se delavci tudi tretjič na referendumu niso odločili za sprejem pripravljenih samoupravnih aktov. Družbeni pravobranilec je ocenil, da so nastale motnje v samoupravnih odnosih in je tudi mozirski občinski skupščini predlagal sprejem ukrepov za odpravo nastalih pomanjkljivosti. Realizacija teh ukrepov pa kaže, da bi bilo v posameznih okoljih potrebno storiti podobno, da bi tako preprečili hude in težko ozdravljive samoupravne in materialne spodrsljaje.
Varovanje družbene lastnine je bilo drugo zahtevno področje dela družbenega pravobranilca samoupravljanja. Tako je med drugim spremljal, če so v delovnih organizacijah, ki so po periodičnih obračunih poslovale z izgubo, sprejeti predsana-cijski programi. Kršitev tu ni bilo, pomanjkljivosti pa so opazne pri uresničevanju sprejetih ukrepov. Tako se posamezni razlogi za slabo poslovanje skušajo objektivizirati. vzroke iščejo le izven lastne organizacije združenega dela. odgovornosti posameznikov in njihove zadolžitve niso razčlenjene. samoupravni organi so premalo dosledni pri zahtevah za izvajanje sprejetih ukrepov, slabo opravljanje del le redko prinese tudi kadrovske spremembe, delavci so preslabo informirani o predsanacijskih programih in se tako ne vživijo vanje ...
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v preteklem letu nadaljeval tudi aktivnosti po-
vezane z usklajevanjem samoupravnih aktov z- zakonom o raz-šitjeni reprodukciji in minulem delu. Večina delovnih organizacij je do konca leta speljala potrebne samoupravne aktivnosti in uskladila samoupravne akte. Na takšno počasno urejanje tega področja so delno vplivali pozno sprejeti branžni sporazumi, ponekod pa nepripravljenost in neodgovornost strokovnih delavcev, ki so za to zadolženi v organizacijah združenega dela.
Posebno vprašanje s tega področja so tudi kraje in poneverbe družbene lastnine. Kršitev je več, delavska kontrola pa je prav pri zaščiti družbene lastnine premalo učinkovita.
Še na en problem s tega področja v svojem poročilu opozaija družbeni pravobranilec samoupravljanja. Proti koncu preteklega leta so v posameznih organizacijah združenega dela izplačali razne poračune, ki pa niso imeli osnove v samoupravno sprejetih aktih. Kljubopozoriluse ponekod takšna praksa nadaljuje, čeprav se zaradi takšnih pojavov vedno bolj približujemo uravni-1 lovki, vedno bolj pa se brišejo tudi razlike med dobrim in slabim gospodarjenjem, oziroma med dobrim in slabim delavcem.
Poleg teh. je družbeni pravobranilec samoupravljanja opravil še več drugih aktivnosti. Tako je opravil razgovore v osnovnih in sredn jih šolah, da bi ugotovil kako tu uresničujejo sprejete sklepe občinskih skupščin s področja vzgoje in izobraževanja, kakšno je samoupravno delovanje v teh okoljih in kakšna je učinkovitost obstoječe organiziranosti. Načrtno je sodeloval in spremljal delo delavskih svetov v organizacijah združenega dela, še posebno tam. kjer so imeli večje probleme.
Pri svojem deluje seveda skušal kar najbolj tesno sodelovati z raznimi organi in organizacijami. Ta povezava pa je bila v glavnem tudi zares dovolj učinkovita.
bz
»NAŠ ČAS, g....,ilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen | maja 1965; od 1. januarja. je i/hajai kot. štirinajst-dnevnik -Šaleški rudar-«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. .narca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk -odgovorni urednik (direktor it glavni urednik), Bogdan Mu gerle. Janez Plesnik. Tatjan; Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež-uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853-451. 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina z«
.idividualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev). /a tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večc Marij
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« sc po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupšči ne SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
^^^„
21. marca 1985
A Titovo Velenje
Vegrad:
Nizki osebni dohodki
Težave našega gospodarstva Se toliko bolj čutijo gradbeni delavci. saj je investicijskih vlaganj vse manj. konkurenca med gradbenimi delovnimi organizacijami pa zelo huda. Mnogokrat so tako prisiljeni sprejemati dela po nizkih neakumulativnih cenah in nesprejemljivo nizkih rokih. Inve-stitorji pogosto izsiljujejo in zahtevajo pemogoče pogoje, gradbeniki pa jih sprejmejo, da si zagotovijo obstoj. Žal. se to vse bolj odraža v slabi akumulativni sposobnosti gradbenih delovnih organizacij pa tudi v osebnih dohodkih delavcev. Ti močno zaostajajo za ostalimi gospodarskimi dejavnostmi in v veliko primerih ■ne zagotavljajo več primernega standarda.
S takšnimi in podobnimi težavami so se v preteklem letu srečevali tudi delavci gradbeno industrijskega podjetja Vegrad.
Povedati pa je treba, da so bili na težje pogoje gospodarjenja pripravljeni. Dokaj stvarno so oce-
nili svoj položaj in sprejeli vrsto ukrepov, da bi odpravili notranje pomanjkljivosti. Zavedajo se namreč. da v tako težkih pogojih preživi samo tisti, ki zdrži veliko konkurenco. To pa je tisti, katerega gradbena cena zgrajene površine ni obremenjena z raz-noraznimi notranjimi slabostmi. Te je nujno potrebno odpraviti in delavcem Vegrada jih je v veliki meri uspelo.
Rezultati, ki so jih dosegli v letu 1984 so zadovoljivi, pravijo, seveda pa so slabši od tistih, ki so jih dosegali v preteklih letih. Največ pozornosti je vodstvo te delovne organizacije v preteklem letu seveda namenjalo pridobivanju del pod sprejemljivimi pogoji. Doma so svoje zmogljivosti zaposlili, žal pa na tujih trgih niso pridobili toliko del kot so načrtovali. Na domačem trgu so celotni prihodek povečali za dobrih 57 odstotkov (realno za okoli 20). na tujem pa 56 odstotkov manj kot leta 1983.
Že uvodoma smo omenili, da
Pomemben dosežek
V delovni organizaciji Sipak, kjer so najprej proizvajali plastične trakove ter nekatere druge predmete iz plastike namenjene za pakiranje različnih artiklov, vse boQ razvijajo tudi različne programe opreme za pakiranje. Tako so doslej zelo uspešno izdelali različne sisteme za pakiranje, mnoge tudi za tuje naročnike. Te dni pa so preizkusili nov razkladalno povezovalni sistem za opeko. Gre za povsem nov izdelek na jugoslovanskem tržišču, ki so ga v tej delovni organizaciji izdelali za naročnika Trudbenik Beograd za opekarno v Kolubari.
Pakiranje opeke je ozko grlo pri
proizvodnji i v večini opekarn, tega pa bo nova naprava povsem odpravila. Njena zmogljivost je namreč tolikšna, da opravi delo, ki ga je prej dvajset delavcev v treh izmenah, v eni izmeni, ob njej pa mora biti en sam delavec, ki le nadzoruje poHc dela. Razkladalno povezovalna linija je povsem avtomatska, vodena je računalniško in sicer na tem področju sodeluje delovna organizacija Sipak z Gorenjem. Ta sistem so v Sipaku razvili sami — z lastnimi strokovnjaki, za izdelavo pa so uporabili samo domače materiale, vreden pa je okoli 35 milijonov dinarjev.
Ko so v Sipaku zaključili izdelavo tega sistema, so pripravili prikaz delovanja za predstavnike vseh jugoslovanskih opekarn. Naleteli so na izredno veliko zanimanje, vsi 'pa so tudi izrazili zadovoljstvo, da je vendarle nekdo v Jugoslaviji pričel razvijati to opremo tudi za to industrijsko področje. Vse kaže, da delavcem Sipaka naročil za ta sistem v prihodnje ne bo manjkalo, saj imajo že sedaj kar tri naročila, sistem pa so sposobni izdelati v osmih do desetih mesecih. Seveda bodo vsak sistem, ki ga bodo izdelali prilagodili potrebam kupca.
M. Z.
Razkladalno povezovalna linija za opeko
Elektrokovinarska oprema
Pomembni izvozni dosežki
Preventivno zobozdravstveno varstvo
V Elektrokovinarski opremi so imeli lani veliko težav s preskrbo z repromateriali, pa tudi likvidnost-nih težav ni manjkalo, pa vendar m z rezultatom, ki so ga dosegli ob konca kta, zadovoljni.
Ustvarjeni celotni prihodek je dva odstotka večji kot so načrtovali, dohodek pa kar za 28 odstotkov. To pomeni, da so bili poslovni stroški nižji in so tako dosegli kar 85 odstotkov višji ostanek dohodka kot so načrtovali, v primerjavi z letom 1983 pa so ga povečali kar za 77 odstotkov. Ostanek čistega dohodka je tako ugoden, vendar pa direktor delovne organizacije Franc Novak poudarja, da ta še vedno nc zagotavlja posodobitve tehnologije kar pa bi bilo nujno.
Največ težav so imeli v temeljni organizaciji Instalacije, ki sc jc s
svojim proizvodnim programom navezovala na gradbeništvo, kjer pa je, kot vemo, v zadnjem času problemov največ. Tako so v začetku lanskega leta sprejeli vse' samoupravne odločitve, da program instalacij opustijo in sicer naj bi proizvodnjo v celoti prestrukturirali do konca letošnjega leta. Veliko so na tem področju že naredili kar kaže tudi struktura celotnega prihodka te temeljne organizacije združenega dela. Prej so bile instalacije zastopane s 60 odstotki, elektroproizvodi pa s 40 odstotki, sedaj pa je ravno obratno.
•
Za "leto 1984 si je delovna organizacija Elektrokovinarska oprema zastavila zelo optimističen izvozni program, ki pa jim ga jc uspelo tudi uresničiti. V primerjavi i /. letom 1983 so izvoz povečali kar
„Smo res skrbni in dobri starši?1
za 85 odstotkov in prodali na tuje takp za okoli 200 milijonov izdelkov. Od tega so* polovico prodali na konvertibilno področje, predvsem v Zvezno republiko Nemčijo, Iran in nekatere afriške države, nekaj so imeli kompenzacijskega izvoza, predvsem z Madžarsko, nekaj svojih izdelkov pa so izvozili še na - Češkoslovaško. Največ Izvažajo strešna okna, podstrešne stopnice, okovje' za pohištvo, orodja za predelavo pločevine in nlastike itd.
Tudi za letošnje leto so v delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema optimistično zastavili plan izvoza. Povečati ga želijo v enakem trendu kot lani. Upamo, da jim bo to uspelo, saj imajo že sedaj sklenjenih veliko pogodb.
M. Zakošek
S stanjem naših zob nikakor ne moremo biti zadovoljni. Zobozdravniki ne uspejo sanirati vseh pomanjkljivosti in tistih, ki čakajo, da jih bo zobozdravnik naročil na pregled, je v občini Velenje izredno veliko, dolga pa je tudi doba od enega do drugega pregleda.
Zobozdravniki so že pred leti spoznali, da kurativno zdravljenje ni dovolj in da je nujno nekaj ukreniti na področju preventivnega dela. Da bo to delo dovolj učinkovito, mora za dobre in zdrave zobe otroka poskrbeti že nosečnica. Prav zato so k rednemu pregledu nosečnice v posvetovalnice priključili tudi pregled v zobozdravstveni ambulanti. Tu nosečnici pregledajo zobe. jo seznanijo s tem. kako naj skrbi za svoje zobe, odpravijo ji okvare in ji predpišejo fluorove tablete, ki bi naj jih pričela uživati v tretjem mesecu nosečnosti, ko zarodek začne dobivati zasnove zob. Za nosečnice pripravijo tudi strokovno predavanje. Pediatri nato predpisujejo že dojenčkom fluorove tablete, v začetku letošnjega leta pa so uvedli tudi redne sistematične preglede triletnih otrok v zobozdravstveni ambulanti, skupaj z rednim sistematičnim zdravniškim pregledom. Po tem pregledu naj bi vsi otroci redno prihajali v zo-
bozdravstveno ambulanto, za starše teh otrok pa pripravijo prav tako strokovno predavanje obogateno z diapozitivi. Sistematično pregledajo zobe potem spet malim šolaijem, katere vodijo redno k zobozdravniku vzgojiteljice iz vrtca, vse tiste, ki pa niso vključeni v redne skupine male šole. pa vabijo na pregled k zobozdravniku z dopisnico na dom. Tudi za starše malih šolarjev organizirajo predavanja.
Vse lepo in prav, bi rekli, pa vendar žal ni tako. Da bi sistem preventivnega zobozdravstvenega varstva predšolskih otrok lahko zaživel, je nujno, da pri tem sodelujejo tudi starši. Žal pa ti v mnogo prevelikem številu povsem zatajijo. Čeprav imajo veliko težav s svojimi zobmi, niso za svoje otroke pripravljeni storiti na tem področju prav nič. To se vidi že pri nosečnicah. Od 702. ki so rodile v lanskem letu. se jih je na pregled v zobozdravstveni ambulanti odzvalo le 373. pa še od teh jih je nekaj prišlo le enkrat. Povedali pa smo že. da so vse dobile datume in ure, kdaj naj gredo v zobozdravstveno ambulanto na pregledu v posvetovalnici. V zobozdravstveni ambulanti pa imajo vso prednost. Kakšno opravičilo najdejo te bodoče mamice za svoj odnos do otroka, bi res težko uganili. Še slabši je odziv na predavanjih, ki jih pripravijo. Tri letne otroke pripeljejo starši na zdravniški pregled v predšolski dispan-
zer. Tam jih napotijo še * zobozdravstveno ambulanto Žal pa je trem do štirin staršem od 15. pretežko pri peljati svojega otroka tja, pa čeprav zobozdravniki ugota vljajo. da imajo že ti otroa veliko okvar zob. Še bolj porazna je udeležba na pre davanjih. ki jih pripravijo za starše triletnih otrok, pa čeprav so ta organizirana v dopoldanskem in popoldanskem času, dobro pripravljena in obogatena z različno literaturo in barvnimi diapozitivi. Dosedanje izkušnje sc pokazale, da so se teh pre davani od približno 40 vablje nih. udeležili le trije ali štirje starši. Tudi z obiski malil šolarjev v zobozdravstven ambulanti (tistih, ki redno ni obiskujejo vrtca in jih tore vodijo na pregled starši) niso zadovoljni. »Veseli b bili.« pravijo zobozdravstve ni delavci! »če bi starši vst kar jim želimo povedati vede li. žal pa vidimo, ko otroc odpro usta. da ni tako.«
Vemo. da smo vsi zel« zaposleni, da sta v večin primerov zaposlena oba star ša. vendar nas to ne mor opravičevati, da ne bi naredi li za našega otroka tisto male kar moramo narediti, da n< bo imel toliko težav z zobm kot jih imamo. mi. Družb nam je veliko omogočila zobozdravstveni delavci st pripravljeni, zatajimo pa rav no tisti, ki smo najbolj odgc vorni. tisti, ki bi morali imel svoje otroke najbolj radi. P jih imamo res? M. ZAKOŠE
Gozdarstvo Gornji grad
Zastarela iztrošena oprema
V temeljni organizaciji nazar-skega Gozdnega gospodarstva Gozdarstvo Nazarje so v začetku tega leta ocenili dosežene lanske uspehe, pri tem pa se celovito in kritično soočili tudi s slabostmi in nepravilnostmi pri uresničevanju svojih nalog in obveznosti.
Med ključnimi motnjami in slabostmi velja vsekakor omeniti neugodno starostno sestavo delavcev. saj je ta v začetku leta znašala kar 49 let, dokaj slaba je bila tudi njihova strokovna usposobljenost. predvsem za težka dela pa je delavcev tudi primanjkovalo. Problem je tudi zastarela in iztrošena oprema, temu pa se je pridružilo še pomanjkljivo ravnanje z njo in nezadovoljivo vzdrževanje. Zelo neugodno je bilo tudi izhodišče za nagrajevanje po delu. ki je bilo za delavce vse prej kot spodbudno. Na poslovanje so izrazito neugodno
vplivale tudi vremenske razmere z dolgo zimo, obilo snega ter velikim številom deževnih dni. Še posebej pa je na organizirano proizvodnjo vplival obsežen ve-trolom.
Seveda ob tem niso stali križem rok. Z nadpovprečno pripravljenostjo kolektiva .so zaostrili delovno disciplino, organizirali proizvodnjo v najtežjih pogojih in tako bistveno povečali produktivnost. Vsi ti dosežki so pogojevali ustreznejše nagrajevanje. kar je povečalo delovno vnemo in vzbudilo zanimanje pri novih delavcih. Tako so na novo zaposlili kar 18 delavcev ter s tem ob koncu leta zmanjšali povprečno starost na 39 let. Pogoje in produktivnost delu so izboljšali tudi z uresničitvijo dobro zastavljenega naložbenega programa, uspešni pa so bili tudi pri strokovnem usposabljanju ob delu.
Z vsem tem so seveda krepk presegli vse najpomembnejš načrtovane fizične kazalce, pt sledica pa so tudi visoki odstotl povečanja dohodkovne uspešni sti. Vse skupaj jih razumljivo t uspavalo, saj želijo letos doseči; boljše rezultate. Glede na to. k< so dokazali sebi in drugim lar jim b.o to tudi uspelo. Seveda f so v te namene sprejeli vrs ukrepov. Sem sodijo boljše iz< braževanje. posodobitev tehnok ške opremljenosti, boljše vzdržt vanje delovnih sredstev, izvaj; nje varstvenih ukrepov, vse ski paj pa pomeni tudi bolj kak' vostno delo. Posebni načrti • namenjeni boljši organizaciji vodenju del ter preprečevan kršitev in zlorab pri upora družbenih sredstev. Ugled so lani že ustvarili z napori vs zaposlenih, letos pa so tj-di odločeni, ga da še utrdijo.
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ __naš čas ★ t™ 3
osebni dohodki v gradbeništvu zaostajajo za ostalim gospodarstvom. V letu 1983 so ti realno padli za dvajset odstotkov, v letu 1984 pa so skušali ta razkorak omiliti in osebne dohodke so povečali za 49 odstotkov, vendar pa to še vedno pomeni veliko zaostajanje za ostalimi, saj znaša povprečni osebni dohodek v Vegradu le 23.403 dinarje. Med letom so nekajkrat dvigovali osebne dohodke, vendar pa kljub temu ka; 5 njihovih razredov ni dosegalo zajamčenega osebnega dohodka in so morali torej tem delavcem izplačevati razliko do tega zneska. Zavedajo pa se, da je to nesprejemljivo saj vodi k uravnilovki. Storiti bo torej treba vse. da gradbeniki dosežejo takšne rezultate poslovanja, da bodo zagotavljali delavcem normalne življenjske pogoje in da ne bodo več zaostajali za ostalimi panogami gospodarstva. Vse to pa bo seveda treba tudi ob pomoči širše družbene skupnosti. Nesprejemljivo je namreč, da morajo plačevati gradbinci repromateriale po mnogo višjih cenah (nekateri repromateriali so se lani podražili tudi za več kot 100 odstotkov), ki pa-jih ne morejo vračunati v svoje prodajne cene. Podobnih težav, ki jih je treba nemudoma
V Titovem Velenju gradijo delavci Vegrada novo stanovanjsko sosesko
razrešiti pa je še veliko. Seveda pa gradbinci ne izpostavljajo le teh. Delavci Vegrada so ob obravnavi rezultatov poslovanja za preteklo leto spregovorili tudi o vseh aktivnostih, ki jih bodo
morali uresničiti v lastnem delovnem okolju, na prvem mestu morajo dela kar najbolj kvalitetno Opraviti in uresničiti seveda tudi sprejete roke zaključkov del. Njihova prva skrb mora biti
ohraniti, ponekod .pa pridobiti sloves solidnega graditelja. Le to jim bo zagotavljalo dovolj dela tudi v prihodnje.
