w* •. T; ...i: ,■ -..... GLAS xxlktoh: 887$ COBTULNDT. list slovenskih delavcev v Ameriki. a. lilBk at tka Post Offlo« at Now York, H. Y, TELEFON: 2876 OOBTLANDT, no. 159. — &TEV. 190. NEW YORK. MONDAY, JULY 9, 1917. — PONEDELJEK, 9. JULIJA, 1917. VOLUME XXV. m LETNIK XXV. Nemški uradniki bodo šli. r - VSI, KI SO BILI KDAJ V CESARSKI SLUŽBI, BO DO MORALI ITI. — URADNIKI IN SLUŽABNIKI KONZULOV MED NJIMI. —ŠPUONAŽA. Washington, 7. julija. — Vsi Nemci, ki so bili v kaki zvezi z nemškim poslanikom, ali pa z nemškimi konzulati, »o bili naprošeni, da zapuste Združene države. Zvezna vlada jim je sporočila, da je njihovo bivanje v državi — neljubo. Nemcem, ki so bili uradniki, ali pa služabniki, se ni reklo, da jih vlada smatra za špijone, toda povedalo se jim je, da jim njihova lojaliteta do cesarja dela velike težave, da ne bi pošiljali v svojo domovino kakih informacij. — Washington je zelo razburjen zaradi nemškega spi-ionažnega sistema in vporabila se bodo vsa sredstva, da se »pijonaža odpravi. Nikakor pa se ne pričakuje, da bi se spijonaža popolnoma iztrebila, vendar pa bo mogoče doseči mnogo lepih uspehov. Vojaški in mornariški uradniki bodo gotovo bolj pazili, da se ne bo izdala kaka tajnost. Zelo kritikujejo vojni department, ker je tako javno poslal prvi oddelek ameriške armade v Evropo, da je bilo vsakemu mogoče videti parnike. Nemški agenti so to vse opazili in sporočili svoji vladi. Vojni department je zanemaril vso pozornost glede vojaške tajnosti. Upa se, da se bo v tem oziru v prihodnje ravnalo bolj previdno in izbralo se bo pristanišče, do katerega ljudje nimajo dostopa. Preprečilo se bo tudi, da ne bo mogoče poslati poročil v Nemčijo skozi Mehiko, ali kako drugo nevtralno državo. Kakor stoje sedaj stvari, se ni treba bati, da bi časopisi izdali kako tajnost; vsa poročila je dobila nemška vlada potom brzojavov med Ameriko in Evropo. Spijonažo ne bo mogoče popolnoma preprečiti, toda l>oročila, ki bi vsebovala kako vojaško vest, se lahko priti rži jo. Kakor Anglija, bodo tudi Združene države posebno pazile na trgovske in privatne brzojave. Nemški napad na London. —-o- nemški zrakoplovi so povzročili v londonu ogromno Škodo. — 37 oseb mrtvih, nad 140 ranjenih. — napad SE je izvr&il pri belem dnevu. — vdeležilo se oa JE dvajset nemških zrakoplovcev. — angleži so uničili tri nemške zrakoplove. — francoski ae roplani nad nemškimi mesti. • -O Zažigalne bombe so padle na več poslopij, v katerih se je nahajalo ob istem času veliko delavcev. — Požarna hramba je takoj stopila v akcijo, rešila ljudi in pogasila požare. V vzhodnem delu mesta je bilo London, Anglija, 7. julija. — I »a nes je bilo izdano tukaj .sledeče uradno poročilo: Lord French naznanja, da se je danes zjutraj ob poldesetih poja-Vilo nad I* mdonom in sosednjimi mesti "d-vajnet nemških zrakoplovov Zatem »o se obrnili v smeri razdejanih več delavskih stano-proti severo-zapadu. jvanj. - Med razvalinami se na- Natamuo Število zrakoplovov se kaja erotovo še veliko trupel, kate d o/daj ^ ni moglo dognati, ven-|rih dozdaj še niso našli. Napad'je tiar sodijo, da jih je bilo približno bil namenjen v prvi vrsti trgov dvajset. Naše obrežne baterije so skemu in finančnemu delu mesta. stopile takoj v akcijo Nad Lon-I PttT bomb je padlo tudi v bliži-donom so krožili zrakoplovi pn-'no velike hoWliuicet ki je pa ^ 0 T>e*najst mmut. poten, so se le nepoškodovana. pa umaknili. Povzročena škoda je velikanska. Mrtvih je bilo 37 oseb, 141 pa deloma težko, deloma lahko ranje nih. Neko drugo poročilo se glasi: Podadmiral Dover je dobil iz Duetikircbeiia poročilo, da so so vražni zrakoplovi napak*!« Anglijo. Angleška obrežna' artilerija je i1-arelila tri zrakoplove, ostali so pa pobegnili. O podrobnostih se poroča: Napad je bil namenjen središču mesta. Ko so ljudje zaslišali ropotali je propelerjev, bo se poskrili po kleteh iu drugih varnih prostorih. Bombardiranje je bilo ta ko sihio. da se je celo v kleti čutilo streslja-je. Na stotine šip j« počilo od ve- Dopisniki poročajo, da ni bilo zadeto nobeno vojaško oziroma mtfluicijsko poslopje. Ko je bil napad končan, so ljudje drli iz hiš na ulico, hoteč se prepričati o povzročeni skcfcii. — Ctste so bile polne ambulant' in brizgalnic. Policija je imela če? glavo dela, da je vzdržala mir in red. Časopisje zahteva, naj vojaška oblast malo bolj preskrbi za varstvo Londona, češ. da so nemški letalci, še kadar so se pojavili nad angleškim glavnim mestom, imeli uspeh. Paris, Francija. 7. julija. — Vrhovno poveljstvo francoske armade poroča: V noči od 5. na 6. julij se je dvi- Bojeviti Roosevelt. lfci sprejemu ruske misije je Th. Roosevelt kritiziral poboj samor-cev v St. Louis, m. — Gompers rassaljen. 1 tkeva zračnega pritiska. Zrako- gnilo 84 francoskih zrakoplovcev. plovci so metali bombe različnih Njihov cilj so bila mesta, nahaja-kalibrov. Vse ao bile pa napolnje-1 joča se v notranjosti Nemčije. Tc ne z močnimi razstrelilnimi snov-, naj bi bilo povračilo za napade, ki Nemci na naše mi. Napad je trajal le malo e Veliko ljndi m je poiskalo zavetja v ameriškem konzulatu, vendar v tamoinjo bližino ni padla »o ijh uprizorili obmejne kraje. Enajst naših zrakoploveev je priplulo nad Trier m vrglo v mesto skoraj tritisoč kilogramov smOti nobena bomba- Nekateri zrako-|uika. V mestu je takoj zatem iz plovi so bili od al jeni komaj tisoč bruhni! na sedmero krajih požar. jardov od tal. Šest zrakoplov je napadlo Lu-— Zgorelo je več Med T. Rooseveltom in delavskim voditeljem S. Gorapersotn je prišlo v petek zvečer v Carnegie Hall v New Yorku do spora in spopadla bi se bila gotovo dejansko, ako ne bi bil posredoval župan J. Mitehel. Posebno Roosevelt je pogosto dr žal svojo stisnjeno post Gompersu pod nos. Poslušalci pa so kričali in žvižgali, skočili s sedežev in mahali s klobuki in robci. Ko ju je župan hotel pomiriti se je med poslušalci opazila velika nezadovoljnost, kajti vsakdo bi bil rad videl, kako bi se znali pretepati dve tako znani osebi. Roosevelt je v svojem oficjel-nem govoru zašel na dogodke, ki so se 4. julija dogodili v St. Louis. 111. Pogosto se je obrnil proti Gom persu. ki je bil določen za prihodnjega govornika. Roosevelt je o-stro napadal vlado, ki se ne briga za to. da- bi bili storilci kaznovani Rekel je, da so ti dogodi sramota za ameriški narod. Vsakdo se mora zavzetti za to. da vlada ka znuje vse, ki so zakrivili to mor jenje. Samuel Gompers je menil, da so te besede njemu namenjene in je izjavil, da so tega poboja krivi oni, ki so iz južnih krajev dovajali črnce z namenom, da bi iz-podkopali eksistenco belokožcev. — To ni samo boj proti politični avtokraciji, temveč boj za pravo demokracijo celega sveta. Revež. ki je moral v Rusiji prenašati najtežje razmere, ni večji suženj kot oni, kateremu se poskuša celo v svobodni Ameriki naložiti te razmere. Pri teh besedah je kazal Gompers na Roosevelta in rdeč v obraz in tresočih rok je šel proti Rooseveltu. Rekel je med tem, da je v Ameriki še mnogo krivic in ni mogoče združiti še vseh idealov svobode. Pri teh besedah je skočil Roosevelt na noge in jezno je donel nje gov glas po dvorani ter rekel, da nikdar ne bo držal z delavci, dokler delajo krivico, potem pa naj bo delavska organizacija v St. Louisu še tako močna. Cita sa zaveznike. Londn, 8. julija. — The Daily Express pravi, da je nek osebni prijatelj avstrijske cesarice Cite povedal nekaterim članom poslanske zbornice, da se cesarica zelo poteguje za Francijo. Pravijo, da ima cesarica dovolj velik vpliv nad cesarjem, da ga bo mogoče pregovoriti, da bo prekinil zvezo z Nemčijo ob prvi priliki, ko se bo pokazalo, da bi se to moglo zgoditi. Nemški oesar na Dunaju. Curih, 8. julija. — Z Dunaja poročajo, da sta prišla na Dunaj nemški cesar in cesarica. Na kolodvoru sta ju sprejela avstrijski cesar in cesarica. Kitajska republika. Washington, D. C., 8. julija. — Kitajsko poslaništvo je prejelo poročilo, da se je v Nankingu zopet vstanovila kitajska republika. — Prejšnji podpredsednik Feng Kuo-Čang je imenovan za predsednika nove provizorične vlade. RepubM kanske čete prodirajo proti Pekin gu. da preženejo imperjalitične čete in dinastijo Mandžu. Prepovedan izvoz. Prepoved sa ves svet. — Predsednikova proklamacija. — Samo z dovoljenjem trgovskega tajnika. Washington, D. C., 8. julija. — Predsednik Wilson je danes objavil že dolgo pričakovano prokla-macijo o prepovedi- izvoza vojnih potrebščin, kovin, žita itd. Prepoved velja za ves svet. Kaka tvari-na, ki se ne sme izvažati, se more poslati v katerokoli državo le t posebnim dovoljenjem trgovskega tajnika. Predsednik Wilson v svoji proklamaciji našteva vse države sveta : prijateljske, nevtralne in sovražne. Posebno se bo pazilo na to, da ne pride nobena stvar v one nevtralne države, ki so na sumu. da oskrbujejo z različnimi potrebščinami Nemčijo. Posledica te proklamacije bo, da se bo določilo, koliko potrebščin se bo smelo poslati iz dežele m ko liko vsaki državi. Imenovana bo posebna komisija, ki bo pokupila vse žito po Zdruežnih državah in bo določilo množino za vsako državo. Na ta način bo nemogoče za Nemčijo, da bi dobila ameriškega živeža. Tej komisiji bo skorogoto-vo načeloval Herbert Hoover. Proti tej odredbi s nevtralei kakor tudi Angleška protestirali, toda Wilson je odločno na stališču, da morajo Združene države uvoz in posebno izvoz kontrolirati. Izvoz bo tako omejen, da se bo najprej pokrilo pomanjkanje in odpravila draginja v domači deželi: drugič, nevtralcem se mora preprečiti preskrbovati Nemčijo in tretjič: živila, ruda in kurilni material se mora sorazmerno razdeliti med zaveznike. Kongres je 15. junija dal predsedniku Wilsonu dovoljenje. da sme vsak predmet v katerokoli dT-žavo na svetu prepovedati a?I omejiti. Izvažati se ne smejo sledeče tvarine: premog, koks, olje. petrolej, gazolin, žito, moka, živalska krma. meso in masti, železo, jeklo, plošče za ladje, lito železo, lito jeklo, železo-magnezij. gnojila, orožje, municija in eskplozivne snovi Kdor dela proti odredbi, g; zadene globa 10 tisoč dolarjev, ali dve leti zapora, ali pa oboje. Ra-zun tega, vlada lahko vsak predmet, ki se bo poslal nedovoljenim potom, zapleni. Zapleni se lahko tudi ladja, ki vozi prepovedane predmete. Ta prepoved stopi 15. julija v veljavo. Trgovsk; ' ajnik bo od časa do časa izdaj posebne odločbe. Njemu je tudi dana pravica, da sme izdajati posebna dovoljenja. Takoj, ko je bila razglašena prepoved izvoza, je predsednik Wilson podal izjavo, da je kontrola življenjskih potrebščin potrebna, ako se hočejo 53družene države o-gniti pmanjkanju. Najprej mora država skrbeti sama zase. potem z& one države, ki so v vojni s centralnimi državami in slednjič se mora skrbeti tudi za nevtralne države: toda pri teh se mora gledati na to, da dobijo samo toliko, kolikor po-trebujeejo sami zase in ne morejo zalagati tudi svražnika. Očistili bodo poslaništva špijo-nov. — Schaafhausen. — Kabel na Špansko ni pod kontrolo. Washington, D. C., 7. julija. — Sinoči so zvezne oblasti pričele loviti nemške špijone. Prvi je bil a-retiran H. Schaafhausen, katerega je nemški poslanik Bernstorff, — predno je odšel v Nemčijo, — pustil švicarskemu poslaniku dr. F. Ritterju. Schaafhausen bo moral v kratkem času na zahtevo državne ga departmenfta zapustiti Zdr. države. To pomeni pričetek zasledovanja špijonov po nevtralnih poslaništvih. Zvezna tajna policija je celili pet mesecev potrpežljivo o-pazovala vse sumljive osebe. Schaafhausen je nemški posla danik. Preje je bil v službi pri nemškem poslaniku grofu Bern-storffu in je vžival največje zaupanje. Kaj je bilo pravzaprav njegovo opravilo pri Bernstorffu, se ne ve. Najbrže pa je pomagal Pa-penu in Boy-Edu pri izdelovanju vojaških načrtov. Predno je Bernstorff odšel v/ Amerike, je naprosil švicarskega poslanika dr. Ritterja, tfa ga obdrži. Dr. Ritter je bil na sumu. da je preveč naklonjen Nemčiji in jc bil med tem tudi odpoklican. Schaafhausen je poznal vse podrobnosti v nemškem poslaništvu in je bil velika pomoč švicarskemu poslaniku, ki je po odhodu Bernstorffa zastopal Nemčijo pri washingtonski vladi. Švicarska vlada ima pravico rabiti kabel in šifrirano pisavo. Zvezna vlada domneva, da je S schaafhausen kot uslužbenec švicarskega poslaništva imel dostop do kabla potom Švice in je pošiljal v Nemčijo poročila. Schaafhausen je prvi izmed podanikov sovražnih držav, ki so v službi pri nevtralnih poslaništvih in bodo morali zapustiti Združene države. Poročilo je bilo lahko poslano v Nemčijo, ker kabel ni bil pod strogo cenzuro. Cenzuro pa bo zvezna j vlada poosftrila in je povabila vse I zavezniške valde, da ji gredo v tem "na roko. V teku enega tedna bo oenzura tako stroga, da bo nemogoče, da bi kak špijon mogel poslati kako poročilo v Nemčijo. Najprej bodo zvezue oblasti preiskale poročila, ki gredo na Špansko. Vladi je znano, da so na Španskem brezžične brzojavne postaje, ki so v direktni zvezi z Berlinom. Poročila, ki gredo na Kubo* ttrdi niso pod kontrolo. O vsem tem st je zvezna vlada posvetovala z različnimi poslaništvi in jc zbrala veliko informacij. Ako boklo tudi poštne pošiljatve in v prvi vrsti pisma prišla pod cenzuro, se še ne ve. Angleška vlada je izvedela iz pisem mnogo podatkov o delovanju nemških diplomatov in špijonov v nevtralnih državah. Generalni poštar Bur leson je proti temu, da bi bila pisma pod cenzuro, češ, da je to — nepotrebno. V Zgane pijače prepovedane. SENAT ZAHTEVA. OD PREDSEDNIKA, DA ZAPLENI vse zaLOGE ŽGANIH PIJAČ TEB DOLOČI ODŠKODNINO V DENARJU ZA ZAPLENJENO BLAGO. — PIVO IN VINO JE dovoljeNO, TEK SE NI NIČESA& ODREDILO GLEDE produkcije TEH PUAČ. Francozi so nadalje bombardira li rasne strategične točke pri Go-blenz, železniško postajo v Hireo-nn ter postajo v Diedenhofenu. V splošnem se lahko reče. da so imeli zrakoplovci povsod velik u-speh. Na postaji v Dun-Sur-Meuae je izbruhnil požar. Francoski zrakoplovci so vrgli vsega okupaj 30,455 kilogramov bomb. Rasen dveh so se vrnili vsi zrakoplovi nepoškodovani. To je eta največjih Rusko bojišče. Petrograd, Rusija, 8. julija. — V bližini Kovela je sovražnik poslal proti nam cele vale dima, ki se je pa razpršil, predno je prišel do naših črt. V petek ponoči je sovražnik izvedel pri Zlokovu in v gozdu pri Konj uhih močne protinapade in nas je poskušal pregnati m postojank, katere smo zavzeli dan poprej. Napadi pa so bili vsi odbiti. V bojih 26. junija so se posebno izkazali belgijski oklopni avtomobili, ki so prodrli do sovražne žične ograje. Ubit je bil en šofer in dva vojaka. Vzhodno in jnjrovzhOdno od Br zezany je sovražnik pričel z močnim artilerijskim streljanjem. Nekateri majhni oddelki so se pripravljali k napadu, pa smo jim namero preprečili. Ameriške čete se bližajo Pekinjru-London, 8. julija. — Neko poročilo listu "Post" naznanja iz Tient-Tsina. da koraka 300 japonskih, ameriških, angleških in francoskih vojakov proti Pekingu, da bodo varovali poslaništva v mestu. V Lang Fang so prišli še prej, predno se je vnela bitka med ro-jalisti in republikanci. Poveljnik republikanskih čet je svetoval, da se držijo deset milj za bojno črto. Vsi so-se umaknili razun dveh ancrleaph častnikov m nekaterih brzojavnih uradnikov. Nato sta obe stranki dovolili, da se popravi železniški tir, ki je bil razdejan, in vojski so nadaljevali svojo pot. Iz Pekinga poročajo, da se ni treba bati da bi bili tujci nadieffo-vani in v nevarnosti.. Brzojavna poročila iz Kitajske naznanjajo, da se vrie boji ob železnici med Pekktgom in ter med Pekingom Washington, D. C., 7. julija. — Senat je danes končno rešil pro-hibicijsko vprašanje s sprejemom naslednjih določb: Uporaba žitnih vrst za izdelovanje žganih pijač je prepoveU'ano. ne pa za pivo in vino. Žganih pijač se ne sme uvažati tekom sedanje vojne. Predsedniku Združenih držav naročuje kongres, da zapleni vse v skadiščih nahajajoče se zaloce žganih pijač, za katere se bo iz zvezne blagajne plačalo odškodnino in sicer na podlagi proizvajalnih stroškov ter dobička desetih odstotkov. Davkov na zaloge žganja, ki se nahajajo v skladiščih, ni treba pla čati Vsled te izpremembe določb bo izgubila vlada na dohodkih približno šestosedemdeset do tisoč miljo-nov. Vsled tega je predlagal se nator Simmons, predsednik finan čnega odbora, naj se vrne komiteju predlogo glede vojnih davkov, katera je bila sprejeta. Senator Simons je mnenja, da je treba na vsak način razkriti nove davčne vire, ker bi bil drugače izpad na dohodkih zvezne vlade prevelik. Vsled tega so vsi projekti glede vojnega davka razveljavljeni ter se razmišlja o novih. Besedilo končnega prohibicijske-ga amendmenta, ki je bil danes sprejet, se glasi: V tridesetih dneh po podpisu te postave ne sme nihče uporabljati sedežev, živil ali krme za izdelovanje žganih pijač, razen za državne, industrialne, znanstvene ali zdravniške svrhe. Tekom vojne s? ne sme