M. Zakošel
4. stran it
OD TU IN TAM
Titovo Velenje -k
21. marca 1
£
Dom za varstvo odraslih Titovo Velenje
Po devetih letih so morali prvič iskati družbeno pomoč
Končano tekmovanje v VSL za pokal ZTKO
Padcu življenjske ravni, skokovitemu in nenehnemu dvigovanju cen življenjskih stroSkov komaj sledimo. Gospodinjski proračuni so oostavUenl na glavo, takšno ,.dogajanje" pa tudi v marsikateri delovni organizaciji, še posebej v takih kot je dom za varstvo odraslih v Titovem Velenju, naredi svoje.
Najvišja postavka v stroškovniku tega kolektiva so prav cene življenjskih stroškov. Preteklo leto so sicer zaključili pozitivno. V isti sapi pa je treba povedati še to, da so prvič v devetih letih obstoja doma morali zaradi izpada dohodka v prvih dveh mesecih preteklega leta iskati družbeno pomoč. Tudi za cene domskega varstva je nam-
reč veljal zvezni" odlok o zamrznitvi cen. Preostali del družbenega denarja pa so delavci tega kolektiva pQrabili za amortizacijo zgradbe. Takole opisuje nerožnat položaj direktorica doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju Marija Lešnik: ..Težav imamo prav zaradi porasta cen življenjskih stroškov in energije vsako leto več. Varčevanje na vsakem koraku, ob tem pa velika skrb za dobro počutje naših oskrbovancev, je bilo v letu 1984 premalo. Potrebna nam je bila družbena pomoč, da smo preteklo leto poslovno ugodno zaključili. V domu za varstvo odraslih nam je že na samem začetku letošnjega leta jasno, da bomo letos morali prav tako napeti vse moči pri
seje • seje • seje • seje • seje •
Na podlagi 37. člena Statuta Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje
sklicujem
14. sejo Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje, ki bo v
sredo, dne 27. marca 1985 otri7. uri
v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.	Izvolitev verifikacijske komisije in ugotovitev sklepčnosti.
2.	Pregled zapisnika in sklepov 14. seje z dne 17. 1. 1985.
3.	Vprašanja in pobude delegatov.
'4. Pregled realizacije programa-in finančnega načrta za leto 1984.
5.	Program in finančni načrt Skupnosti za leto 1985.
6.	Obravnava in potrditev sklepa o višini prispevka v vzgoj-novarstvenih zavodih.
7.	Obravnava in potrditev sklepa o družbeni pomoči družinam z otroki v letu 1985.
8.	Razno.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE Herma GROZNIK, I. r.
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE
Sklicujem 4. sejo skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje, ki bo v sredo, dne 27. 3. 1985 ob 16. uri v sejni sobi Zdravstvenega centra Velenje.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov
2.	Določitev dnevnega reda, potrditev sklepov zadnje seje skupščine ter delegatskega vprašanja
3.	Ocena možnosti zaposlovanja v občini Velenje za obdobje 1986—1990 z nekaterimi elementi do leta 2000
4.	a) Načrt zaposlovanja za leto 1985
b) Ocena usmerjenja in štipendiranja v šolskem letu 1984/85
5.	Samoupravni sporazum o temeljih planov za obdobje 1986— 1990
6.	a) Zaključni račun za leto 1984 b) Rnančni načrt za leto 1985
7.	Razpis štipendij za šolsko leto 1985/86
8.	Sklep o stopnji prispevka za delavce, ki so zaposleni v tujini
9.	Aneks k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela z zavodi za usposabljanje invalidov za leto 19R>
10.	Obravnava gradiva zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in imenovanje delegata za skupščino zveze skupnosti
11.	Obravnava pritožbe na podelitev štipendij iz združenih sredstev in denarnih nadomestil za brezposelne
12.	Imenovanje delegatov za skupščino Socialnega varstva
Predsednik skupščine: , .	Marija ŽUŽEK, I. r.
Na podlagi 18. in 19. člena Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje (v nadaljnjem: OSSS Velenje)
SKLICUJEM
13. sejo zborov skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje,
KI BO V SREDO, DNE 3. APRILA 1966 OB 18. URI
v sejni dvorani SKUPŠČINE OBČINE VELENJE. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev udeležbe,
2: Pregled zapisnika in realizacija sprejetih sklepov 12. seje zborov z dne 9. 1. 1985 - Poročilo o delu SKUPNOSTI med sejama,
3.	Predlogi in vprašanja delegatov,
4.	Poročila o realizaciji programov in finančnega načrta OSSS Velenje v letu 1984,
5.	Delovni in finančni načrt OSSS Velenje za leto 1985,
6.	Poročilo o realizaciji programa Centra za socialno delo Titovo Velenje za leto 1984,
7.	Program dela Centra za socialno delo Titovo Velenje za leto 1985 — SaS o svobodni menjavi dela za leto 1985,
8.	Kadrovske zadeve,
9.	Razno.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Franc Lesnik, I. r.
zbiranju dodatnih sredstev iz raznih virov tako kot preteklo leto, da se oskrba v domu ne bi poslabšala."
Cene oskrbnega dne so v velenjskem domu za varstvo odraslih povečali lani trikrat, skupaj za 38 odstotkov. Kljub temu je v tem domu cena oskrbnega dne med najnižjimi v Sloveniji. Standard oskrbovancev je po besedah sogovornice nekoliko slabši kot pretekla leta. Vendar še dosega predpisane normative, tako stanovanjske kot tudi prehrambene. V primerjavi s porastom cen standard oskrbovancev ni hudo ..prizadet". V domu je trenutno .170 oskrbovancev, starih od 39 do 81 let, zanje pa skrbi 50 zaposleijih.
1. januarja letos so cene
domskega varstva v Titovem Velenju porastle za 17. odstotkov, „Ta podražitev je. pravzaprav le del dviga cen oskrbnega dne v našem domu. Gotovo bodo tej morale v letošnjem letu slediti še druge, da se življenjske razmere ne bi poslabšale. Res imamo v našem domu skoraj polovico samoplačnikov, katerih pokojninski prejemki so se v letu 1984 dvignili, precej pa so porastli življenjski stroški." Po njenem mnenju bo morala družba na upokojence v domovih precej bolje gledati kot ie to do sedai.
V preteklem letu so zaposleni tega kolektiva z manjšo naložbo, ki so jo načrtovali že ob dograditvi doma, uspeli to ,,za silo" zaključiti. V tem letu pa bi radi ta prostor uredili in ga predali svojemu namenu.
Smučarski klub Velenje in ZTKO Velenje sta v nedeljo pripravila še zadnjo, četrto tekmo v VSL za pokal ZTKO.
REZULTATI ČETRTE TEKME: Letnik 77-78 fantje: 1.
Juvan, 2. Bole, 3. Reuček. Letnik 75—75 fantje. 1. Radšel, 2. Šaver, 3. Rozman. Letnik 73—74 fantje: 1. Zagoričnik. 2. Uranjek, 3. German. Letnik 70—72: 1. Napot-nik, 2. Uranjek. Letnik 77—78 deklice: 1 Rate-j, 2. Drev. Letnik 75—76 deklice: 1. Budna, 2. Kemperle, 3. Sešel. Letnik 73—74 deklice: 1. Kac,2. Napot-nik. Letnik 70—72 deklice: 1. Juvan
SKUPNI REZULTATI 4 tekem: deklice 77—78: 1. Ratej, 2. Drev, 3. Najman, deklice 75—76: 1. Sešel, 2. Budna. 3. Kemperle, deklice 73—74: 1. Napotmk, 2. Kac, 3. Oven, deklice 70—72: 1.
Juvan, 2. Skrubei, 3. Javornik, dečki 77—78:1 . Juvau, 2. Caglič 3. Maijanovič, dečki 75—76: 1 Radšel, 2. Rosina, 3. Svitlica, dečki 73—74: 1. Zagoričnik, 2. Lenko, 3. Živko, dečki 70—72:1, Napotnik. 2. Boeatai, 3. Svitlica.
Pokal ZTKO jc z največjim številom doseženih točk osvojila Tatjana Sešel.
Ob zaključku tekmovanja ugotavljamo, da je kljub obilici tekmovanj, ki so Sirom Slovenije, tudi tekmovanje za pokal ZTKO uspelo. Namen je bil dosežen.! Delavci SK so med tekmovalci, ki niso člani kluba »opazili« tudi takšne, ki v prihodnjih letih s strokovnim delom lahko dosežejo še več.
Takšnih in podobnih vanj si otroci še želijo, delavci SI kluba in ZTKO Velenje pa zavedamo, da so le takšna podobna tekmovanja porok uspešen razvoj tega športa v naš dolini.
Sklad za intervencije v kmetijstvu
S premišljenimi akcijami do večje kmetijske proizvodnje
Sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane je tudi v preteklem letu s premijami, nadomestili in regresi spodbujal povečanje živinorejske proizvodnje ter zagotavljal pogoje za družbeno organizirano poljedelsko proizvodnjo in boljšo izrabo hribovskega sveta.
Pri uresničitvi tega programa si je pospeševalna služba prizadevala, da bi kar največ združenih kmetov usmerila k pridelovanju kakovostne voluminozne krme in k obdelovanju vseh za kmetijsko ■ proizvodnjo sposobnih zemljišč. Veliko strokovnega dela je bilo opravljenega na področju selekcije, reprodukcije in zdravstvenega varstva živine. Tako je, tudi na osnovi teh prizadevanj, kmetijska proizvodnja v preteklem letu porasla za 8 odstotkov.
PREUSMERJENE KMETIJE DOSEGAJO DOBRE REZULTATE
V preteklem letu je bilo v tržno proizvodnjo preusmerjenih 20 kmetij, tako, da je sedaj preusmerjenih že 263 kmetij, ki so oddale preko 2.200.000 litrov mleka in 385.428 kg tržne živine. Sicer pa je bilo v organizirano proizvodnjo vključenih 630 kmetijskih gospodarstev s 3447 hektari površin, kar je 69 odstotkov kmetijskih površin v občini Velenje. Čeprav so zaradi visokih cen naložbe sedaj bolj problematične pa je bilo vendarle zgrajeno 6 novih hlevov z 126 stojišči, adaptiranih je bilo 12 hlevov ter tako pridobljeno 42 dodatnih stojišč. Zgrajeno je bilo tudi 18 silosov in še nekateri drugi manjši objekti.
Poglejmo še, kako je bilo s proizvodnjo po posameznih dejavnostih.
V	tržno proizvodnjo mleka je bilo vključenih 279 proizvajalcev, v povprečju pa je kmetija oddala 11.388 litrov mleka, kar je 7 odstotkov več kot v letu 1983. Na posamezno kravo je bilo tako odkupljeno 2.455 litrov mleka. Takšna oddaja je omogočila, da smo v preteklem letu pokrili vse potrebe po konzumnem mleku. K povečanju proizvodnje so pripomogle premije in stimulacije, kar je vplivalo tudi na večanje osnovne črede krav ter obnovo črede.
Pri reji mladega pitanega goveda je v preteklem letu sodelovalo 485 rejcev, ki so na kmetijo priredili in oddali 1282 kilogramov žive teže pitanega goveda. Tako je bilo s kooperacijsko proizvodnjo pokritih 97 odstotkov potreb po tem mesu v občini.
Zaradi ugodne cene je porasel odkup goveda starejšega od 36 mesecev in sicpr za 59 odstotkov. Ob dodatnih premijah in regresih pa se je povečal tudi privez telet, tako da so bile vse hlevske zmogljivosti v preteklem letu zasedene.
DRAGA KRMA OŽIVLJA PAŠNIKE
V	letu 1984 je zaživela tudi paša na skupnih pašnikih v Belih vodah in na Lomu nad Topolšico. V Belih vodah se je paslo 44.bikov, ki jih je na pašo poslalo 7 rejcev, na Lomu pa je bilo 36 telic 6 rejcev. Sedaj je že pripravljen ureditveni program za razširitev pašnika v Belih vodah in v Zavodnjah.
Ker lahko kakovost plemenske živine izboljšamo z vzrejo na planinskih pašnikih, kar pomeni tudi prihranek krme pridelane v dolini, hkrati pa živini zagotavlja
boljšo plemensko vrednost in proizvodno sposobnost ter smotrno izrabo doslej neizkoriščenih površin, bo sklad za intervencije v kmetijstvu tudi v prihodnje podpiral ureditev novih pašnikov.
Ena od nalog, ki v preteklem letu ni bila v celoti uresničena pa je proizvodnja prašičev. Vendar je na to vplivalo predvsem turnusno vseljevanje prašičev. Sicer pa je'bilo za pokrivanje potreb po svinjskem mesu v preteklem letu namenjeno 10 milijonov dinarjev kredita za kooperacijsko naložbo v Ormožu. S tem sovlaganjem bo vsako leto (za dobo 10 let) zagotovljeno 1000 prašičev težkih do 120 kilogramov.
Iz sklada so bila sredstva namenjena tudi za poljedelsko proizvodnjo in sicer za zagotavljanje proizvodnje pšenice. Lansko leto je bilo odkupljeno 164 ton pšenice, kar je za 64 odstotkov več, kot je bilo načrtovano.
Za novo proizvodno leto pa je predvidena oddaja 151 ton pšenice, tako da bo sprejeta obveznost presežena za 22 odstotkov.
Pri pospeševanju živinorejske proizvodnje s prenašanjem strokovnih nasvetov rejcem, tako o tehnologiji vzreje, prehrani, zdravstvenem varstvu in reprodukciji živali uspešno sodeluje tudi veterinarska služba. S svojim strokovnim delom pripomorejo tako k boljši plodnosti, kakor tudi k povečanju staleža živali. Del denarja za njihovo dejavnost prispeva sklad za intervencije v kmetijstvu. S pomočjo teh sredstev je bilo v preteklem letu umetno osemenje-no 2266 govejih plemenic, kar je za šest odstotkov več kot v letu 1983. K povečanju števila osemenitev je precej pripomogla sorazmerno nizka cena osemenitve, saj je sklad za intervencije v
kmetijstvu sofinanciral 43 odstot kov stroškov.
Precej je bilo narejeno tudi na področju zagotavljanja bolj kakovostnega mleka. Pri 221 proizvajalcih so bili v preteklem letu vzeti vzorci mleka. V 37 primerih je bilo ugotovljeno povečano število celic, kar dokazuje vnetje vimena pri kravah. Z nadaljnjimi preiskavami je bilo odkritih 80 vimen-skih četrti. Vse obolele živali so bile zdravljene, oddaja mleka pa je bila v času zdravljenja prepovedana. Veterinarska služba je ugotavljala tudi higiensko kakovost mleka in predlagala pohvale za proizvajalce, ki so zadnji dve leti oddajali higiensko kakovostno mleko.
Velika skrb je bila namenjena še zatiranju metiljavosti, ki povzroča slabo rast, manjšo proizvodnjo in tudi pogin govedi. Pri 185 rejcih je bilo zdravljenih 1642 govedi. To je precejšnje število, poročila iz klavnic pa opozarjajo, da je okuženost živali z velikim metljajem okoli 30 odstotna.
Za intervencije v kmetijstvu bilo v občini Velenje v preteklen letu namenjeno nekaj več kot milijonov dinarjev, največ teh sredstev pa je bilo porabljenih za regres za privez telet in obresti (14.481,600), za sovlaganje (kredit) v prašičjo farmo v Križevah (10 milijonov dinarjev), za premije za mleko in meso ter za regres za nakup koruze za krmo.
Dobri rezultati, ki jih je v preteklem letu doseglo kmetijstvo v naši občini tudi dokazujejo, da so bila sredstva sklada za inte cije v kmetijstvu ustrezna porabljena in da so ublažila velika nesorazmerje med potrebnimi stavinami in končnimi izdelki.
Mala anketa v tozdu Konfekcija Šoštanj
Kupci zahtevajo čim boljše izdelke
V petek smo se ustavili v Šoštanju. Namenili smo se v Elkroj, tozd Konfekcija Šoštanj. Morali bi to narediti že nekaj dni prej, ko je bil praznik, dan žena, Konfekcija pa je ženski kolektiv. Toda, saj marsikatera reče, spomnite se nas samo na osmega marca, vmes pa kot da nas ni. Zato tokrat ženske, ki pa imajo v rokah politiko v Elkroju. Pogovarjali smo se namreč z Danico Kajba, predsednico sindikata, Eriko Ferenčak, sekretarko osnovne organizacije ZK in pa Albino Kajba, predsednico delavskega sveta.	,
Danica Kajba: „Ta trenutek naš sindikat vse sile vlaga v. priprave za dopust. V Maslenici ima namreč naš kolektiv svoj dom. Cena je ugodna, možnost pa je tudi plačilo na več obrokov, kar vsaj navidezno dopust poceni. Naše ženske pa zelo pogrešajo rekreacijo v času počitka med delom, ki smo jo v zadnjem času opustili. Toda, roki proizvodov so takšni, da se zavedamo, da moramo narediti največ, kar seda."
Krika Ferenčak: „Naša osnovna organizacija je sicer majhna.
šteje samo šest članov, kar pa ne pomeni, da je pri delu ni čutiti. Sodelujemo s samoupravnimi organi in se vključujemo povsod, kjer je naše mesto. Skrbimo tudi za izobraževanje svojih članov. Naša sodelavka se je pravkar vrnila s trimesečnega tečaja marksizma. Sedaj pa je pred vrati že letna konferenca in temeljito se moramo pripraviti nanjo."
Danica Kajba
Albina Kajba: „Zelo sem vesela, pa ne samo jaz, ampak cel kolektiv, ker smo preteklo poslovno leto tako Uspešno sklenili. V glavnem delamozaizvoz, ugotavljamo, da doma prodaja pada. Tuji kupci pa zahtevajo kvaliteto, roki so kratki, norme visoke. To leto je v Elkroju proglašeno za „Leto kvalitete" in še bolj se bomo
Erika Ferenčak
morali potruditi. Je pa to včasih zelo težko. Paziti je treba, da je vse natančno, dobro narejeno in pri tem gledati tudi na čas, vse narediti hitro. Zato visokega preseganja norme pri nas tudi ne poznamo. Vse moramo trdo delati, da vsaj to dosežemo."
B. M.
Albina Kajba

•■at
21. marca 1985
•k Titovo Velenje
VAŠI PRISPEVKI
* stran 5

Planinsko praznovanje dneva žena
V mesecu marcu je vreme za plani-narjenje v višje planine še neugodno. Zato je navada, da se vsako leto za osmi marec malo bolj sprehodimo, nato pa tudi zapl«Semo.
Letos smo se zbrali v Šalek u in pešačili do Dobrne. Pot ni bila naporna. Bila je bolj rekreacijska in je bila priprava za zahtevnejše pohode v naslednjih mesecih.
Tokrat smo zapeli nekaj domačih pesmi ie kar med potjo. Nabirali smo teloh in razne vejice, ki v toplem prostoru hitro ozelenijo in se razcveti-jo.
Marsikdo še ne ve, da je okoli Vinske gore speljana planinska pot, ki se lahko prehodi v enem ali dveh dneh. Zelo primerna pot je tudi za otroke, ker ni zahtevna. Del te poti smo prepešačili tudi mi. Le malo vstran od hrumečega in onesnaženega Velenja se na skrivaj bohoti vaška idilika z bistrimi studenci in onemelimi, propadajočimi mlini, ki so utihnili za vedno in so lahko le še ruševine in pa prepere-la mlinska kolesa v spomin na »dobre« stare čase, prihodnjim rodovom pa še to ne bo več.
Po nekajurni hoji nam je okusno in sveže kosilo dobesedno padlo v želodec, čeprav smo se nekateri nabasali domačega kruha in domačega mleka že na prvi kontrolni točki Šaleške poti. Tokrat za prašiče menda ni ostalo nič pomij. Nato se je oglasila glasba: razigrano, temperamentno, praznično. Zasrbele so nas pete. Nekateri kar niso mogli verjeti, da imamo toliko telesne moči, saj smo se vrteli kot veter. Pa kako bi, saj niti v trgovino ne gredo več peš. -
Bil je tudi kratek kulturni program. Otroci so recitirali, zaigrali.
Nekatere planinke so zadnje dni pred praznikom pozno v noč delale ljubka darila za žene. To se ni zgodilo letos prvič, vsako leto poskrbijo za izvima-darila, ki jih ponavadi naredijo same. Osebno poznam zelo redke ljudi, ki so pripravljeni narediti še kaj brez plačila, za zadovoljstvo drugim.
Pa naj še kdo trdi, da smo planinci kar tako!?
Nada Koblar
16. „kongres" humoristov
Preteklo soboto so se v ljubljanski Nami v Titovem Velenju na svojem »kongresu« že 16. zbrali velenjski humoristi. Kot so povedali, je »kongres« kljub stabilizaciji uspel. Prostore restavracije Nama so dobesedno napolnili. Tokrat so se predstavili s Posebnimi informacijami. Osrednja točka je bila »devalvacija« dolarja, saj ga je dinar skoraj pohodil. K sreči pa je bit dolar, kot se na fotografiji tudi vidi, dovolj »močan«.
L. O.
Pozornost velenjskih humoristov
Velenjski humoristi so pred dnevi obiskali stanovalce doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju in zanje pripravili zanimiv kulturni program. Njihovega obiska so bili oskrbovanci doma nadvse veseli, prijetno presenečeni pa so bili, ko so jim humoristi podarili za njihovo domsko knjižnico kar 80 knjig, ki so jih sami zbrali. Na začetku so si dejali, da bodo izvedli kratek program. Ta se je nato potegnil kar v krepko uro. Rekli bi: »Težko seje bilo pripraviti, a še težje posloviti«.
Umivanje zob v šolah in vrtcih
Preventivno zobozdravstveno varstvo je v šolah in vrtcih dokaj dobro zaživelo, saj so naleteli zobozdravstveni delavci m,ed učitelji in vzgojitelji na veliko razumevanje (na mnogo večje kot pri starših). Za otroke pripravljajo redna predavanja na katerih jih seznanjajo s pravilnim čiščenjem zob. zelo uspešno pa je na vseh šolah zaživelo tudi tekmovanje Storimo vse za zdrave zobe. Zobozdravstveni delavci redno mesečno na vseh šolah kontrolirajo zobni plak ter učence v obliki igre motivirajo za skrb za
/drave zobe. Ker pa je zobna gniloba najbolj progresivna pri predšolski in šolski mladini. izgubljeni in zanemarjeni zobje pa prizadenejo organizem pa tudi duševnost občutljivega mladega človeka in glede na to. da preživijo naši otroci večji del dneva v šoli oziroma vzgojno varstveni ustanovi, je nujno, da si tudi v tem času umivajo svoje zobe. Zobozdravstveni delavci si že nekaj časa prizadevajo in sedaj so izoblikovali tudi konkreten predlog. Na občinsko zdravstveno skupnost so se obrnili s prošnjo, da jim
zagotovijo sredstva za nakup nosilcev zobnih ščetk s kozarcem. Na ta način bi zagotovili tudi higienski minimum. Tako bi zmanjšali zobno* gnilobo. pomembno pa je, da bi otrokom privzgojili pravilne higienske navade, ki preprečujejo tudi nastanek obolenj obzobnih tkiv. V letošnjem letu naj bi zagotovili pogoje za umivanje zob osnovnošolcem. v prihodnjem šolsktfm letu pa tudi predšolskim otrokom v vrtcih.
M. Z.
Šoštanjski ribiči
Uspešno delo
V soboto 16. marca, so se zbrali člani ribiške družine Paka, da bi ocenili dosedanje delo in začrtali smernice za delo v letu 1985. Sprejeli so srednjeročno gojitveni ribiški načrt za naslednje srednjeročno obdobje in potrdili finančno poročilo za lansko leto.
Predsednik družine Miloš Volk je najprej pozdravil člane, mladino in predstavnike ribiške družine Velenje, nato pa je podal poročilo o delu. Blagajniško poročilo ie podal Stanislav Zager, poročilo o gospodarjenju v letu 1984 pa Rudi Mešič. Prisotni so poslušali še poročilo predsednika tekmovalne komisije Ivana Bizjaka, mentorja mladinskega odseka Srečka Plankela in predsednika nadzornega odbora Ivana Glušuča.
Ugotovili so, daje družina lani v celoti uresničila sprejeti program dela. Tako so iz gojitvenih potokov odlovili eno in dvoletne mladice potočnih postvi in jih vložili v salmonidne revirje, kamor so vložili še 1 5b0 mladic li-
pana, več kakor je bilo predvideno z ribiško gojitvenim načrtom. V gojitvene potoke so vložili zarod potočne postrvi, v jezero pa razne bele ribe — vse preko predvidenega načrta. Uspeli so tudi opraviti zemeljska dela za podaljšek poligona pri domu ribičev, obnovili ograjo, nabavili raztle rekvizite in opremo. Prav tako so uspešno opravili treninge in družinska, rajonska, republiška, zvezna in mednarodna tekmovanja in se udeležili vseh med-družinskih tekmovanj, zveznega tekmovanja za pokal maršala Tita in pri tem dosegli vidne uspehe. Veliko pozornosti s6 namenjali tudi vzgoji članstva, mladine, čuvajev in gospodatjev. Pripravili so predavanja, seminarje, tečaje in izpite, ki so jih vsi uspešno opravili. Povedati pa je treba, da so se člani in mladinci zelo aktivno udeleževali različnih prostovoljnih delovnih akcij.
Na konferenci so obrazložili tudi srednjeročni gojitveni načrt
P'
le
ter letošnji načrt. Ta dva pomembna dokumenta so potrdili prav tako pa tudi statut.
Predsednik akcijskega odbora za iripravo Evropskega prvenstva, ki bo etos septembra v Šoštanju, je seznanil navzoče z dosedanjimi pripravami na to mednarodno prireditev, ki jo organizira mednarodno združenje ribičev CIPS pod pokroviteljstvom Zveze športnih ribičev Jugoslavije, RZS. ZRD. RD Paka Šoštanj v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami občine Velenje. Vse organizacijske, tehnično strokovne priprave za to mednarodno tekmovanje vodi poseben akcijski odbor s predsednikom Francom Slatinškom. Da bi ta prireditev resnično uspela, se bodo morali člani, mladina, krajani in vse družbeno politične organizacije temeljito pripraviti in nuditi pomoč organizatorju.
Na konferenci so podelili tudi diplome in pokale zaslužnim tekmovalcem. predsednik pa je prejel umetniško sliko za dolgoletno delovanje in vodenje družine. Potrdili pa so še delegacijo. ki bo družino zastopala na seji ribiške družine v Titovem Velenju.
Miloš Volk
Velenje 2000
Zato mora kadrovska politika na eni strani usmerjati mladino v izobraževanje za določene strokovne poklicne profile (npr. v računalništvu, strojništvu, elektroniki), na drugi strani pa razvijati izobraževanje ob delu na vseh zahtevnostnih stopnjah. Izpopolnjevanje kadrovske strukture z mehanizmom upokojevanja zaposlenih nekvalificiranih delavcev je ekonomsko neučinkovito in zaviralni dejavnik za ekonomski in socialni razvoj. Do izobrazbene promocije morajo imeti možnosti tudi nekvalificirani in delavci ozkega profila in to ne samo v funkcionalnem smislu ozke specializiranosti, ampak jim je treba zagotoviti širše znanje, ki bo olajšalo pot. do potrebne prekvalifikacije ali pa nadaljnje usposabljanje v isti smeri. Za izobraževanje ob delu je potrebna povezanost in sodelovanje med delovnimi organizacijami sorodnih strok v regiji in posameznimi izobraževalnimi centri. Izobraževanje ob delu lahko poteka znotraj delovne organizacije ali v izmenjavi med delovnimi organizacijami (prak-"Tična znanja) in v izobraževalnih centrih ustreznih strokovnih šol.
5.1.2. Industrijski proizvodni programi
Velenjska občina je razvoj bazirala na dveh gospodarskih gigantih — REK in TGO Gorenje, ni pa razvijala disperzije industrijskih panog v manjšem obsegu, ki bi lahko kompenzirale ekonomsko neučinkovitost prvih dveh. Takšna razvojna politika je bila zelo kratkovidna iz dveh razlogov: 1) narave proizvodnih programov obeh temeljnih delovnih organizacij (omejenost naravnih zalog premoga, proizvodnje bele tehnike, ki se tehnološko zelo hitro razvija); 2) omejen lokalni prostor, kot je občina, kjer ne. more dolgoročni ekonomsko-socialni razvoj bazirati le na dveh delovnih organizacijah, (čeprav sta pomembni za gospodarsko situacijo republike), je razvojno bolj učinkovita raznolikost proizvodno intenzivnih programov v manjšem obsegu.
REK ima še nekaj desetletij prihodnosti pri . izkopavanju premoga. Vendar je pa zdaj zadnji čas, ki še ni zamujen, da pripravi programe prestrukturaci je proizvodnje.
TGO Gorenje je optimalni čas za prestrukturacijo svojih proizvodnih programov zamudila, situacijo skuša rešiti s sanacijskim programom. V tem programu se nam zdi pozitivna odločitev za sodelovanje Gorenja in Iskre na področju elektronike, kajti slovenski prostor je preozek, da bi lahko razvijal dva samostojna programa elektronike, ki bi uspešno kon* kurirala na svetovnem tržišču.
V	sanacijskem programu je poudarjeno stimuliranje lastne razvoj-noraziskovalne dejavnosti. Razvijanje lastnih ,,soft-ware" programov je edina perspektiva izvoznih možnosti na svetovno tržišče. Poleg izpopolnjevanja strokovne kadrovske zasedbe v razvojno-raziskovalni dejavnosti pa je v sanacijskem programu premalo poudarjeno spodbujanje inovacijskih sposobnosti delavcev, tako v materialnem kot moralnem smislu. V celoti sanacijski program TGO Gorenje človeški faktor v proizvodnji preveč zanemarja. Povečanje proizvodnje je utemeljeno s tehnološkimi izpopolnitvami in avtomatizacijo proizvodnega procesa, o motiviranosti delavca pa je zapisano naslednje: ,.Motivacijo za delo bomo povečali predvsem z uvedbo stimulativnega nagrajevanja po delu, z izboljšanjem delovnih pogojev in ustvarjanjem boljših pogojev za zdravo obliko afirmacije človekove osebnosti in povečanjem čuta pripadnosti Gorenju". Verjetno je delavec bolj pomemben faktor v proizvodnji, kot da je vrednost njegove osebnosti opredeljena z enim stavkom. Na osnovi rezultatov raziskovanj se ugotavlja, da je ,.delovna klima" v TGO Gorenje mnogo slabša kot v delovni organizaciji REK.
V	sanacijskem programu so dovolj samokritičrfo med glavnimi vzroki izgub na prvem mestu navedeni m>"losebni odnosi, na drugem
mestu organizacija dela in šele na tretjem mestu ekonomski faktor (nesorazmerje med naraščanjem cen surovin in finalnih izdelkov). Visoka stopnja avtomatizacije in socialna ogroženost delavcev za tekojjjm trakom ne predstavljata zadovoljivega kompromisa za realizacijo planirane proizvodnje.
V sanacijskem programu TGO Gorenja ni omenjena možnost razvijanja kooperativ, kot ena od oblik samozaposlovanja predvsem brezposelne mladine, ki razvija proizvodnjo manj zahtevnih programov ali pa v nasprotni meri proizvodnja visoko specializiranih elementov v manjšem obsegu. Podobno funkcijo ima v svetu že poznan visoko avtomatiziran sistem proizvodnih celic, ki tvori zaključeno proizvodno celoto v prostorsko zelo dislociranem obsegu. V velenjski občini bi s tem sistemom lahko uspešno ohranjali sloj polkmetov. Prednost proizvodnih celic je v tem, da omogoča ,,delovno mesto na domu" in lahko predstavlja ,,dopolnilno" zaposlitev tistim kmetom, ki jim zemlja ne zagotavlja življenjske eksistence. V TGO Gorenje bi glede na naravo proizvodnih programov in pri iskanju novih programov prestrukturiranja proizvodnje veljalo razmišljati tudi o omenjeni možnosti.
5.1.3. Struktura zaposlenosti po sektorjih dejavnosti
• Negativni vidik zaposlenosti v občini predstavlja neenakomerna struktura zaposlenih delavcev po sektorjih dejavnosti. V smeri prestrukturiranja gospodarstva in usmerjanja razvoja v poindustrij-sko-informacijsko družbo, sta po številu zaposlenih slabo razvita terciarni in kvartarni sektor, ki sta se v zadnjih petih letih kadrovsko manj krepila kot v sosednjih občinah (Celje, Ravne na Koroškem) ali kot velja za slovensko povprečje. Tako za kadrovsko politiko kot s širšega vidika socialnoekonomskega razvoja mora občina načrtnemu strokovnemu izpopolnjevanju kadrovske
zasedenosti v terciarnem in kvar-ternem sektorju posvetiti posebno pozornost.
5.1.4.	Enosmerna dnevna migracija
Ekspanzivistični gospodarski razvoj občine je v kratkem časovnem razdobju absorbiral okrog 6.000 delavcev iz sosednjih občin v regiji, ki se dnevno vozijo na delo v Velenje. Kot neenakovredno nasprotje temu pojavu pa je Velenje glede na dnevno emigracijo na zadnjem mestu med slovenskimi občinami.
Omejitve fizičnega prostora in stanovanjska problematika govorita v prid zaposlovanju delavcev iz drugih občin. Glede na trend naraščanja brezposelnosti in težave zaposlovanja žensk pa bo velenjska Občina morala usmerjati politiko zaposlovanja na regionalni nivo. Za mlade kadre, predvsem tistih strokovnih profilov, ki jim domača občina ne nudi možnosti zaposlovanja oz. so glede na potrebe že suficitarni, bo potrebno iskati zaposlitev v sosednjih občinah in tako obojesmerno uravnovesiti procese dnevnih migracij.
5.1.5.	Omejevanje fizičnega prostora
Prostorsko ugrezanje zaradi izkopavanja premoga predstavlja v velenjski občini dvojni problem: uničevanje rodovitnih kmetijskih površin in nove stanovanjske potrebe za prebivalce, ki živijo na ogroženem področju. To je močan negativni dejavnik za razvoj kmetijstva.
Obstajajo pa nekatere druge , možnosti, ki bi jih pri planiranju dolgoročnega razvoja veljalo upoštevati. Z revitalizacijo ugreza-jočih površin v določenem obsegu bi to zemljo lahko namenili vr-tičkarstvu, ki za Velenjčane predstavlja že skoraj tradicionalno aktivnost od prvih začetkov razvoja. Tudi trend samozaposlovanja v raznih državah vključuje v to dejavnost pridelovanje hrane na domu.
Z vodo zalita ugreznjena površina, ki bo veliko jezero, pa s primerno urejeno okolico in prečiščeno jezersko vodo nakazuje tudi možnosti razvoja turizma, ki se lahko dopolnjuje s kmečkim turizmom na perifernih, višje ležečih kmetijah.
5.1.6.	Servisne dejavnosti in drobno gospodarstvo
Drobno gospodarstvo je v velenjski občini slabše razvito kot
je slovensko povprečje, če izhajamo iz deleža zaposlenih delavcev, v zasebnem sektorju, ki znaša za Slovenijo 2,8 za velenjsko občino pa le 1,8 Vo. Drobno gospodarstvo predstavlja perspektivo gospodarskega razvoja tako glede zaposlovanja, kakovosti storitev in učinkovitosti v visokospecializirane proizvodnje v manjšem obsegu. Drobno gospodarstvo je natančno obdelano v poglavju o dolgoročnih usmeritvah terciarnega sektorja.
6. DOLGOROČNE RAZVOJNE USMERITVE PO PODROČJIH
A. Gospodarstvo
1. Kmetijstvo
1.1. Ocena dosedanjega razvoja, ključni problemi
Ugotovitev, da je kmetijstvo v Občini Velenje v družbenem proizvodu udeleženo le z 1,80 malo pove o dejanski pomembnosti velenjskega kmetijstva. Ustreznejši za presojo njegove pomembnosti je podatek o površini kmetijskih zemljišč. Kmetijske obdelovalne zemlje je bilo po zadnjih podatkih v občini 5782 ha. Trajno namenjenih zemljišč kmetijstvu je 3163 ha ali 46 % vseh kmetijski zemljišč v občini. Kmetijstvu v občini daje pečat izredna posestna razdrobljenost. Delež kmetijskih tal na prebivalca je v občini Velenje med najnižjimi v SRS 0,18 ha, v regiji 0,42 ha in v SRS 0,45 ha. Družbeni sektor je razpolagal s 25 % tal, vendar le z 12 % njiv in travnikov.
Te številke opozarjajo na nujnost izredno smotrnega gospodarjenja z razpoložljivim kmetijskim prostorom. Posebno velja zanjive, ki so kritična zemljiška kategorija.'