uvažati v Združene države liikakih žganih pijač. Določa se. da se s tem vl'aje predsedniku polno moč zase m v imenu vlade zapleniti vse žgane pijače, ki se nahajajo zdaj, v čas»i, ko stopa v veljavo ta c-dredba. v skladiščih, ood vrženih davčnim predpisom, in se s t j m Jajc predsedniku pravico nadomestiti lastnikom takih žga nih pijač resnične stroške in poleg tega dobiček, ne presegajoč deset odstotkov. Nadalje se določa, da se prekine s pobiranjem davkov na vse zaloge žganih pijač, nahajajočih se v skladiščih, pod vrezni h obdačenju, dokler ostane v veljavi ta odredb« in da se oprosti destilerije v slučaju zaplenjenja vseh davčnih obveznosti za dotične žgane pijače pod pogojem, da ne spravi lastnik žganih pijač, nahajajočih se v skladiščih, podvrženih davku, nobenih pijač, ne da bi plačal tozadevni davek. Vsakemu, ki bi premišljeno kr šil te "določbe, se nalaga denarna globa do zneska 5000 dolarjev ali zaporna kazen do dveh let ali o boje. Končno glasovanje glede tega amendmenta je pokazalo, da je bil sprejet s 45 proti 37 glasovom. Z določbo, katero smo zgoraj navedli, je razvidno, da bo omejena uporaba žganih pijae na zalogo, ki se že zdaj nahaja v rokah prodajalca na drobno, oziroma na ocne-gra, ki sprejel zaloge še pred časom, ko bo stopila v veljavo tozadevna določba. Zaloge, nahajajoče se v skladiščih, pOdVržene obdačenju, se ceni na dvesto miljonov galon m vsled tega bi morala zvezna vlada plača- ti odškodnino v znesku tristo miljonov do tisoč miljonov in razen tega opustiti davek v znesku dvesto do 400 miljonov dolarjev. Kljub temu pa bi ne bilo sploh možno izvoziti iz skladišč velikanskih zalog žganih pijač, predno bi se uveljavilo tozadevno postavo. Že danes se je glasilo v krogi h, ki so pri stvari interesirani, da bodo napeli proizvajalci žganih pijač irt trgovci s temi pijačami vso silo iu ves denar, kar ga imajo na razpolago, »da spravijo vsaj polovk-o svojih zalog me*l splošno občinstvo, vsled česar bi bil pokrit kon-sujn za dobo enesra leta. Negotovo je še, kako bo senatni finančni odbor zenačil davčno preti logo ter izpadek na davkih, ki je. nastal vsled sprejete prohibieijske določbe. Zaupno se je glasilo, da se bo precej zvišali davke na pivo in vino ter mogoče tudi davke z ozirom na vojne dobičke, ki bodo prinesli zvezni državi več kot sedanji davek 11a žgane pijače. Cincinati, 0., 7. julija. — Neka družba je izdala danes na časopisje dežele sledeči poziv: Družba protestira energično proti neusmiljenemu konfiseirauju miljonov dolarjev vrednosti narodnega in privatnega premoženja kot se ga namerava uveljaviti z amend mentom Cumminsa v zveznem senatu. Kongres bi moral dobiti pošteno sredstvo, s katerim bi bilo mogoče ohraniti živila za splošne narodna svrhe. ne da bi se financielno riiini-ral na tisoče bankirjev, dastilerjev, velikih trgovcev in tisočev ljudi, ki so odvisni Od te industrije. Če se bo sprejelo tozadevne do* ločbe, potem se mora vsaj za goto viti odškodnine v kar najvišjem znesku. Razne fronte. Francoska fronta. Pariz, Francija, 8. julija. — Sr-noči je bilo ob Aisni močno artile. rijsko streljanje, ki je segalo od Laffaux do Frtndmont. — Na tej fronti so Nemci na štirih krajih izvršili močne napade, katerim so kg naše čete odločno uprle. Severno od Laffaux in Menne-jean smo odbili vse sovražne napade. — Med Dovettes in Froidmout s«j jp sovražniku na razdalji 10 kilometrov posr^pilo zavzeti našp prednje zakope. Po večernih bojih pa smo sovražnika zopet pregnali iz zakopov. Na levem bregu Mouse smo po artielriiskem pripravljanju izvršili uspešen napad in smo zasedli tri zelo utrjene višine. — Nemške protinapade smo povsod odbili. London, Anglija, 8. julija. — V napadih severno od Ypres in jugovzhodno od Hargiconrt so naše čete zaiele več nemških vojakov. Včeraj se je zopet vršilo mnogo zračnih bojev. Naši letalci so so obnašali zelo hrabro. Bombardira^ li so sovražne letalne postaj© in vojaška sklaViišča. Uničili smo šest sovražnih leta! in deset jih je bilo poškodovanih. Pogrešamo osem n*u ših letal. Pošiljateljem denarja. « o - —» Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za iz* plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji - Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujet-* sikom in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so wmdlnl po laiki armadi. — „ Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi«* smo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov. ' IP 1 S3 ,: * * "GLAS NARODA" ILO T II I O ) poblUbed by CJM PUBLISHING LOUIS BFNEDIK, 0 O M ? A H T riM of of tbf corpora cloo aod addresses of above officers. Street, Boroodi o« Manhattan, New York City. N pol teta •< tatrt leta »••••• at i »• • •• 2.00 ...... LOO Za celo leto a Za pol teta aa Za četrt leta s Za Inozemstvo mesto New York $5.00 Meto New York.. 8.00 mesto New lark 1.50 it celo leto......6.00 liLA« NAJttODA" vsak dan Lcrzemll nedelj ln prasnlkov. U L A S NARODA" ("Voice of the People") every daj except Sundays and BoUdayt Subscription yearly $3.50_ OofHsl bres podpise la osebnosti se ne prioMnMa Denar naj ee blscoroU poiiljad po — Money Order kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi da hitreje najdemo naslovnika. ln poHlJatvam naredite ta naslov; -GLAS NARODA* New York Oltj Telefon: 2870 Cortland t. Malo pregleda, V današnji številki našega lista je priobeen program ruske soejalistieiie stranke. ('•e bo program sprejet in uvel javen, bo Rusija naj-itlealnejša državi na svetu. • e # D« v« t lotili kitajski cesar je izdal proklamacijo, v ka-tt-ri pravi, da po smrti svojega prednika ni mogel vladati, ker je bil še premlad... Zdaj, ko je izpolnil deveto leto svoje starosti, je pa baje že dovolj star in izkušen, da more vladati štiristo mil jonskemu narodu. • • e Hrvati za Srbe, Srbi proti Jugoslovanom, Slovenci za nje in proti njim. — To j<* slika jugoslovanskega gibanja v Ameriki. * e # Car ne sme za zajtrk, kosilo in večerjo porabiti več kot dvanajst rabljev. Bivši ear ni s tem zadovoljen, češ. da mu je — premalo. Ruski demokrati so predobrosrčni, ker so mu toliko dovolili. Zakaj ga ne hranijo že vsaj štirinajst dni s ples-n ji vim kruhom in smrdljivo vodo, torej s hrano, ki jo je on določal za sibirske izgnance... # e • Nemški državni kancler bo zopet povedal, na kak način bi rada sklenila Nemčija časten mir. Mir bo že sklenila, ker ga bo morala, toda časten mir bo malo — težavne j ša stvar. Sploh bi pa Nemci čisto prav storili, če bi po sedanji vojni izbrisali besedo "čast" iz svojih besednjakov. Ameriški državni department bo izgnal iz te zemlje vse nemške agente in osebe, ki so bile v zvezi s temi — agenti. Baje bo moral iti tudi marsikak gost 45. Vesev St. -ooo- Nova Rusija. V trenutku, ko je dospela ru-«ka misija v New York, je prišlo poročilo >to t'-ira pa se je Rusija vzravnala v naravnost nevrjetno krat kem času i »o udarcu velikanske razsežnosti. Proroki onega časa so puščali vnemar nekaj in to je bil značaj ruskega naroda, ki ni bil nikdar nestalen ali svojeglav. Ko se je pri čelo čuti resnični jrlas Rusije, nad krikom in vikom fanatikov, kate re je prinesel val revolucije na vrhunec ali pravzaprav na pozori šče, je bil naglas in ton glasu res nične Rusije še veliko bolj učinko vit kot pa jrlas sam. Izjave kon gresa kmetov naprimer niso bile prošnje. Rili so izdani in majeste-tični ukazi najvišje moči in narod sam je govoril in ukazoval valovom razburjenja in zmede, naj se pomirijo. Če je prišla ruskemu narodu na enkrat prostost, ni bilo njegovo razpoloženje nikdar tako, da bi ga ta prostost do vedla do neodgovornosti ali nizkosti. Če je ta narod neizkušen, pa ima vsaj veliko silo zadrževanja samega sebe. Na-loca ruskega naroda je sedaj graditi na raz. aiinah, napravljenih od ognjenika, ki je potegnil za teboj vse. Demokratični svet je iskreno upal, da bo posledica ruske revolucije taka kot poroča sedaj Russell, da je v resnici Naši upi so se uresničili in tega se lahko prav iz srca veselimo. Ne GLAS NAKOPA. J^Tj. 1917. ZAHTEVE RUSKIH SOCIALISTOV. — ZAVZEMAJO SE ZA SPL0&N0, ENAKO IN DIREKTNO VOLILNO PRAVICO. — VSAK DRŽAVLJAN NAJ SE IZRAŽA NA JAVNIH ZBOROVANJIH V SVOJEM MATERINEM JEZIKU. — VSAK OTROK MORA DO ŠESTNAJSTEGA LETA HODITI V SOLO. — V RUSIJI BO NAPOČILA DELAVSTVU NOVA DOBA. — OSEMURNI DELAVNIK NOČNO DELO PREPOVEDANO. — STAROSTNA ZAVAROVALNINA. — SOCJALISTI ZAHTEVAJO ZAPLENITEV VSEOA CERKVENEGA, SAMOSTANSKEGA