Med najvažnejše dolgoročne socialnoekonomske in prostorske probleme, ki bodo delovali tudi v prihodnjem razvoju prištevamo:
—	zmanjševanje obdelovalnih površin v dolinskem delu občine, ki so najboljše kvalitete, zaradi dejavnosti Rudnika lignita Velenje, gradenj stanovanj
—	prometne in komunalne infrastrukture
—	kmečko prebivalstvo se po številu še vedno zmanjšuje, v starostni strukturi pa so vedno bolj zastopani stari ljudje. Izseljevanje prebivalstva, ki so potencialno sposobni za kmetijsko aktivnost se še vedno nadaljuje, posebno iz
periferno ležečih hribovskih kmetij
—	opuščeno kmetijsko obdelovalno zemljo zaraščajo gozdovi, podobno velja za območje celotne Slovenije
—	nadaljnje se proces razdrobljenosti zemljiške posesti, pripravljenost zasebnega sektorja ne ustreza sodobnim potrebam izboljšave zemljišč
—	neusklajene cene kmetijskih pridelkov ter industrijskih izdelkov ogrožajo socialno varnost lastnikov zemlje
—	neusklajene cene kmetijskih pridelkov ter industrijskih izdelkov ogrožajo socialno varnost lastnikov zemlje
Vse dosedanje oblike planiranja tako gospodarskega, socialnega in prostorskega so temeljile le na urbaniziranih in industrializiranih predelih, kar je povzročilo negativne posledice v ruralni pokrajini, saj podeželje s svojo specifičnostjo terja poseben pristop.
Predvidene izgube kmetijskega prostora narekujejo ustrezne aktivnosti za nadomestitve izpada proizvodnje, ki nastaja zaradi teh izgub. Povečane potrebe po hrani zaradi naraščanja prebivalstva in pa dolgoročna usmeritev v zagotavljanju čim večje stopnje samooskrbe iz lastne kmetijske proizvodnje nalagajo kmetijstvu kot osnovno orientacijo Čim boljše izkoriščanje možnosti za pridelovanje hrane na zmanjšanem kmetijskem prostoru. Kmetijski prostor občine bo v naslednjih dvajsetih letih doživel precejšnje spremembe, glede na površino in glede na strukturo kmetijskih zemljišč.
1.2. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja
Upoštevaje specifičnosti dosedanjega razvoja in ključne probleme razvoja bodo cilji dolgoročnega razvoja naslednji:
1.	Zaustaviti proces deagrari-zacije, krepiti čista kmečka gospodarstva in omogočiti aktivno kmečko dejavnost v ,,mešanih kmečkih" gospodinjstvih;
2.	Večja kmetijska proizvodnja v pogojih povečane produktivnosti, zlati zasebnega sektorja;
3.	Povečana tržna proizvodnja kmetijstva v občini Velenje, ki bo upoštevala tržne potrebe ter komparativne prednosti zasebnega in družbenega sektorja, da bi v doglednem razvoju kmetijstva dosegli optimalne rezultate predvsem na področju živinoreje;
6y stran *
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Krajevna skupnost Šalek - Gorica
»Brez samoprispevka ostanemo bosi, praznih rok"
Krajevna skupnost Šalek-Gori-ca je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini Velenje, saj Šteje preko 5200 prebivalcev. Razdeljena je na štiri soseske: sosesko A, B, C in I).
Soseska A je po površini največja. Po strukturi prebivalcev pa tudi najbolj heterogena. Zajema staro naselje Šaleka in dci proti Selu — na desni strani ceste proti Slovenj Gradcu, naselje Zgornji Šalek prav tja do Bevč
PRED
4. SAMOPRISPEVKOM!
in Vinske gore." del Več in seveda celotno novo naselje individualnih hiš levo od ceste Veljka Vlahoviča. To so v glavnem ulica Veljka Vlahoviča. Splitska, cesta na Vrtače in cesta IX ter X.
Soseska- B je prostrano okolje /jsebtlih hiš. pod velikimi bloki med cesto Veljka Vlahoviča pa vse do Celjske ceste. »To je lepo naselje, v katerem živijo ljudje, ki želijo sodelo.vati. in če pomislimo, na solidarnostno vsebino prispevka. tudi pomagati drugim, ker so tudi sami v srečnejših časih marsikaj dosegli«, pravi o soseski B predsednik krajevne konference SZDL v njej. Karel Kordež.
Soseska C pa je po velikosji sicer najmanjša, po številu prebivalcev pa naivečia. sai tam živi okoli 2600 krajanov. Obsega del ulice Veljka Vlahoviča ob trgovini Merx. ob vrtcu in ob osnovni . šoii bratov Mravljak.
Soseska D pa zajema sedem blokov oziroma cel blokovni del levo od ulice Veljka Vlahoviča.
Tako so predstavili soseske naši današnji sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali pretekli petek. Pogovora so se udeležili predsedniki odborov sosesk: za sosesko A — Jože Veber, za sosesko B — Karel Kordež, sosesko C — Anton Pernat in sosesko D — Alojz Petrej. V pogovoru je sodeloval tudi Jože Travner, predsednik sveta Zveze komunistov v krajevni skupnosti Šalek-Goriea.
Kot pa .smo že nakazali v. uvodu, je bila tema na,šega pogovora: priprave na referendum za IV. krajevni samoprispevek. 21. april se nam bliža s hitrimi koraki. Do referenduma nas namreč loči le še mesec in prav je. da napišemo tudi nekaj o tem. kako se nanj pripravljajo v tej krajevni skupnosti.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Krajevna skupnost je samoupravno organizirana po soseskah. je povedal Jože Travner. predsednik sveta ZK v tej skupnosti. »Po soseskah smo organizirali osnovne organizacije ZK. konec lanskega leta smo po soseskah oblikovali tudi odbore sosesk, pred kratkim pa smo organizirali še aktive mladine. Naša želja je. da naj bi bile soseske zaključena družbenopolitična in samoupravna celota«.
SAMOPRISPEVEK JE NUJA!
Ko so se na zadnjih sestankih odbora soseske pogovaijali o programu in tudi takrat, ko so se odločali, ali iti ponovno v samo-"
Jože Veber: »Brez samoprispevka ostanemo bosi, praznih rok.«
Karel Kordež: »Kdo ve, kdaj nas lahko zaradi neurejenosti
čaka nesreča na cesti?«
prispevek, je prevladalo takšnole mišljenje: »Kljub težkemu položaju. ko dejansko človek gleda fia vsak dinar, smo razmišljali tudio tem. kaj pa če samoprispevka v bodoče ne bomo imeli? Kje ostanejo viri za razporejanje tistih najnujnejših, drobnih stvari. ki ljudi najbolj žulijo? Ugotovili smo. da v bistvu ostanemo bosi. praznih rok. Prav ta moment je prevladal takrat, ko smo se odločali za samoprispevek. Dejansko rabimo določena sredstva. ki jih bomo združevali, na osnovi česar bomo potem tudi na samoupraven način razreševali svoje skupne potrebe. Resnica je. da samoupravljanja brez materialne osnove ni! To nas je tudi vodilo in mislim, da je to tudi veliko vodilo. Tudi v bodoče, kljub težki situaciji.« pravi Jože Veber. Samoprispevek pa ponuja prav to. V njem lahko prav vsi vidijo reševanje svojih stvari. Ljudem ne bo težko odločiti!
SKUPNI PROGRAM - ŠOLO VSEKAKOR POTREBUJEMO
Vsi naši sogovorniki iz krajevne skupnosti Salek—Gorica so si enotni, da je tudi skupni program. za katerega se odločajo mestne krajevne skupnosti — nujen.
Sola. »To je stvar, ki nas mora zanimati«, pravi Alojz Petrej. Karel Kordež pa dodaja: »Soio vsekakor potrebujemo in ni bojazni. da bi ob rahlem upadanju učencev kdaj kasneje, čez leta. bila odveč. Saj se danes učenci dobesedno drenjajo v šolskih prostorih. Imamo preštevilne oddelke. V yseh velenjskih šolah pa bo na pragu novega stoletja nujno potrebno zmanjševati število učencev v razredih «
Dejstvo je. da pritisk na osnovne šole narašča, gradijo se nova stanovanja, nastajajo nove soseske. naraščanje potrebnih oddelkov bo prisotno še nekaj let. »Saj to ni posledica sedanjega zaposlovanja. to je posledica ekstenzivnega zaposlovanja, kije trajal tja do leta 1980, 81. Te družine so tu. mlade, otroci se bodo rojevali, in če hočemo kdaj koli tja do leta 2000 preiti na normalnejše delo v šolah, potem to šolo sigurno potrebujemo.« pravi Jože Veber.
Kabelska televizija. Ta nam bo odprla okno v svet bolj kot nam ga je sedaj. Pa ne samo to! Prinesla bo tudi boljšo informiranost. tudi znotraj občine. »Ker sem šolnik, ne morem mimo želje in pričakovanja, da bo tudi pomagala šoli. šolski televiziji in
KS Šoštanj
Z novim samoprispevkom hitreje do ciljev
Tako kot drugje se tudi v krajevni skupnosti Šoštanj zelo prizadevno pripravljajo na bližnji četrti krajevni samoprispevek, ro živahnih razpravah so uspeli izoblikovati program, ki jim bo omogočil, da bodo ob uspelem referendumu uresniili predvsem takšne naloge, ki so zanimive za večino prebivalcev tega kraja. Zato na krajevni skupnosti s precejšnjim optimizmom zrejo na bližnje glasovanje.
Sicer pa' se zavedajo, da velik napredek,- ki so ga v kraju dosegli v prejšnjem desetletju pri izgradnji in posodobitvi krajevne infrastrukture, ne bi bil možen brez tako zbranih dodatnih sredstev
Dogradili in prenovili so kanalizacijsko omrežje, obnovili precejšen del vodovodnega omrežja, posodobili nekaj kilometrov cestnih površin, poti, pločnikov in parkirnih prostorov, dogradili in posodobili obcestne in ulične razsvetljave, uredili in zasadili zelenice idr.
Velika pridobitev in z njo uresničitev dolgoletnih želja krajanov pa je bila izgradnja toplovodnega omrežja.	/
V vsa ta in še številna druga dela «o bila vložena ogromna družbena
sredstva in deli je bil zbranih tudi s samoprispevki.
Doseženi rezultati, poudarjajo v Šoštanju, nazorno kažejo, kako je mogoče z združevanjem sredstev
V Gorenju, kjer imajo množično inventivno dejavnost organizirano že dvanajst let, so predlani zi obsežno akcijo Predlagaj nekaj koristnega dosegli zavidljive rezultate. Kljub visokim plačilom inovatorjem za uresničitev inovacije, pa je število inovacij v preteklem letu upadlo za več kot polovico. Na slab odziv je vplivalo več vzrokov, eden najpomembnejših pa je bil ta, da se inovacijski predlogi niso reševali in realizirali dovolj hitro. Z reorganizacijo Gorenja so sedaj oblikovali tudi referati ali strokovna telesa za sprejem in obdelavo inovacijskih predlogov in to v vseh štirih delovnih organizacijah Gorenja. Zato v letošnjem letu zopet pričakujemo večjo odzivnost delavcev na tem področju, še posebno, ker bo pri uresničitvi visoko zastavljenih ciljev morala pomemben delež nositi tudi množična inventivna dejavnost.
uresničevati hotenje krajanov, še posebej za tiste namene, za katere iz drugih virov ni mogoče pridobiti denarja. Seveda pa kljub vsem tem prizadevanjem ostajajo še številne potrebe skupnega pomena neuresničene. Z novim samoprispevkom pa bodo postavljeni cilji precej bliže, poleg tega pa bo pravzaprav le tako možno nadomestiti manjkajoča sredstva, saj so tista, ki jih zbirajo samoupravne interesne skupnosti, zaradi težav v delovnih organizacijah iz leta v leto manjša.	bz
Jože Travner: »Skupek vseh želja in potreb je reševanje prometne problematike«.
tudi temu. kar se morda čudno sliši. Da nas bo tudi znotraj občine bolj zbližala. Odslej nas je zbliževala s svetom, poslej pa naj bi nas med seboj, v tem našem majhnem prostoru, kjer skupaj živimo.'« pravi Karel Kordež.
Vsi naši sogovorniki' pa so menili, da se ta trenutek prednosti. ki jih prinaša kabelska televizija niti ne zavedamo dovolj. Nanjo gledamo bolj iz vidika sedanjega stanja, ne pomislimo pa ha prihodnost in na to. kaj vse kabelska televizija prinaša.
Obnova starega Velenja. Da. smo za obnovo starega Velenja, pravijo v krajevni skupnosti Salek-Gorica. »To je še edino kar nas spominja, kje je bilo nekdaj Velenje. To-je tisti knapovski 'stari del. ki mora ostati«, pravi Alojz Petrej.
»Vemo. da so ljudje sami pripravljeni popraviti fasade svojih hiš in vendar je predpogoj, da uredimo promet skozi to naselje. In naša želja je. da se ob takšnem modernem mestu ohrani tudi delček starega. Grad je že
Alojz Petrej: »Da se vendarle še kaj udarniško naredi! Na to smo že vsi pozabili. V teh časih pa tudi od referenduma ne moremo pričakovati vsega.«
treba varnost občanov, še posebej pa otrok,
V tej krajevni skupnosti so začeli s pripravami na referendum že lani. Že lani decembra so potekali prvi zbori krajanov. Danes, ko to berete, pa so sklenili že drugi krog. Na decembrskih zborih so spregovorili o težavah, ki jih peste. Te so potem združili in na osnovi tega izdelali program. »Zavedamo se. da so želje večje kot možnosti, zato smo v program vključili tisto, kar je res najnujnejše.« je povedal Anton Pernat.
Sosesko C najbolj pesti pomanjkanje parkirnih prostorov. »Glede na število prebivalcev je parkirnih prostorov veliko premalo. Tako da danes parkiramo po zelenicah in vsepovsod. Prav tako bomo zgradili postajališče na Celjski cesti. Krajanom ne bo potrebno hoditi v mesto na avtobusno postajo in tudi izstopi-
Boljši jutrišnji dan je odvisen od tega, koliko prispeva-] mo danes za jutri
spomenik, znan širom po Sloveniji in prepričan sem. da bo še toliko bolj privlačen, ko bo pod njim urejen trg«, pravi Jože Veber.
Vse krajevne skupnosti pa naj bi del sredstev zbranih s IV. krajevnim samoprispevkom namenile tudi za nakup nujne medicinske opreme — ultrazvoka. Saj. kot pravijo naši sogovorniki: »O medicinski opremi Zdravstvenega centra ni potrebno posebej govoriti. Ljudje to podpirajo. In s časom moramo naprej.«
KRAJEVNI PROGRAM — SKUPEK POTREB
Prav je. da spregovorimo še o programu krajevne skupnosti* Kaj pričakujejo od samoprispevka? Kakšen je referendumski program? Brez dvoma bodo v njem samo nujno potrebne stvari. Gre za ureditev cest. ureditev prometnega režima, pločnikov, kolesarskih stez. Zagotoviti je
Društvo upokojencev Titovo Velenje
Društvo upokojencev iz Titovega Velenja je letos prvič v prostorih ljubljanske Name organiziralo praznovanje dneva žensk. Ob lepo pripravljenem kulturnem programu, slavnostni večerji ter plesom, ki je trajal vse do 4. ure zjutraj, so vsem ženskam podarili rdeč nagelj. Vsaj udeleženec pa je za prireditev moral odšteti 800 dinarjev.
V Kranju v prostorih tovarne 1BI je bil prejšnji teden 3. občni zbor Zveze društev upokojencev Slovenije. Na njem so delegati, iz velenjske občine so bili štirje, najprej obravnavali delo Zveze preteklega obdobja, sprejeli program dela za naprej, na kraju pa spregovorili še o gmotnem položaju upokojencev. (Na sliki) Velenjski upokojenci zelo radi letujejo v Izoli, saj sta oskrba in počutje v domu več
li bodo lahko kar na Celjski cesti. To sta dve pomembni zadevi, ki nam bosta precej olajšali življenje v naši krajevni skupnosti«, pravi Anton Pernat.
Karel Kordež: »Povezali bomo ceste med seboj z manjšimi potmi, pripravljeni smo tudi delati udarniško, to nas bo morebiti spet povezalo. Kajti, ko smo gradili, smo si v marsičem pomagali. sedaj pa smo se nekoliko zavlekli za svoje žive meje, za svoje plotove in upamo, da nas bo samoprispevek zopet zbližal.«
Največ problematike v soseski A pa je tudi na področju komunale. Jože Veber: »Prepričan sem. da bodo .potem, ko bodo ljudje program pregledali in našli v njem reševanje svojih problemov. ne bo težko odločiti samoprispevek da ali ne.«
Ali. kot povdarja predsednik sveta Zveze komunistov te kra-
Antoo Pernat: »Tisti, ki čutijo probleme, se zborov krajanov sigurno udeležijo. Nekateri pa v krajevni skupnosti samo
spijo.«
jevne skupnosti: »Program smo gradili na podlagi potreb in želja. In skupek vseh želja in potreb je reševanje prometne problematike v krajevni skupnosti Šalek — Gorica. V krajevnem programu so zajeti interesi krajanov, v njem je udeležena vsaka soseska.«
Kaj reči za sklep? Morda to, kar so povedali že naši sogovorniki. Potrebnost samoprispevka tudi za to krajevno skupnost, tako kot za vse druge, ni vprašljiva. In ko bodo krajam pregledali • program, točno opredeljen in točno ovrednoten, v katerem je vse. kar je trejja razrešiti, in v tej krajevni skupnosti so to ceste, se ne bo težko odločiti Za. Saj drugače tudi ne more biti. Vseh teh sredstev s katerimi bi lahko razrešili prometne težave ni. Enostavno ni jih. Zato potrkajmo na zavest. Vsak na svojo.
21. APRILA BO PRAZNIČNO
21. april bo praznik. Povsod. Šli bomo na volišča in se odločali. ZA ali PROTI. Vsak po svoji vesti. Upamo pa in.želimo si, da so naši sosedi, prijatelji, znanci, ljudje, ki jim ni vseeno. Kajti ne sme nam biti. Zato si že danes zapomnimo: DA! Za to smo bili že velikokrat, tudi takrat, ko smo gradili novo lepo mesto. In tudi zaradi tega smo še bolj ponosni nanj. In zato bodimo ZA tudi 7' aprila!
tudi osni
Torej ne razmišljajmo o drugem kot o DA. Saj nam toliko ponuja, mi pa bomo za to, kar borno prispevali, dobili tako veliko.
KJ& BODO V KS ŠALEK-GORICA VOLIŠČA?
Naši sogovorniki so povedali, da po starem. V soseski C in D, ki zajema blokovni del, bo v vsaki hiši volišče, krajani soseske A se bodo o samoprispevku Odločali v Gasilskem domu, za krajane soseske B pa bo volišče pri krojaču Matošu.
Čez mesec bo torej praznik.
Milena Krstič-Planinc Posnetki: B. M.
kot prijetna)
(b. m.)
ZSMS Šalek - Gorica
Zahteven delovni program
Branislav Hancman
Konec februarja je bila v krajevni skupnosti Šalek—Gorica volilno programska konferenca OO ZSMS Šalek—Gorica, na kateri so izvolili novega predsednika, predsednike aktivov po posameznih soseskah in novo predsedstvo.
Pred nedavnim pa je imelo novo izvoljeno predsedstvo že svojo prvo sejo. Kaj so se na njej dogovorili, pa smo povprašali predsednika mladine v tej krajevni skupnosti, Branislava Hanc-mana.
Sprejeli so precej zahteven program dela. Mladinci so v tej krajevni skupnosti organizirani po soseskah. Čeprav živi v krajevni skupnosti preku.tisoč mladincev, pa jih aktivno dela le okoli trideset. »Na prvem
sestanku nas je bilo komaj pet. Sedaj pa nas je iz sestanka v sestanek več in upamo, da nas bo kmalu še več,« pravi Branislav.
Na športnem področju bodo mladi še naprej gojili športna srečaftja znotraj osnovne organizacije, še naprej sebodo udeleževali tekmovanj za Kajuhov pokal, udeleževali pa se bodo tudi drugih športnih srečanj, ki jih pripravljajo OO ZSMS v drugih KS. V program so zapisali tudi. da bodo v mesecu mladosti organizirali več športnih srečanj, ko pa bo krajevna skupnost praznovala, pa bodo pripravili trim akcijo »vsi na kolo za-zdravo telo.«
Mladi v tej krajevni skupnosti mislijo tudi na prostovoljno delo. Vključili se bodo v čiščenje okolja, sodelovali v vseh akcijah, ki jih bo pripravila krajevna skupnost, pomagali bodo pri evidentiranju kandidatov za Mladinske delovne akcije in sodelovali na lokalnih delovnih akcijah.
Poleg teh imajo še veliko drugih načrtov: sodelovali bodo na proslavah. pripraviti želijo več zanimivih predavanj za mlade z najrazličnejših področij. Ker pa so mladi, bodo poskrbeli tudi za zabavo, plese. »Že za 1. maj pa načrtujemo pripravo velikega mladinskega kresovanja. kamor bomo povabili tudi mladince iz drugih osnovnih organizacij.« pravi Branislav Hancman. .
Ob vsem tem pa bodo seveda sodelovali v organih krajevne samouprave in v družbenopolitičnih organi-zaeijah v krajevni skupnosti. Prav ta čas se tudi mladinci aktivno vključujejo v priprave na izvedbo referenduma za IV. krajevni samoprispevek.
21. marca 1985 ★Titovo Velenje
ZANIMIVOSTI
nas cas * stran 7
Teden solidarnosti
V tednu solidarnosti z lačnimi otroki Etiopije, smo učenci 4. a razreda osnovne šole Veljka Vlahoviča takole razmišljali o lakoti:
—	Lakota! Zakaj lakota? Danes, ljudje na svetu lačni? Pomagajmo jim! Zelo so nesrečni! Kaj ne bi mogli tega preprečiti? Zakaj mora biti tako? Bodimo solidarni in osrečimo te ljudi — Bojana Kazija
—	Zakaj obstaja lakota? Zakaj afriški otroci gladuje-jo? Vsi otroci sveta se mi smilijo, če so lačni. Zakaj porabimo denar za sladkarije. če bi lahko lačnim otrokom kupili kaj hrane — Marina Krmpotič
—	Lakota — to je velika žalost in nesreča. Koliko otrok je lačnih, uri pa hrano mečemo v smeti. — Goran Slatinek
—	Lakota — beseda iz šestih črk, ki so grenke in ti pridejo do srca. — Marko Mandič
—	Ljudje umirajo zaradi lakote. Mislim, da lahko pomagamo tem lačnim! Ko gledam televizijo in vidim te lačne ljudi, mi je zelo hudo. Srečni smo lahko, ker nam ni tako hudo! — Mateja Koz-levčar.
—	Nočem biti lačna! Z velikim srcem bi nasitila vse lačne ljudi. Mi vsi bi lahko pregnali lakoto iz dežel. — Lidija Pritržnik.
—	Lakote mi otroci Jugoslavije ne poznamo, ker živimo v deželi, kjer ni suše in je hrane na pretek. — Brigita Kropušek
—	Lakota je nekaj groznega. Lakoto trpijo otroci v Etiopiji, Mozambiku in drugje v Afriki. Pomagajmo lačnim. — Ethen Jamnikar
ta namen smo lani organizirali dve razstavi, in sicer smo eno pripravili skupaj z zeleno stražo osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, drugo, večjo z 250 pticami, pa v Titovem Velenju. Izvedli smo tudi društveno tekmovanje. .S 24 najboljšimi pticami naših članov smo nastopili še na republiškem tekmovanju v Murski Soboti in osvojili eno prvo mesto. Zal nam finančna sredstva niso dopuščala, da bi se udeležili državnega tekmovanja v Nišu.
Tudi letošnja glavna skrb bo namenjena varstvu in vzgoji zunanjih ptic, še zlasti valjenju. Izdelali bomo nekaj novih valilnic iz lesa, ki nam ga je lani odstopil Rek. Naši člani bodo valilnice in kr-milnice sami izdelali. Še naprej bomo usposabljali in v.:gajali naše mlade člane, poskušali pritegniti v naše vrste nove ljubitelje zunanjih ptic pevk ter pripravili nekaj razstav. Ob 40-letnici osvoboditve bomo organizirali razstavo ptic v krajevni skupnosti Stara vas, ob občinskem prazniku pa razstavo v domu za varstvo odraslih. V mesecu novembru pa nameravamo pripraviti še društveno razstavo."
Pred spomenikom Mihu Pintar-ju Toledu so nam z enourno zamudo predali škalski pionirji kurirčkovo torbico.
Pričeli smo se vzpenjati proti Enclovemu vrhu. Poskrili smo pionirske simbole, zagrnile so nas sence stoletnih dreves. Izvidnica in vodiči so oprezno nadaljevali pot proti vrhu. Varovali so nas pripadniki teritorialne obrambe. Hodili smo po soteski in opazovali igro svetlobe na odpadlem listju. Ko smo prečkali potok, se je že tako stroga disciplina še poostrila. Zaslutil sem, da se nekaj ,,kuha".
Alenka, ki je bila glavni kurir, je krepko stisnila torbico z zaupnim pismom. Stopili smo na pomladansko trato, gozd se je počasi razredčil. Končno smo prisopihali na Enclov vrh — osvobojeno ozemlje. Oddahnili smo se, tedaj je oglušujoče zapokalo.
Zaseda!!? Kot namestnik glavnega kurirja, se nisem smel preveč oddaljiti od torbice. Skočili smo za kup kamenja in grmovja. ,,Zame-. noji" je pritajeno vzkliknil vodja pripadnikov TO. Zapodili smo se za njim, prečkali čistino in se skrili za gozdni rob. Spremljevalec je kriLnaš umik s streljanjem. Zlezli
Lučka in Janez
LAKOTA Lakota,
ta grozna beseda, ki se v srce zajeda, ko vidiš,
kako žalostno lačni človek te gleda.
Brez moči ^ in upov po boljšem življenju, preživlja dneve, noči, v tem lačnem trpljenju in zbira moči, da ostane pri življenju.
Kurirčkova pošta
Društvo za vzgojo in varstvo ptic pevk Šaleške doline
V rezervatu imajo kar 350 valilnic
V nedeljo, 10. marca so se v Titovem Velenju sešli na letnem občnem zboru člani društva za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline. Pregledali so dosedanje enoletno delo, ki je bilo po oceni vseh članov zelo uspešno, sprejeli delovni program za letos, ob koncu občnega zbora pa so najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Pokale in priznanja pa so podelili tudi članom za tekmo-
valne dosežke na društvenem tekmovanju sobnih ptic.
Nekaj več o delu društva za varstvo in" vzgojo -ptic pevk Šaleške doline ter o načrtih je povedal predsednik društva Rudi Imperl naslednje. ,,Menj0i, da je bilo delo naših članov in glede na razpoložljiva finančna sredstva v preteklem letu, uspešno. Največ pozornosti smo lani namenili varstvu zunanjih ptic. V ta namen
,,Zlasti pozimi je zunanjim pticam potrebna največja pomoč," meni predsednik društva Rudi Imperl
imamo v Ravnah pri Šoštanju tudi rezervat, v katerem je 350 valilnic, ki jih redno vzdržujemo. Posebno skrb namenjamo tudi zarodku.
Lani smo imeli srečo, da nam je pri nakupu hrane za zunanje ptice priskočil na pomoč občinski svet zveze sindikatov. Hrano smo podelili članom društva in pa za vzgojo zunanjih ptic v rezervatu. Pri prehrani ptic v Ravnah nam največ pomagajo oskrbovanci sanatorija v tem kraju. Naši člani pa se poleg nenehne skrbi za zunanje ptice, ukvarjajo tudi z vzgojo in razmnoževanjem sobnih ptic. V
gresta!"
Že prejšnji teden smo začeli z Gorenjskimi plesi, na kar ostanimo pri njih. Gor :njske plese delimo v dva del;., in sicer v prve in druge. So ;,elo atraktivni in občinstvo ze'o pritegnejo. Pa tudi noša je takšna: lepa, pisana in bogata.
\ prvem delu, ki se prične zelo udarno in z vriskanjem, najbolj pade v oči ples s pogačo in ples z majoliko. Ples s pogačo. ki ga pleše dekle, je bil včasih ples za boljšo letino. Prihod dekleta napove fant z glasnim: »Lenčka gre!«. Nato sledi pesem:
»Zdej gre pa Lenčica,
jerbas na glav ima,
fantom že nese pogačo v gosti.«
, Dekle pleše s pleteno košaro na glavi. V košari sta pogača in cvetje. Dekleta so lahko prave artistke. ko se vrte na odru.
Ples z majoliko pa je zgolj dokazovanje spretnosti. Tudi fanta napovedo in sicer v. »Janez gre!«, nakar mu zapojemo:
»Lejga no Janeza.
smo še nekaj metrov više in se umaknili za drevo. Srce mi je močno razbijalo, streljanje pa je za hip ponehalo, naraščalo in končno počasi utihnilo. Izvidnica se je medtem priplazila do sovražnikov, ju razorožila, vendar sta nato zbežala. Prilezli smo izza grmovja, zemlje, drevja. Za oddih smo poslušali program naše kulturniške skupine. Domačinke iz Podkraja so nas pogostile z domačim kruhom, jabolki in moštom.
Ob zvokih harmonike smo se postrojili in odšli z Enclovega vrha preko sovražnikovega ozemlja, mimo kmetij, po travnikih in sadovnjakih do pokopališča, kjer smo prižgali svečko na grobnici 143 padlim borcem in na grobu pesnika Karla Destovnika Kajuha.
Ko smo stopili čez most, smo si zopet zavezali rdeče rute, na glavo posadili pionirske čepice, razvili prapor in ponosno zakorakali do šole Pesje, kjer smo pošto oddali.
V dnevnik kurirčkove pošte smo vrisali in opisali našo pot, se pogreli s toplim čajem in veseli krenili domov v Titovo Velenje.
Rok Poles, 5. a Osnovna šola Veljka Vlahoviča
Skupina VIS Vesna
Tisti, ki zahajate v lokale v Šaleški in Gornjesavinjski dolini, ste gotovo že srečali ansambel VIS Vesna. To je skupina petih mladih fantov, ki igrajo komercialno glasbo za ples. Na ta način si pridobivajo izkušnje in seveda tudi denar, ki ga hranijo za nakup novih kvalitetnih instrumentov. Za v bodoče pa imajo velike načrte. Tako se že pripravljajo na snemanje prve skladbe, s tem pa bi seveda radi v prihodnje še nadaljevali.
Skupino sestavljajo Samo Pučnik (kitara), Rado Gregorc (baskitara), Danilo Gregorc (bobni), Edi Dobnik (klaviature, harmonika), Vlado Do-bnik (klarinet, saksafon). Trenutno imajo nekaj težav, saj odhajata bobnar in saksafonist na odsluženje vojaškega roka, vendar pa skupina zato ne bo razpadla. Vztrajno bodo igrali naprej.
Skupina nima vodje, temveč je vsak član zadolžen za določeno zadevo. Tudi besedila sestavljajo skupaj, skupaj pa tudi komponirajo. Tako že ig-ajo nekaj lastnih skladb.
k'pohno majoVko ima, Francko pa Katre o plesat pela.«
Fant ima na glavi kučmo in na njej majoliko. Vendar fant ne pleše sam, ampak ga spremljata Francka in Katrca. Drugi fantje ga pri tem skušajo ovirati tako, da skačejo okoli njega in si prizadevajo s pihanjem zbiti mu majoliko na tla ...
Pravzaprav so za gorata področja severozahodne Slovenije značilni šegavi in poskočni plesi, s številnimi potrki in urnimi obrati. Posebnost je ohcetna polka, kjer se par spusti in se plesalca zavrtita ločeno.
Naj vas mimogrede spomnim. da imamo jutri, v petek, nastop." Kot zanimivost bom povedal, da boste poleg naše skupine, lahko videli še, kaj so se naučili otroci naših osnovnih šol. Očetje in mamice jih boste veijetno prišli gledat, kajne.
Torej nasvidenje v Domu kulture.
PRISPEVKI MLADIH
Mnogo,
premnogo je takšnih ljudi, ki trpijo sušo
in vsak dan mnogim se zdi, da bolje bo,
vendar ti- upi največkrat v vročini
Kako naj pomaga ladja, polna moke in žita, če ust je mnogo in vsa so lačna velika.
Matjaž Černovšek 8. a Osnovna šola Veljka Vlahoviča
Ta fotografija, ki je danes pred vami, je nastala v letih 1916/17, pozimi. Predstavlja pa »odvoz« zvonov iz fame cerkve »Št. An-
draž« v Nemčijo, kjer so jih pretopili v topove. Voznik stoji na levi strani, Zagoričnik iz Andra-
Vili Grabner
ža, desni pa je CvikI iz Ložnice.
Sliko nam je prinesel Slavko Pižom, Andraž 20, pošta Polzela.
Vojna vihra seje komaj končala, ko so tile mladeniči nekje v okolici Mozirja stopili pred objektiv fotoaparata. Večina jih je še živih, kot na primer Zvone Štenberger, predsednik krajevne organizacije zveze borcev v krajevni skupnosti Desni breg ter Franc Č-inkute s Kajuhove ceste, (Titovo Velenje), ki nam je fotografijo tudi prinesel.
FOLKLORNI KOTIČEK (15)
8. strani,* nas C3S__KULTURA	_" _Titovo Velenje★ 21. marca 1985.
Občina Velenje
Pelo je 1100
V petek in soboto je bilo v Titovem Velenju spet živahno; na 28. SREČANJU MLADIH PEVCEV je pelo več kot 1100 mladih pevcev — ali drugače: vsak peti osnovnošolec iz naše občine je prepeval svoji mamici ali komu drugemu.
Nastopili so zbori vseh šol razen iz šmartnega ob Paki (tudi v Šmartnem ob Paki bodo morali nekaj takoj storiti!).
Po končanem drugem koncertu so se zbrali zborovodje, ravnatelji šol, organizatorji in stalna spremljevalca naših pevskih revij prof. Egon KUNEJ iz Celja in šolski svetovalec mag. Branko RAJŠTER iz Maribora in soglasno ugotovili:
— tako kot v Velenju se poje malokje v Sloveniji. Se vedno seveda ,,vodijo" otroški zbori, pomemben pa je viden napredek pri mladinskih zborih naših šol, česar v preteklosti ni bilo. Da so otroški zbori nadpovprečni, dokazuje tudi podatek, da bodo na otvoritvenem koncertu MEDNARODNEGA FESTIVALA V CE-
pevcev
zbori in pevci, kar vse je za nadaljnjo rast našega petja vse zelo pomembno;'
—	prav tako smo predlagali, da naj imajo zborovodje več praktičnih seminarjev, posamezni zborovodje, ki pa so prizadevnejši pa tudi stalne mentorje (kar je v preteklosti že bilo)!
—	posebno skrb moramo vsi v občini (ZKPO, OKS, Center srednjih šol glasbene šole) nameniti srednjim šolam: te imajo izjemen pevski potencial, ki pa žal ni ,,usmerjen" in Centri, kot je naš, bi morali imeti najmanj tri zbore.
—	posebna skrb vseh nas mora biti namenjena DEKLIŠKEMU ZBORU Centra srednjih šol. Ta zbor je namreč edini slovenski in jugoslovanski zbor sploh, ki bo direktno tekmoval na MEDNARODNEM TEKMOVANJUv Ce> lju. Te izjemne resnice se namreč premalo zavedamo! V preteklosti je OKS Velenje že imela svojo ,,kulturno politiko" in je takim izjemnim skupinam posvečala tudi
LJU (v začetku junija) izmed šest najboljših slovenskih otroških zborov nastopili kar trije iz Titovega Velenja (OPZ Anton Aškerc, OPZ Gustav Šilih in OPZ Veljko Vlahovič)!
—	na posvetu smo pohvalili tudi programe naših zborov, saj je bilo na dveh koncertih med drugimi pesmimi kar 13 takih, ki jih v Titovem Velenju še nismo slišali;
—	dogovorili smo se tudi, da bomo SREČANJE ponovili, in sicer tako, da bodo pevci nastopajoči in poslušalci: prihajali bodo iz dvorane, nastopili pred svojimi sovrstniki iz drugih šol in se vračali v dvorano, da bi poslušali druge. Tako bodo svoje petje lahko primerjali s petjem drugih in se seveda tako tudi učili.	,
—	na zaključnem posvetovanju smo predlagali tudi tole: naj posamezni zbori (dva do trije) organizirajo skupne, celovečerne, koncerte. Tako bodo zbori utrjevali svoje pevsko znanje, poglabljali prijateljske stike z drugimi
Med nastopom (vos)
izjemno skrb. Zato moramo najti način (čas, denar, voljo), da bo ta zbor lahko tudi letos ponesel sloves našega petja preko državnih meja. Za takšne ,.podvige" je zbor prav gotovo sposoben!
Za konec še ugotovitev, ki pa nam ni v ponos: vji skupaj, poseb-
no tisti starši, ki nikakor nočejo razumeti, da majhen otrok, tudi predšolski pevec, ne sodijo v dvorano, nismo naredili izpita iz ,,kulturnega obnašanja" Nemir, ki ga otroci, in tudi sicer, prepolna dvorana povzročajo, ne ustvarja ,,kulturnega ozračja" in moti
izvajalce, da bi lahko pokazali vse svoje znanje, za katerega so porabili NEMALO SVOJEGA PROSTEGA ČASA. Bodimo v' bodoče tudi do njih, mladih pevcev, pošteni.
prof. Ivan Marin
Lani zelo uspešno delo ZKO Velenje
Letos vso skrb sodelovanju z vsemi KUD in skupinami
Maričev film Nekoč je bilo jezero je bil uvod v letno konferenco Zveze kulturnih organizacij Velenje, ki je bila v torek, 12. marca, v mali dvorani doma kulture Velenje.
Poročila so nakazala dokaj bogato dejavnost te ljubiteljske organizacije lani. Vseh prireditev v velenjski občini je bilo kar 570.
Med odbori je bilo najbolj kvalitetno delo na glasbenem področju. Tu deluje kar 33 otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov ter dve godbi. Srečanje mladih pevcev je vsako leto izreden umetniški dogodek leta. Sicer pa je bilo kvalitetnih prireditev še več: izid literarne revije Hotenja, šmarški kabaret Sreča pod marelo, likovne razstave v Šoštanju in tam odprtje likovne galerije v bivši Majerjevi vili, nastop rudarskega mladinskega orkestra na pihala, klubski 25. maj, slikarska šoja v Šoštanju, nastopi folkorne skupine ŠFS. Posebno so skrbeli za mlade v rudarski godbi Velenje, in v
šmarskem Kudu z ustanovitvijo mladinskega gledališča. Ustanovili so kino sekcijo za 16 mm, MKUD v osemletki Biba ROck Šoštanj in uspešno organizirali republiško razstavo umetniške fotografije.