IN DRŽAVNEGA ZEMLJIŠČA Skopuh, Grof lHga Tolstoj je poslal iz'po porodu s plačevanjem normal-'zemlje med kmete, živeče na teli Rusije naslednji program, tikajoč J ne plače za celo to dobo. Jisomljisčin, in sicer v meri, kolikor se popolne reorganizacije države,) 7. Vstanovitev zavetišč v visa- saini obdoljujejo zemljišča. Ta industrije, vzgoje in vsakega po- kem industrialism zavodu, tvor- stranka si je pod vsakim pogojem sameznega dela v življenju ruske-!niči ali drugem podjetju, kjer sojin v najemu, da demokratižira ga naroda. J zaposljene ženske, za preskrbo ajgrance, naložila nalogo, da orga- Program obsega. naslednje toč- mladoletnih otrok; oprostitev od nižina, v svoj rasared kmečki pro-ke: — I dela v presledkih vsakih treh ur letarjat. Skušala bo prepričati ta 1. Samovlada po narodu oziro-ali jiuarnj za vsako doječo žensko,'proletariat o neuklonljivi opozici-ma osredotočenje vse najvišje in sicer za dobo pol ure. ji buržuazije proti življenskim vladne oblasti v roke zakonodaj-' 8. Državno zavarovanje delav- interesom kmečkega prebivalstva ne skupščine, ene same zbornice, cev proti starosti ter delni ali po-,ter končno skušala dokazati abso-sestavljene iz odposlancev na- polni nezmožnosti iz posebnega lutno potrebo popolpe socjalne roda. fonda, v katerega se bo prispeva-j reorganizacije kot edinega sred- •J. Pravica splošne, enake in di- lo z davki, naloženimi kapital i-( stva uničenja vsake oblike zati-rektne volilne pravice pri volit )stoni. Iranja in izrabljanja, vah vseli članov »n najsibo za naj-j Prepoved zadržavanja -zaslu-l Ker lioče ruska socjalistična višjo zakonodajno zbornico ali za|<žeuih plač «a podlagi tega ali one-1 delavska stranka doseči svoj ne- fca razmisleka ter v katerikoli posredni cilj. bo .podpirala vsake obliki kot naprimer kazni ali glo- opozicjonalno in revolucionarno be odplačevanja itd. 10. Imenovanje zadostnega števila tvoririških nadzornikov visolu delavskega razreda. Odločno vsaki stroki naše narodne indu- }K> odklonila vsak načrt reforme, lokalne zbornice vlade za vse državljane in državljanke, ki so dosegli svoje sedemnajsto leto. l"po-niba tajnega glasovanja, pravica vsakega posameznega volilca do volitve v vsaki zakonodajni skupščini; dvoletno trajanje zakonodajne skupščine; plača za narodne poslance. Obširna lokalna samovlada; proviaicialna samovkida v okrajih. v katerih obstajajo posebne razmere glede življenja in prebivalstva. 4. Nedotakljivost osebe in doma. 5. Neomejena svoboda prepričanja, govora, tiska, stavk in organizacije. 6. Svoboda preseljevanja in o-kupacije. 7. Odpravljenje razredov ter dovolitev polnih in enakih pravic za vse državljane obeh spolov, ne glede na vero, pleme in narodnost. 8. Pravima vsakega dela prebivalstva, da je deležen vzgoje v svojimi domačem jeziku, in sicer na stroske države s polno dobavo vseh potrebnih sredstev za samovlado; pravica vsakega posameznega državljana, da se izraža na javnih zborovanjih v svojem materinem jeziku; uvedba nuuterne-ga jezika na enakostni podlagi z jezikom države v vseh javnih in državnih zavodih. !>. Pravica saimodoJočbc za vs< narodnosti, Id vstopajo v sestav te države. 10. Pravica vsakega posameznika. da uvede 7akonito postopanje proti kateremukoli krajevnemu urŽidniku. 11. Volitev sodnikov. 32. Odpravljenje stalne armade in vstanovrenje oboroženega na roda mesto tega. 13. Ločitev cerkve in države ter šole in cerkve. 14. Splošna prosta in prisilna vzgoja za vsako dete vsakega spola do sestala jstega leta. Re\ nim otrokom naj se na državne st roške dobavlja hrano, obleko in uč ne potrebščine. * * « Kot temelj demokratizacije naše državne organizacije zahteva ruska socjalistična delavska stranka odpravo vseh indirektnili davkov ter uveljavi jen je progresivnega davka na dohodke in ded-ščine. Za razvoj delavskega razreda v telesnem in duševnem oziru ter tudi za razvoj tega razreda, da poveča in razvije zmožnosti, s katerimi naj bi se izvojeval boj za oproščen je, zahteva stranka: 1. Omejitev delavnika na osem ur v vseh obratih, kjer se dela za zaslužek. 2. liije potom zakona tedenske počjtue dobe 24tih zaporednih ur za vse delavce obeh spolov v vsaki panogi nase narodne: industrije. 3. Stroga prepoved vsakega prekumega dela. 4. Prepoved nočnega dela (od devete ure zvečer do šeste ure zjutraj) v,vsaki panogi naše narodne industrije z izjemo takih det kjer je izjema upravičena iz tehničnih pomislekov; v takih slučajih le M privoljenjem delavskih orgaenizacij, ki so prizadete. 5. Prepoved šolskega dela tekom šolske starosti do šestnajstega leta ter omejitev delavnih ur gibanje proti politiki vladajočih razredov, ki nasprotujejo intere- sbiijo ter razširjenje nadzorovanja tvornic na vsako podjetje, v katerem so zaposljeni najemniki, ne izključno javno in domače delo; imenovanje ženskih nadzornikov v strokah, kjer so zaposljeue ženske; vdeležba izvoljenih de-larveev in plačanih državnih odposlancev za nadzorovanje tvornic, in sicer tudi v zadevah, tika-jočih se določen j a plač sprejema ali odklonitve materiala ter ocenjevanja proizvajanja. 11. Nadzorovanje potom uradnikov krajevnih samovlad, z vde-ležbo zvoljenih delavcev glede zdravstvenih raizmer stanovanj, dobavljen ill od delodajalca s posebnim ozirom. .na notranjo ureditev ter razmer teli stanovanj in (pogojev najemnine, s čemur naj sc prepreči vmešavanje delodajalcev v življenje in poslovanje uslužbenca kot privartnega državljana in in iitdividua. 12. Vstanovitev dobro urejenega zdravstvenega nadzorovanja v vseh panogah industrije potoni zdravstvenih in zdravniških orga nizaeij popolnoma neodvisnih od delodajalcev; prosta zdravniška postrežba delavcem na stroške delodajalca s podporo delavca te kom časa bolezni. 13. Popolna in najvišja od go vornost delodajalcev za kršitev postav, tikajočih se dela. 14. Vstanovitev sodišč v vsaki stroki narodne industrije, sestavljenih v enakem razmerju iz odposlancev delavcev in delodajal cev. 15. Obveznost oblasti krajevne samovlade, da vstanove urade za zaiposljenje krajevnih ali zuna njih delavcev v vsaki stroki industrije z vdeležbo pri administraciji od strani zastopnikov delavskih organizacij. -t * Z darom na odpravo ostankov fevdalizma, ki so težili direktno ruskega kmeta ter v interesu prostega razvoja razrednega boja v vaseh zahteva ruska socjalistična delavska stranka: 1. Odpravo vsega razrednega pritiska na osebo in lastnino kmeta. 2. Odpravo vseh naklad in obveznosti. katere so se naložile kmečkemu razredu, in obligaciji razrednega značaja. 3. Zaplenjen je cerkvenega, samostanskega in državnega zem Ijišča ter prenos slednjega v roke krajevnih oblasti, da se ta zemljišča skupno z gozdovi in vodami, važnimi za državo, izroči v kontrolo demokratične države. 4. Konfiskacija privatnih zem-šč z izjemo majhnih, katera naj se da na razpolago demokratično izvoljenim krajevnim uradnikom, dočini naj bi višje krajevne avtoritete samovlade določile najmanjši standard izjeme od zaple-njenja. Ker je ruska socjalistična delavska stranka v popolni meri sprejela za svojo zahtevo kmetov, da se zapleni zemljišča posestnikov, se bo ta stranka vedno in brez kompromisa borila proti vsakemu poskusu, vprizorjenerou, da se vstavi ekonomski razvoj. Ker za mladoletne od šestnajst do! ima za svoj cilj obenem z zmage-osemnajst let na šest ur na dan. J slavnim razvojem vstaje, da se iz- 6. Prepoved ženskega dela v,roči uplenjeno ozemlje v roke de- jih dragih v taji zemlji kjer je^okraticno izvoljenim krajevnim) Aadnl Šmtm. prijatelj. r-JL, s katerim bi se na katerikoli način skuŠJitlo razširiti al; zopet vstanoviti policijo ter drugo ofi-cielno kontrolo nad delavsko maso. Ruska socjalistična delavska stranka je trdno prepričana o popolni logični in skorajšnji uresničitvi političnih in soejalnih reform, katere se je razpredlo zgoraj in da se bo te reforme doseglo le s popolnim uničenjem vsakega ostanka avtokraeije ter z vpokli-eanjetn v prejkomogoee pripravnem času ustavnega zborovanja od celega naroda prosto izvoljenih zastopnikov na podlagi splošne, direktne in tajne volilne pravice. Dopis. Aliquippa, Pa. Tukaj smo hueli veliko slav-noat dne 4. julija. Blagoslovljena je bila zastava »društva srv. Družine KSKJ. Tudi društvo iz Beaver Falls se je vdeležilo parade, kakor tudi domače društvo Grozd £>NP,J in hrvatsko društvo N11Z; vsa društva z zastavami na čelu. Sioveiusak godba je igrala različne a meriške patriot ione kora čnice, za kar godcem gre veliko priznanje, kor so popolnoma dobro igrali ter vsem v zadovoljstvo. Za godbo je korakalo društvo svete Družine, za tem društvo iz Bea ver Falls, potem češka godba iz Beaver Faills, nato društvo SNPJ iz Aliquippe in končno hrvatsko društvo NHZ. Parada je trajala eno uro in pol. Začela se je od Vr.lcaai tovarne po Main ulici do Pittsburgh & Lake Erie postaje od tukaj nazaj po Main ulici zo j *e t do Vulcan t o Vame in potem naprej po 2. ulici d'» pivovarne in končno do cerkve, nakar se je pa rada končala in ljudstvo razšlo. Od poldne do polnoči je bila za bava; igrala je slovenska godba iz Thouias Ilun, Pa. Naj omenim, da tukaj tudi de la ne primanjkuje; plače so pa, kakoršno delo kateri ima. Tukaj so same železne tovarne, katere izdelujejo pločevino, žice. lopata itd. Tu je tudi ena pivovarna, kjer je "zaposlenih več Slovencev Urh, Jakobic, zastopnik. Težko bi bilo najti bolj skopega Ln lakomnega človeka, kakor je bil stari bajtar Madež. Bil je suh kakor trskia; ni čudo. saj si še suhega kruha ni privoščil toliko, da bi se ga nasitil. Oženjen ni bil. Kako tudi? Ženi bi bilo treba obleke, jodla bi vsak dan — ej, to pa velja. In če bi prišli še otroci brrr — kdo bi jih redil / Ne, ne, ženitev mi bila po Madeže vi glavi. Kar pa sam -ni mogel vsega ogc-spodariti in ogospodinjiti. je dal ueniljo v najem, sam pa je hodil na dnino. Vina sd ni privoščil nikdar niti kapljice, kor se mu je zdelo predrago. Zato pa se je vsakomur čudno zdelo, ko je nekoč pretkani Madežev sosed Anžek naredil s svojimi sosedi stavo, da pripravi Madeža tako daleč, da kupi ne le se bi, ampak tudi drugim toliko vi-} na, da bo teklo od mize. Madež je imel poleg svoje sko-posti tudi to slabost, da je bil zelo radoveden. Zaradi tega je hodil redno vsak večer v vas k Poren-t»u, kjer so se ponavadi zbinali mo-j žii kar j i vse vasi ter premlevah] novice iz vseh krajev. To priliko je porabil zviti Anžek, da doseže svoj naiuen. Nekega večera pride k Porentu — možakarji so bili že vsi tam zbrani — vzame iz žepa dve srečki ter pravi: "Ljubi sosedje, dve srečki sem kupil. Vsaka velja štiri krone. V par dneh bodo srečke dvignjene. Če bi moixia tudi izmed vas kdo rad srečko kupil, mu jaz prav rad eno odstopim. Madeži" je dejal ter se obrnil k njemu, "kupi ti eno !f' Beži, beži, Anžek", je jecljal Madež, "to je že velik denar. Ne morem, naj jo kupi kdo drugi!" Toda Anžek ni odjenjal. "Madež, kupi jo, ne bo ti žal? Trideset tisoč kron ti prinese ta papir. Bodi pameten in kupi! No. pa če se ti zdi res že preveč odšteti tiste uboge štiri kroniee. pa i daj tu sosedom za par litrov vina in jaz ti srečko podarim!" "Mlie — luhe", je st>kal Madež in iztegovai leno roko i>o srečki, drugo pa je tiščal v žep, "nič ne dam, nič! Veš, zato ne dam, ker ni gotovo, da bi bila ta srečka zares srečna. Nič ne plačam, nič' Vzamem jo pa, vzamem! In če na to srečko res kaj zadenem, dam vam toliko za pijačo, da bo kar od mize teklo. Prej pa ne, dokler nisem na jasnem, da res kaj dobim!" "Dobro! Tu jo imaš", je odvrnil naglo Anžek in mu da sreč ko, "A glej, da ostaneš mož-be-seda! Ako bo srečka prava, bomo pili, da bomo črno gledali!" Madež je vse obljubil in bo«jee se, da bi mu kdo srečke ne vzel, jo je odkuril hitro proti domu. Anžek pa je gledal za njim ter se v pest smejal. Ko je potem vsem navzočim razodel svojo nakano, smejali so se ž njim vred tudi drugi. Dva dni .pozneje so bili možakarji z Madežem vi»-d zopet zbrani pri Porentu. Kar naenkrat pa trešči med nje Anžek, razoglav in razkuštran in za rjo ve: "O, jaz nesrečnež! Zakaj seui Požar na krovu. Bordeaux, Francija. 6. julija. Na nekem parniku. ki je zasidran v tukajšnjem pristanišču, je izbruhni požar. Kako je nastal o-genj. se dozdaj še ni moglo dognati. . NAZNANILO. Tužuim srcem naznanjam vsem rojakom in prijateljem, da srno dne 2. julija deli k zadnjemu počitku JOSIPA BRNETIČA. Pokojni je bil douia iz. Rupe, fara Jelša ne, Istra. V atari domovini zapušča mater, štiri sestre in enega brata. Mirno počivaj, nan. ljubljeni prijatelj, daleč od sv o- PEDISIN. PEDISIN da življenje hirajočiin nogam. Ta jim ne dovoli POTITI SE, UTRUDITI SE, MEHURJE ALI RAST KURJIH OČES. Velika družinska škatlja, dovolj za več mesecev, stane le $1. Crown Pharmacy, 2812 E. 79th St., E. Cleveland, Ohio. Anžek tako hitro pozabil na svojo nesrečo, kajti izmed vseh je bil sedaj Anžek najbolj zidane volje. A Madež ni videl nič drugega, kakor denar — denar. Ko je bila zabava ravno v najlepšem tiru. stopi v sobo vaški pismonoša. ki je bil z zvitim Anž-koni. seveda natanko domenjen, iu pravi: "Hej. sosedje moji! Vi se tukaj dobro zabavate, pa re veste, da se je vrinila med denarnimi gospodi tam na Dunaju velika pomota. Prav zdajle je naš poštar bizojavko, cla ona srečka, številka !>9870 je, menim, ni bila dvignjena, ampak številka 9!)87l. Vse skupaj jo pomota, velika pomota. Za eno številko so se zmotili. sn <*ka ni za nič. To sem prišel povedat. a sar ti bt'AJtl i od vas. 1'vi MHj ii odadet u, samo povem vam 401* v»e o•«■» je zavrge', z at !>, 1 cer je c *1 klonil vaio ljubev » ** ilaj iwm zaeutil, zasijal, da v t Mil* mi arru je toliko ljubezni van i, Nae*to ti j k«, toliko Ijuhez- In posti »io mi je tako hudo. da vat n ne m< »rwn nomajgttti s to M>C1 iij<»... da vain je s net* po kal ti — in - — nisem mogel mol- ton I net it govoriti, Na-Htenj• k.l, ral Hem gtivomti!... —* 1 >a, da! tJovurite mi, g«r\*o- rtt< ntfiioj tako! rekla jc Na- nit+ 1JK, ft x «t<*u mljrvfeui dviganjein /jtll a»- van t tuorda Č4KllH>, d i Km oh iu r van BI t«ko, toda - go- itr J ax M lu |m»v*-iii |h»«ilhj. |n „ i vam vi •muun i w \ JHit, Nastenjka; HHII ml* ti m t « te vam, prijfelHjit!; ; t A kar j e, to jr! K»r je ir _____* __ ____. : __vam samo povedati... hotela som vam povedati, da. ako ne glede na'^aj na Kitajskem kite. Ta arma-piHkali, dejala je Nastenjka ter to, da ljubim njega, ne. da sem ga da gteje nekako 40,000 mož in na Poj diva ljubila, ako n<> glede na to šc P^jto armado se zanaša nova vlada rečete... Ako čutite, da je vaša ja doseže vse uspehe, katere pri- ugio vstiaJa s klopi. pojdite z menoj, ne plakajte ven dar, ne plakajte, govorila je ter ljubezen tako velika, da more ua-|^akuje. brisala mi soixe s svojim robcem, posled izpodriniti iz mojega srca Pojdiva sedaj, morda vam kaj prejšnjega. .. Ako se me hočete usmiliti, ako me nočete ostaviti i»'>»ni... a ko me je on ze osta- vrl, ako me je pozabil, dasi ga š;» %amo a- moji usodi brez tolažbo, ljui >un. nočem vas slepiti... A brez nade, ako me hočete ljubiti poslušajte, odgovorite mi. Ako bi vsekdar. kakor me ljubite sedaj, vas jaz začela ljubiti, to je, ako bi tedaj vam se zaklinjanii, da hva-Mano... O, prijatelj moj. prija ležnost... da ljubeiren moja bode t«-Ij moj! Ko pomislim, da, ko po naposled vredna vaše ljubezni... mislim, da sem vas tačas žalila, ke Ali vzamete sedaj mojo roko" Hem smejala vaši ljubezni, ka- — Nastenjka! zakričal sem, za-dar sem vas hvalila, da se niste sopljen od joka; — Nastenjka!... zaljubuli! O, Boie! Kako, da ni- O, Nastenjka!... sem tega slutila, kako da nišam _ Xo dovolj, dovolj! Sedaj je slutila, kako da sem bila tako m.