Vseh deset odborov ZKO je v celoti opravilo aočrtano delo. Vse bolj pa je opazno pomanjkanje strokovnega kadra za gledališče. Več krajev je, kjer bi radi igrali, pa nimajo strokovnega vodstva. Razprava po poročilih je bila živahna in konstruktivna. Beseda je tekla o vseh področjih kultur-noumetniškega dela. Likovniki bodo tudi letos odprli Šolo za slikarstvo v Šoštanju. Literati so govorili o potrebi po izdanju revije za kulturo, ki naj bi izšla vsaj trikrat letno. Bolj kot doslej bo potrebno sodelovanje z vsemi društvi in skupinami. Živi stik z njimi je pomembnejši kot vse drugo. Dopolnili so tudi osnutek delovnega načrta ZKO za letos. Posebno pomembno je, da bo letos dokončno začel služiti svojemu prvotnemu namenu dom kulture v Titovem Velenju. Zato so že
pripravili s Kulturnim centrom razpored, po katerem bodo dobile posamezne dejavnosti prostore. Nadaljevali bodo vse tiste uspešne oblike dela, ki so že doslej bile značilne za kulturni prostor velenjske občine. Sodelovali bodo na medobčinskem p"rostoru kot že doslej tako na gledališkem, glasbenem in še katerem področju. Veliko bolj bodo morali skrbeti za osnovno in srednješolsko mladino. Pobuda za ustanovitev fantovskega pevskeba zbora v Centru srednjih šol je imenitna. Zanimivo bo sodelovanje z ustanovljenim klubom organizatorjev kulture. Vse nove oblike, ki jih bodo odpirali, bodo svojevrstna svežina in radaljnja pobuda za še bolj vse-Sansko delo velike ljubiteljske organizacije, ki je že doslej zelo uspešno delovala v vseh krajih velenjske občine.
Sprejeli so dopolnjeni statut in skrčili dosedanji upravni odbor ZKO od 22 na petnajst članov. Dokončno se niso mogli izreči o potrebi po najožjem telesu organizacije — sekretariatu. Z
Najbolj francosko komična komedija
Barillova poroka - vodvil
V sredo, 27. marca, ob 1930, bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Slovensko narodno gledališče — Drama iz Ljubljane, s komedijo Georgesa Feydeaua: BARILLONO: VA POROKA. Gre za eno najbolj gledanih komedij, ki je že drugo leto non-stop na repertoarju ljubljanske drame. Delo je režiral Zvone Šedl-bauer, igrajo pa: Dare Valič, Jurij Souček, Janez Albreht, Ivo Ban, Vojko Zidar, Tone Homar, Branko Grubar, Zvone Hribar, Majda Potokar, Maja Sever, Saša Pavček in Iztok Mlakar. Vstopnice po 250 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju, vsak dan od 10.00 do 15.00, v četrtek In soboto do 13.00. Sindikati in šolska mladina imajo popust.
Georges Feydeau seje rodil 1862 v Parizu, oče je bil slavni pianist, mati pa lepa Poljakinja. Zaposlen je bil v gledališču in kmalu tudi napisal prve komedije. Njegova najbolj znana komedija je bila Dama iz Maksima. Ostale komedije, ki so jih igrala tud[ naša gledališča, so zlasti: Bolha v
ušesu. Champignol ali vojak po sili in Hotel svobodne menjave. Feydeauje umrl leta 1921 v Parizu.
Vodvil bi po naše pomenilo situ-acijsko komiko ali komiko zapleta, k( je bila na višku v prejšnjem stoletju. Običajni vodvilski zaplet je ta, da re-doljubui meščan v hipni malomarnosti ali nepremišljenosti — najpogosteje med veselim krokanjem — zagreši majhno napako, iz katere se razvije veriga dogodivščin, ki ogrozijo njegovo srečo in mir. ga poženejo v noro dirko pred zmeraj bolj groteskno nevarnostjo. podobno hudi sanjski mori — dokler se ta čudni splet na mah ne razplete in se meščanovo življenje znova vtiri v varni in redobljubni svet.
Tudi Barillonovi poroka iz leta 1890 ima isti motivni vzorec, z enakimi postopki in učinki, vrsto virtuozno izpeljanih komičnih situacij z vsemi zapleti, ponavljanji, zamenjavami, prepoznanji in absurdnimi naključji. Fevdeau je na vsemogoč komični način vpletel celo paleto raznovrstnih
likov: pijane in pevsko nadarjene uradnike. Barillona, ki se hoče ženiti s premladim dekletom, frivolno razposajeno mater, hči s simboličnim imenom Virginie. pedantnega strica i» province, neugnanega mladega ljubimca. predrzno sobarico, po mornarsko razčustvovanega soproga in ne nazadnje lepo vzgojenega tjulenja, pravi pariški ponaredek. Matematično preračunani kaos stopnjujejo birokratske zmote, ki odločajo namesto liudi in njihovih resničnih čustev, poželenje. ki je vedno usmerjeno v napačno osebo, bigamija, vmes še usodne brzojavke, pa prvi april, javno mnenje, ogrožen moralni red in gnila jajca.
Tak je vodvil — spomenik človeški neumnosti s humorjem in ironijo, brez komentarjev in moraliziranja.
Prizor iz komedije
Razstava tapiserij
V	razstavnih prostorih Kulturnega centra Ivan Napotnik bodo, v petek 22. marca, ob 19. uri, odprli razstavo tapiserij HEDE RUSEC in CVETKE MILOŠ.
Obe razstavljalki sta znanki rokodelske obrti in umetniškega tkanja v domovini in tujini. Sodelovali sta že na številnih razstavah, kjer sta prejeli laskava priznanja.
V	kulturnem programu se bo predstavil pianist Aci Bertoncelj, s Chopi novimi skladbami.
Razstavo si boste lahko ogledali do 10. aprila vsak dan; od 10. do 18. ure, ob četrtkih in sobotah pa od 10. do 13. ure!
glasovanjem so se delegati izrekli proti.
Štirinajstim društvom in skupinam so podelili priznanja za delo, šestim posameznikom pa so izročili za trud dragoceno Napotnikovo monografijo.
Prepričani smo, da bo ZKO Velenje, ki ga vodi tovariš Leon Čižmek, tudi letos prav tako uspešno opravljala vse predvidene naloge in poskrbela, da bo sodelovanje z vsemi KUD in skupinami v prihodnje še. plodne j še.
VŠ
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
Petek 22. marca, dom kulture Titovo Velenje, ob 20.00;
Letni nastop Šaleške folklorne skupine KOLEDA. Vstopnice 200 din!
Petek 22. marca, dom kulture Šoštanj, ob 20.00;
Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora s komedijo Toneta Partljiča: SEKRETAR ZA HUMOR. Igrajo: Peter Ternovšek, Janez Klasinc, Breda Pugelj, Milena Muhič; Anica Sivec in Irena Mihelič. Vstopnice po 150 din pro'dajajo pri Pernovšek v Šoštanju in eno uro pred predstavo.
Petek 22. marca, knjižnica Titovo Velenje, ob 19.00:
Otvoritev razstave tapiserij Cvetke Miloš in Hede Ružec. V kulturnem programu bo nastopil Aci Bertoncelj s programom Chopinovih skladb.
Mačja preja v Šmartnem ob Paki imenitna!
Izjemna prireditev za Našo besedo 1985 je bila predstava Mačja preja, ki sojo pred dnevi uprizorili za dan žena v osemletki Šmartno ob Paki gledališ-čniki mlade gledališke skupine, ki jo vodi Slavica Pečnik.
Ne pretiravamo.če trdimo, daje bila prav ta prireditev za vse Šmarčane izjemen gledališki dogodek, ki ga je številna publika sprejemala brez sape. Brez nje zato. ker so mladi igralci v svojih vlogah ji astopali tako sproščeno in zato dovršeno, da so nas dobesedno prenesli v svet otroštva, tistega, ki se
najraje poigrava ob svojih ljubiteljih — živalih. V bistvu gre za ugledališ-čene pesmi poznane umetnice Svetla-neMakarovič.kijihjepovezalavzbirki Mačja preja. Verjetno nikoli ne bom pozabil vran s črnimi rokavicami in velikega črnega vrana, krakajočega in pojočega, ki je bil ob klavirski spremljavi Lije Modrijan tako imeniten.
Res pravi gledališki dogodek, kakršnih je med mladimi malo v Sloveniji. Z njim bo tudi občinska revija Naša beseda 85, ki bo aprila, dobila svojevrsten laskaVi in lepotni zven.
-VŠ-
Heda Rušeč — tapiserija
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO
KINO VELENJE
Četrtek: 21. 3. ob 18. in 20. uri
ŠAMPION NEŽNEGA SRCA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Waren Oaters
Petek. 22. 3. ob 10. uri
BANANA JOE — Italija, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill Pelek, 22. 3. ob-18. in 20. uri
S.P.U.K. — Jugoslavija, kriminalka. V gl. vi.: Cintija Ašperger Sobota in nedelja. 23. 3. in 24. 3. ob 18. in 20. uri
BANANA JOE — Italija, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer, Terence Hill Nedelja, 24. 3. ob 10. uri
OTROŠKA MATINEJA — MAHOVINA NA ASFALTU — Jugoslavija, fdm. Ponedeljek. 25. 3. ob 10.. 18. in 20. uri
ANDREA — Nemčija, ljubezenski. V gl. vi.: Dagmar Lassander Torek. 26. 3. ob 18. in 20. uri
ANDREA — Nemčija, ljubezenski. V gl. vi.: Dagmar Lassander Sreda. 27. 3. ob 10., 18. in 20. uri
CESTNI BOJEVNIK. — Avstralija, avanturistični. V gl. vi.: Mel Gibson Četrtek, 28. 3. ob 18. in 20. uri
TATOVI ZLATE KOBRE — Italija, avanturistični. V gl. vi.: David Warbeck
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 25. 3. ob 20. uri
CESTNI BOJEVNIK — Avstralija, avanturistični. V gl. vi.: Mel Gibson Režija: George Miller
Film. v katerem ponovno srečamo Mela Gibsona v vlogi norega Maxa. Je Študija nasilja o času nekje v prihodnjosti, ko bo boj za obstanek v bistvu boj za nafto. Film bi lahko naslovili tudi NORI M A X 2 in je eden izmed najboljših te zvrsti.
KINO DOM KULTURE
Četrtek. 21. 3. ob 20. uri
S.P.U.K. — Jugoslavija, komedija. V gl. vi.: Waren Oaters
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 23. 3. ob 16. uri
OTROŠKA MATINEJA - MAHOVINA NA ASFALTU - Jugoslavija, film. Sobota, 23. 3. ob 19.30 uri
VEDOŽELJNA RITA — Anglija, drama. V gl. vi.: Julie Walters Nedelja. 24. 3. ob 17.30 in 19.30
ŠAMPION NEŽNEGA SRCA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Waren Oaters Ponedeljek. 25. 3. ob 19.30
BANANA JOE — Italija, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spener, Terence Hill
Sreda. 27.3. ob 19.30
ANDREA — Nemčija, ljubezenski. V gl. vi.: Dagmar Lassander
KULTURNA SKUPNOST
Na podlagi 17. člena Poslovnika o delu skupščine Občinske kulturne skupnosti Velenje in 34. člena Statuta Občinske kulturne skupnosti Velenje
SKLICUJEM
11. sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Občinske kulturne skupnosti Velenje, ki bo v mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju, Titov trg 4, v četrtek, 28. 3. 1968 ob 18. url Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1.	Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov.
2.	Potrditev zapisnika zadnje seje.
3.	Obravnava poročila o realizaciji programa na področju kulture v letu 1984.
4.	Realizacija finančnega načrta Kulturne skupnosti za leto 1984.
5.	Predlog finančnega načrta Kulturne skupnosti za leto 1985.
6.	Analiza razvoja kulturnih dejavnosti v občini Velenje.
7.	Smernice za pripravo srednjeročnega plana Kulturne skupnosti.
8.	Razno.	PREDSEDNIK SKUPSC E OKS
Emil HARTNER, I. r.
KULTURA* KULT
ŠOŠTANJ
Likovna kolonija
Tudi letos je v Šoštanju likovna kolonija, v kateri sodelujejo Šaleški likovniki. Za tokratno kolonijo se je prijavilo'. 22 udeležencev. Vodita jo akademska slikarja Alojz Zavolovšek in Jože Muho-viC.
Šaleški likovniki se bodo v Majerjevi vili v Šoštanju srečevali vsako soboto od 12. pa do 18. ure in lo vse tja do srede junija. Stroške šolanja bo pokrila Zveza kulturnih organizacij občine Velenje.
Moj prosti čas
Živim na vasi in svoj prosti čas urejam sam. Najprej naredim nalogo, nato pa si izberem zaposlitev. Ko imam prosti čas, se večkrat igram in učim, delam in smučam.
Večkrat grem pomagat stricu.
Najboljši šport je zame smučanje.
Kavno včeraj sem bil na Gollch. Bilo jc zelo lepo. Smučišča so kar lepo urejena. Vozil sem se največ po hujši strmini. Z mano jc bil prijatelj.
Precej igram tudi šah. Oa bi jaz zmagal, še nc gre, ker sestrin mož igra preccj bolje od mene. Sedaj že igram kar dobro, tu pa tam celo zmagam.
Večkrat igramo tudi igro ..človek ne jezi se". Največkrat igram to z mamo. Mama se res jezi, če jo /bijem, jaz pa se ji le smejim.
Joži Iršič, 8. a OS XIV. divizije s prilagojenim programom Titovo Velenje
gorenje
CAS JE ZA NAKUP STAVBNEGA
POHIŠTVA
V sobota 23. marca bo ob 19. uri Domu kulture otvoritev razstave fotografij priznanega mednarodnega mojstra fotografije Tomislava Peterneka.
Tomislav Peternek se je rodil v Vinkovcih 1933 leta. S fotografijo seje pričel ukvarjati leta 1954, naziv mojster fotografije pa je dobil leta 1967.
Kasneje pa je prejel tudi mednarodna naziva AF1AP in EFIAP.
Bil je fotograf pri naših znanih časopisih borba. Mladost, Jugoslovanska revija. Ekonomska politika, od leta 1970 pa je zaposlen kot urednik fotografije pri tedniku NIN. Od leta 1980 se ukvaija tudi s podvodno fotografijo in slika v Karibskem morju.
Indijskem oceanu in Jadranskem morju. Od leta 1982 vodi tudi oddelek za fotoreporterje v šoli za novinarje pri jugoslovanskem inštitutu za novinarstvo.
Ob otvoritvi te izjemno zanimive razstave, bo Kino 16 prikazal dva kratka tematska filma.
MAMTAM m/TO
LJUBLJANA
TOZD AVTOMOTOR CELJE
PRODAJALNA TITOVO VI£LENJE, ŠALEŠKA 18 OBVEŠČA
svoje cenjene kupce, da ima na zalogi:	(
-	avto guma SAVA
-	naslone za glavo
-	akumulatorje VESNA
-	Tomo« AVTOMATICE in Tomos APN , - h po stari ceni	t'
-	bogato Izbiro DVOKOLES in OTROŠKIH koles
Za obisk se priporoča ZA AVTOMOTOR prodajalna Titovo Velenje na Šaleški 181
Razstavno-prodajni center GORENJE
V Nazarjah tel. 831 - 936
OT\

KOMPAS
JUGOSLAVIJA
RentaCar
Vse na enem mestu
tudi v Titovem Velenju
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Velenje
RAZPISUJE
dela in naloge
1. POKLICNEGA GASILCA, ki bo opravljal dela in naloge v gasilskem domu gasilskega društva Titovo Velenje
POGOJI:
—	kandidat mora imeti poklicno šolo kovinarske ali elektro stroke
—	kandidat mora imeti izpit gasilca, opravljenega v kateremkoli gasilskem društvu
—	kandidat mora imeti vozniški izpit B in C kategorije
—	kandidat mora imeti odslužen vojaški rok
—	kandidat mora opraviti v roku dveh let šolo za poklicne gasilce
Osebni dohodek po dogovoru in po določilih pravilnika, ki veljajo v poklicnih gasilskih enotah.
Stanovanja ni na razpolago.
Dela in opravila poklicnega gasilca bodo potekala v izmenah.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrebnimi dokazili v roku 15 dni po objavi tega razpisa na naslov: SIS za varstvo pred požarom, Žarova 2. Titovo Velenje.
_
21. marca 1985 * Titovo Velenje	^^^^	OD TU IN TAM	_naščas*
RDEČA [J/ORAN/
na Celjski cesti 36 A, tel.: 855-552 854-626
KOMPAS - VAŠ POPOLNI TURISTIČNI SERVIS
cesta F.
—	letalske in železniške vozovnice,
—	izposojanje vozil Rent-a-car,
—	izleti in potovanja,
—	obiski strokovnih sejmov in razstav
Mrtizansta c. -ŠOŠTANJ
IZŠEL JE PROGRAM PRVOMAJSKIH POČITNIC BOGATA PONUDBA IZLETOV IN POTOVANJ ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE
STARO VELENJE
Razstava fotografij
10. stran * HflS C3S
objave
Titovo Velenje *
21. marca 1985
SOZDREK
FRANC LESKOŠEK-LUKA
TITOVO VELENJE
t
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LET01985/86
DO RUDNIK LIGNITA VELENJE (RLV)
	Stopnja	Število
Naziv poklica	zahtevnosti	štipendij
rudar za podzemno pridob. mineralnih surovin	IV	150
rudarski tehnik	V.	30
dipl. inženir rudarstva	VII.	15
elektrikar energetik — rudarski elektrikar	IV.	6
elektrotehnik energetik — jamski	V.	2
inž. elektrotehnike — elektroenergetike	VI.	1
dipl. inž. elektrotehnike - elektroenergetike	VII.	2
— elektronike	VIL	1
— avtomatike	VII.	1
strojni mehanik — rudarski mehanik	IV.	15
strojni tehnik — jamski	V.	5
inženir strojništva	VL	2
dipL inž. iliejnillu	VIL	1
dipL inženir računalništva	VII.	2
lesar —Žagar	H.	4
prometen transportni tehnik	V,	1
gradbeni teknil	V.	3
gradbinec — zMarl	IV.	17
-tesar«		
— ZHunuifn L dipl. ekanamist — za analize in planiranju	VII.	1
— za denarništvo, finance		
in računovodstvo		1
— za organiziranost OZD	v	1
socialni detavte	VI.	1
dipl. biolog — raziskovalna smer	VII.	1
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA (ESO)
oblikovalec kevin	IV.	1«
preoblikovalec kavin	IV.	23
monter in ipmijaitc energ. naprav	IV.	10
strojni tehnik	V.	3
inženir strojništva	VI.	4
dipL inž. strojništva	VII.	1
elektrikar eneigetik	IV.	B
elektrikar telekomunikacij (monter TT naprav)	IV.	- 4
elektrotehnik energetik	V.	1.
elektrotehnik elektronik	V.	2
ing. elektrotehnike — elektroenergetiko	VI.	3
dipl. ing. elektrotehnika — elektroenergetike	VIL	1
ekonomist	VI.	1
inženir računalništva	" VI. '	1
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ (TEŠ)
elektrotehnik energetik strojni tehnik energetik dipL ing. strojništva
dipl. ing. etektrotehafte — elektroenergetike dipL ing. ktnujsfc* tehnologije
DO SIPAK (SISTEMI PAKIRANJA)
oblikovalec kovin prMbbkmkc ii spsjsltc ktvin
m.