* 1M>0illonui zadosti! rekla je, pre-<«rrtw. toda... No, no, odkj&la 1liaguj»te *edeli ter plakali., jaz o *et»i — oh. pusti-dati. kukj mislil! — da... mislil s»*m, da ga v«č ne ljubite Tetlaj — to amii mislil it včfrij bi predvče-rnjšjijem, Nastenjka — tedaj bi storil jai tako. gotovo bi storil tako, da bi me vi začeli ljubiti: saj »te rekli, saj ate sami .govorili, Nastenjka, da site se skoro popolnoma zaljubili v me. No, in potem? No, to je skoro vse, kar »ra hotel povedati; ostane le ie to, kaj bi bilo f>otem, ako bi me začeli ljubiti, le ie to, nič drugtiga! Poslušajte, prijateljica moja — saj sto vendar ae moja prijateljica — jaat aem seveda priprost, ubožen neznaten ^ovek, totla aa to ne gr»* — kakor da ne govorim vedno o tem, to sauio iz zadrege, Nastenjka —, vendar jaz bi vas tako ljtt bil, tako ljubil, da, ako hi nj-gu še ljubili, ako bi uadaljevali ljubiti onega, katerega ne poznam, kljub teimi bi ne opazili, da j* moja ljubezen za va« težja. Vi bi i I mati, vi bi samo vsako mi dotiki, da zravan vas bije vpoštev, da je mogoče uporabljati le močni tok, ki preostane. » Peki bodo morali vsled tega n-rediti svoje naprave na način, da se bo le ponoči uporabljalo tok Ker pa je delo v tej industriji že itak nočno delo. ne Oodo nastali v tem ozira nikake težkoče. Glavna stvar je, da se preskrbijo peki s potrebnimi pečmi. ljen vsled bede, da je pričel nastopat proti honorarju šestih duka-tov pod masko nekega plesnega u-čitelja iz Pariza. — Burno mi je utripalo srce, ko je prišel čas za predstavo, — piše on sam. — Gledišče je bilo dobro obiskano. Presno sem nastopil, sem izpil steklenico vina, da se okrepčam ter plesal nato vspričo velikega odobravanja več plesov, katere sem preje plesal v svojo lastno zabavo. Ne morem povedati, s čem sem zaslužil to burno odobravanje ter nisem imel v svojem bednem položaju niti toliko humorja, da bi se veselil svojega uspeha. V Winterthur je pozneje priredil deklamacijski večer. Potem ko je vstopil Francois v prostovoljski zbor polkovnika Schilla, je prišel vsled razpusta in razkropljeiija tega zbora ob svoj kruh ter rešil le gofo življenje v Anglijo, kjer si je zastonj prizadeval dobiti častniško mesto. Raditega se je vrnil v Nemčijo z namenom., da odide v Rusijo ter se stavi carju na razpolago pri velikem oboroževanju in pripravah, ki so se vršile leta 1812. Še predno pa je dospel v Rusijo, ie prišel v Biali, na Avstrijskem zopet v veliko pomanjkanje. — Po daljšem premišljevanju, — piše on sam, — sem prišel do sklepa, da se naselim v imenovanem kraju kot plesni učitelj in pod tujim imenom. Sreča mi je bila ugokina, kajti dobil sem pristop v par najbolj odličnih družin. Kmalu sem imel veliko število učencev in učenk in po poteku osmih tednov, tekom katterih sem bil zaposlen noč in dan, sem se nahajal v posesti trdo zasluženih tristo goldinarjev. S tem denarjem se je napotil Franeois v Rusijo, kjer je po pri meroma kratkem času dosegel visoko dostojanstvo ter se tudi vde-ležil bojnega plesa proti samemu Napoleonu. Slučaj je hotel, da se ie boril v neki bitki na strani onega virtemberškega častnika, ki je bil pvzročitelj vseh njegovih nesreč. PATRIJ0TI! Stric Sam išče 500 PEKOV 100 KUHOV 25 MESARJEV u hraniti U. S. vojsko SLUŽITE SVOJI DRŽAVI, KJER JI MORETE NAJBOLJE. Peki, kulii in mesarji se ISčejo, da služijo Z. D. v svoji obrti. Vam ni potrebno veži m t i se ali opravljati vojaške dolžnosti razen svojega posla. Ako znate peei ali kuliati. Stric Sain vas hoče — če pa ne znate peči ali kuhati vas bo pa Stric Sam naučil. » VPIŠITE SE DANES t STOPITE V ČASTNE VRSTE za Časa vojne. STAROST IS DO 45 LET Plača pekom $33 do $44 na mesec plača kahoai $38 sa mesec plača mesarjem $36 na mesec Vrad rekrutaeije: vogal 39th Street in Gth Ave., New York. Kje je kapitalist? Ako bi domišljija bila zlato., bi imeli mnogo miljonov. generala. Ni se še aos-trkrat prigodilo, da bi si moral odličen častnik, ki je celo dospel do stopnje generala, in katero skuša C'ang Hsun zadu I služiti svoj kruh kot plesalec, de- m«' ni ljubil, ker naposled tudi jaz sem, — a jutri. .. A veste, vas ljubim .. Da. ljubim! Lju- Nastenjka. jaz sem ubog elovek. bint vas. kakor ljubke vi mene: imetja imam le kakih dve- aaj sem vjmu to sama še prej po- s*0 tisoč, a to ni nič... vedala, saj ete slišali, — ljubim — Seveda ne, a babiea ima po-vas zato. ker ste boljši nego on, kojirino; ona naju ne izopdrine. ker ste blažji elovek, ker — ker Treba vzeti babico k sebi. Seveda, treba je vzeti babi-Samo tudi Malreaia... (Konec prihodnjič). on .. Kovica je bila tako razburjena, eo da ni dokončala, položila mi je svojo glavo cia rame, potem na prsa in bridko začela plakati. Jaz sem jo tolažil, pregovarjal, a ona ni mogla nehati, vedno mi je stiskala roko in govorila med plaka njem: Koliko hrane dobiva vojak? Dnevna hrana vojaka Združenih držav obstaja iz 18 unč kruha. . pol unče surovega masla, 20 unč Počakajte, počakajte; saj krompirja. 18 unč špeha. 24 unč neham takoj! Uocem vam pove- 0 64 unj;0 masti? nadalje s0_ li, kave, sladkorja in mleka. dati... ne Qmlite, da te solze to je le tako. od slaboste, poči, Ta hrana vsebuje 4190 kalorij kajte, da nune... ter je t0 največja množina kalo- Naposded je nehala, otrfe solze v amadah sveta, izvzemži m šla sva dalje. Hotel sem «ovo- morda Rusijo, kjer vsebuje baje riti. a ona me je se dolgo prosila dnevna brana vojaka 4929 kalorij, da naj pooakam. Tako gva umolk- Dnevh* hrama franeoakega vojaka " - Naposled ee je osnžila in vsebuj 3340 kalorij, ona angleake- in nenSkeg* 3147. šiti v njenem prvem postanku. Jug je okusil vse sadove prostosti, ki so se mu nudili v republikanski ustavi ter preiskusil celc s*labe učinke te prostosti. Pripravljen je bil preiskusiti vse in napeti vse svoje siie, da se pripomore pravi prostosti do zmage. Za Amerikanee je ta ustavni boj prav posebnega pomena. Od dnevp John Hay-a je bila vedno ameriška politika, ohraniti Konservativno strujo na Kitajskem. Predsednik Wilson pa je pričetkom sedanjega svetovnega gibanja izjavil, da mora stvar demokracije na Kitajskem še nadalje obstajati in sieer z ozi-rom na interese kitajskega naroda kot na interese ameriškega naro. da. — Združena močna in neodvisna Kitajska je prava potreba za eeli svet. Taka Kitajska bo nudila tako A meriki kot celemu ostalemu svetu primerno priliko, da se uporabi in izkoristi največji in najbolj možni trgovski trg, ki je ostal še dozdaj neizrabljen. Zmaga reakeionarinega gibanja bi pa pomenila dvojna oslabljeno in zaničevanja vredno Kitajsko Južni del države se bo prav gotovo uprl ter se ne bo hotel podvre či jarmu Mandžu dinastije. Dasi ravno bi bil premagan in uničen v prvem spopadu, bi vseeno vstrajal pri svojih nazorih ter težnjah po prostosti. Najnovejši razvoj do godkov na Kitajskem kaže, da je doseglo na površje separatistično gibanje, katero bo treba v naj klamaftor in plesni učitelj. V času Napoleonskih vojn pa so se dojra-jale kaj čudne stvari. Leta 1885 zamrli pruski general £arl von Franeois jih je doživel ter sam opisal. Tozadevne memoa re je izdala njegova hči. Stari general je oče generala Franeois, ki je padel dne 6. avgusta 1870 v bitki pri Spichern ter bil znan raditega, ker je bil prvi nemški ge neral, ki je padel v tej vojni. Kari Franeois je stopil leta 1807 v virtemberško službo ter se kma-u zapletel v sitnosti, ker ga nist. mojrli trpeti njegovi tovariši ii. predpostavljeni. Kralj Friderik ga je radi nekega dvoboja obsodil na smrt, a ker se je dobro vedel ter se je tudi zanj zavzel prestolonaslednik, je bi pomilosčen na osemletno trdnjavsko ječo, degradira-nje in izgon iz dežele. Franeois se je po kratkem času posrečilo z veliko drznostjo pobegniti iz trdnjave Hoheansperg ter pribežati v Švico. Pri neki potujoči družbi igralcev je našel tam nekega bivšega pruskega častnika lahkomišljenega človeka, ki je padel po bitki pri Jeni v francosko jetništvo ter bil pozneje po skle pu miru v Tilsitu izpuščen na prosto. Potujoč naprej je prišel Franeois v Strassburg, kjer je zopet naletel na onega igralca, ki je iz gubil službo ter bil sedaj kot Fran cois brez vseh sredstev. Ta igralec je torej stavil predlog, da priredita skopaj predstave. — Ti si kot rojen za balet, — mu je rekel — Spominjam se še, da ti bil naj Drži se vedno resnice! pelje v prepad! Laž te Iščem svoja prijatelja JOSIPA JEŠELNIK, podomaČe PUŽI!, in JOSIPA WIDERWOHL iz Drage. Oua prosim, da se mi čini prej javita. — Ed. li. Turk, P. O. liox 114, Lyons, Ga. (3-17—7) Lahko se ozdravite Ako ste bolni, pridite k meni. Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen. PREISKAVA Z X-ŽARKI. Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne, Jaz vam povem natančro, kaj je pravzaprav vaša bolezen, Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe, Jaz imam sam leke in laboratorij. Jaz rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in C06, Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sera specialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas. ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posvetovanje in nasvet zastonj. URADNE URE: PROF. DOCTOR SLOAN Cor. Saithfield St. •b ieUmlak 9. >J. fe 8 zaccer SPECIALIST PITTSBURGH, •b mMmk «4 10. im 1 «r«. 408 SIXTH AVENUE PA. NOVO! Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica (Regiment po cesti gre » 3 C E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo -jr. (Divja rožica I JU S 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -ir (Slišala sem ptičko pet' Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto. To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani. Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK^ 166 Chestnut St., Conemaugh, Pa. ■ ' - ' ' • ILOY1I8K0 podp. društvo ® svete Barbara ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE Bedei: FOREST CITY, PA. m tU januarja IMS v driari GLAVNI URADNIKI: F. 8. TArCHER, 874 Ahsay Are., Bock Spring«, W70, Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton. Pa. IfcjBik: FRANK PAVLOVČlC, box 617, Forest City, Pa. PWjnofcil tajnik: AVGUST GOSTlfiA. box 310, Forest City, Pa. IWagaJnlfc-: JOSIP MABIN^IČ. 5805 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. blagajnik: ANT. HOCHEVAB, BFD. No. 2, box 11%. Bridgeport, NADZORNI ODBOR: nad*, odbora: JOSIP PETERNEL, box 95, WUloik, Pa. L —diornik: JERNEJ HAFNER, box 65. Bardlne, Pa. A aadaornik: IVAN GBOdEU, 885 E. 137tb SL, Cleveland, Okla. POROTNI ODBOR: PrsdsMtntk porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, L porotnik: FRANC TEBOPČlC," R. F. D. No. 3, box 148, Fort Smith, Ark. L porotalk: J08IP GOLOB, 1918 So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GBAHEK, 843 E Ohio SL, Pittsburgh, Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt 8L, New Točk. N. T. Cenjena draMva. odroma njih nradnlkl so naproSenl poilljatl rss do-pftae direktno na glavnega tajnika in nikakor dragega. Denar naj ee i* ponija edino potom poAtuih, ekspresnlh alt bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčie, Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Pa. V alntajo, da opaxijo druAtveni tajniki prt poroOllh glavnega tajnika pamanjkljivooti, naj to nenadoma namenijo urada glav. da nore napako popraviti. — Za božjo voljo, kaj hočet«? — Kaj me gledate! — jaz tem namenjena k konštablerju. GERSTAECKEB: Ropaiji na Mississippi ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil J. T. (Nadaljevanje). Jaz sem ju videl, kako >ta se spogledovala. — Pazite, vam re-~ Tukaj ob reki ni veliko poštenjakov. — To je sodrg* — Vi je lahko zenite edino4e na >voje ljudi. — Oil tujcev ne morete veliko pričakovati. \em vem. — Jaz se najbolj zanesem na samega sebe _ Še nekaj Air. Smart. — Ksj pa! — Kaj imate še na srcu? — Neka ženska me je prosila, da bi jo vzel na krov. — Katera ženska? — < akajtc, ne vem. kako se že piše. — Mre.......Mrs una, že vem! Everett. Everett. — Ali je jx^tena ženska t — Posten« kot zlato — Njen mož se je pred kratkim ponesrečil na reki. — Kam je pa namenjena T — Mogoč* v Vietorijo? I>a. /di se mi — Zdaj je pa že skrajni čas, da grem. — To-rej Z litrom ! — \ nIueaju, da bi se Tom zgrešil in .se vrnil v Heleno mu povejte, naj gre za nami. Po tel, besedah je vzel puško, stisnil Srnartu roko in odšel. Na cM |e Me, al majhen polu obleke in zavojev, poleg ka- ra j* Bi! »la Mrs. Everett Po teh besedah je hotela mimo njega. Tujec se ni jraniL — In ko je bila že par korakov vstran od njega. — je komaj slišno zacepetal: — Mr. Dawling! Ženska bi se niti smrti tako ne prestrašila kot se je prestrašila te besede. — Obstala je kot da bi bila vkopana v zemljo. Možki se je nasmehnil in stopil k nji rekoč: — AH vam je mirovni sodnik res že tako za petami! — Ne! — je zaječala Mrs. Breidelford — njega ni — Njega ni. — Toliko boljše. — Vi me morate na vsak način skriti. — Zasledovalci so mi za petami. — Vsako minuto lahko pride kdo za menoj. — Peljite me v svojo hišo. — Za božjo voljo, gospod Cotton, k meni hočete t — V mojo hišo! — Ne, ne. — Naprej ne morem — je odvrnil Cotton, tovariš mulata Dana — utrujen sem in lačen. — Zasledovalcem ne bom mogel pobegniti. — Že vsaj en dan se moram odpoeiti. — Že Štirinajst dni se klathn po gozdu kot divja zver. — Zdaj so mi opešale moči. — Že vsaj za en dan me skrijte. — Ne, ne, v mojo hišo ne smete. — Jaz sem vdova in če bi.... — Molčite vendar! — Spravite me na varno, če ne.... — Ni mogoče. - - K meni bi vas prišli najprej iskat. — Skrijte se v gozdu. — Ponoči bom prišla k vam s kakim spremljevalcem in vas bom spravila na otok. — Več pa ne morem storiti. . — Tako ? Res ne ? — se je zaničljivo zasmeja lCotton. — Če nočete, boste morali. — Mene bodo vjeli in me zaprli. — Jezika mi ne bodo odrezali, to prav dobro vem. — Samo par besed bom povedal, pa bom imel v ječi kmalo dovolj tovariši je. — Za božjo voljo, ali norite ?— Ali me hočete res spraviti v nesrečo! — Ne, tega ne, če me vi ne boste prisilili v to. — No, — je rekel po dolgem premisleku — sicer imate pa prav. — Tak ne morem v mesto. — Moja obleka bi takoj obrnila pozornost nase. — Tukaj vas bom počakal. — Če pa vas ne bo, si lahko sami sebi pripišete. -— Ali pa še boljše. — Prinesite mi obleko. — Kje naj vz Ji gledali močni kostanjevi kodri, njen obraz je bil lep, zamišljen m irvanrrtlno Med. Voz jr dofepel do ladje. — Ko so začeli nositi mornarji na krm' »»rtijaffo mlad*' vdove, .uit je krmar surovo vprašal, kaj delajo. - Le pust« BiH — mu je rekel starec. — Gospa bo izstopila v V letoriji. - Njene stvari lafiko ostanejo na kroni. Na vozu je octal« m par zabojev, sli na k rov in tekom par tretiulkov >»«*ko ve»eIo-žalostni prizor. Po cesti je namreč prišla Mre. Breidelford in opazila poleg ladje mlado vdovo, ki se je hotela odpeljati z vsem s-vojim imetjem tz Helene. Mrs. Breidelford je nekaj časa debelo gledala, potem je pa stra-.iovAo zaklela in skoraj čisto zdivjala. — • Tako? Tako? — uteči h<»četef ponoči! — Kcj hoče? — je vprašal Edgeworth. ~~ Kje ste pa bili pravzaprav zadnje dni? — je upila razjarjena _ ( akajte zdaj vam bom pokazala, kaj se pravi ponoči klatiti se krog hiše poštenih meščanov. — Za božjo voljo, rešite me te ženske! — je vzkliknila Mrs Everett. Medtem ne je bil o zbralo že precej ljudi. — Vsi so bili prepriča- ni. dg je mla i« vdova re* kaj zakrivila in vsled tega ni nihče hotel posredovati. — Tako? — In zdaj kličete na pomoč! — Zdaj pa povejte, če ste stikali krog moje hiše ali ne? — Mr Edgeworth! — j« zaprosila vdova. — Prosim vas, branite ne pred to žensko! — N>, ne. tako hitro se pa ne bomo zmenili. — Eden naj gre ta-Koj po sodnika. — On naj odloči. — Vse zaboje se mora odpreti — \ se moram pregledati. — Prej ne sme na krov. — Veliki Bog, ali se res ne bo nikdo usmilil uboge ženske!_je vaklikmla vdova. BiH in Blackfoot ste irledala od daleč in se smejala. — Prav se Jima je zdelo, da ledje ne more tekoj odpluti, kajti na reki je bilo i»ar čolnov, ki so pluii v isto crner kot so biH oni namenjeni in te čolbc je treba na vsak način spustiti naprej. Vmes je bil pobegel samo Edgeworth. Mre Breidelford je prijel za roko in jo tako stisnil, da bi se kmalo sesedla. — Žetem je pahnil vdovo ne mortiček in ladje se »čela pomikati od brega Kdo bi mogel opisati jezo Luize Breidelfordove. — Bila je bre* ■so** i in brez opore, V glavo m je bila namreč v bila. da je vdova Everett hodile ono nog krog njene hiše in jo hotele okrcati. Njeno edino upanje ie bil še konštabler. — Da bi prej dofcpelc po glavni cesti, peč pa po bližnjici ki jc vodila mimo Ko je zavile mimo debelega hrasta ji je stopil na v razcapani obleki. — Lasje jc imel razmršme, di- i« iat, oči jc imel podplate, ne okrasu so «e ms pc ■ Iščem svojega prijatelja ANTONA KOČEVAR. Pred tremi leti mi je pisal iz Minnesote. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za i^jogov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Anton Strle, R. F. D. 1, Box 125, Johnstown, Pa. (9-11-7) Kj-e se nahaja moj stričnik LUDVIK M1KLIČ? Lansko leto je bil nekje v Louisiani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali maj se pa sam javi. — John Miklie, Box 436, Be-nio-polis, Ala. (7-10—7) PRIPOROČILO. Rojakom v Pennsylvania i in "West Viitginiji naznanjamo, da jih bo obiskal maš rojak Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roke. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". je CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi Slovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. 7. Zletokcpt Zleterjcvo date StvUcnJc ee avME. dvore aH acarJcviSe Bodolfa (Trn« ▼ Mcycrttnca) Strah na Sokolskem gradu 100 xvez. $0.00 ▼ sakvl kxaj Zaklad knpfereka a Žena o moža Dragi gospod: Pošljite mi fie eno šketljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ker moj moi ne more biti bre* njega. On pravi, da je skusil vsakovrstna zdravila, toda ne eno mu ni toliko pomagalo kot vaš čudovit Bolgarski Krvni čaj, posebno za za* prtje". Sem s pozdravom Marija Staples. 968 Livingston St W. St Paul, Minn. Bolgarski Krvni Čaj. prirejen samo pri Marvel Products Company, je danes najpriljubljeno zdravilo sto in sto ti sočerim bolnikom za vsakovrstne bolezni. Nikar se ne dajte premotiti z pona-redbami. Ena velika skatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, 6 Skatelj za 5 dolarjev pošlje kamorkoli Marvel Products Company 9 Marvel BMg^ PITTSBURGH, PA. Opomba: Ako hočete poftiljatev za gotovitl, in £1 j i te 10e. več. RlanI bi izvedeti za naslov svojega brata FRANKA ŽUG, podorna-ee M ožji ar j ev iz Iske vasi. Pred 12. leti se je nahajal v Sharonu, Pa., in zadnje pismo sem pa prejel od nje^a iz Minnesote. Ker fpa že dve leti ne vein več za ngejEfa, zato prosim eenjene rojake, če kdo ve, da mi n*azna «d, adi naj se pa sam oglasi. — Anton Žug, Box 666, Farretl, Pa. (y-ll—7) HARMONIKE bodlat kakrBuekoH vrste Izdelujem le popravljam po najnifjlh cenah, e de lo trpetno ln zanesljiva V popravo maeoljivo vsakdo po« je, ker wm i* ocd 18 let tukaj v tem posle ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drags hermonike ter računam po delu ke-korfno kdo zahteva, brca m^«^ vpraianj.__ JOHN WEN ZEL, ttU M Ctei SU Lšeem JAKOBA PETAR. Pred šestimi leti se je nahajal nekje v Ohio. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nj?gov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega v njegovo dobro. Fraaik Primožick, 15 Court St., Newark, N. J. (7-10—7) OBVESTILO. Vse one moje cenjene odjemalce, kateri ste od mene naročili Columbia slovenske gramofonske plošče štev. E 3258, 3259 in 3260, prosim kot vaš rojak za malo potrpljenja. Na stotine sem jih imel v zalogi, toda vse sem raapečal; dal sem tovarni novo veliko naročilo za iste plošče, katere, upam, dobim v zalogo v par dnevih. Ka-korhitro se to zgodi, jih bom pričel takoj razpošiljati, do tedaj pa ponovno prosim vse, počakajte še par icini. gotovo dobite blago za vajše denarje, bodite vsi brez skrbi. Se priporoča za naidaljna naročila vaš udarni rojak Ivan Pajk, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa (7-10—7) JAKOB WAH&0, 6708 Bonna Ara, Cleveland, Ohio. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati neroč-Dlno za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: se celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leti. pc *L00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel ln jih rojakom priporočamo. Sen Fraeeisco, CeL: Jakob Lovšin. Denver, Goto.: Louis ln Frank Skrabec. Iccivtlta, Cele.: Jerry Jamnlk. PcbMs> Cofe: Peter Culls, Job? Germ, Frank Jencsh in A. Kochevar. SclMc, Gsic. Im skeBee: Loui Cols.: Math. Kernely. Lambert Bolskar. DL: Martin Jlnkcc te Jet nej & VerMt ML: Joe BcUfi Jos. BUsti Jorjovee. in Oberstai sksUea: Math. Anton Bcmbtck, Frank Laurich, A. John ZaleteL U Salle* DL: Matija Komp. Livingston, DL: Mih. Cirar. Nskomis, HL In ~ Galshek. North Chicago, HL in okolica K obal In Math. Ogrln. So. Chicago, DL: Frank Černe. Springfield, DL: Matija BarhorlS. Wankegan, HL in okolice: Math. Ogrin ln Frank Petkovaek. Cherokee, Kana.: Frank Režlsnik. Kstnmbns, Kens.: Joe Knaeflc. Franklin, Kens.: Frank Leskovec. Frontenac, Kens, in okolice: Rok Firm ln Frank Kerne. ses City, Kens.: Geo Bajuk ln Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank AuguStln. Rinco, Kens.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolice: Frank Vodopivee. Baltic, Mich.: M. D. Llkovich. Calumet, Mich, in okolice: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Shalte Detroit, Mich.: Jos. Glaslch. Manistique, Mich, in okolice: Jxm Kotzian. Chishohn, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrich in K. Zgone. Ely. Minn, in okolice: Ivan Gouie. Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Louis M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Louis Gov2e In Jurlj Kotze. Gilbert, Minn, in okolice: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Ponše. Kitzville, Minn, in okolice: Joe Adamieh. McKinley, Minn, in okolice: Fr. Bojc New Duluth, Minn.: John Jerina. Sertoli, Minn, in okolice: F. Triller. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helene, Mont, in okolice: Frank Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Greet Fells, Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS-Paulin. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. ¥.: Karl Sterniša. Little Fells, N. ¥.: Frank Gregorka in Jernej Per. Barberton, 0. in okotiee: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnik In John Malovrh. Cleveland. O.: Frank Sakser. Jakob Debevc, Chas. Kar linger, J. Marinčič, Frank Meh, John Prostor ln Jakob Resnik. Lorain, O. in okolice: Frank Anzel Louis Balant in J. Kumse. Niles, O.: Frank Kogovšek. Younsstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin Misley. Allegheny, re.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakže. Besemer, Pe.: Louis Hribar. Bronih ton, Pa hi okolica: Ipavec. Burdine, Pa. in okolice: Demšar. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid RovanSek in Jos. Turk. Claridgc, Pa.: Anton Jerina in Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sun >r. Export, Pa.: Louis SupaneiC ln Fr Trebets. Forest City, Pa.: Mat. Kair' Frank Leben in K. Zalar. FerelL Pa.: Anton Valentinčič. Greensburg, Pa. in okolice: Fran* Novak. Hostetter,. Pa. in okolice: Frank Jordan. Johnstown, Pe.: Frank Gabrenja lo John Polanc. Luzerne, Pa. in okolice: Anton Osolnik. Manor, Pa. in okolice: Fr. Dem5ar. Frank Mafiek in Fr4 Moon Ron, Pe: PodmilSek. Pittsburgh, Pe. in okolica: D. R. Jakobich, Z. Jakshe, Klarich Mat., I. Magister. I. Pod v a sni k in Jos. Pogača r. Reeding, Pe. In okolice: Fr. S pehar. South Bethlehem, Penna.: Jernej KoprivSek. Steelton, Pe,: Anton Hi en. Turtle Creek, Pa. in okolice: Frazut Schifrer. Tyre, Pe. in okolice: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pe.: J. Peternel. Murrey, Utah in okoHea: J. Kustelic. Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta. Davis, W. Ye. in okolice: Johj Brosich In John TavželJ. Thomas, W. Ye. in okolica: 1 Korenclian. Milwaukee, Wis.: Aug. Collander r« Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martha Kos, John Stampfel in Heron in Bvetllc. West Allis, Wis.: Anton DemSar iu Frank Skok. Rock Springs Wyo.: Frank Fortnua, A. Justin, Valentin Mardna in Val. Stelich. Br, LORENZi Jas sem edini Slovensko govoreči Specialist molkih bolnici v Pittsburgh*!, Pa. Uradne uro: dnevno od V. dopoldne do 8. ur« zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, 144 Ave. IL P1tt*uith, Pe. NAZNANILO. Cenjenim rojakam v državi Minnesoti, naznanjamo, da jib bo kratkem obiskal nai zastopnik ln T. Anton John Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred ieti že večkrat prepotoval države, r katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. —■ Upati je, da mu bodo šli rojaki ▼ vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko. DOCTOR KOLBR <38 PENN AYE, SLOVENSKI ZDRAVNIK PITTSBURGH, FA ^__Df-Koter j« Mj«tar«jil ■lorvnik! zdravnik. ip«ciaJl.t v Pftft burrho^ ki im« 2»«ftno prmkio ▼ zdnrljenju tajnih meCkib boter i , f krri »drmri s dtuiitim 606. ki s« i« izuin«! dr. pjrof Ertleh. Cc lm»te mo,olj» aH mmkurtkm p« t.le.u, * 'P1.'1."^1.1**-* pridi t« in ixii.UI ram Im kri. Ne čakajte, kar ta bolezen «e naleze. Sianitik, kapavee afi tri per in tudi m dnin po« led I ra. ki nartanqo radi tejra. T« bolesni zdrarim po zadnji metodi r naj kraj I Kakor hitro opazite, da ram ponehajo moška zmoSaoet. ne eakai^ taan£ pridite in jaz vam jo bom zopet por r nil. . .. °oženy čeri, ki rodi ts mehorja. ozdrar'm v kratkem £aaa Hydrocelo ali vodenico, kilo oadravto ▼ 10 arah in aieer brez operacijo. _. ra®fctirj* ki p©T»ročljo bolečine t krilu in hrbta in vtaaih todi pri «puft£aaja n* oadraTim z cotoroitM. .. „*"r,M,il1!T- tfyaaje. kel.čme, otekline. aWico. ikrofle ta dra«e koiae UJezai. ki naztanejo t »led nebste leni. osdrmrim t kratkem Čaaa ln ni potrebno leiati. Uradne ure: od 9 do & Ob nedeljah od 9. do 3. Veliki vojni atlas vojskujočih se jevropskOi držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesQ. j ^ Obsega 11 raznih zemljevidov»|] CENA SAMO 26 CENTOV. 8TENSKO MAPO CELE EVROPE fl.DO. VELIKO STENSKO KAPO, HA ENI STBANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OEU SVET, CENA $1.60. ZEMLJEVID PEIMOfiSKE, KRANJSKE IN DAL. MAGIJE Z MEJO AVBTRO-OG&SKE Z ITALIJO, — GENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company ttOartludtSL, New York, N. Y.