VIL VII.
taKlec — Bvar
elcktrikar energetik *
elektrotehnik energetik
ing. dektrotetariko — elektroenergetike
elektrikar elektronik
elektrotehnik tlektronik
ing. elektrotehnikt — elektronike
strojni tehnik
inženir strojništva
dipl inženir strojništvo — za konstrukterstve
— za tehnologijo inž. kenupke tehnologije dipL inž. kemijsko tehnologije dipLiali
IV. IV. IV. IV. IV.
IV.
V.
VI.
IV.
V.
VI.
V.
VI.
VII.
VI VII. VIL
Naziv poklica
Stopnja zahtevnosti
Število šlipend.
DO TISKARNA
grafični tehnik tiska in dodelave	V.
(2 štip. za graf. tehnika tiska) (2 štip. za graf. tehnika dodelave)
DO AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI (APS)
elektrikar elektronik - avtoelektrikar	IV. preoblikovalec in spajalec kovin — avtomobilski
klepar	IV.
avtoliiarstvo — avtoličar	IV.
mehonik vozil in voznih sredstev — avtomehonik	IV.
DO ELEKTROFILTRSKI
ELEMENTI (EFE)
•
obdelovalec kovin preoblikovalec in spajalec kovin elektrikar eneigetik
DSSS SOZD REK
dipl. inž. računalništva
dipL psiholog — za psihologijo dela
dipL ekonomist — za analizo in planiranje
IL IV. IV.
VII. VII. VII.
DSk AVTOMATSKA ORDELAVA PODATKOV (AOP)
računalništvo — programski tehnik
dipl. ing. računalništva
DSk DRUŽRENI STANDARD (DTS)
natakar
V.
VII.
IV.
ŠTIPENDIJE ZA SKUPNE RAZVOJNE POTRERE REK
—	dipl. inženir kemijske tehnologije
—	dipl. inženir geodezije za prostorsko planiranje
—	dipl. inženir urejanja krajine
—	dipl. inženir fizike zi tehnično liziko
—	dipL inženir fizike — matemaL fizikalno smeri
—	dipL inženir strojništva za energetike in procesno strojništvo
—	dipl. inženir elektrotehnike za merilno regulacijsko tehniko
—	dipl. inžonir računalništva — smer informatika
—	dipl. ekonomist za analize in planiranje
—	dipl. sociolog raziskovalno analiL smeri
—	naravoslovno-matemat usmeritev
PRIJAVLJANJE:
VII. VII.
m.
VII.
VIL
VIL
VII.
VII. VII. VH. V.
1 1 1
1
1
1
1 1 1 10
Kandidati za razpisane .Štipendije naj pošljejo ali vložijo prijave na naslov: SOZD REK Franc Leskošek-luka Titovo Velenje, Služba izobraževanja, Rudarska 6, 63320 Titovo Velenje, do 15. Julija 1985.
Prijavi oz. vlogi (obr. DSZ SPN — 1, Vloga za uveljavljanje
socialnovarstvenih pravic) morate priložiti:
—	kratek življenjepis z opisom socialnega stanjadružinein poklica staršev,
—	overjen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala in ob koncu šolskega leta letnega spričevala,
—	potrdilo o vpisu v šolo srednjega usmerjenega izobraževanja oz. o vpisu na Višješolsko ali visokošolsko organizacijo združenega dela,
—	potrdilo višješolske ali visokošolske OZD o opravljenih izpitih (navedite število predpisanih in že opravljenih izpitov) in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto,
—	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Navedeni morao biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti, dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in iz drugih virov. Če so starši upokojeni je potrebno priložiti odrezek nakazila pokojnine za december 1984.
Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije, ne bomo obravnavali. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili do konca julija 1985.
IZBOR:
Po Družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in po Samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Velenje, se pri podeljevanju štipendij upoštevajo učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešen študij ter njihov socialno-ekonomski položaj tako, da lahko za kadrovsko štipendijo zaprosijo udeleženci v Ul, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (23.598.- din).
Če bo takih prijavljenih kandidatov manj, kot je razpisanih štipendij, bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo navedeno dohodkovno omejitev, vendar le vloge tistih, ki so se odločili za poklice, ki so v občini Velenje deficitarni. Štipendije za naravoslovno-matematično usmeritev bomo podelili učencem te usmeritve, ki namefavajo po končani V. stopnji študij nadaljevati v tehničnih usmeritvah.
Štipendije, ki jih razpisujemo za poklice, ki "so vezani na podzemno pridobivanje surovin in terjajo stalno ali občasno delo v jami, bomo podelili le mladini moškega spola. Ženevska konvencija nas namreč obvezuje, da zaradi narave dela ženske populacije ne zaposlujemo v jami.
Kandidate za te štipendije, za poklice rudarske, elektrotehniške in kovinarske usmeritve, IV. i n V. stopnje zahtevnosti, ki se bodo usposabljali za delo v jami, bomo napotili na zdravniški pregled, kjer bodo ugotovili njihove sposobnosti za delo v jami.
Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendistov so usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju.
LETOS PRVIČ RAZPISUJEMO ŠE
ŠTIPENDIJE ZA POSEBEJ PRIZADEVNE IN NADARJENE UČENCE SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
Namen teh štipendij je:
1.	Motivirati sposobne, prizadevne in nadarjene učence, ki pogosto ostajajo brez štipendij, za delo vnaprej.
2.	Pritegniti te učence v SOZD REK in jih obdržati v SOZD REK ali vsaj v dolini.
Za te štipendije lahko dajo vlogo učenci srednjega usmerjenega izobraževanja, ki nimajo štipendij in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
Učenci 1. letnika Ul:
1.	Da imajo odličen učni uspeh od 5. do vključno 8. razreda osnovne šole,
2.	Da so dosegli dobra mesta oz. priznanja na tekmovanjih v znanju (mladih matematikov, fizikov, kemikov, veseli šoli...) organiziranih na občinski ali republiški ravni,
3.	Da so se aktivno vključevali v delo na šoli ali izven.
Učenci v ostalih letnikih Ul:
Poleg pogojev 1. in 2. še:
4.	Da dosegajo odličen učni uspeh v prejšnjih letnikih Ul,
5.	Da se vključuje v raziskovalno delo,
6.	Da so aktivni na šoli ali izven.
Kandidati zate štipendije naj pošljejo ali vložijo prijave na naslov: »SOZD REK Franc Leskošek-Luka Titovo Velenje, Služba izobraževanja, 63320 Titovo Velenje, Rudarska 6«, do 15. julija 1985.
Prijavi oz. vlogi (Obr. DSZ SPN — 1, Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) morate priložiti:
—	življenjepis z opisom dosedanje aktivnosti,
—	dokazilo o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev,
—	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem
letu,
—	potrdilo o vpisu v šolo srednjega usmerjenega izobraževanja.
Srečno!
21. marca 1985
* Titovo Velenje
naš obveščevalec
nas cas * Stran 11
ČETRTEK. 21. marca — BRNI-01KT
PETEK. 22. marca — VASILIJ SOBOTA. 23. marca — SLAVA NEDELJA. 24. marca — GABRI F.l.
PONEDELJEK. 25. marca — MINKA
TORF.K. 26. marca — MAKS1-MA
SREDA. 27. marca - RUPERT
M ALi OGLAS!
KUPIM Braco prikolico. Telefon: 857-625. po 19. uri. DEKLE nujno išče sobo v Titovem Velenju z možnostjo uporabe WC in kopalnice. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pošljite pod šifro: »Soba 85«
KUPIM spačka 2 CV 6 — 28 KS. letnik od 1972 dalje, cena do 8 SM. Dordevič. Rečica ob Paki 59. Šmartno ob Paki ZAKONSKI PAR brez otrok išče enosobno stanovanje ali sobo s souporabo kopalnice v Mozirju ali Nazarjah Dragan. Dordevič. Rečica ob Paki 59. Šmartno ob Paki
DVODNEVNO smuko na Voglu organizira AMD Velenje 30. in 31. marca. Prijavite se lahko v društvenih prostorih na Prešernovi 9 ali po telefonu: 853-348
PRODAM nadstropno hišo. Cesta na Vrtače 11, Titovo Velenje. Ogled je možen vsak dan. Mirko Dordevič.
PRODAM gradbeno barako 3.5 m x 4 m v ulici Lovra Kuhar-, ja. Pesje. Titovo Velenje. Cena 12.000 din. Informacije po telefonu 855-127 od 16. do 20. ure. PRODAM enkrat nošeno žametno fantovsko obleko št. 15, modre barve, primerna za birmo, cena polovična. Informacije vsak dan po telefonu: 857-389. Naslov v uredništvu.
PRODAM avto Zastava 125 PZ — komplet ali za rezervne dele. Informacije na telefon: 858-593 PRODAM nedograjen vikend na Golteh, višina 1260 m, cesta, razgled, smučišča, celoten mate-
rial je nabavljen. Telefon: 857-700 '
V DELOVNO razmerje sprejmem upokojenca za lažje delo. OD po dogovoru. Naslov v uredništvu.
UGODNO PRODAM novo sedežno garnituro Jelka (kavč. 2 fotelja). Jože Slemenšek. Paška vas 20 B. Šmartno ob Paki. tel.: 884-092
PRODAM Diano dobro ohranjeno. letnik 1977. Martin Hrastnik. Gavce 79. Šmartno ob Paki PRODAM Zastavo 101. letnik 1980. Informacije dopoldne po telefonu: 855-321 interna 892 ali popoldne na stanovanju Gruber, Jenkova 25. Titovo Velenje NAPELJUJEM centralno kurjavo in vodovod za privatni in družbeni sektor. Telefon: (063) 854-909
PRODAM nov Sinclair Spect-rum 48 K. Informacije po telefonu: 854-251. dopoldan PRODAM motor za avto P — 125. prevoženih 20.000 km, z dokumentacijo. Cena 3,5 SM. Telefon: 856-703 PRODAM Zastavo 101 c. letnik oktober 1979. Tomo Slatinek. Kersnikova 17, Titovo Velenje, tel.: 854-251 interna 42 PRODAM Zastavo — kombi 750, letnik 1977, registrirano do julija 1985. Telefon: 853-561 PRODAM odlično ohranjeno Zastavo 101, staro 5 let, prevoženih 36.000 km. Informacije po telefonu: 857-740 PRODAM telico težko 300 kg za zakol ali nadaljno rejo, Mravljak Koroška 50, Šoštanj PRODAM sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode. Informacije na telefon: 853-784 SOBO IŠČEM za dobo 3. mesecev v Titovem Velenju od 1. aprila dalje. Ponudbe pošljite pod šifro: »Nujno« KUPIM dobro ohranjen športni voziček. Telefon: 853-671 SOLIDNEMU DELAVCU nudim stanovanje in hrano za pomoč na kmetiji v Vinski gori. Cilka Vošnjak. Pirešica 10, Vinska gora, Titovo Velenje; inf. lahko dobite tudi pri Žerjav, Pirešica 9
PRODAM nov avto-radio, informacije na telefon: 858-810, popoldne
PRODAM fotoaparat Cannon A V 150/1,8 s sky light filtrom. Informacije na tel.: (063) 855-521 interna 05. dopoldan PRODAM stružnico avtomat z delom. Naslov v uredništvu
4
V slovo Ivanu Novaku
Za vedno smb se poslovili od človeka, ki je vse svoje življenje daroval trem: svoji družini, gasilstvu in kulturnoumetniškemu delu.
Ivan Novak je bil pred enain-osemdesetimi leti rojen v Druž-mirju pri Šoštanju. V Titovem Velenju sije zgradil svoj dom in ga s samo njemu lastno ljubeznijo ohranjal.
Že nekaj let je užival zasluženi pokoj po delu, ki ga je vestno opravljal v šoštanjski termoelektrarni.
Med mnogimi priznanji je gotovo najlepše zvezno, gasilsko, saj je prav temu področju ostal zvest vse do konca življenja.
Pred leti so mu velenjski svobodaši za trideseto letnico zelo uspešnega igranja v Taliji-nemu hramu podelili posebno priznanje. Pretresljivo je odigral vse like kmečkih veljakov. Predvsem so ga mikali junaki iz Finžgarjevih dram.
Gotovo bi se ne mogel tako razdajati, če bi mu.ne stala ob
strani njegova ljubeča žena in trije otroci, ki jih je vzgojil v poštene občane.
Pogrešali ga bodo tudi sosedje, saj je bil tovariški in plemenit. Vsaka izguba boli. Vsi jo čutimo. Želimo pa, da nam bo vzgled, kako je treba dajati del sebe skupnosti in kako je treba biti vpet v družino, ki jo je tako zelo ljubil. Hočemo hoditi po njegovi poti in želimo, da bi mu bila slovenska zemlja lahka! KI
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
Po sklepu Komisije za delovna razmerja LB, Temeljne banke
Velenje
vabimo k sodelovanju
diplomirane ekonomiste ali ekonomiste s 5-letnimi delovnimi
izkušnjami, za področje dela:
1.	AOP, organizacija in kontrola ter za poslovanja z občani
2.	ekonomske tehnike z 2-ietnimi delovnimi izkuinjaml za področje dela likvidatur in enega delavca za oddelek deviz
3.	ekonomskega TEHNIKA ZA ODDELEK Mozirje z 2-letnimi izkuinjaml
4.	ekonomista s 3-letnimi delovnimi Izkušnjami za vodenje ekspoziture Bevče (ponovljena objava)
5.	ekonomista — pripravnika za oiddelek kratkoročnih
kreditov (ponovna objava)
Vse kandidate vabimo na osebni razgovor.
Rok prijave je 8 dni.
DO TRGOVINA Z NAFTNIMI DERIVATI LJUBLJANA n. sol. o.
[PETROČl TOZD TRGOVINA NA DROBNO CEUE n. tub. o.
CELJE, MARIBORSKA 91
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
- DVA PRODAJALCA
za bencinski servis VELENJE
Pogoji: KV prodajalec, odslužen vojaški rok in najmanj eno leto delovnih izkušenj
Pri izbiri imajo prednost kandidati z neposredne bližine T. Velenja.
Pismene prijave sprejemamo BUni po objavi na naslov:
PETROL TOZD TRGOVINA CELJE
POSLOVNA ENOTA DROBNA PRODAJA
TRNOVLJE PRI CELJU 215, Komisija za delovna razmerja.
dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 21. marca. dr. Menih
Od 22. marca do 24. marca, dr. Lazar
Od 25. marca do 26. marca, dr. Stupar
SREDA. 27. marca. dr. Pirtov-
šek
DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ:
Od 22. marca do 29. marca, Milan Matko. dipl. veterinar. Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322.
GIBANJE PREBIVALSTVA
MATIČNI URAD VELENJE:
POROKE:
Miran Ževart, roj. 1962, strojni' iz Titovega Velenja in Renata Medvejek, roj. 1963, administrator iz Kavč;
Tomaž Škoberne, roj. 1960, brusilec iz Dobrteše vasi in Bojana Pocajt, roj. 1965, ekon. teh. iz Titovega Velenja;
Goran Pavlovič, roj. 1962, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Milena Rehberger, roj. 1961, teh. ris. iz Titovega Velenja.
SMRTI:
Antonija Rijavec, upokoj. iz Titovega Velenja, Bračičeva 2, roj. 1903; Alojzij Šaloven, upok. iz Tito-
vega Velenja. Uriskova 42, roj. 1919.
KRAJEVNI URAD ŠOŠTANJ: SMRTI:
Angela Jerina. druž. upok., Potok 6. 79 let;
Ivan Krašovec, upok., Titovo Velenje, Šaleška 18c, 52 let;
Anton Vidmajer, upok., Zalo-že 75. 75 let;
- Mirko Jančič, inv. upok., Titovo Velenje, Jenkova 35, 54 let;
Ladislav Strožič, delavec, Lokovica 68, 39Jet;
Frančišek Pečnik, upok., Mozirje 60, 81 let;
Avgust Brance, Celje, ul. Fran-kolovskih žrtev 30, 80 let;
Marija Pepevnik, inv. upok.. Pristava pri Mestinju 21, 79 let.
ZCP cestno podjetje ce/je n. sol. o.
CESTNO PODJETJE CEUE, n. sub. o. Lava 42
TOZD ASFALT KAMNOLOM
Velika Pirešica, o. sub. o.
.Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
- UPRAVLJANJA IN VZDRŽEVANJA USTROJA SEPARACIJE V KAMNOLOMU
Pogoji: uspešno končana poklicna šola kovinske usmeritve — ključavničarja, eno do tri leta delovnih izkušenj na - podobnih delih in nalogah, z znanjem varjenja (test) in usposobljenostjo upravljanja s stroji in napravami.
.PO nudi na razpolago družinsko stanovanje, stimulativen OD ter ugodne počitniško rekreacijske kapacitete v času letnih dopustov in zimske sezone.
Podrobnejše informacije o postopku in pogojih sklenitve delovnega razmerja daje kadrovska služba DO, Lava 42 ali pa jih lahko kandidati dobijo osebno na sedežu TOZD v Veliki Pirešici. Rok prijave je 30 dni po objavi.
gorenje
Gorenje Notranja TOZD Gradbeni
i, n. sol. o., Titovo Velenja I, n. sol. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja
Oglaša prosta dela in rta v obratu Umetni marmor
1.	VARNOSTNIK (2 delavca)
2.	MODELAR (2 delavca)
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1.
—	končana osnovna šola
—	1 leto delovnih izkušenj v službi varovanja Pod 2.
—	PK
—	2 leti delovnih izkušenj na področju modelarstva
—	tečaj za delo s poliestri
Za navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, Delovna skupnost Splošni posli. Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
gorenje
glin nazarje
Glede na potrebe po izpolnjevanju planskih nalog v TOZD, DSSS oziroma DO, kot celoti
VABIMO K SODELOVANJU
Delavce, za opravljanje naslednjih del in nalog:
-	VODENJE IN PRIPRAVA PROIZVODNJE
-	KONSTRUKCIJA IN TEHNOLOGIJA
-	RAZISKAVE IN RAZVOJ
-	TEHNIČNA PRIPRAVA VZDRŽEVANJA
Delavcem zagotavljamo stimulativno nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih.
Vloge sprejema Splošno kadrovski sektor DO GLIN NAZARJE in sicer 15 dni po objavi, kjer dobite tudi vsa podrobnejša navodila.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta in starega ata
Marka Jančiča
rudarja v upokoju
»
se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, Društvu upokojencev. Društvu invalidov, pevcem, govornikom. Reku za godbo in spremstvo na njegovi zadnji, poti. duhovniku za opravljen obred in vsem. ki sodarovali cvetje in nam kakorkoli pomagali
ter nam olajšali t3?.ke trenutke.	;
Žalujoči: žena Alojzija, sinova Miran in Alojz, hčerke Nada, Zdenka in Slava z družinami, hčerka
Majda ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Mariji Dobnik
p. d. MLINARJEM MAMI iz Podgoija 162, Velunja
Dvajset let z mamo sama sva živela, a naenkrat ta kruta smrt naju je ločila in srce moje je zelo
žalostno
Dan. ki nam vrezal je bolečino, dan. ki naredil nam je brazgotino 16. marca 1985, je minilo leto krute bolečine, odkar je za vedno nehalo biti srce naše drage mame. Leto dni je minilo, ko je za vedno zastal tvoj korak, tvoj dih, naša ljuba mama. Prerana gomila je zdaj tvoj dom. Vsi tvoji ječimo za teboj. Vedno boš živela v naših srcih, vedno se bomo s hvaležnostjo spominjali tvojih pridnih rok. ki sč> skrbele za nas. Globoka praznina ostaja zdaj v naših srcih. Lep in boleč je
spomin nate.
Hvala vsem. ki se ustavite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke. Za teboj žalujejo: sinova Ferdo in Alojz, sestra Elica ter ostalo sorodstvo
KDAJ • KAM ?
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILI
„Želimo si širšo podporo
Atletski klub Velenje
Ženski rokometni klub Velenje
Cilj: obstanek v ligi
Rokometaši v slovenski ligi in rokometašice v drugi ligi bodo te dni znova začeli prvenstvene boje za točke. Igralci Šoštanja bodo prvo spomladansko tekmo odigrali že nocoj v Rdeči dvorani, igralke Velenja pa bodo v prvem kolu v domači dvorani gostile ekipo Splita. Velenjčanke so po jesenskem delu pristale na desetem mestu (imajo 7 točk), zato bodo morale v nadaljevanju prvenstva vložjti veliko truda, da bi ta položaj popravile, oziroma da dosežejo glavni cilj — obstanek v ligi-
Med obema tekmovalnima sezonama so počivale samo deset dni, takoj po novem letu pa so se že začele pripravljati za spomladansko tekmovanje. Ekipa je zelo "pomlajena, zato so morali seveda veliko časa nameniti ui-gravanju igralk. V ta namen so dekleta odigrale tudi več tekem.
Od izkušenejših igralk jih jč trenutno v klubu ravno za prvo postavo, zato bodo te igralke nosile tudi glavno breme v nadaljevanju prvenstva. To so vratar-ki Hlebova in Petkova ter igralke Goličeva. Bovhova, Podrzavni-kova. sestri lurič. Kričejeva ter Damiana Rednak.
Čeprav sta za Velenjčankami po jesenskem delu le ekipi Zrin-skega (4 točke) in Novega mesta, (3 točke) so v klubu vendarle prepričani, da bodo dekleta obstala v ligi. Iz lige bo verjetno izpadla le ena ekipa, poleg tega pa imajo razmeroma dober razpored tekem, saj bodo v spomladanskem delu odigrale šest tekem doma. Dekleta pa bodo potrebovala tudi podporo gledalcev, zato pričakujejo, da jih bodo prihajali bodrit v večjem številu kot v jesenskem delu.
Podobno kot drugo tudi člani izvršilnega odbora tega kluba veliko časa porabljajo za zagotavljanje denarja. O tem je predsednik izvršilnega odbora Marjan Klepec povedal naslednje:
»Kljub vsemu varčevanju lani, je klub prinesel v to leto približno za 900 tisoč dinarjev neplačanih računov. Največ dolgujejo Rdeči dvorani, poleg tega nismo poravnali še nekaj prevoznih stroškov, pa tudi trenerji , od lanskega septembra niso dobili še nobenega honorarja za delo. Trenutno še ne vemo, kje bomo dobili denar za povrnitev tega dolga in kako si bomo zagotovili devet milijonov dinarjev, ki jih potrebujemo za tekmovanje v drugi ligi letos.«
Za velenjski atletski klub sc je letošnja sezona začela zelo uspešno. Vsi upajo, da jo bodo tako tudi nadaljevali. Omenimo naj. da so sc atleti v tem letu izkazali že na slovenskem prvenstvu v krosu, saj so Osvojili republiški naslov.
»Predvsem nas veseli.-d a seje /nova vrnil k atletiki Stanko Miklavžina. ki je zmagal v članskem teku na 12 km.« je dejal Tine Štajner. predsednik sekretariata kluba na začetku pogovora o letošnjih željah kluba. Za jugoslovansko reprezentanco sta letos /c nastopila dva njihova atleta, in to Živko Romeo, ki je na evropskem prvenstvu v Atenah v finalnem teku na 3000 metrov osvojil sedmo mesto ter Nataša Krenker. ki je v Italiji sodelovala na atletskem troboju Italija. Velika Britanija in Jugoslavija. Nataši je bilo po lanski poškodbi to prvo resnejše tekmovanje in s četrtim mestom je prav gotovo opravičila svoj nastop.
Lanski uspehi — uvrstitev moške ekipe v prvo zvezno atletsko ligo. kjer nastopa najboljši osem ekip in osvojitev atletskega pokala Slovenije —jih obvezujejo za dobro delo tudi v -tem letu. Tekmovanje v zvezni ligi bo seveda od njih terjalo tudi več stroškov.
»Rudnik lignita Velenja je delovna organizacija, s katero je klub rasel od vsega začetka in je še danes glavni ter skoraj edini naš pokrovitelj. Brez njega bi atletika v Titovem Velenju, prepričan sem. zamrla. Prav to razumevanje tega kolektiva nam daje poleta, da si prizadevamo, da bi atletiko razvijali še naprej. Vsekakor pa se bo treba na občinski ravni dogovoriti o celovitejši rešitvi financiranja. Kajti klub. ki želi vztrajati na tem položaju, imeti državne repre-zentante. osvajati pokalno prvenstvo in tekmovati med najboljšimi ekipami v državi, mora imeti širšo podporo v občini.« je dodal Tine Štajner.
Ti rezultati kluba so spodbudni tudi zato. ker atleti in atletinje nimajo dobrih pogojev za treninge,
»To nas najbolj zaskrbljuje. Na atletskem stadionu ne moremo več prirejati 'ekmovanj. S tem so ljubitelji atletike v Titovem Velenju izgubili možnost ogleda vseh atletskih tekmovanj. Atleti pa se bodo morali voziti tudi na treninge v Celje. Skratka, \ naslednjih treh, štirih letih bodo naši atleti gostovali drugod po Sloveniji, kar je dodatna težava, ki nas bo gotovo obremenjevala pri nadaljnjem napredku.«
Klub ima zelo dobro organizirano delo po šolah, nikakor pa se ne morejo >>prav približati«, kot je dejal Tine Štajner. velenjskim srednjim šolam. Letos bodo storili vse. da bi tudi srednješolce pritegnili k atletiki v večjem
» listi, ki spremljajo atletiko, vedo. da je bil pred leti. pred odhodom v JLA. državni repre-zentant. Gre za dobrega atleta, kar je dokazal tudi sedaj. Po dveh mesecih treninga se je brez težav vrnil na atletsko stezo, je slovenski prvak v krosu in resen kandidat za nastop v državni reprezentanci. Tudi Krenkerjeva je državna reprezentanka, tako da mislim, da bomo letos imeli v državni članski reprezentanci najmanj tri člane (Romeo. Miklavžina. Krenkerjevva). to bi bil za naš klub gotovo lep uspeh.«
Boste pritegnili v vaše vrste še kakšnega atleta?
»O tem je težko govoriti. Naša klubska politika je takšna, da kdor želi pristopiti v naše vrste in vidi pri nas možnosti za napre-
štcvilu. Stalen doliv mladih je tudi eden njihovih virov, ki jim zagotavlja obnovo atletskega kadra Zato vsako leto organizirajo pionirsko atletsko šolo za najboljše pionirje in pionirke atlete. Šoti traja štirinajst dni. med njo pa jih skušajo atletsko izobraziti, seznaniti s teorijo atletiko, treningov itd. Na zaključek šole povabijo tudi starše in skupaj z njimi (Kenijo delo ter uspehe njihovih otrok
Vaš klub je gotovo veliko pridobil s prihodom izredno nadarjenega atleta Romea Živka?
»l o je res. Vendar moram poudariti naslednje: k nam je prišel z Reke v bistvu kot neznan tekmovalec, njegov rezultat ni pomenil veliko. V dobrem letuje v našem atletskem klubu izredno
ROKOMET
ŠOŠTANJ: JADRAN
V	Rdeči dvorani v Titovem Velenju se bodo sestali danes (četrtek) rokometaši Šoštanja v prvem spomladanskem kolu v Slovenski ligi z ekipo Jadrana iz Kozine. Tekma se bo začela ob 18. uri.
VELENJE:SPLIT
Rokometašice Velenja bodo v. prvem spomladanskem kolu tekmovanja v II. zvezni rokometni ligi gostile v Rdeči dvorani igralke Splita. Srečanje bo v soboto, začelo pa se bo ob 19. uri.
Izvršna odbora obeh klubov vabita ljubitelje rokometa v Šaleški dolini, da jih pridejo v čimvečjem številu bodrit."
NOGOMET
RUDAR (TV)JIUDAR (TR)
V	prvem spomladanskem kolu se bodo nogometaši veletrjskega Rudaija srečali v nedeljo na domačem igrišču z Rudatji iz Trbovelj. Tekma se bo začela ob 14.30.
Odbojka
Zmaga gostiteljev
V soboto ob 16. uri so se v Šoštanju pomerile odbojkarice OK Kajuh iz Topolšice z ekipo Partizana iz Prevalj.
Zmagale" so z rezultatom 3:1. po setih 15:4. 15:8, 16:18 in 15:4.
Istega dne ob 18. uri pa so se v Topolšici pomerili med seboj OK Topolšica in OK Prevalje. Močno so zmagali domačini, zmago pa so si priborili v pol ure. Rezultat srečanja je bil 3:0. po setih 15:8, 15:3. in 15:4.
Nataša Krenker
napredoval, ker smo mu pač nudili pravilno strokovno pomoč in uredili tudi njegov materialni položaj, tako da se je lahko povsem posvetil atletiki. Skratka, tu ne gre za nakup uveljavljenih atletov, ampak zato, da omogočimo nadarjenim atletom, ki želijo delati, da pod strokovnim vodstvom v našem klubu razvijajo svoje sposobnosti in dosegajo kar najboljše rezultate.«
Atletiki se je znova vrnil Stanko Miklavžina in že s prvimi nastopi pokazal, da bi bilo škoda, če tega ne bi bil storil.
dek. ta ima seveda.odprto pot. In če bodo prilike, se bomo prav gotovo poskušali na tak ali drug način še okrepiti.«
Sezono so vaši atleti dobro začeli, kako naj bi jo nadaljevali?
»Naše želje in cilji so: ponovna osvojitev atletskega pokala Slovenije. obstati v prvi zvezni atletski ligi in uspešno nastopati na vseh tekmovanjih, ki se jih bomo udeležili.«
Naš zapis o načrtih in željah velenjskih atletov in kluba v tem letu smo sklenili na atletskem stadionu in tudi nekatere od atletov vprašali, kakšne so njihove želje, načrti v novi sezoni.
Romeo Živko
Grega Suhadolnik
Stane Miklavžina
NATAŠA KRENKER: »Vso lansko sezono sem bila poškodovana. Sedaj je z nogo skorajda že dobro. Treniram s polno močjo, le nekaterih posebnih Vaj še ne morem delati kol bi morala. No. kljub temu upam. da bo letošnja sezona zame uspešna. Predvsem želim zboljšati moj državni rekord za mlajše mladinke na 400 metrov (54.51). nastopiti na evropskem mladinskem prvenstyu avgusta v Nemški demokratični republiki.«
ROMEO ŽIVKO: »Zame se je nova tekmovalna sezona začela resnično odlično. Nadvse zadovoljen sem z nastopom na evropskem dvoranskem prvenstvu v Atenah, kjer sem v polfinalnem teku na 3000 metrov osvojil tretje mesto, v finalnem sedmo. V polfinalu sem tekel s časom
Tine Štajner
7:58.26 tudi svoj osebni rekord. Ta uvrstitev je zame še toliko bolj spodbudna. ker sploh nisem treniral v dvorani. V Titovem Velenju sem drugo leto. dobro sem se vživel v novo okolje in v klubu imam dobre pogoje za delo. Moji cilji v letošnjem letu so: nastop na pokalu Evrope v Budimpešti leT na univerziadi na Japonskem. Želel bi tudi zboljšati državni rekord Petra Sveta na 3000 metrov (8:29.6) z ovirami. Tuje še nastop na balkania-di: seveda si bom vsepovsod, kjerkoli bom sodeloval, prizadeval, da bi čimbolje tekel pa naj bo to na 3000 merrov. 3000 metrov z ovirami ali na 1500 oziroma 800 metrov.«
GREGA SUHADOLNIK: »Nova sezona se zame ni začela srečno. V pripravljalnem obdobju sen) moral
tisoč metrov.« (K temu naj dodamo, da je Stanko Miklavžina leta 1981 že bil državni prvak v teku na 5 tisoč metrov in tretji na 10 tisoč metrov, na balkanskem prvenstvu v krosu pa je tega leta osvojil srebrno medaljo.)
TOMAŽ POTOČNIK: »Lani sem na državnem prvenstvu v deseterobo-ju za starejše mladince osvojil drugo mesto in republiški naslov v osmero-boju za mlajše mladince, poleg tega sem bil v tej kategoriji tudi prvi v republiki v teku na 300 in 110 metrov z. ovirami. Tudi jaz treniram zelo marljivo, če je treba tudi po dvakrat na dan. saj bi se rad uvrstil v državno reprezentanco za nastop na balkanskem prvenstvu. Tam pa bo moj cilj osvojitev medalje v deseteroboju«
Tomaž Potočnik
Kegljanje Poraz v gOsteh
V 10. kolu prve medobčinske keg-Ijaške lige. so kegljači Šoštanja izgubili na zelo težkem kegljišču v Dobrni. S tem porazom so si zapravili vse možnosti za dobro uvrstitev po prvem delu tekmovanja. Rezultat srečanja je bil 4811:4797 v prid domačih tekmovalcev.
Ekipa Šoštanja je nastopila v postavi: S. Fidej 843. L. Fidej 813. Glavič 795. Križovnik 793, Žnidar 790 in Rajšter s 763 podrtimi keglji.
Med treningom (vos)
uličnega tega na Siciliji in osvojil peto mesto. Pričakoval sem. da bom dobro lekel tudi na državnem prvenstvu v krosu- v Murski Soboti. Toda osvojil sem šele trinajsto mesto. Očitno sem bil pretreniran ali pa sem prepozno prišel š priprav. Toda tudi to je šport: enkrat ti gre dobro, drugič pa se moraš zadovoljiti tudi s slabšim mestom. Kljub temu treniram enako prizadevno naprej, saj bom imel že v začetku* prihodnjega meseca prvi preizkus moje pripravljenosti. Nastopil bom na mednarodnem uličnem teku od obletnici osvoboditve Vukovarja. Sicer pa je moj glavni letošnji cilj. da bi dosegel takšne rezultate kot sem jih pred leti. no. in seveda je v meni tiha želja, da postanem član državne reprezentance v teku na 5
NEPREVIDNA KOLESARKA
11. marca okoli 22. ure se je peljala kolesarka Vera Beričnik po Partizanski cesti v Titovem Velenju, peljala se ni po kolesarski stezi temveč po sredini vozišča. Ker je močno snežilo, je voznik osebnega avtomobila, ki je pripeljal po tej cesti, ni pravočasno opazil. Prišlo je do nesreče v kateri je dobila kolesarka lažje telesne poškodbe.
PRETEPEL GA JE IN GA TELESNO POŠKODOVAL
Pred bifejem Živkovič v Titovem Velenju je 14. marca okoli
21. ur nekdo pretepel in telesno poškodoval Izeta Sejdinoviča. Morali so ga prepeljati v celjsko bolnišnico. Kdo je storilec, še ni znano.
PRETEP PRED KSC
Pred KSC je prišlo 14. marca okoli 22. ure do pretepa. Mirko Čepin je napadel Aleša Gosteč-nika in ga pri tem telesno poškodoval.
TUDI TO SE DOGAJA
M. G. je 15. marca okoli 20. ure prijavil tatvino avtoradia. Iz __
avtomobila, ki ga je imel parkiranega pred gostilno Hartl. Ko so prišli miličniki so videli, da je M. G. močno vinjen, njegov avtomobil pa je bil nedotaknjen.
ODREZAL MU JE KRAVATO
V bifeju Živkovič je 16. marca letos okoli 18. ure neznanec pristopil k S. J,-in zahteval, da mu plača pijačo. Ker pa ga ni poslušal, je potegnil z žepa nož in mu odrezal kravato.
NAPADEL GA JE PRED AVTOBUSNO POSTAJO
Pokal Gorenja
Delavci Gorenja nadaljujejo tekmovanje za »Pokal Gorenja«, priljubljeno tekmovanje v 20 športnih zvrsteh.
Uspešno so končali prvenstvo Gorenja v vlečenju vrvi, kije bilo 26. februatja v Rdeči dvorani. Osemčlanske ženske in moške ekipe so se pomerile v izločilnih dvobojih. Med ženskimi ekipami
so bile najuspešnejše predstavnice tozda Galvana, pred Gorenjem Commerce, PPT, Galvano II. in Servisem ter DSSP. Med moškimi je zmagala ekipa PPT, sledile so Galvana, Plastika, RKS, Notranja oprema, DSSP in Servis.
Zmagovalni ekipi sta si zagotovili po 36 in 27 točk v tekmovanju za pokal Gorenja.
Pred avtobusno postajo v Titovem Velenju je neznanec 16. marca okoli 21. ure napadel Simona Učkatja in ga hudo telesno poškodoval.
VEČ VLOMOV NA KARDELJEVEM TRGU
V teh dneh je bilo v pokritih parkirnih prostorih na Kardeljevem trgu vlomljeno v pet avtomobilov. Odnešeni so bili radio-kasetofoni, zvočniki, akumulator, orodja in podobno.
Vleka vrvi — moška ekipa Galvane.
Foto hj.
Danes ob 16. uri pa se bodo Šoštanjčani na kegljišču šoštanjskih termoelektrarn v zadnjem kolu prvega dela pomerili z ekipo EMO iz Celja.
nenadoma oditi na operacijo'slepiča, zato sem kar veliko dni zgubil. Za primer pa naj omenim, da sem lani v tem času oziroma meseca februarja osvojil državni naslov v krosu med pionirji. Letos sem že mlajši mladinec. Zatoje moj cilj v tem letu. da bi se čim bolj približal vrhu mladinske atletike tako v Sloveniji kot v državi.«
STANE MIKLAVŽINA: »Po približno dveletni odsotnosti z atletskih terenov — vmes sem bil tudi v vojski — sem decembra znova začel trenirati. V februarju sem imel kar dva. uspešna nastopa. Na republiškem prvenstvu na Ptuju v krosu (12 km), kjer so nastopili vsi najboljši slovenski atleti razen Rozmana, sem bil najboljši. Udeležil sem se tudi mednarodnega